Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/33 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-2166 Naslov projekta Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji Vodja projekta 15257 Valentina Hlebec Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5313 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke 382 Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.03 Sociologija Družbenoekonomski cilj .3 05 Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.05 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.04 -Veda 5 Družbene vede - Področje 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO V opisanem raziskovalnem projektu smo se proučevali stanje medgeneracijske solidarnosti in položaj starejših ljudi v slovenski družbi z različnih vidikov. V prvem letu raziskovalnega projekta smo analizirali principe medgeneracijske solidarnosti na makro družbeni ravni na podlagi sekundarnih virov, analize dokumentov in politik. V drugem in tretjem letu projekta pa smo proučevali procese solidarnosti na mezo in mikro ravni, to je v skupnosti in družinah. Pri opazovanju medgeneracijske solidarnosti znotraj omrežij socialne opore je bil postavljen nov teoretsko konceptualni in metodološki okvir za raziskovanje te teme (Hlebec, Mrzel in Šircelj, 2010). V monografiji (Hlebec et al 2012) predstavljamo podatke o medgeneracijski solidarnosti v okviru družine v Sloveniji. Pri tem smo se osredotočili le na diadne odnose, torej odnose med odraslimi otroci in njihovimi starši in se opiramo na model medgeneracijske solidarnosti po Bengstonu in Robertsu (1991). Zaradi metodoloških omejitev smo se osredotočili na funkcionalno solidarnost (izmenjava storitev in dobrin). Slednjo smo opazovali v povezavi z naslednjimi dimenzijami medgeneracijske solidarnosti: pogostost stikov, emocionalno solidarnostjo ter strukturno solidarnostjo (geografsko bližino staršev in otrok). Kot kažejo analize so medgeneracijske vezi izredno velik del omrežja socialne opore, saj predstavljajo četrtino vsega omrežja socialne opore. Pri tem so medgeneracijske vezi v okviru ožje družine prevladujoče - predstavljajo namreč petino omrežja. Medgeneracijska solidarnost je prisotna v vsakem starostnem obdobju, pri čemer predstavljajo medgeneracijske vezi nekoliko večji delež omrežja pri najmlajši starostni skupini (tj. do 29 let) ter pri najstarejših starostnih skupinah (nad 50 let). Največji pomen pa imajo medgeneracijske vezi za najstarejšo skupino, kjer predstavljajo 26% celotnega omrežja. Poleg splošnega pregleda medgeneracijske solidarnosti smo se posebej posvetili posamičnim vidikom medgeneracijske solidarnosti, in sicer medgeneracisjki solidarnosti v povezavi z zdravjem, emocionalno skrbjo in oporo, ter medgeneracijska solidarnost v skupnosti ter medgeneracijsko učenje. S kvantitativnimi in kvalitativnimi raziskovalnimi pristopi na vzorcu treh generacij v družini smo ugotovili, da zaradi demografskih, socialnih in ekonomskih sprememb prihaja do spreminjanja paradigme medgeneracijskega učenja, ki se poleg izmenjave znanja in izkušenj znotraj družine, razširja tudi na učenje v skupnosti in sicer med generacijami, ki niso v sorodstvenem razmerju. Na podlagi kvantitativnih analiz omrežij v skupnosti (med sosedi) pa ugotavljamo, da majhen delež medgeneracijskih vezi med sosedi kaže na še izredno velik in neizkoriščen potencial lokalne skupnosti za vzpostavljanje medgeneracijske solidarnosti. ANG In the project we have researched various aspects of intergenerational solidarity in Slovenia. In the first year of the project we analysed principles of intergenerational solidarity at macro societal level, based on secondary sources, analysis of documents and policies. In the second and third year of the project, we have analysed intergenerational solidarity on mezzo and micro levels, i.e. within communities and within families. We have developed a new theoretical and conceptual approach for research of intergenerational solidarity within the social support networks analysis (Hlebec, Mrzel in Šircelj, 2010). In a scientific monograph (Hlebec et al 2012) we present the data on intergenerational solidarity within families in Slovenia. We have focused on dyads, i.e. relations between adult children and their parents. We have based our research on the model of intergenerational solidarity developed by Bengston and Roberts (1991). Due to methodological limitation we focused on functional solidarity, which we observed in connection with other dimensions of intergenerational solidarity: frequency of contact, emotional solidarity and structural solidarity (geographic proximity).Analyses have shown that intergenerational relations present a very large part of social support networks (one fourth of all support networks). Intergenerational solidarity is present in all age groups, however intergenerational relations present a larger part of networks among the youngest (under 29 years) and among older (over 50 years). Along with general overview of intergenerational solidarity we have focused on specific aspects, such as intergenerational solidarity linked to health, emotional support and care, intergenerational solidarity within community and intergenerational learning. With qualitative and quantitative research approaches on three generations in the family we have found out that paradigms of intergenerational learning are changing due to the demographic, social and economic changes. Alongside the traditional exchange of knowledge and experience within families, it is now spreading into community learning, which means that it is still taking place between generations, but outside of the family circle. Based on quantitative study of social networks within community (among neighbours) we have found that the small share of intergenerational relations indicates a lot of unused potential for intergenerational solidarity within the community. