168. številka.
Ljubljana, v torek 25. julija 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan ivacar, izimii nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerska dežele za vse leto 15 glđ., zm pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld, za jeden meneč 1 gld. 40 kr. Zs Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr za Četrt leta. — Za t a je dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. — Na naroCbe, brez istodobne vpoftiljatve naročnino, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr. Ce se oznanilo je-ienkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole- trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — UredmStvo In upravniStvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravnilt vu naj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon hi. 3-4.
dreti v trdni tabor narodne edinosti. In | našli so ta predor v slučajnih, pri živahnih politikih neizogibnih nesporazumljenjih mej vsestransko priznanim in spoštovanim voditeljem goriških Slovencev, dr. Gregorči čem, ter njegovim zvestim in neumornim pomočnikom dr. Tumo, nadalje pa tudi v duševni kratkovidnosti nekaterih, slepi časti-hlepnoati drugih in aristokratski gospodstva-željnosti tretjih goriških prvakov. Skrbno j so netili ogenj sovraštva in nezaupnosti proti kranjskemu „privandrancu", ki sto-prav dvanajsto leto orje po domačinih toli zanemarjeno narodno ledino goriško; žal, da jim je marsikako polence zlasti v zadnjem času prinašalo v svoji brezmejni politični razdrapanosti in nerazsodnosti tudi slovensko učiteljstvo goriško. In se daj je pretekli četrtek zmagonosno razvil svojo zastavo tudi v politični trdnjavi goriških Slovencev kranjski klerikalizem, uslonivši se ob ponižno skrivljeno hrbtišče — narodnega učiteljstva I Dr. Turna pa je moral igrati vlogo tiste rudeče rute, v katero se je zaletaval narodni bik, da ni videl ostre sulice, namenjene njemu samemu, njegovi edinosti in svobodi.
Taka in nič drugačna žalibog ni zgodovina najnovejšega slovenskega razkola. Le smejajte se, gospodje „G-oričani", ki sto, boječ se instinktivno resnice, zažgali mino 1 i četrtek s svojim terorizmom morda zadnji most, vodeč do sprave, le smejajte se mojim fantazijam, Čez leto osorej se bržčas ne boste več. In morda bodo tudi marsikomu izmed vas odprla oči že sledeča dejstva.
Do pred letom bilo je v okviru „Slo-ginega" programa prostora poštenemu rodoljubu liberalnega in klerikalnega nazi-ranja tega pregrešnega sveta, posvetnjaku in duhovniku. Le posvetni, gospodstvaželjni klerikalizem ljubljanske Šole je zaman iskal pristopa v to trdno politično organizacijo goriških Slovencev. To pričala je tužna osamelost „Primorskoga Lista" celo v duhovniških krogih, in to dokazal je g. dr. Anton Gregorčič sam, udeleživši se leta 1894. shoda zaupnih mož narodne stranke kranjske kot oticijalni zastopnik goriškega Slovenstva. Res je sicer, da je v zadnjih letih potem goriško slovenstvo javno obžalovalo in  obsojalo marsikatero preostro
besedo na eni in nedelavnost narodne stranke na Kranj.skern na gospodarskem polju na drugi strani, a kranjskemu klerikalizmu kot takemu se zaradi tega tudi ni približalo niti za korak, želeč pokazati, da se v tej deželi najčisteje ohranuje politične nazore shoda zaupnih mož kranjskih iz leta 1894., katera sta, tako rekoč, izrecno odobrila tudi g. dr. A nton Gregorčič in pa njegov sodrug, g. grof Alfred Goro-nini, I. podpredsednik tistega shoda. . . . Toda mi smo obračali, dr. Šusteršič pa je obrnil.
Uzorna sloga goriških „liberalcev" in v resnici rodoljubne duhovščine postajala je že nadležna, in tako se je zgodilo, da so tudi gospodje okrog „Primorskega Lista" lansko leto razkrili svoje — narodno srce, zlasti potem, ko seje radikalno ponesrečilo par direktnih naskokov ljubljanskih krščanskih socialistov (sit venia verbo I) na goriško pozicijo. Pričeli so prosjačiti in mehko srce g. dr. Gregorčiča je v resnici izposlovalo zaupniku dr. Šušteršiča, kaplanu Dermastji, sedež v „Slogtnem" odboru. Inde irae hodiernae! Od tistega dne bil je pre-častni gospod Dermastja tih, a pozoren opazovalec v središču in na viru naše politične organizacije in od tistega dne pričela se je vedno očitneje gonja zoper „Kranjca", dr. Tumo, akoprav je tudi solkanskemu kaplanu tekla zibelj menda ob Ljubljanici. Od tistega dne datuje oni psi-hologični proces med goriškimi veljaki, kateri sem opisal uvodom tega člančiča, in ki ne bo nikdar v čast slovenskemu narodu.
Še na zadnjem rednem občnem zboru „Sloge" majnika meseca t. 1., je gosp. Dermastja toli slovesno, toli umno zatrdil, da nobenemu slovenskemu duhovniku goriškemu ne prihaja na kraj pameti tiranje klerikalne politike, a že par tednov kasneje bila je ustanovljena vzlic kategoričnemu nasprotnemu sklepu istega zbora, „Gorica" pod osebnim pokroviteljstvom g. Dermastja in v istem hipu je ta gospod tudi Že kon-feriral v Ljubljani z dr. Šusteršičem, kako bi se dalo tudi na Goriško presaditi bujno cvetko klerikalne gospodarske organizacije kranjske in kako strmoglaviti dr. Tumo, katerega je častivredni gospod Dermastja smatral  po krivici glavnim nositeljem
Razkol na Goriškem.
Epilog izrednemu občnemu zboru,,Sloge" v Oorici dne 20. julija 1899.
(Izv. dopis.) Pretekli četrtek je stala na usodnem razpotji slovenska politika na Goriškem — tega utiša se je pač težko ubranil kdorkoli izmed obiskovalcev goriške čitalniške dvorane. Liki trda ledena skorja ob prvih žarkih pomladanskega solnca, pokala je ta dan sloga v „Slogi", in slep ter gluh je moral biti on, kdor se ni smejal nazivni trditvi „Goričanov", da se bije boj le zoper
— osebo. Prav tako slep in gluh, kakor večina onih slovenskih poslancev in odbornikov „Sloginih", ki so bili par dnij preje izvršili zaplotni ostracizem nad svojim tovarišem, meneč, da se povrne v stranko mir in složno delovanje, čim pade nadležni vsevedež dr. Tuma.
Liki lačne ribe po mastni muhi, zakrivajoči trnka pogubno ostrino, hlapali so ti možje po mamilu, da je v nevarnosti to in ono prvaštvo, da stavlja nadležna delavnost Tumova v temno senco slavo in ugled njegovih tovarišev, da bi deželno od-borništvo kaj lepo pristojalo tuđi komu drugemu, in kar je takih lepih stvarij več. In tako se je zgodilo, da so ti naši prvaki ob mamilu prezrli — ribiča, ki se imenuje
— kranjski klerikalizem; sedaj pa že vise in capljajo ob njegovem trnku. Da, smelo in drzno trdim, da so podpisci tistih dveh žalostnih manifestov, s katerima se je ob porodu oblatila mlada „Gorica", bili le slepo orodje onega faktorja, ki je razcepil svoj čas tudi kranjske Slovence, in ki sedaj že v drugič željno razteza svoja tipala tudi na bregove Soče. Lepa sloga v goriški narodni stranki, odkar je bila narodna razsodnost vrgla ob tla nekdanjo takozvano Mahničevo stranko, zapirala je brezdomovinskemu klerikalizmu pot preko Hublja in trnovskega gozda, in to jo bolelo izvestno gospodo, kateri je poglavitno načelo zloglasni rek: Divide et impera ! Neradi so gledali osamljeni ostanki „Rimskega Katolika", združeni v »Hilarijanski tiskarni", uzorno slogo med posvetnimi in duhovnimi rodoljubi goriškimi in skrbno so iskali predor, skozi  kateri bi se dalo pro
LISTEK.
Nebrižnost umetnikov.
(K ustanovitvi slov. umetniškega društva.)
Spisal Vatro8lav Ho Iz.
. . . . „In slovenska umetnost! Naše slikarstvo in naše kiparstvo, kako nerazvito je! — Domači umetniki išč6 si posla drugod; pri nas pa dobivajo šo" tisto pičlo dela — tujci.tt . . .
Tako je tožil v tem listu pred dvema letoma duhovit pisec člankov: »Sestanek slovenskih književnikov in umetnikov.41
Da, res je! Naše slikarstvo in kiparstvo, kako je še nerazvito — to čuti prebo-lestno vsakdo, ki se količkaj zanima i za kaj druzega, nego-li za — polKiko, pikolovstvo in cviček!
