238
M. Kozinova izreja žlahnega sadja po odre-zanih mladikah.
Na objavo gosp. Kozina, kako da je on v stanu žlahno sadje p > odrezanih mladikah «zrediti , bilo bi najboljše molčati in si svoj de! misliti. Da pa se ne reče po pregovoru: ,,chi tace, conferma" (molče potrjuje) si dovoljujem si. vredništvu ,,Novic" sledeče vr stice poslati.
Vinska trta, grozdjiče sv. Ivana, bodeče grozdjiče, kutna, smokva, so sadna plemena, katera se dado z največo koristjo po odrezanih ter v zemljo vtaknenih mladikah ali potikovalcih pomnožiti; —to je spioh znana stvar. Da bi iz potikovalcev dosežene rastline slabši sad rodile memo maternih rastlin, na to ni mi sliti, kajti ravno potikovanje (stupfen) in cepljenje ste nam v sadjereji edini sredstvi, popolnoma konstantna plemena in  njih sorte obdržati in  pomnoževati.
Vsa ostala plemena in sorte pesčikastega, koscica-stega in ježičastega sadja se nikakor ne dado koristilo s pomočjo potikovalcev pomnoževati in še celo na tako ,,simpel" način ne, kakorsnega g. K ožin navaja. Da se jih med 1000 jabelČnimi potikovalci morebiti pet prime, to je res, al kakošne praktične vrednosti je to proti setvi in cepljenju? — gotovo tako majhne, da popolnoma izgine. Pri hruškevih potikovalcih se pa se ta procent doseči ne da, in to pri strogo vrtnarsko umetnem postopanji ne, tem manj pa po gosp. Kozinovem „simpel" delu; koščiČa3ta m ježičasta plemena in sorte sadja se pa kar naravnost s pomočjo potikovalcev nikakor pomnožiti ne dad6
Res, da sem jaz osebno bil v Ravnah, si ogledat ,,copemije" gosp. Kozina, od koder sem se pa tudi z največo ,,tiho" osupnostjo nad njegovo čudno vrtnarsko drznostjo vrnil, nikakor nadjaje se, da se bode mož kedaj na nemerodajno   moje   mnenje  javno   op ral,
*) Zares le od tacih , katerim niso znane izvrstne last-nosti Muricodolskega plemena. Se danes je resnično to, kar so že davno najslavniši izvedenci, kakor baron Ehren-fels, grof Bar ni in drugi o Muricodolskih govedih pisali, da to pleme, bolj kakor vsako drugo našega cesarstva, združuje  vse tri  lastnosti,   ki jih  želimo  od goved:   namreč,   da
1)   se dobro odebeliti   dadö in je   njih meso   posebno  okusno,
2)   da so krave tega plemena izvrstne mlekarice, ki se smejo p'imerjaü Švicarskim, in 3) da Muricodolski vol je za vprego najbližji Ogerskemu. Baron Ehrenfels je v časniku ,,Oecon. Neuigk." celo to trdil, da Štajarska (Muricodolska) krava bo kedaj še slovela za najboljo kravo vsega sveta. No, to je menda preveč rečeno; al to je resnica, da presega tam, kjer je kraj za njo ugoden, vsa druga Avstrijska plemena.                                                                           Vred.
tako, da mu moram sklicevanje na mene javno zavrniti in odločno desaovirati.
Na Slapu 23. julija 1876.
R. D o l e n e c.