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 V opisanem raziskovalnem projektu smo se proučevali stanje medgeneracijske solidarnosti in položaj starejših ljudi v slovenski družbi z različnih vidikov. V prvem letu raziskovalnega projekta smo analizirali principe medgeneracijske solidarnosti na makro - družbeni ravni na podlagi sekundarnih virov, analize dokumentov in politik. Tu je pomemben predvsem sistem države blaginje in njegove komponente (kot so zdravstveni sistem, pokojninski sistem in socialnovarstveni sistemi). V zadnjih 20 letih je prišlo v Sloveniji do številnih sprememb na makro nivoju, in sicer na področju pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in socialno-varstvenega sistema, trga dela in drugih sistemov (glej Hlebec 2009). Pregledali smo glavne dokumente in zakone s tega področja, ki kažejo na velik pomen razvejane institucionalne mreže, vendar pa hkrati tudi vedno večji poudarek na samostojnem življenju starejših v svoji skupnosti, ter s tem na skupnostnih storitvah ter pomoči družini pri oskrbi za starejšo osebo. Ugotovili smo tudi, da se je povečala podpora družini pri skrbi za starejše, npr utemeljitev vloge družinskega pomočnika, prišlo je do razširitve ponudbe različnih bivalnih možnosti, predvsem z oskrbovanimi stanovanji ter povečanja kapacitet domov za starejše in razvoja socialne oskrbe na domu. Hkrati pa so opazni tudi negativni trendi, kot je krčenje zdravstvene pomoči na domu. V drugem in tretjem letu projekta pa smo proučevali procese solidarnosti v skupnosti in družinah. Pri opazovanju medgeneracijske solidarnosti znotraj omrežij socialne opore je bil postavljen nov teoretsko konceptualni in metodološki okvir za raziskovanje te teme (Hlebec, Mrzel in Šircelj, 2010). Omenjeni pristop predstavlja most med klasičnim raziskovanjem medgeneracijske solidarnosti na osnovi diad med starši in odraslimi otroci (Bengston in Roberts, 1991; raziskava SHARE) in analizo omrežij ter omogoča opazovanje medgeneracijske solidarnosti v celotnem omrežju socialne opore. Na osnovi recenzijskega postopka v mednarodnem projektu, ki ga je financirala fundacija ERSTE, je bil pristop tudi mednarodno sprejet in predstavljen na vabljenem predavanju 6th World Ageing & Generations Congress v St. Gallenu (Hlebec in Filipovič Hrast 2010). S tem pristopom smo podrobneje proučevali medgeneracijsko solidarnost v Sloveniji na osnovi kvantitativnih podatkov o omrežjih socialne opore v Sloveniji (Ferligoj 2002). Ugotovitve analiz so bili predstavljene v obsežni znanstveni monografiji (Hlebec et al 2012) ter več znanstvenih člankih. V monografiji (Hlebec et al 2012) predstavljamo podatke o medgeneracijski solidarnosti v okviru družine v Sloveniji. Pri tem smo se osredotočili le na diadne odnose, torej odnose med odraslimi otroci in njihovimi starši in se opiramo na model medgeneracijske solidarnosti po Bengstonu in Robertsu (1991). Zaradi metodoloških omejitev smo se osredotočili na funkcionalno solidarnost (izmenjava storitev in dobrin). Slednjo smo opazovali v povezavi z naslednjimi dimenzijami medgeneracisjke solidarnosti: pogostost stikov, emocionalno solidarnostjo ter strukturno solidarnostjo (geografsko bližino staršev in otrok). Kot kažejo analize so medgeneracijske vezi izredno velik del omrežja socialne opore, saj predstavljajo četrtino vsega omrežja socialne opore. Pri tem so medgeneracijske vezi v okviru ožje družine prevladujoče - predstavljajo namreč petino omrežja. Medgeneracijska solidarnost je prisotna v vsakem starostnem obdobju, pri čemer predstavljajo medgeneracijske vezi nekoliko večji delež omrežja pri najmlajši starostni skupini (tj. do 29 let) ter pri najstarejših starostnih skupinah (nad 50 let). Največji pomen pa imajo medgeneracijske vezi za najstarejšo skupino, kjer predstavljajo 26% celotnega omrežja. Poleg splošnega pregleda medgeneracijske solidarnosti smo se posebej posvetili posamičnim vidikom medgeneracijske solidarnosti, in sicer medgeneracisjki solidarnosti v povezavi z zdravjem, emocionalno skrbjo in oporo, ter medgeneracijska solidarnost v skupnosti ter medgeneracijsko učenje. V nadaljevanju povzemamo ključne ugotovitve po posameznih področjih. Multipla klasifikacijska analiza je pokazala, da medgeneracijske vezi predstavljajo okoli 35% celotnega opornega omrežja v primeru bolezni. Najpogostejši prejemniki so mladi (18-29 let), sledi pa jim skupina starejših nad 60 let. Ženske dobivajo več pomoči kot moški, posebej velja to za vdove in tiste, ki živijo same ali v večgeneracijskih gospodinjstvih. Medgeneracijska pomoč je pogostejša pri manj izobraženih anketirancih. Opazovanja medgeneracijske opore v primeru bolezni smo se nadalje lotili še s kvalitativnega zornega kota. Opravili smo intervjuje s starejšimi ljudmi in njihovimi ključnimi viri v primeru bolezni. Ključne ugotovitve so, da imajo omrežja socialne opore pozitiven učinek na ohranjanje zdravja in proces okrevanja ne le za