Tej nerazvitosti umetnosti} v Slovencih pa ni kriva zgolj njih maloštevilnost in ne-imovitost ter njih nevednost in nezani-manje za to dragoceno ovetko človeške kulture, temveč ponajveč rekel bi — n e br i ž-nost naSib upodabljajočih umetnikovi
Naši slikarji in kiparji, no samo, da ne umejo delati za se potrebne reklame, brez katere dandanes ne shaja niti nobeden črevljar, kamo-li umetnik; oni se tudi ne brigajo za pridobivanje takozvanih „naročil". D;\, Še več! Ako jih kdo kje priporoči in jim priskrbi delo, se zanje niti ne zmenijo, in če naposled tudi prevzamejo naro čilo, izvršo ga malomarno in površno. Res nico te trditve dokažem z naslednjimi istinitimi dogodki iz svoje izkušnje.
„Potujoč" križem naše domovine okolo dvajset let, zanimal sem se — in to često na kvar in izgubo svoj eg a službenega poklica in lastne koristi! — za pokrajinsko lepoto našega ozemlja, za spoznavanje z odličnimi našimi ljudmi, zlasti s pesniki in umetniki. Te poslednje sem obiskoval v dotičnib njih atelierjih, napisal „tu in tam" o njihovih umotvorih kakšno reklamno vrstico ter jih zajedno tudi osobno priporočal merodajnim Činiteljem : narodnim duhovnikom in drugim zavednim rodoljubom, kateri bi po svoji inteligenciji in gmotni imovitosti mogli naročiti kakšno umetniško delo.
Vsled mojih priporočil je naroČil neki narodni župnik v Istri pri znanem, po meni
priporočenem slovenskem kiparju dve cerkveni sohi. Dotični kipar — imena njegovega, kakor tudi ostalih umetnikov ne ovadim! — ne samo, da navedenega dela ni izvršil, kipar blagohotnemu naročitelju istega, niti — ni odpisal! Ko sem ga potem radi te njegove nebrižnosti in — ne-uljudnosti karal, rekši, da bi bil moral iti kar osobno v Istro, zavrnil me je porogljivo : „E, vrag ti bo  hodil tja doli v Čičarijo!"
In danes gleda oni nebrižnl „umetnik" iz prazne svoje delalnice na travnik pred hišo, kako ondu brdke kmetice suše seno ...
Drugi slučaj je bil tale :
Čast. g. Pučko, župnik v Polen-ščaku nižje Ptuja, pozval me je na nekem obisku, da mu priporočim kakšnjega „kranjskoga" cerkvenega slikarja, češ, da bi mu rad poveril slikanje presbiterija v ondotni cerkvi. Pravil rni je, da bi se rad izognil nadležnim Lahom, ki slikajo cerkev za cerkvijo na Spodnjem Štajerskem, hoteč pokazati malomarnim svojim tovarišem, da imamo tudi Slovenci svoje „malare".
Povabil me je v lično polenško cerkev, razkazal mi je njeni presbiterij, po katerega stenah bi slikar v šestnajstih podobah imel uprizoriti najpoglavitnejle dogodke is siv*
^kranjskega liberalizma" ob bregovih Soče--po pravici pa najnevarnejšim nasprotnikom vsake socialne — komedije. Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovčice — tako je modroval zbor v Šusteršičevi pisarni, in — evo „sijajno manifestacijo" dalekovidnih goriških prvakov v 2 številki .Gorice", to pristno dete jezuitskega načela: Reci mu ti, da ti ne poreče ^n: evo gonjo dr. Turne v ono narodno mesnico, v kateri je moral svoj čas izkrvaveti tudi pošteni rodoljub dr. Josip vitez Tonkli, v katero so go-nili nič manj vzornega dr. Abrama, in katere se bo jutrri morda težje, nego danes dr. Tuma, ubranil tudi g. dr. Anton Gregorčič, ako ne odpre za časa očij. Danes so te oči žalibog še slepe, danes še ne vidijo usodne premembe sistema, katero je sankcioniralo slepo sovraštvo minoli četrtek v goriški čitalniški dvorani . , , Discite mo-niti — da se ne bo osvetila nad vami tragična krivda nad žalostnim političnim ubojem dr. viteza Tonklija.
C Dalje prih.j
Opomba uredništva: Za vsebino tega članka, s katerim se ne strinjamo glede vseh navedeb, je prevzel gospod dopisnik odgovornost.
V LJubljani, 25. julija Italijanizmus v Dalma ciji in I stri j t
„Der Siiden" je prinesel članek, ki je glede bojev v lstriji poln upanja in prepričanja, da bode pravična stvar Slovencev in Hrvatov ondi prav tako zmagala, kakor je v Dalmaciji. 400 let so vladali Benečani v Dalmaciji, in potem je vzdrževala avstrijska vlada Še eno stoletje italijansko politično premoč, toda v pol stoletju je bil italijani-zem poražen docela. Danes je Dalmacija hrvatska. Italijani so ondi brez moči. le v Zadru in Dubrovniku je še peščica Italijanov, ki skušajo včasih v družbi Srbov delati težave, a to se jim ne posreči. Člankar primerja razmere v lstriji in Dalmaciji in dokazuje, da so za Slovane razmere v lstriji dosti ugodnejše kakor bo bile v Dalmaciji. Slovani imajo v lstriji zmožne, navdušene, na svoj materinski jezik ponosne voditelje, dočim je teh v Dalmaciji primanjkovalo. Tam je govorilo le malo število Hrvatov hrvaško,  vsi drugi pa itali-
ljenja Matere božje.  Zmerila sva dotična polja ali grede, na kat re se ima; našli kati določeni prizori, preračunala .<va pr bližno istih stirijafiki obseg ter oz vsebino posamičnih .slik tako, da ' mogel dotične osnutke iz^ naprej, predno bi prišel u sta.
Jaz vesel, dp i ^a, priporočiti
slovenskega umetni . . jžjo svojo domovino, imenoval sem um slikarja, ki je bil baš takrat na glasu kot spreten „cerkveni slikar" al fresco.
„Dobro!" je vzklikni! jovialni župnik. „Pišite mu, naj pride sem doli v lepe naše „Slov. Gorice" in to na — moje stroške! Tu pri meni bode imel stanovanje, hrano, postrežbo, vse, kar bode poželel! In poglejte — tu mu bode, njemu slikarju, izvrstno ugajalo! Ta prekrasni razgled po širni pokrajinski panorami, ki se razteza od gra-škega „Šeklja" okrog Švanberskih planin, Golobinjaka, Pohorja, Boča, Rogaške gore in hrvatske Ivanščice tja doli po ravnem Medjfmurji! . .
„Vidite", je nadaljeval vznefieni svečenik; „ko bode delo končano, povabim vse svoje znance, tovariše in somišljenike, Jta-kor i drage merodajne može, da jim
jansko. Razen tega so bili italijanski politični vodje v Dalmaciji ugledni, v parlamentu velevplivni možje, dočim so Italijani v lstriji le puhli strastneži. Istrijanski Italijani dobivajo sicer pomoči iz Italije, a tudi to jim ne pomaga, ako ni avstrijska vlada povsem udarjena s slepoto, ako drž. interesi niso prazna beseda in ako ni sklenila, da pomore Italiji do Istrije. Tega Člankar ne more vrjeti. Boj v lstriji je hud, zato pa bode zmaga tem sijajnejša.
Milan v škripcih.
V zadnjem trenotku, ko so hoteli že začeti Milanovi sodniki svoj rabeljski posel proti srbski radikalni stranki, sta posegli Rusija in Avstro-Ogrska v Milanove spletke ter opozorili vlado, da ne bodeta trpeli nikakoršnih justičnih zločinov. Napadi vsega evropskega časopisja na postopanje avstrijske vlade v zadevi Milanovega atentata niso ostali brez vspeha. Avstrijska vlada je morala pridružiti se ruski, ako ni hotela, da se ji očita, da igra z Milanom pod isto odejo. In ta očitek bi bil za našo državo nečasten. Posredovanje Rusije in Avstro Ogrske ne bo ostalo brez vspeha. Sodišče je število obdolžencev že omejilo in nekaj zaprtih bode nedvomno v kratkem svobodnih. Nekateri so že zapustili ječe. „\Viener Allg. Ztg." zahteva javno obravnavanje proti Kneževiću, da se izkaže pred vsem svetom, ali je bil Knežević res podkupljen od radikalcev, in ali ni istinito suroničenje. da je bil ves napad aranžiran le v to svrho, da se iznebi Milan svojih političnih nasprotnikov. Rusija grozi, da pretrga diplomatske zveze, ako Milan ne zapusti Belegagrada. „Graždanin" je prinesel iz peresa kneza Meščerskega članek, v katerem piše med drugim: Tradicijam ruske politike bi povsem odgovarjalo, ako bi v znamenje svojega zaničevanja proti vsemu, kar se godi na Srbskem, prepustila srbsko kraljestvo svoji usodi. Brez oškodovanja svojega ugleda je zastopnikom Rusije nemogoče biti priče Milanove tiranije. Poseči aktivno v Srbijo ter prisiliti Milana, da gre, pa bi bilo za Rusijo nerodno. Zato je najboljše, da se v Beligrad sploh ne pošlje noben zastopnik Rusije. List „Nov. Vremjau poroča, da je minister Petrovič obljubil radikalcema Pasieu in Taušanoviru, da ju takoj izpusti, ako obljubita, da bodeta radikalno stranko razpustila. Radikalca pa sta predlog zavrnila. Zveza Kitajske in Japonske.
„Times" poroča iz Pekina: Vpliv Japonske narašča neprestano, in Japonska ter Kitajska se bližata čim dalje bolj. Dva kitajska komisarja sta 8. julija odpotovala v Tokio, bajt"' v trgovskih zadevah. Vzela pa sta seboj dragocene darove princa Chinga in cesarice vdove. Seboj imata pooblastilo, da skleneta med državama zvezo. Baje so že došla poročila, da je imela misija vspeh. V Londonu te vesti ne vrjamejo, in Rusija takisto želi, da bi ne bila istinita. Vojni minister general Alger.
Zjedinjene države iščejo novega vojnega ministra.   General Alger je končno
kažem : tO je delo slovenskega umetnika I In na rak način ga upeljemo pri nas, da se iznebimo tistih presladkih, hinavskih Italijanov, ki odnašajo leto za letom toliko lepih tisočakov med lačne svoje polentarje".
„Svoji k svojim!" vzkliknil je bla-godu.šni rojak na razidu, jaz pa sem še I večer, dospevši na Ptuj, pisal onemu slikarju navdušeno pismo ter ga napotil v vinorodni Polenščak . . .
Prišedši leto dni pozneje zopet na solnčni Polenščak, bil sem kaj ironično sprejet od imenovanega župnika.
.No, pravega ošabnega „Kranjca" ste mi priporočili za slikanje našega pres-biterija!", je rekel porogljivo, me prijel za roko ter me vedel v cerkev. Tu sem se začudil prekrasnim slikam, ki so me pozdravljale z zida okrog velikega oltarja !
„Ste videli!4 je vzkliknil častiti gospod, videvši rnoje presenečenje.,,Vaš „kranjski rnalar"  mi je odgovoril na mojo posebno povabilo, da „nima časa"; odgovoril se mu, da se ne mudi: če ne utegne letos, pa drugo leto; naj pride le sem doli, da se pogodiva, kdaj. kaj in kako! Paga ni bilo! No, jaz pa ipak nisem dal Lahom dela, temveč pisal sem v — Zagreb Quiquerecu-Le-ta je prišel drage volje ter se lotil takoj slikanja. Ko je mej delom zbolel, poslal mi je drugega slikarja in zdaj, kakor vidite, je delo dokončano!"--
(Konec prih.)
moral odstopiti, dasi se je njegova nezmožnost že davno izkazala Velikih oevspehov na Kubi in na Filipinih je bil kriv največ general Alger in njegova intendantura. Sleparije z živežem vojaštva mej vojno s Španci so bile nečuvene, tudi ni imel Alger nobene prave energije in nobenega načrta Ker pa se je v zadnjem času zvezal z guvernerjem Pingreejem v Michiganu proti Mac Kinlevu, ter je zastopal v vprašanju trustov povsem nasprotno stališče kakor ostalo ministrstvo, je moral odstopiti. Naslednik mu bo polkovnik Roosevelt.
Dopisi.
Iz Litije, 21. julija. (Okrajna u č i t e 1 j s k a k o n f e r e n c a vVišnji gori.) Dne 19. t. m. zjutraj, ko smo se zbirali k uradni okrajni konferenci za litijski okraj v Višnji gori, bili srao jako prijetno iznenađeni, začuvši streljanje iz topioev, katero so priredili vrli Višnjegorci nam došlecem na čast. Višnjegorci so s tem pokazali, da vedo ceniti svoje učitelje, da vedo čislati oni stan, ki deluje z neumorno žilavostjo prvi na polju prosvete, ki je prvi poklican, da vzgojuje in izobražuje narod. Hvala jim na tem pripoznanju, a mi se bodemo spominjali vedno tega prijetnega dne, ki smo ga preživeli na prijaznem griču višnjegorskem! — Točno ob
9. uri je otvoril konferenco gospod okrajni šolski nadzornik Andrej Šest, ki se je v lepih besedah spominjal najprej žalostnega dogodka, ki se je dovršil lansko leto dne
10. septembra v Genevi ter prizadel tako hud udarec cesarju.  Ko se je spominjal s toplimi besedami i druzega žalostnega dogodka v cesarski rodovini in ko je na to zaklical trikratni .slava"  in „živio" cesarju Franc Jožefu L, odpela se je prva kitica cesarske pesmi.   Predstavivši nove učiteljske moči v litijskem okraju, začel je gospod .krajni šolski nadzornik poročati o stanju ljudskega šolstva v okraju. Njegovo poročilo je bilo sestavljeno jako vestno, natančno in stvarno ter je med drugim obse zalo tudi naj laska vej šo pohvalo   uči tel j-stva tega okraja.   S takimi besedami je gospod nadzornik gotovo dosegel več, nego je nameraval, kajti vspodbujen po njih, je gotovo vsakdo sklenil, da bode v prihodnje deloval   še   vstrajnejše,   še   vestnejše v svojem poklicu. In gotovo je tako poročilo tudi najlepše in najboljše izpričevalo nadzorniku samemu! — Sledila je točka: „Ko-legialnost in ugled učiteljstva". Poročala sta gdč. Ana Moos iz Šmartna pri Litiji in g. Jos. Kostanje vec, nad učitelj v Litiji. Obe poročili sta  bili  sprejeti  z odobravanjem. Istotako je bilo skrbno sestavljeno poročilo gosp. J. Škerbinca, nadučitelja v Višnji gori, ki je poročal, kako vzbujaj in pospešuj učitelj pri šolski mladini ljubezen do   živali,  posebno do prekoristnih ptic. Med tem je došel ter počastil konferenco g. c. kr. okrajni glavar Matija Grill, ki je jako uljudno z izbranimi besedami počastil navzoče učiteljstvo. Gospod okrajni glavar je znan kot prijatelj učiteljstva,  zato mu je  društvo zaklicalo na predlog gospoda nadzornika trikratni „slava", ki se je za-oril z navdušenjem.  Pri poročilu knjižničnega odbora o zaznamku knjig, ki so sposobne za šolarske knjižnice,  se je unela precej živahna debata, katere pa tukaj ne morem natančneje razložiti iz več vzrokov. Svoječasno pa morda zinem o njej kako besedo v kateremkoli strokovnem listu! — O stanju, uporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice je poročal g. nadučitelj J. Bartl,  ki je bil, mimogrede omenjeno, izvoljen   predsednikovim   namestnikom pri konferenci  ter je nasvetoval nekaj prav tega priporočila vrednih knjig v nakup za okrajno učiteljsko knjižnico.   Stalni odbor je ostal stari, razun g. Škerbinca, ki se je odpovedal ter je bila na njegovo mesto izvoljena gospa Piki iz Št. Vida. Namesto nedostatnega uda knjižničnega odbora je bil izvoljen g. Kostanje vec.   Lahko bi poročal še mnogo in mnogo zanimivih podrobnosti, a prostor tega ne dopušča, in zraven tega upam, da kdo pošlje natančno in dostojno poročilo o tej konferenci „Učit. Tovarišu". — Omenim naj  samo še, da smo se popoludne  pri  obedu v Gradu prav dobro zabavali, da smo bili po go-stilničarki Kralj iz Višnje gore prav dobro postreženi, ter da smo tudi nekoliko „zapeli". Pri obedu je bilo dovolj napitnio in sicer na cesarja, okrajnega glavarja, okraj-
nega nadzornika, učiteljstvo ter posamezne ude učiteljstva Dolgo časa je a nami prav prijateljski občeval g. okrajni glavar, ki nam je voščil v daljšem govora najboljše počitnice, a do zadnjega je ostal pri nas g. nadzornik Andrej Sest Škoda, da ni takega dneva vsaj dvakrat na leto, da ne rečem vsaj vsak mesec
Desetletnica „Slov. bralnega društva v Tržiču".
Dne 23. t. m. je praznovalo to vrlo slovensko društvo v starodavnem Tržiča na slovesen način desetletnico svojega obstoja ter ob jednem razvilo v proslavo desetlet niče svojo novo društveno zastavo. Imenovana slavnost je pač jasen dokaz, da se prijazni Tržič prebuja iz večletnega narodnega mrtvila, da se tudi Tržičanje zavedajo svojega slovenskega rojstva, da so časi za zmeraj minuli, ko se je govorito o tem, da je Tržič nemška postojanka na slovenskih tleh. Slovensko delo je ustanovilo prvi in-dustrialni kraj na Kranjskem in po večletnem potujčejevanji je zopet slovenska delavska roka visoko dvignila belo-modro-rudeči prapor, prapor častit in ponosit, ki pričaj, da „od nekdaj stanuje tukaj moj rod, če kdo ve za druzga, naj reče odkod!"