prejemnike, temveč tudi za dajalce opore. Vzajemnost in uravnoteženost dajanja in prejemanja se je izkazala kot pomembna za vzdržnost in trajnost opornega odnosa, pa naj si gre za sinhrono ali diahrono obliko vzajemnosti. Za konkretnimi primeri smo prepoznali normo solidarnosti (dolžnost skrbi staršev za otroke in odraslih otrok za svoje starše). Med razsežnostmi opornega odnosa (Bengtson in Roberts, 1991) so v študiji izstopale emocionalna, funkcionalna, normativna in strukturna plast odnosov. V situacijah poslabšanega zdravja so starejši izpostavili potrebo po zaupanju in spoštovanju zasebnosti. S funkcionalnega vidika sta bili izpostavljeni potreba po materialni/fizični in vedno bolj tudi finančni pomoči. Na normativni ravni smo kot pomembno prepoznali vzajemnost opornih odnosov, ki temelji na normi solidarnosti - skrbstveni dolžnosti staršev do majhnih otrok oz. odraslih otrok do ostarelih staršev. Glede emocionalne dimenzije socialne opore in medgeneracijske solidarnosti je bila izvedena kvantitativna in kvalitativna analiza emocionalne opore v družinskih omrežjih srednje in starejše generacije s komponento medgeneracijske solidarnosti v dveh opazovanih letih 1987 in 2005 (Šadl in Hlebec 2010, Šadl 2010). Rezultati kažejo, da so družinske vezi v letu 2005 postale še pomembnejše kot so bile leta 1987 in da emocionalne opore, ki jo nudijo družinski viri primarno ne določa občutek dolžnosti, pomembnejša je kakovost odnosa. Medgeneracijsko solidarnost smo dalje opazovali skozi spremembe in nova tveganja, ki jih na področju neformalnega neplačanega skrbstvenega dela ustvarja skrbstveni deficit kot posledica sprememb v ravnotežju med družino in plačanim delom (zaposlovanje žensk) ter drugih dejavnikov (Šadl 2010). V letu 2012 smo dokončali eksploratorno študijo negovalnega dela, ki ga izvajajo socialne oskrbovalke in odrasli otroci za uporabnike pomoči na domu oz. svoje starše. Ugotovitve in analiza, ki je sledila so odprli dve podtemi: (1) instrumentalna vs. čustvena podpora pri družinskih članih oz. oskrbovalkah ter izoblikovanje prijateljske nasproti ekonomski zvezi, in (2) konflikt med bariernimi metodami in potrebo po človeškem stiku. V delu projekta, v katerem smo raziskovalno pozornost namenili analizi tveganj starejših, smo obravnavali medgeneracijsko solidarnost kot glavno strategijo za zmanjševanje tveganj socialne izključenosti in drugih tveganj sodobne družbe. V projektu smo raziskali kakšno vlogo imajo omrežja socialne opore pri upravljanju z družbenimi in individualnimi tveganji s katerimi se srečujejo starejši. V kvalitativnem delu smo s pristopom utemeljene teorije identificirali temeljno tveganje starejših, tj. izgubo neodvisnosti. Ugotovili smo, da postane situacija za posameznika kritična takrat, ko se začnejo tveganja prekrivati in medsebojno krepiti. Skozi kategorizacijo različnih strategij shajanja, ki v veliki meri temeljijo na medgeneracijski solidarnosti, prepoznavamo starejše kot aktivne in iznajdljive, produktivne akterje, ki s svojim delovanjem skrbijo za lastno blagostanje. Ugotovitve smo sestavili v teoretični model (Kavčič, 2011). Obstoječe raziskovalne rezultate smo nadgradili z dodatnimi bolj specifičnimi kvalitativnimi analizami. Analizirali smo strategije shajanja starejših in vloge medgeneracijskih odnosov ter solidarnosti pri zagotavljanju kakovostnega življenja starejših, preprečevanju tveganj in socialne izključenosti starejših. Ugotovili smo, da so v percepciji starejših tveganja za zdravje v veliki meri prevladujoča. Starejši z različnimi aktivnimi in pasivnimi strategijami, ki segajo od uporabe tehnologij do omejevanja in prejemanja medgeneracijske socialne opore, shajajo z zdravje ogrožajočimi okoliščinami vsakdanjega življenja ter premagujejo različna področja socialnega izključevanja. Na analitični ravni smo utemeljili razliko tudi med individualnimi, družinskimi in pa skupnostnimi strategijami. Kot izredno pomemben del strategij se je pokazala vpetost v omrežja in medgeneracijska opora (kjer starejši vzdržujejo medgeneracijsko solidarnost kot eno od pomembnih strategij shajanja). Raziskovalni izsledki so objavljeni v dveh znanstvenih člankih v revijah s faktorjem vpliva (Kavčič et al., 2012 ter Filipovič Hrast, et al., 2012). Raziskovanje je bilo osredotočeno tudi na medgeneracijsko učenje, socialno kohezivnost in razvoj skupnosti. S kvantitativnimi in kvalitativnimi raziskovalnimi pristopi na vzorcu treh generacij v družini smo ugotovili, da zaradi demografskih, socialnih in ekonomskih sprememb prihaja do spreminjanja paradigme medgeneracijskega učenja, ki se poleg izmenjave znanja in izkušenj znotraj družine, razširja tudi na učenje v skupnosti in sicer med generacijami, ki niso v sorodstvenem razmerju. V analizi raziskovalnih rezultatov smo ugotovili, da so družbene spremembe, ki se odslikavajo na lokalni ravni, vplivale na spreminjanje kohezivnosti v vseh bivanjskih skupnostih. Respondenti navajajo odtujenost, slabo informiranje, razpad skupnostnih vrednot, stališča, ki temeljijo na stereotipih in nepovezanost generacij ter starostnih kohort, kar je hkrati posledica in vzrok za zaznavanje (in verjetno tudi dejansko) pomanjkanje medgeneracijskih dejavnosti v lokalnem okolju. Večina vprašanih obžaluje šibko medgeneracijsko sodelovanje, starejši prebivalci pa ugotavljajo, da je bilo takšnega sodelovanja v preteklosti bistveno več (skupnih akcij, druženja, vzajemne solidarnosti