Res je, da v zadnjem času slovenstvo v Tržiču ni prišlo na površje, kajti gmotno stanje ondotnih slovenskih prebivalcev ni bilo tako, da bi se bili mogli vspešno postaviti po robu premožnejšemu nemško mislečemu nasprotniku, in to osobito zaradi tega ne, ker je tržiškim Slovencem nedostajalo moraličnih podpor. Toda leta 1889. so ustanovili navdušeni rodoljubi izobraževalno društvo v Tržiču ter mu nadeli ime „Slovensko bralno društ vo". Namen društvu je izobrazba členov s čitanjem slovenskih knjig in časopisov in gojitev slovenskega petja. In s tem je bil začetek plodonosnega narodnega gibanja postavljen. „S petjem k srcu, s srcem k vlasti", se glasi geslo .Slovanskega pevskega društva" na Dunaju. Kakor zbirajo in navdušujejo na Dunaju Slovani raztresene člene slo* vanske družine z domorodnim petjem, tako je tudi v Tržiču poleg vpliva slovenskih knjig in časopisov slovenska pesem zdramila doslej speče narodnjake, jih zbrala okolu domačega ognjišča ter pod pepelom tlečo iskro domovinske ljubezni užgala v plamteč ogenj, ki prošinja sedaj in ogreva srca vseh zavednih — tržiških narodnjakov.
S težavami se je moralo boriti mlado društvo, s težavami, stavljenimi od nasprotne nemške stranke, pa tudi s težavami in zaprekami, ki so se delale od strani domačinov. Toda rekiirainacij nočemo spravljati ob tako veselem trenotku na dan. Težave in zapreke so premagane, ker iz lastne moči, iz moči, ki jo dajo nesebična ljubezen do milega zatiranega naroda, ustanovilo se je ter vzdržalo na površji „Slovensko bralno društvo" v Tržiču. Veselo in junaško plapola najmlajši slovenski prapor, vspodbujajoč Tržičane, da vztrajajo pri svojem rodoljubnem prizadevanju, saj jim je tako vrlo obnesla se slavnost desetletnice n ihovega društva, najlepše zadoščenje za ves njihov trud, za vse njihovo naporno delo in za vse neprilike, katere so morali prestati. Kakor sta naša blagovestnika sv. Ciril in Metod, kojih podoba krasi najmlajšo slovensko zastavo, oznanjevala našim prade-dom resnice krščanske vere v slovenskem jeziku, tako bodi ravno podoba teh slovanskih blagovestnikov vodnica tržiškim rodoljubom v boju za narodni obstanek in za proslavo slovenske besede. „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Nikdar ne za-bimo, da nas je rodila slovenska mati, spoštujmo jezik, ki nas ga je ona učila in ljubimo svojo slovensko zemljo s tisto nesebično in neskaljeno ljubeznijo, katero more imeti le zatiran in ubog sin do svoje trpeče matere. Z ljubeznijo pa družimo vztrajno delo, ker le v delu, in ne v sami besedi, dano je poroštvo za vspeh. In ravno pri »Slovenskem bralnem društvu" v Tržiču smo videli, kaj zamore doseči vztrajno delo, kaj zamorejo izvršiti skromne moči, če vztrajajo pri geslu „V slogi je moč".
Sedaj preidimo k slavnosti sami. Žarko je sijalo solnce, obetajoč najlepši dan, ko so se od vseh strani pomikali ude-ležniki proti Tržiču. Dospelo je poleg zasebnikov lepo število društev z zastavami, katerih se pa nekaj zaradi formalnih zadržkov ni smelo podati korporativno v Tržič.
Na Pristavi so ae zbrala posamezna društva v skupen nastop in okolu 11. are so prikorakala pod vodstvom ljubljanskega „Sokola" do slavoloka, postavljenoga pred gostilno .pri Slugi". Radostno so pokali topiči, krepko se je glasila Sokolska fanfara in urnebesni ži vio-klici na stotine zbrane množice so odmevali od strmih gora in holmcev, dočim je vrla domžalska godba navdušeno zasvirala po vsem slovenskem svetu znano in priznano himno .Naprej zastava Slave!"
Došla društva in druge goste je pozdravil podpredsednik bralnega društva g. Cvirn ter izrazil srčno veselje in iskreno zahvalo vsem, ki so prihiteli slavit desetletnico tržiškega .Slov. bralnega društva". Povdarjal je težkoče, s katerimi se mora slovensko društvo v Tržiču boriti ter na-glašal, kolike važnosti je moralična podpora bratskih društev v takem nejednakem boju. Imenom došlih društev je zahvalil podsta-rosta ljubljanskega Sokola, dr. Jos. Kušar, prireditelje na prisrčnem sprejemu ter za klical »Slovenskemu bralnemu društvu v Tržiču", katero naj živi, raste in cvete ter obrodi stotem sad, prav iskreni sokolski: .Na zdar!" Zopet so se začuli gromoviti ži vio-klici in ob zvokih junaškega .Napreja" podali smo se v praznično odeti Tržič. Pri vseh oknih je bilo polno občinstva, nekateri hišni gospodarji so razobesili slovenske in cesarske zastave ter raz marsikatero okno so sipale nežne roke cvetje na prišlece. Reči se mora, da je marsikomu veselja utripalo in hitreje bilo srce, videč, da tudi tam, kjer se je hotelo potujčena tla za vedno Slovenstvu odtrgana smatrati, da tudi tam živelj slovenski še ni izumrl, nego da ponosno dviga svojo glavo in krepko dlan. Lepo je bilo videti, kako so naše narodne zastave veselo vihrale po trgu, kako so navdušenih obrazov pozdravljali domačini v krepkem koraku prihajajoče Sokole, toda tudi čut bridkosti se ti je obudil, če si po* mislil, zakaj so morala desetletja in desetletja preteči, da se je mogla v Tržiču obhajati taka slavnost. Toda pri tem nas zopet tolaži zavest, da je sedaj led prebit, dosedanje težkoče so premagane in bodočnost, upapolna bodočnost, je naša!
V sprevodu pomikala so se sledeča društva: Na čelu je korakal .ljubljanski Sokol" z zastavo; Členov je bila lepa četa 38 mož; za njim deputacija .gorenjskega Sokola" z zastavo; .Narodna čitalnica v Kranj i" z zastavo; .Slovensko bralno društvo v Kranj i" z zastavo; pevsko društvo .Sla vec" z zastavo; .Bolniško podporno društvo v Tržiču" z zastavo; pevsko društvo .Ljubljana"; .Glasbena Matica" v deputaciji; .Trgovsko pevsko društvo" iz Ljubljane v deputaciji; Klub slovenskih bicikli-sto v .Lj ubijana" in klub kolesarjev .Slavec"; sprevod zaključilo je „Slov. bralno društvo v Tržiču" s še zavito zastavo.
Od sprejema so šla vsa društva naravnost v cerkev, kjer je domači čast. g. župnik Špendal daroval sv. mašo, pri kateri je pel prav izborno domači pevski zbor bral. društva. Pred oltarjem so se razvrstila društva, na čelu vse zastave v vrsti s še nerazvito domačo zastavo v sredi. Po dokončani sv. maši so se podala vsa društva z drugim občinstvom na župniški dvorec, kjer je bil postavljen primeren oder za blagoslovljenju zastave, okolu katerega so se razvrstile vse zastave in društva ter ogromna množica navzočega naroda. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. julija.
— Osebna vest. Zdravnik gospod dr. Otmar Krajec je imenovan sanitetnim asistentom pri politični upravi na Kranjskem.
— Novoizvoljeni odbor .Glasbene Matice" se je v svoji prvi seji sestavil takole: predsednik dr. Andrej Ferjančič, podpredsednik državnega zbora; podpredsednik Anton S ve tek, računski svetnik; šolski nadzornik Ms tej Vodušek, gimn. profesor; namestnik Fran Kobler, sodni tajnik; tajnik Anton Švigelj, odvetniški konoipient; namestnik Engelbert Gangl, mestni učitelj; blagajnik Pavel L oz ar, prokurist; namestnik Anton Petrovčič, računski revident; knjižničar Anton Ra-zinger, mestni učitelj; namestnik Lavo* slav  Sohv/entner, knjigar; gospodar
dr. Josip Košar, odvetnik; namestnik dr. Pavel Drschsler, fiaančne prokura-tnre koncipient; preglednik poverjeni Stva Josip Juh, računski asistent; namestnik Fran Gerbić, glasbeni profesor. Odbor je sklenit izdati tiskano izvestje o vsem letošnjem društvenem delovanju. Vzlic temu se obrača do vseh tistih poverjenikov, ki dosedaj ie niso ustregli pismenemu pozivu in fie ne poslali poročila, da to store čim najhitrejše Tudi prosi vse, ki so se lansko in letošnje leto prijavili kot členi in dobili muzikalije, naj vpošljejo členarino, da se morejo njih imena uvrstiti v imenik, kateri se bo dodal i zveš t ju.