in pomoči ter boljše komunikacije med mlajšimi in starejšimi). Ugotavljamo, da pomanjkanje možnosti skupnostnega izobraževanja, ki temelji na problemskih, z življenjskimi situacijami povezanih možnostih učenja in izobraževanja vseh, ki živijo v določeni skupnosti, vpliva na nerazumevanje pomena medgeneracijskega učenja in slabše vzpostavljanje pogojev za uvajanje teh dejavnosti. V projektu smo posebej proučevali tudi pomen in vlogo sosedov kot vir medgeneracijske solidarnosti in opore (Hlebec et al 2012). Delež vezi s sosedi predstavlja manj kot 10% vseh vezi v omrežju socialne opore. Pri tem pa so precej pogostejše znotrajgeneracijske vezi kot medgeneracijske vezi. Najpomembnejšo vlogo imajo sosedje pri majhni in večji materialni opori ter deloma pri druženju, manjšo pa pri emocionalni opori, opori v primeru bolezni ter finančni opori. Trend naraščanja pomena vezi s sosedi s starostjo je viden pri vseh opazovanih tipih opore, pri čemer je opaziti izrazito povečanje med predzadnjo starostno skupino (tj 60-69 let) in zadnjo starostno skupino (70 let in več). Vendar pa je delež medgeneracijskih vezi še vedno relativno majhen v primerjavi z znotrajgeneracijskimi vezmi pri večini opazovanih tipov opore, in le v nekaterih tipih opore je primerljiv z znotrajgeneracijskimi vezmi (npr. opora v primeru bolezni, velika materialna opora). Ugotavljamo, da majhen delež medgeneracijskih vezi med sosedi kaže na še izredno velik in neizkoriščen potencial lokalne skupnosti za vzpostavljanje medgeneracijske solidarnosti. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 V prvem letu poteka raziskovalnega projekta smo analizirali principe medgeneracijske solidarnosti na makro ravni na podlagi sekundarnih virov, analize dokumentov in politik. Na podlagi te analize smo dobili odgovor na prvo raziskovalno vprašanje, kako se medgeneracijska solidarnost v Sloveniji zagotavlja na makro nivoju. Analizirali smo spremembe v okviru sistema blaginje in usmeritev glede skrbi za starejše ter ugotavljali, kako so se na te spremembe odzvali ljudje. Načrt prvega leta dela je v celoti realiziran. Nadalje smo raziskali medgeneracijsko solidarnost v okviru omrežij socialne opore. Pri opazovanju medgeneracijske solidarnosti znotraj omrežij socialne opore je bil postavljen nov teoretsko konceptualni in metodološki okvir za raziskovanje te teme (Hlebec, Mrzel in Šircelj, 2010). Omenjeni pristop predstavlja most med klasičnim raziskovanjem medgeneracijske solidarnosti na osnovi diad med starši in odraslimi otroci (Bengston in Roberts, 1991; raziskava SHARE) in analizo omrežij ter omogoča opazovanje medgeneracijske solidarnosti v celotnem omrežju socialne opore. Analizo smo izvedli na podlagi obstoječih podatkov o omrežjih socialne opore v Sloveniji (Ferligoj 2002). Pri analizi medgeneracisjke solidarnosti v Sloveniji smo se osredotočili na diadne odnose. Opazovali smo funkcionalno solidarnost v povezavi z drugimi dimenzijami medgeneracijske solidarnosti. Kot kažejo analize so medgeneracijske vezi izredno velik del omrežja socialne opore, in so izredno močne v okviru družine. Medgeneracijska solidarnost je prisotna v vsakem starostnem obdobju, pri čemer predstavljajo medgeneracijske vezi nekoliko večji delež omrežja pri najmlajši starostni skupini ter pri najstarejših starostnih skupinah. Na podlagi kvalitativne metodologije smo pridobili bolj poglobljeno razumevanje posameznih vidikov medgeneracijske solidarnosti. Osredotočili smo se na zdravje, emocionalno solidarnost, ter pomen medgeneracijske solidarnosti za najranljivejše starejše. Rezultati tako kvantitativnih kot kvalitativnih študij potrjujejo pomen medgeneracijske solidarnosti v vsakdanjem življenju starejših in kažejo tudi na izredno veliko vlogo ki jo imajo omrežja socialne opore in medgeneracijska solidarnost pri spopadanju s tveganji. Vsi zastavljeni cilji so bili realizirani. Poleg ožjega družinskega omrežja smo medgeneracijsko solidarnost opazovali tudi širše v skupnosti, tako na podlagi kvantitativnih podatkov, kot tudi na podlagi kvalitativnih intervjujev. Izhajali smo iz hipoteze, da je sodelovanje med različnimi starostnimi skupinami odvisno od doživljanja položaja teh starostnih skupin, pa tudi od nekaterih zunanjih pogojev. Analiza razkriva, da intervjuvanci doživljajo starost kot pomembno značilnost socialne kategorizacije in izključenosti. Rezultati raziskave tudi kažejo, da so mlajši in starejši socialno identitetno ločeni ter da je interakcija med člani različnih starostnih skupin slaba. Tudi načrta dela drugega in tretjega leta projekta sta v celoti realizirana. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni bilo sprememb. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 29739869 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Socialna omrežja v Sloveniji ANG Social networks in Slovenia Opis SLO V članku so opisani vplivi procesov tranzicije v Sloveniji in spremembe socialnih omrežij. Obravnava tako institucionalne spremembe, s poudarkom na spremembi države blaginje ter na odzive posameznikov in omrežij. Članek obravnava omrežja socialne opore in ugotavlja, ali so se slednja spremenila po tranziciji. Primerja omrežja socialne opore med letoma 1987 in 2002. Ugotavlja, kako so se slednja odzvala na institucionalne spremembe. The process generally referred to as 'the transition' implied a complex set of social changes in Central and Eastern European countries (CEE).On the one hand, there were institutional reforms which were launched toabolish the socialist economic and political systems. On the other hand, theprovision of welfare was also affected by transition. The change could ANG beobserved at the institutional level (i.e., through the welfare state) as well as at the social and individual level in the ways individuals associated, how they perceived new risks and with whom they engaged to confront them. In this article we focus on social support provision from informal sources, i.e., ego-centered social support networks, which are an important foundation for the quality of everyday life. We would like to find out whether changes in the socio-economic system are reflected in and accompanied by changes in social support providers. How have people responded to transition? Did the patterns of support and social support providers changein this period? Consequently, the research question addressed in this article is the following: do the current types of social networks differ from those in the 1980s? We try to answer it by analyzing and comparing the data onsocial support networks in 1987 and 2002. The data are interpreted in the context of the transition that was happening in Slovenia at the time. Objavljeno v Routledge; European societies; 2010; Vol. 12, no. 5; str. 697-717; Impact Factor: 0.682;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.87; A': 1; Avtorji / Authors: Hlebec Valentina, Filipovič Hrast Maša, Kogovšek Tina Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 252141056 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Samo da bo denar in zdravje: : življenje starih revnih ljudi ANG Only to have money and health: life of poor elderly people Opis SLO V knjigi je predstavljena problematika revščine in širše, socialne izključenosti starejših v Sloveniji. Predstavi tako teoretične pristope k socialni izključenosti, kot osnovne kvantitativne podatke o socialni izključenosti starejših v Sloveniji po posameznih dimenzijah (stanovanje, stiki, dohodek in materialna deprivacija, zdravje). Ključen del knjige pa predstavljajo rezultati kvalitativne raziskave, kjer so bile analizirane strategije shajanja z revščino in socialno izključenostjo. V zaključku poda tudi priporočila za politiko na tem področju. ANG The book addresses the problem of poverty and social exclusion of elderly in Slovenia. It presents theoretical approaches to social exclusion, as well as quantitative data on social exclusion of elderly in individual dimensions (health, contacts, income and material deprivation, housing). The main part compises of the book are the results of a qualitative survey, where coping strategies of elderly are presented. In conclusion also policy recomendations are given. Objavljeno v Fakulteta za družbene vede; 2010; 113 str.; Avtorji / Authors: Hlebec Valentina, Kavčič Matic, Filipovič Hrast Maša, Vezovnik Andreja, Trbanc Martina Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 28080601 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Socialna opora v primeru bolezni: medgeneracijska solidarnost ANG Social support in the case of illness Izhodišča: Socialna opora, ki jo v različnih oblikah nudijo člani socialnega omrežja, je pomemben dejavnik spoprijemanja z boleznijo. V primeru bolezni so družinski člani glavni viri opore znotraj iste generacije, vedno bolj pa tudi med generacijami. Neformalna socialna opora je povezana s posameznikovimi socialno-ekonomskimi pogoji: pogostejša je pri pripadnikih nižjih socialnih slojev in manj izobraženih. Glavni viri so pripadniki srednje generacije, ki pomagajo tako mlajšim kot starejšim. Ženski spol je najmočnejši napovedni dejavnik obremenjenosti z dajanjem opore. V postmoderni družbi se z zmanjševanjem vloge države blaginje vse več odgovornosti za skrb prenaša iz formalnega v neformalni sektor. Opis SLO ANG Namen raziskave je proučiti značilnosti medgeneracijske opore v primeru bolezni v Sloveniji. Metode: Izvedli smo presečno študijo osebnih socialnih omrežij prebivalcev Slovenije. Vzorec je obsegal 5013 anketirancev. Podatke smo zbrali s telefonskimi računalniško podprtimi intervjuji, anketiranci pa so bili starejši od 18 let. Za analizo podatkov smo uporabili multiplo klasifikacijsko analizo. Z njo smo ugotavljali stopnjo odstopanja odvisne spremenljivke od povprečja kot posledico danih značilnosti anketirancev ob nespremenjenih drugih značilnostih. Rezultati: Analiza je pokazala delež socialnega omrežja anketirancev, ki bi nudil oporo v primeru bolezni in ga lahko opredelimo kot medgeneracijsko omrežje. Medgeneracijske vezi predstavljajo približno 35% celotnega opornega omrežja v primeru bolezni. Najpogostejši prejemniki so mladi (18-29 let), sledi pa jim skupina starejših od 60 let. Ženske prejmejo več pomoči kot moški, posebej velja to za vdove in ženske, ki živijo same ali v multigeneracijskih gospodinjstvih. Medgeneracijska pomoč je pogostejša pri manj izobraženih anketirancih. Razpravljanje: Rezultati so v skladu z izsledki literature. Nakazujejo, da aktualno spreminjanje strukture in sestave družine v kombinaciji z zmanjšano stopnjo opore s strani institucionalnega zdravstvenega in socialnega varstva predstavlja povečano skrbstveno obremenitevne formalnih virov opore znotraj družin. Zaključki: Pri oblikovanju politik in izvajanju zdravstvenega in socialnega varstva se moramo zavedati kontekstualnih dejavnikov pri