— Zdravniške zbornios krsnjska ima dne 4. avgusta 1809. ob 51.'4 uri po-poludan v zborničnih prostorih, (deželna bolnica) sejo. Dnevni red. 1. Naznanila predsednifitva. 2. 0 zdravniškem honorarju v izvanrednih kazensko-sodnijskih slučajih. (Poroč. dr. E. Bock). 3. O honorarju za zdravniško preiskovanje pri tako zvanemu ljudskemu zavarovanju društvu „Allianz". (Poroč. dr. Alfr. Valenta pl. Ma rcht urn). 4. Odgovor na vprašanje deželnega odbora kranjskega glede jednotne vreditve zdravniškega honorara v zdravstvenem okrožju pri izvrševanju privatne prakse v smislu sklepa visokega deželnega zbora kranjskega v seji dne 9. maja 1899. (Poroč. dr. A. Ar ko.) 5. 0 načrtu pogodbe blagajniškega zdravnika z okrajno bolniško blagajno ljubljansko. 6. slučajni predlogi.
— Demonstracijo v Gradcu. Piše se nam: Včeraj zvečer so imele delavke v Anskih dvoranah shod. Tega shoda se je udeležilo tudi mnogo moških. O novem davku na sladkor je govorila socialna de mokratinja gospa Dvof-akova. Govorila je prav dobro in zanimivo, a zborovalke jej niso ploskale samo tedaj, ko je govorila o sladkorju, nego tudi tedaj, ko je podajala klerikalce, češ, da zlorabljajo cerkev za svoje sebične naklepe in da delajo na po-neumnjenje ljudstva. Po shodu je več tisoč ljudi prirejalo pred mestno hišo, po Gospodskih ulicah in drugod jako hrupne demonstracije. Pri kavarni „Thonet" je neki po-balin razbil veliko šipo, vredno 800 gld. Na Glavnem trgu so demonstrantje vpili »Proč z vlado", „Proč s Thunom", „Proč
z davkom na sladkor" in „Živela r......."
Iz stanovanja necega krščanskega socialista v Gleisdorferstrasse so na demonstrante vlili vrele vode in metali polena. Delavci so hoteli vdreti v hišo in bi bili vse demolirali, da jih ni policija razgnala
— Poneverjenju na tržaškem magistratu. Predvčerajšnjim so tržaški davkoplačevalci izvedeli veselo novico, da je bila mestna blagajna tekom nekaterih let o k rađena za okroglih 24.000 gld. Mestni blagajniški ofioial Leopold Millatovich se je na županov poziv že pred dvema leti odpovedal službi in zapustil Trst, pred tremi meseci pa je župan naznanil vso zadevo drž. prav dni št v u. „Piccolo" trdi, da občinski svetniki o tej defravdaciji niso ničesar vedeli, da je zanjo vedel samo župan, pristavlja pa, da je župan morda imel „legitimnih vzrokov", da je stvar prikrival do sedaj. V očigled dejstvu, da je Millatovich izvrševal svoja poneverjenja več let, se moramo vprašati, kaka je neki kontrola pri tržaški mestni blagajni in pri knjigovodstvu, in kako se izvršujejo skontracije, da se tako veliko poneverjenje ni zasledilo?
— Preziranje slovenščine. Piše so nam: Na južnem kolodvoru sta v prostoru, kjer se prodajajo vozni listi, nabiti dve „Kundmachung", kateri naznanjata samo v nemškem jeziku, da se otvori vrhniška železnica 24. julija t. 1. Zaman išče kdo slovenskega razglasa. Slovensko ob činstvo naj mogoče že tolmača najame, da bi prevajal take „Kundmachunge?" Ali se ne bije s tem slovenskemu občinstvu v obraz?
— Slovensko trgovsko pevsko društvo. Prihodnja pevska vaja je v četrtek dne 27. t. m. točno ob 1/a9. uri zvečer. Za poletni čas vršijo se skušnje po enkrat na teden, in sicer vsak četrtek ob 1 /,9. uri.
— Litijske Slovenke poslale so družbi sv. Cirila in Metoda 100 gld. pokrovitelj-nine. Zastopnica bo gospa Kristina Gregorčič, notarskega kandidata soproga.
— Izlet »Zarije" v Domžslo. Vrlo pevsko društvo „Zarija" na Brdu je napravilo 88. t. m. svoj prvi letošnji izlet v Domžale. Pod vodstvom pevovodje, gosp. učitelja Marolta je pelo društvo na vrtu
Jannšove gostilne toli lepo, točno in mar Ijivo, da je bilo vse kar očarano Društvo je pokazalo, da se povsem zaveda svoje narodne naloge ter jo prav izvrstno izvršuje. Naj bi nas spretni g. pevo vodja s svojim vrlim zborom še večkrat posetil! Društvo je pelo Foersterjeve, Sattnerjeve, narodne i. dr. pesmi. Spregovorita se je na tem izletu tudi marsikatera rodoljubna beseda, ki je izzvala najlepšo navdušenje.
— Prostovoljno gssilno društvo v Stsrsm trgu pri Ložu praznovalo bo svojo desetletnico dne 13. avgusta in ne, kakor
je bilo prvotno naznanilo, dne 30. t. m.
— šolska izvestja. Jahresbericht des k. k. OberGvmnasiums in Kudolfswerth prinaša na prvem mestu razpravo iz peresa prof. M. M ar kiča „Studien zur exacten Logik und Grammatik", na drugem mestu pa govor, ki ga je imel ravnatelj gosp. dr. Detel a povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice. Poleg ravnatelja je na zavodu poučevalo 13 učiteljskih močij, dijakov pa je bilo 210. mej njimi so bili trije Nemci in jeden Hrvat, vsi drugi so bili Slovenci. Odličnjakov je bilo 21, prvi red jih je dobilo 123, drugi 17, tretji 10, po-navijalni izpit pa mora delati 39 dijakov.
— Iz Krsnjske gore nam pišejo: N aši letoviščarji se vedno množe, zlasti v bližnjom Podkornu jih je že vse polno. Največ gostov imamo z juga, iz Gorice in Trsta, pa tudi iz sosednje Koroške. To pač dokazuje, kako priljubljen je naš kraj zaradi ugodne železniške zveze, še bolj pa zaradi svežega, duhtečega zraka in izvrstne pitne vode, ki služi že sama na sebi kot zdravilo. Kraju manjka le še nekaj drevoredov in velik tolmun za kopanje, pa bode popolno letovišče.
— Nesreče. V Radečah se je ubila 72letna zasebnica Helena Petrič.
— Obesil se je slaboumni Fran Čar, rudar iz Spodnje Idrije. Mož je bil šele pred kratkim izpuščen iz blaznice na Studencu.
— Požari. V Sp. Pirošicah pri Ko-stanjevici je gorelo dne 17. t. m. pri Ant. Kuharju. Škode je 1200 gld. — V Zaborštu pri Delu je dne 20. t m. gorelo pri Karolu Mihelčiču. Zgorelo je več poslopij in mnogo žita in moke. Škoda se ceni na 13000 gld.
— Strela je včeraj zjutraj udarila poleg Švicarije v neko smreko in jo zdrobila. — Včeraj dopoldne okrog 11 ure pa je strela mej nevihto vdarila v telefon trgovca g. Petriča in je svilo nekoliko osmodila, sicer pa pa ni napravila nobene škode. V Sp- Praprečah pri Lukovici je strela udarila v cerkev in je provzročila škode 300 gld. — 24. t. m. ob polu G, zjutraj je treščilo v mlinu g. Majdiča v Jaršah v dinamo-stroj tako hudo, da so vsi delavci popadali na tla. Škode pa strela ni napravila. _
— Eksplozija na vojni ladji. V zalivu pri Korčuli se je soboto primerila strašna nesreča. Na avstrijski torpedovki „Adler" je razpočil kotel. Eksplozija je bila silna. Ubiti so bili pomorski Častnik Grabrnavr, jedini sin lani vpokojenega dvornega svetnika v ministrstvu, Grab-mayra, višji mašinist D e o 11 o, mašinista Siegl in Ulipic* ter kurjač Miljan, ranjena sta bila pilot Kocijan in mornar Muškardin. Eksplozija je bila tako silna, da je ladjo močno poškodovala, kote1 pa iz ladjo vrgla v morje. Uzrok eksplozijo še ni popolnoma pojasnjen, domneva se pa, da je bil kotel iz tako slabega materiala narejen, da ni prenesel tolikega pritiska para, kakor bi ga moral prenesti. Kdo se pri tera spominja v nekdanji „Reichs-wehr" priobčenih senzacion.M'nih člankov, v katerih se je slikalo slabo gospodarstvo umrlega admirala Ste mečka, in se je grajalo, da se v mornarici rabi material slabše vrste ? Nadvojvodi Štefanu je bilo vse to znano, saj je takrat radi nesporazumljenj s Sterneckom, če se prav spominjamo, opustil aktivno službovanje v mornarici. Žrtve rečene eksplozije in oba ranjenca je torpedovka „Komet" prepeljala v Splet. Spremljala jo je na tem žalostnem potu cela na pomoč došla eskadra. Ponesrečena torpedovka „Adler" je 85 ton obsežna. Na torpedovki sta bila dva častnika, kapitan Kamilo pl. Schwarock in ponesrečeni Grabrnavr ter 14 mož in pomožno moštvo.
* Domače" zdravile. V Ghtmleku pri Brussu so zdravili nekega mladeniča, ki je imel deloma otrple uđe na jako za-
nimiv način, ki dokazuje veliko vrednost .domačega" zdravljenja. Neki kmetski zdravnik-mazač je namreč odredil, da morajo deti fanta kolikor motno blizu ognja, Češ, potem bo otrpnenje docela ponehalo. In res so ga deli tikoma ognja. Fant je kričal, prosil, jokal — zaman. Ko je nehal glasiti se, so ga vzeli proč, a bil je že mrtev.
* Panika v gledališču. V Vel. Vara-dinu imajo tudi poleti gledališče. Dne 21. t. m. so predstavljali neko francosko igro z baletom. Subreta poje na konju kuplet, hkratu gori bengaličen ogenj Konj pa se je splašil, vrgel pevko na tla in ranil nekatere druge igralce. Ob bengaličnem ognju se je neki balerini vnela obleka, a oče njen ga je pogasil. Občinstvo je bežalo iz gledališča, in zastor je moral pasti. Pozneje pa se je predstava nadaljevala.
* Strela. Iz Berolina poročajo, da je na charlottenburškem dirkališču udarila strela v žično ograjo ter zadela 40 ljudij, ki so bili ob njej. Trije so bili ubiti, štirje težko, 16 pa jih je bilo lahko ranjenih. Nezgoda se je pripetila med telovadbo on-dotnega poljskega „Sokola".
* Lov na kite. Že 45 let niso vjeli v Sandbavu na južno škotskem nobenega kita. Predzadnjo soboto pa se je pridrvila v luko nakrat cela vrsta kitov. Vse je hitelo na lov. Lovci so obdali kite od vseh .stranij s čolni ter jih tirali proti obrežju 'n jih tam pobili. Vjeli so jih 71. Največji so jim všli V I!os\vicku pa so pred štirimi leti vjeli in pobili 321 kitov. Tam so kiti glavni dohodek.
* Koliko stsne — nos? Na Angle škem je nedavno neka lepa, mlada kolesa-rica sunila v kolo nekega biciklista, ker ta ni vozil dosti na levo; dama je padla tako nesrečno, da je dobila na nosu rano, katera jej je ostavila trajno nelepo brazgotino. Tožila je biciklista, in moral jej je za brazgotino plačati 200 funtov odškodnine. Kmalu na to pa je pal omnibuški kočijaž z voza, česar je bil kriv neki drugi voznik. Kočijaž ni imel nikdar lepega nosu, zato mu je tudi plačal voznik samo 17 funtov odškodnine, ko si ga je kočijaž pri padcu razbil.
* Matere sodnice. Kakor se poroča iz Ne\vyorka se pripravlja ondi zakonski načrt, ki določa za delikte otrok, ki še niso stari 12 let, sodišče, katero bode sestavljeno iz samih mater.
* Milijonarka ljubi kočijaža. V New-yorku se je dala milijonarka Addil Philips skrivaj poročiti s svojim kočijažera Benom Kennedyjem. Milijonarka je velika lepotica, stara 18 let, kočijaž pa ubožen 281eten Irec. Strijc milijonarkin je kočijaža zapodil, a milijonarka je ušla ž njim. Premoženja ima mlada žena 7 milijonov dolarjev.
* Ženski klubi v Ameriki. V Ameriki se je davno začelo ženstvo zanimati za večjo izobrazbo. L. 1881, so ustanovili tamkaj pr*i konvikt za dekleta, sedaj pa jih imajo že mnogo. Ženske imajo tudi mnogo klubov in književnih društev. Tako n. pr. se zove neko tako društvo „Dickens", drugo „Shakespeare", potem imajo tudi grško književno društvo, celo političnih klubov ne manjka, v katerih razpravljajo dame vse politične dogodljaje. Gospice čitajo vse časopise ter imajo velikanske knjižnice. — Neki tujec, Evropejec, kateri se je seznanil z damami teh klubov, meni, da se američanske ženske kljub svoji naobrazbi nikakor niso oddaljile od „večno ženskega" kot se n. pr. pri nas rado in često misli ter meni, da je le nevedna ženska prava žena. Edina ekstravaganca Američank je, da nosijo skoro vse nanos-nike.
Književnost
— Slovansks knjižnica. V snopiču 86, 87 in 88 je prinesla ta knjižnici dve daljši povesti S vat op luka Čecha: Je-stfab contra Hrdlička. Po prijateljevih zapiskih. Poslovenil Zormanov. Prevajalec je pridel tudi uvod z životopisom in oceno del Sv. Čecha. — Prve skrbi. Poslovenil I. M. F ran ko v s ki. — 246 str. obsezajoča knjižica stane le 54 kr. Zadnjemu zvezku je pridejana lepa slika pisatelja Svato-pluka Čecha, kar vrednost knjige znatno po v zdi ga. — Prihodnji snopič izide 15. septembra ter prinese dvoje izvirnih dram.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 25 julija. Poročilo raznih listov, da je imel ministrski predsednik grof Thun v Hallstadtu sestanek z dr. Ebenhoototn, as" dernentuje. Vest. da pu-tiine bivši podpredsednik po.-lanske zbornice dr. Kramar dvorni svetnik pri češkein narnestništvu, je tendenciozna laž.
Dunaj 26, julija. Finančni minister dr. Kaizl je danes opoludne sprejel deputacijo slaščičarjev, ki je prišla pro-testovat proti zvišanju davka na sladkor.
Dunaj 26. julija Sinočni shod socialnih demokratov, ki je bil rnno-gošievilno obiskan, je bil razpošcen ker je posL Verkauf vlado preostro napadel Ddeležnflrj so najprej hrupno proteste val i. a so M potesa na prigovarjanje voditeljev mirno razšli.
Dunaj 25. julija. Pri okrajnem sodišču se je danes vršila obravnava proti redarju Petru Orossu, katerega je tožil bivši učitelj Tliubler, češ. da ga je suval in topel, ko ga je radi udeležbe pri pouličnih demonstracijah eskortiral na policijo. GroSB je bil obsojen na globo 10 gld.
Beligrad 25. julija. Bivši poslanik v Petrogradu Sava Grmić je prišel semkaj. Policija ga pušča v rniru.
Petrograd 25. julija. Sinoči ob 6. uri je bilo truplo umrlega prestolonaslednika prepeljano semkaj. Na kolodvoru je bila zbrana vsa carska rodbina s carjem na čelu.
Hag 25. julija. Mirovne konference zaključni zapisnik obsega: Konvencijo glede mirne poravnave mednarodnih prepirov; konvencijo glede vojne na kopnem: konvencijo, s katero se razteza genevski dogovor iz 1. 1804. tudi na pomorsko vojno; tri izjave, s katerimi se prepoveduje metanje eksplozivnih tvarin iz zrakoplavov, raba takih krogelj. ki eksplodirajo v človeškem telesu in raba strupenih plinov; končno je izrečenih več želja glede znižanja vojskih bremen, glede pravic in dolžnosti nevtralnih držav za časa vojne, glede kalibra pušk in topov in glede veljave genevske konvencije tudi za privatno lastnino na morju.
Heidelberg 25. julija. Pri izletu dunajskega „Mannergesangsvereina" je prišlo tu do pangermanskih izjav, katere je sam društveni predsednik Neuber moral zavrniti
Pariz 25. julija. Oficiozna nota naznanja, da se začne Dreyfusov proces dne 7. avgusta.
Novi York 25. julija. V Brons-ville-u v Ponsilvaniji v premogokopu. kjer dela mnogo Avstrijcev, je nastala velika eksplozija. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih.
Gulnara.
Stopska pripovedka. Prevel Savo Savi<5. I.
Rog je ustvaril Ukrajino, da z razkošjem napolnuje človeško dušo — a ukrajinsko krasotico, da razvnema srca mlade-ničev! Prepotuj ves svet, od jednoga do druzega morja, in ni ti najti lepše devojke. kakor je Plana Damjanova, očetova tolažba, dika ukrajinskih step!
Divna je ta ukrajinska krasotica ! Ko zašije žar njenih očij po zemlji — ni večerne zvezde na nebu; a lasje, lasje . . . gavran jim je dal sijaj in črnilo, a veja otožne vrbe jim je ponudila svojo dolžino. Devojkin stas — vitko cvetličino deblo. Ali Čemu dalje govoriti! ve se: Čudovit.) krasna je Ulana! Take še ni videl sultan, na tako še ni sijalo solnce, in samo jedno jedino je rodila Ukrajina — kakor je široka od jednega do druzega kraja.
Pripoveduje se, da, ko je nekoč stala na obali reke Rusije, se je zagledala v njo reka in se ustavila na tistem mestu ter se do danes razliva široko po poljani, koprneča po tem divnem pojavu. I Razne sla se je po svetu slava o lepoti Ulane Damjanove; a mej tem je tudi de-vojkino srce občutilo božjo voljo in začelo nekako nehote — snivati o ljubzni, s katero bi duši posijalo solnoe sreče.
(Dalje prih.)
Darila.
..Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce v Gradcu" je doSIo izza zadnjega izkaza več novih podpor, ki so jih dali: Slavna posoji-nica na Vranskem 16 gld. j slavna kmetijska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 20 gld.; g. Antun Kupljen, hiSni posestnik v Celju 2 gld.; g. dr Karol Glaser, c. kr. gimnazijski profesor v Trstu 2 gld.: slavno slovensko omizje v gostilnici Brunner v Beljaku 5 gld ; g. Alojzij Knafeljc, uradnik državne železnice v Reljaku 1 gld.; slavna posojilnica v Brežicah 15 gld.; slavna hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Jelšah 20 gld.; slavna goriška ljudska posojilnica v Oorici '25 gld ; g. dr. Karol Štrekelj, vseučiliSki profesor v Gradcu 6 gld.: g. Fr. Hauptman, c. kr. profesor na učiteljišču v Gradcu B gld.; g. dr. Gregorij Krek, vseuČiliSki profesor in ustanovnik društva v (iradcu 8 gld. HO kr.: visoki deželni zbor kranjski 200 gld ; g. Franc, llubič, c. kr. profesor, državni in deželni poslanec ter deželni odbornik v Gradcu, je poslal med štajerskimi deželnimi poslanci nabrano vsoto 50 gld, h kateri so darovali poslanci gg : dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju 6 gld.; dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ttujn, 5 gld.; Mih. Len-dovsek. župnik v Makolah 5 gld.: Franc. Ilobič, c. kr. prufesor 10 gld.; dr. Franc Rosina, odvetnik v Ljutomeru 5 gld ; dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju 10 gld; Ivan VoSnjak, posestnik v Šoštanju
5 gld.; Jož. Žičkar žup. v Vitanju "i gld. — 0 svojem času že izkazano, po g. prof. Franc. Vadnjalu v Ljubljani nabrano vsoto 7 gld., so zložili gg.: M. F. 1 gld. 20 kr.; dr. Ivan Svetina, c. kr. gimn. profesor 1 gld ; Anton Bartel, c. kr. gimn. prof. 1 gld.: Martin Petelin, c kr. gimn. prof. 1 gld. I. Dežman, trgovec 1 gld. in Franc. Vadnjal, tedaj nam. učitelj v Ljubljani 1 gld. 80 kr. — K zadnjič omenjeni, po istem gospodu v Novemmestu nabrani vsoti 33 !gld., so darovali gg.: dr. Edvard Volčič, c. kr sodni tajnik, t gld ; Fr. Jeraj,. c kr. gimn. prof.. 2 gld.; Fr. Ravnikar, o. kr. davkar, 1 gM: Josip Žure, župan 1 gld.; dr. Seb. Elbert, inful. prost, 1 gld. : A. Smola, c kr. sodni svetnik, 1 gM; J. Munda. c. kr. sodni svetnik, 1 gld.; Josip GrdeSič, c. kr. predsednik okrožne sodnije,
6 gld.; dr. Anton Rogina, c. kr. pristav, 2 gld.; Antun Leveč. c. kr. sodni svetnik, 1 gld.; T. Vidic c. kr poštni oskrbnik. 1 gld.; Jeglič, c. kr. poštni asistent. I gld.: dr. Vladimir Žitek, odvetnik 3 gld., dr. Albin Poznik, c. kr. notar, 2 gld.; J. Novak, načel žel. postaje, 1 gld.; J. Krajec, tiskar, 1 gld. 50 kr. gospa Medvedova, soproga posestnika in trgovca, BO kr.; Cohuslav Stalickv. tehn. voditelj, 1 gld. : <?'>spa Alojzija Pintar, soproga posestnika, t gld.: Josip Ogoreutz, trgovec, 1 gld.; Blaž Do-linSek, c. kr. sodni tajnik. 2 gld.; Fr. Vadnjal, c. kr. profesor, 2 gld. — Vsem darovavcem izreka odbor najpnsrčnejao zahvalo ter priporoča zgoraj imenovano društvo tudi nadalje: njegovo vspeSno delovanje je razvideti iz tega, da je v minolem šolskem letu razdelilo 1680 gld. podpor. Darila sprejema hvaležno društveni blagajnik g. Frančišek Železinger. c. kr. gimn. prof. v Gradcu (Zin-zendorfstr. 32.)
Proti zobobohi in gnjilobi zob
izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpošilja se vsak dan dvakrat.
.Jedlaa zsnloffft (19—30)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. julija: Ivana Mittermajer . delavčeva hči. 10 mesecev. Križevniske ulice št. 7, jetika.
Dne 19 julija: Ivana Galjot, delavčeva hči, IG mesecev, Dunajska cesta št. 35, jetika. V deželni bolnic i:
Dne* 16. julija: Viktor Rogelj, črkostavčev sin, 11 mes. vnetje sapnika.
Dne 17. julija: Neža Zupane, krojačeva žena, 40 let, srčna hiba. — Franca Zidan, gostija, 62 let, vnetje trebušne mrene. — Marija Oblak, delavčeva žena, 4o let. jetika.
Ime IH juli a: Andrej Ahačič, izdelovalec palic. 72 let. oBtarelost. — Apolonija Jereb, gostija, 84 let, OBtarelost.
Meteorologicno poročilo.
Vlmiu ntil morjem 306-3 m.  rtrednjl «r»čnl tlak 738 O mm.
Stanje i {jI s'  Cas o pa- baro-
2>    zovanja    metra 3 g
v mm. -JL £
Vetrovi
Nebo
II
24  9. zvečer 7311
25. 7. zjutraj 73-19 .   2.popol. 784-7
209 sr.sever del. jasno |
158 sr.svzhod,skoro obl. o 22 2  p. m. jug j oblačno ^ jg
Srednja včerajšnja temperatura 83*2*, nor-male: 19 9°. — Sinoči nevihta na vseh straneh.
XD\a.n.a.3sirrst rborza,
dr.ć 25. julija 1899.
Bkapni državni dolg v notah.   . 100 gld. 55 kr.
Skupni državni dolg v srebru   . 100 , 30 „
Avstrijska zlata renta   .... 119 , 10 „
Avstrijska kronska renta 4°/„.   . 100 , 20 „
Ogerska zlata renta 4" ,.   .  .   . 119 „ (J5 „
Ogereka kronska renta 4'' „   .  . 96 . 50 .
Avstro-ogerske bančne delnice   . 910 „ — ,
Kreditne delnice....... 883 „ — 0
London vista....... 190 „ 62'/, „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 90 „
80 mark.......... 11 . 77 ,
80 frankov......... 9„55„
Italijanski bankovci..... 44 „ 45 .
C kr. cekini........ B m 67 „
§3(r Vse vrednostne eeplrje preskrbuje BANKA MAKS VERSEO, Ljubljena, Selenburgove ullee 8. •retke ne mesečne obroke po 8, 3, 5—10 gld.
Iskreno zahvalo
izrekava vsem, kateri so naju tako ljubeznivo in sočutno tolažili ob tužnem času dolgotrajne, mučne bolezni in povodom smrti nenadomestljivega soproga, oziroma dragega brata, gospoda
Jakopa Jelovčana
osobito še prečnst. duhovščini, spoSt. gg sodnijskim in davkarskim uradnikom, gosp. notarju ob enem županu, veleblag. okrajnemu glavarju v Kranju, g. G ste t-tenhofer-ju, in njegovemu odposlancu, slav. občinskemu zastopu staroloSkemu, slav. cestnemu odboru, udom okraj. Šolskega sveta, spošt. gospodom učiteljem, koji so se udeležili pogreba z učenci vred, slav. čitalnici, gg. pevcem bralnega društva, darovateljem vencev, udeležnikom ogromnega pogreba od blizu in daleč, sploh vsem in vsakemu posebej bodi izražena najtoplejša, najiskrenejša zahvala.
V Stari Loki, dne 25. julija 1899.
Marija Jelovčan roj. Grohar
soproga.
Marjeta Jelovčan
sestra. (1360)
Učenca J
sprejme v trgovino z mešanim blagom Frid. Skušek, trgovec v Metliki.
kStano vanje
4 sobe s pritiklinamt, se odda takoj ali o Vseh svetih 1899 v Kolodvorski ulioi
StOV. 11._(1343—2)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dae 1. Junija 1SSS. leta. Odkod Is Ljubljane jat. kol. Proga Aea Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbit, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; cea Selzthal v Ausse, IS1, Solnograd; čez Klein-Haifliag v Steyr, v Lino, na Dunaj via Amstetteo. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensteste. Ljubno, Dunaj; tez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11, ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; ce* Selsthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz, čez Klein-Raifling v Stevr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijina vare, Heb, Francove vara, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. ari 15 min. sveder osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 ari 41 minut popoladne v Podnart- Kropo — Proga v Moto mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. sjatraj, ob 1 uri 5 m. popoladne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Prova ls Trbiža, Ob 5. ari 46 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, lila, Aoaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. ari 55 min. zjutraj osobni vlak ia LesecBIeda. — Ob 11. ari 17 min. dopoladne osobni vlak s Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Cariba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoladne osobni vlak s Danaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceosfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Danaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob ii. ari A'i min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga ta Novega mesta lav Ko-Aevja. Osobni vlaki: Ob «. ari Al m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. ari 48. m zvečer. — Odhod iS LJablJano d. k. v Kamnih. Ob 7. ari 23. m. zjatraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 ari 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJablJano d. k. is Kamnika. Ob 6. ari .vi m. zjatraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvećer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206)
a
Najvišje priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vdove nadvojvodinje Štefanije.