izidih zdravstvenega varstva in pri tem upoštevati funkcije omrežij socialne opore. Background: Social support received through different forms of help from members of one's social network is an important element of coping with illness. In the case of illness, family members are the main providers of support, both within the same generation, but also, and increasingly so, between generations. This informal social support is related to socio-economicconditions of individuals: it is more common in lower economic and educational groups. Members of the middle generation, who help both the young and the old, are the main support providers. Also, female gender is the most significant predictor of the care burden. Withdrawing role of the welfare state in the postmodern society means shifting more responsibilities for care from the formal to informal sector. The aim of our study was to look into the characteristics of intergenerational support in illness in Slovenia. Methods: A cross-sectional study on personal support networks of the residents of Slovenia, sample size 5013, data collection by computerassisted telephone interviews, respondents above 18 years of age. Multiple Classification Analysis (MCA) was used for data analysis to find out how much the dependent variable deviated from the mean as a result of a given respondent characteristic while controlling for the effects of all others. Results: The analysis showed the proportion of respondents' social network that would provide support in the case of illness and could be defined as intergenerational network. Intergenerational ties represent about 35 % of the whole support netork in illness. The most frequent receivers are the youngest group of respondents (18-29), followed by the 60+ age group. Women receive more help than men, especially those who are widows, living alone or living in multigenerational households. Intergenerational support is more frequent among the less educated respondents. Discussion: Our results comply with the findings in the literature, and are indicating that the actual trends in the changing structure and composition of the family, combined with less support from institutional health- and social care, is increasing the care burden of the informal carers within families. Conclussions: Health and social care policy and practice need awarness of the contextual factors of health care outcomes, taking into consideration social support networks' functions. Objavljeno v [Slovensko zdravniško društvo]; Zdravniški vestnik; 2011; Letn. 80, št. 2; str. 75-83; Impact Factor: 0.155;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.53; Avtorji / Authors: Pahor Majda, Domajnko Barbara, Hlebec Valentina Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 28950621 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenija ANG Slovenia Opis SLO V poglavju je narejen pregled raziskav na temo staranja v Sloveniji, ter pregled izobraževanja na področju gerontologije. Nadlaje predstavlja pomembne politike, ki naslavljajo demografske spremembe in kakovostno staranje, s specifičnim fokusom na blaginjski sistem in njegovo vlogo v ohranjanju medgeneracisjke solidarnosti. Poudari tudi pomembno vlogo tretjega sektorja na tem področju. ANG The chapter gives on overview on research on ageing inSlovenia and relevant outcomes of this research, as well as education in gerontological field. Furthermore, it addresses the policy issues related to ageing, focusing on changes of the welfare sytsem (as the basis of intergenerational solidarity). It also stresses the importance of the third sector. Objavljeno v Praeger; The international handbook on aging; 2009; Str. 475-484; Avtorji / Authors: Hlebec Valentina, Filipovič Hrast Maša Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 261601024 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji ANG Intergenerational solidarity in Slovenia Opis SLO Monografija vseobsegajoče predstavlja različne (mezo in mikro) vidike medgeneracijske solidarnosti, hkrati pa se poglobljeno loteva različnih področij in tipov medgeneracijske solidarnosti (kot je solidarnost in opora v družini in skupnosti). Temeljni na interdisciplinarnem pristopu in sicer združuje različne poglede na medgeneracijsko solidarnosti, ki je temelj družbene povezanosti, ter odseva tako nacionalno kulturo povezovanja in odnosov v družini in med generacijami. Vsebina poglavij je tako teorija (modeli) medgeneracijske solidarnosti; načini empirične obravnave medgeneracijske; splošni pregled medgeneracijske solidarnosti v Sloveniji; medgeneracijska solidarnost v skupnosti ter v družini in zaključek s sintezo. ANG The monography presents in a holistic way different mezzo and micro levels of intergenerational solidarity and also gives offers an in-depth study of various dimensions if intergenerational solidarity. It is based on an interdisciplinary perspective and combines diiferent views on intergenerational solidarity as the basis of social cohesion. The content of the book covers theroretical approaches to intergenerational solidarity, empirical analysis, general overview of intergenerational solidarity within families in Slovenia, intergenerational solidarity in community and conclusions. Objavljeno v Fakulteta za družbene vede; 2012; 160 str.; Avtorji / Authors: Hlebec Valentina, Filipovič Hrast Maša, Kump Sonja, Jelenc-Krašovec Sabina, Pahor Majda, Domajnko Barbara Tipologija 2.01 Znanstvena monografija S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 31553373 Vir: COBISS.SI 1 Naslov SLO Vpliv odnosnih in strukturnih dejavnikov na funkcionalno medgeneracijsko solidarnost ANG Influence of relational and structural factors on functional intergenerational solidarity Opis SLO V prispevku avtorici uporabita multiplo klasifikacijsko analizo za preverjanje vpliva odnosnih in strukturnih dejavnikov na izmenjavo različnih vrst socialne opore med starši in odraslimi otroki. Število izmenjanih opor je odvisna spremenljivka, katere variabilnost pojasnjujemo z demografskimi (starost in spol), odnosnimi (pogostost stikov, pomembnost osebe, prisotnost negativnih čustev) in strukturnimi dejavniki (geografska oddaljenost. Glavne ugotovitve so naslednje: v povprečju ženske prejmejo in dajo več socialnih opor kot moški, število opor upada s starostjo otroka in narašča s starostjo starša; geografska oddaljenost ima pri starših drugačno vlogo kot pri otrocih, prav tako pomembnost odnosa; pogostost stikov pozitivno vpliva na število izmenjanih opor, prisotnost negativnih čustev pa vpliva negativno tako ob popolni odsotnosti negativnih čustev, kot tudi pri zelo pogostih izkušnjah negativnih čustev. ANG In the paper the authors use multiple classification method to analyse influence of relational and structural factors on intergenerational solidarity (measuread as exchanged support between parents and adult children). The exchanged support is a dependant variable, while independant variables are demographic characteristics (age and gender), relational characteristics (frequency of contact, importance of person, presence of negative feelings) and structural factors (geographic distance). Main findigs are: women receive and give more support than men, support decreses with increasing age of child and increases with increasing age of adult; frequency of contact has positive effect on number of exchanges support, while presence of negative feelings (either very frequent or total absence of negative feelings) has a negative influence on exchange of support. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v College of Nursing = Visoka šola za zdravstveno nego; Aktivno staranje kot multiprofesionalni izziv; 2012; Str. 25-32; Avtorji / Authors: Hlebec Valentina, Filipovič Hrast Maša Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 2. COBISS ID 29795165 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Medgeneracijski transferji in solidarnostni sistemi v Sloveniji ANG Intergenerational transfers and solidarity systems in Slovenia Opis SLO V prispevku avtorici predstavita vlogo starejših kot virov socialne opore v medgeneracisjkih transferjih. Opazujeta tako transferje v okviru družine kot tudi v skupnosti (v kontekstu strukturnih, institucionalnih in kulturnih sprememb v zadnjih 20 letih). Opišeta demografske spremembe, spremembe strukture družin in gospodinjstev, ter spremembe države blaginje, na podlagi sekundarnih podatkov. Na podlagi primarnih podatkov (kvantitativna raziskava omrežij socialne opore) pa analizirava medgeneracijske transferje v Sloveniji. ANG Our research questions address the new role of the elderly as the source of support in intergenerational support flows. We are addressing the support flows in the family as well as in the community in the context of structural, institutional and cultural changes 20 years after the transition in Slovenia. We describe demographic structure of families, households as well as key features of Slovenian social welfare system, family values and changes during past 20 years (using secondary data). Using primary data (quantitative survey) on social support networks - which are theoretically defined as one of possible ways to analyse intergenerational solidarity, we analyse intergenerational transfers. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v [paper presented at the 6th World Ageing & Generations Congress, St. Gallen, August 25-28, 2010]. St. Gallen, 2010 Avtorji / Authors: Hlebec Valentina, Filipovič Hrast Maša Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 3. COBISS ID 256048384 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Družbena in individualna tveganja starejših - vloga omrežij socialne opore ANG Social and individual risks of older people the role of social support networks Opis SLO ANG Doktorska disertacija obravnava kakovost vsakdanjega življenja starejših skozi perspektivo tveganj in omrežij socialne opore. Metodološki pristop temelji na integraciji metod (mixed-methods research design) z modelom izbire udeležencev. Rezultati kvantitativne analize so pokazali strukturno ranljivost starejših pri določenih vrstah opore. Čeprav so najbolj resna tveganja obvladana, je vidno izrazito pomanjkanje predvsem pri finančni in informacijski opori, v manjši meri pa tudi pri druženju in instrumentalni opori. Z osrednjim kvalitativnim pristopom grounded theory smo tveganja kategorizirali glede na osrednjo kategorijo in »metatveganje«, tj. izgubo neodvisnosti. Podrobneje smo identificirali tveganja za zdravje ter finančna, socialna in strukturna tveganja. Pri tem ugotavljamo, da postane situacija za posameznika kritična takrat, ko se začnejo tveganja prekrivati in medsebojno krepiti. Podobno smo kategorizirali različne strategije shajanja, kjer prepoznavamo starejše kot aktivne in iznajdljive, produktivne akterje, ki s svojim