Stefanijine zobne kapljice
lekarnarja
Piccoli-ja v Ljubljani
pvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. Premlrane v higijeničnih razstavah v Londonu, Parizu, Genevi, v ZZ. mejnarodni farmacevtski razstavi v Pragi in
vjubilejski razstavi na Dunaj 11.1898.
Vporabljala jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolonaslednika vdova n.akđ.-v-o}-voc9.ixijab Štstisvsiijev v najvišjo Nje zadovoljnost (tajniški dopis iz Laksenburga s 30. dne oktobra 1894) in je glasom objavila Nje gosp. najvišjega dvornega mojstra z dne 27. decembra 1898 štev. 230 iz leta 1897 najmiloBtivejše blagovolila dovoliti, da se smejo po lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani iznajdene in izdelane zobne kapljice imenovati Stefanijine zobne kapljico.
Nekaj kapljic na pavoll so dene v votli (6) c   aob in vtolailjo bolečino. (682)
cfi	i Ivi -	0 V V1 0	
Najbolje učinkujoča ieleso-eroenoote vode
Ero ti alabokrvnoatl, ionskim bolesnim, živčnim in ožnlm bolesnim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerljah
HKMltMM MATT«MM, PstsaSaJ.
Radi odpotovanja proda a« osmo dobro ohranjen
glasovir in citre.
Več poizve se v hiši: Emonsks cesta itev. 2. (1324-2)
Kot
s primerno začetno plačo se sprejme takoj dijak, ki je dovršil trgovsko Solo ter je slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen.
Pismene ponudbe s prepisom končnega spričevala, sprejema tvrdka (21—168)
i Ljubljani, i Prtitraovih ulloii.
Štedljiva gospodinja
katera hoče
davek pri sladkorju
prihraniti
naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega čaja:
Doktor pL Trnkćczy-ja
kakao sladni (Saj.
1 zavoj 14 kilo vsebine 20 kr., 14 zavojev
samo 2 gld. 25 kr. Prodaja In razpošilja s obratno p o sto, tudi aamo I savoj:
Lekarna Trnkcozj/
(1349-1)   T Itjnbljani.
D šojam ti naznaniti slavnemu občinstva, da pre vsemam in izvrta jem to* no naroČila na
kavo, daj, oljo, rit, makarone, dellka. tese, sadje, ribe, Tina L t. d.
Poliljatve v omotih po 5 kil oddajam po polti, one od 30 kr. naprej pa po železnici z povzetjem.
Taka poliljatve ae izplačajo vsakomur, posebno
S. a. krčaaarjem, draUnasa in onim, ki rabijo za om različne jestvine ali iele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deteli na dobi ali pa le selo drago, n. pr.
morsko ribo ln rako, svele sadje, fino oljo 1.1, d.
Olavnl saoj aamoa Jo raspoilljatl dobro blasjo ln po alshl osni.
Cenike raz pošljem rado volj no in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. (637—66'
Tneli aprejrosam anatostetvn In vaako-|a'ca poaredovnajat.
Z odlifinim spoštovanjem udani
v Trstu, v ulici Sin Francesco štev. 6.
železnice LjuWjana-(Brezovica)-Vrhnika.
lajnblj ana-Trnnlka.
Postajo	sjatraj	popoldne	zvečer
Log (postajališče) . "    7 *7 Drenov-Grič.....I    7 ftB Vrhnika.......'!    8 °» Vrhnika-IVJun		1 ftS g it g 17 gss g«t ljana.	7 03 7I0 736 7R 72
Poatajo	ajutraj	dopoldne	zvečer
Log (postajališče). Ljubljana......	6«2 62 6os 6 l* 934	11« 11" U N 12» igt«	6 »o 6« ftSS 6°«
MT U601
mesečno sobo s hrano
od 1. ali 15. avgusta naprej.
Ponudbe pod »trgovski sotrudnik 22" posto rsstants LJubljana. (1348—1)
s kuhinjo in vso hilno opravo odda se za poletne počitnice ali tudi za več let v Podbrszji ii 1, postaja Podnart. (1327—2)
Blagajničarica
zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in vešča računanja, so sprejme s 1. svgustom t. I. (1321—2)
Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.u.
Firm. 166.
Ges.. II. 31
Bekanntmachnng.
Bei dem k. k. Landes- sls Handelsgerichte in Laibach vrurde bei der im Handelsregister fur Gesellschaftsfirmen eingetragenen
„Aotisngssollsohsft Stshlwerke VVeitsen-fsls vorm. Odppinger a Co."
a) die Luschung des infolge Ablebens aus dem Vorstande auageschiedenen Venvaltungs-rathmitgliedes Gustav Weiss, und
b) Die Eintragung der in der Vervvaltungs-rathssitzung vom 19. September 1808 dem Herrn Robert Lilpop in Weissenfels ertheilten Procura, welcher die Firma der Gesellschaft im Sinne des § 21 der Statuten c o 11 e c t i v mit einem anderen der zur Firmazeichnung Berechtigten in der Weise zeichnen wird, dass er unter die mit Stampiglie vorgedruckte Gesellsch&ftsHrma seinen Namen Bchreiben und einen die Procura andeutenden Zusatz „ppa" voransetzen wird
K. k. Landesgericht Laibaoh
Abth. III, am 10. Juli 1800.
(Razglaa. — Pri c. kr. kot dež. trg. sodišču v Ljubljani se je pri tvrdki „Actiengesellschaft Stahlvrerke Weissenfels vorm. Goppinger & Co. vpisani v trgovinskem registru za zadružne firme a) izbrisal vsled smrti iz predstojnistva izstopli upravni odbornik Gustav weiss, in b) vpisala v seji upravnega odbora, dne 19. septembra 1898 g. Robertu Lilpopu v Belipeči podeljena prokura, ki bode firmo družbe v smislu § 21 pravil kolektivno s kakim drugim za podpis firme opravičenim na ta način podpisaval, da bode pod s pečatom predtiskano zadružno firmo pisal svoje ime in dostavil prokuro označujoč dostavek ,,ppa". — C. kr. deželno sodi&čo Ljubljana, oddelek III., dno 19. julija 1899.) (1323)
Naznanjam, da sem prevzel od ,Narodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve sbrane spise, potem letnike ln posamezne številke „ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, katero so lsile v založbi „Narodno TIskarne". — Te knjige so:
Josipa Jarčlča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broSiran ii BO kr., elegantno vezan h 1 gld.
„Idnbljanakl Zvon'«, letniki II., III., V., VI, broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan h 4 pld,, vezan v BonaCeve platnice k h j;M. 20 kr ;
— letniki od IX. do XVIII., broširan h 4 gld. 6<> kr., vezan v BonaCeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona"
po 4o kr.
Zblrha zahonov. I. Kazenski zakonik, vezan h 3 gld,
Zblrha zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnlhovt zbrani spisi. I. zvezek, broširan k 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000'*. Povest, broS. a 60 kr.
A. Alkerc: Izlet v Carigrad, brofi. a 20 kr. Po znižani osni priporočam: Fran Kocbek,
T u r v, e n j e v : Otol ln alnovL Roman, brofiiran a 60 kr.
— Štiri novele, broS. h 20 kr. Beneft-Tfebiz ik y: Blodne dale. Roman,
broširan .'1 '«0 kr. Lcf eb vre : Pariz ▼ Ameriki, brnSiran a 60 kr. Stat n o m 1 n 1 s uuibra: Časnikarstvo ln
nall čaanlkl, broširano h 40 kr ToUtoj: Dva romana, bro&irana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajlnaka dumo, 1'oveBt, broširana
k lb kr.
Halevy: Dnevnih, broSiran k 15 kr.
— Kazno  pripovedke,  brofiirane a 40 kr.
— Dve povesti, broS. a 25 kr. Tbeuriet:   TJndlna.  Povesr, broS. k 20 kr. S o 11 v d h t r b : Vllenshi brodnik Povest, brofi.
a 15 kr.
JorftiC: Listki, brol. k 16 kr.
— OregorčlČevlm kritikom, brofi. k 30 kr. Avstrijski patrijot: ,^artolwesea dor
Slavan", brofiirano a 6o kr. 30 Pregovori, prilike In reki. Prej 60 kr., sedaj
Milino i*0 Ur.
ff3T Sprejemam tudi naročila na vso modno žurnale, na vse domačo ln tujo časnike tsr knjigo.
. Scli^ezitner
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Izdajatelj iz odgovorni urednik: Josip Nolli.
LastoJna in tisk .Narodno Tiskaois«.
43