delovanjem skrbijo za lastno blagostanje. Ugotovitve smo sestavili v teoretični model, ki prikazuje spiralo tveganj - dinamični proces, ki pojasnjuje, kako se tveganja vzpostavijo, realizirajo in medsebojno krepijo ter tudi, kako se jih lahko obvlada in zmanjša - na ta način smo prikazali proces izgubljanja in zadrževanja določene individualne ravni kakovosti življenja. This doctoral dissertation investigates the quality of life of older people through the perspective of risks and social support networks. Methodological approach is based on a mixed-method research design with a participant-selection model. Quantitative analysis findings show structural vulnerability of older people for some types of social support. Although the most serious risks are mastered - we can, on the other hand, observe a lack of support in financial and informational matters, and to a lesser degree, in social companionship an instrumental support. In our central qualitative - grounded theory approach risks were categorized according to the central category and the "meta-risk", i.e. loss of independence. More specifically, we identified health risks, financial risks, social risks and structural risks. In this regard, we found that the situation becomes critical for an individual when risks start to overlap and to amplify each other. Similarly, we have categorized various coping strategies and thereby recognized older people as active and resourceful productive social actors, who take care of their own well-being. We have developed a spiral model illustrating the dynamic process how risks emerge and are realized, how they are amplified and also how risks become managed and reduced -thereby showing the process of losing and retaining a certain individual level of quality of life. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v [M. Kavčič]; 2011; 302 str.; Avtorji / Authors: Kavčič Matic Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 4. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO ANG Medgeneracijsko sožitje - Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc Intergenrational solidarity - Professional training of expert workers in education in the years 2008, 2009, 2010 and 2011in fhe field of social and citizen competences. Opis SLO Večina članov projektne skupine sodeluje v tem programu s pripravo gradiv in predavanji v 3. sklopu medgeneracijsko sožitje. Program strokovnega izobraževanja dodatno usposablja strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji za poznavanje, razumevanje in prenašanje kompetenc na udeleženke in udeležence procesa vzgoje in izobraževanja. Udeleženke in udeležence izobraževanja so seznananjeni s spoznanji o medgeneracijskem sožitju in naravi medgeneracijskega sožitja v Sloveniji (storitve na področju skrbi za starejše in povezovanja starejših z mlajšimi generacijami, vlogo soseske, prostovoljnih organizacij ter sosedov in vlogo družine). Spodbuja se razumevanje vloge starejših v družbi in spoznava ter preseže predsodke o starejših ljudeh. Posebna pozornost je posvečena večanju zavesti o individualni odgovornosti za preseganje nerazumevanja med generacijami in medgeneracijskih konfliktov. ANG The majority of the members of our research team cooperates and contributes with the preparation of educational materials and lectures in the 3rd thematic section on Intergenerational solidarity of this project. The program of expert education additionally qualifies expert workers in education in the Republic of Slovenia for knowledge, understanding and transfer of knowledge on participants of the education processes. Participants of our training and education section are presented with findings on intergenerational solidarity and its nature in Slovenia (services for older people, connections between older and younger generations, the role of community and voluntary organizations, neighbours and family members.). We encourage the understanding of the role of older people in the society and present the prejudices about older people and different ways how to overcome them. Special attention is focused on individual responsibility for surmounting intergenerational conflicts and the lack of understanding between generations. Sifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v TASnER, Veronika (ur.), LESAR, Irena (ur.), ANTIČ, Milica G. (ur.), HLEBEC, Valentina (ur.), PUSnIK, Mojca (ur.). Brez spopada : kultur, spolov, generacij. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta, 2009. VII, 397 str., ilustr. ISBN 978-961-253-038-9. http://usposabljanje.pef.uni-lj.si/program_03.html. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 48709218 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Medgeneracijsko izobraževanje in učenje - možnost za povezovanje generacij ANG Intergenerational education and learning - the possibility for connecting generations Opis Demografske, socialne in ekonomske spremembe vplivajo na spreminjanje paradigme medgeneracijskega učenja, ki se poleg izmenjave znanja in izkušenj znotraj družine, razširja tudi na učenje v skupnosti. Medgeneracijsko sodelovanje vključuje zagotavljanje različnih vrst opore, medgeneracijsko zagotavljanje pomoči v družinskem okolju, povezuje pa se tudi s pojmom medgeneracijske solidarnosti v družbi nasploh, ki vključuje tudi transfer dobrin in virov za ohranjanje blaginje različnih generacij. SLO ANG Zaradi demografskih sprememb in sprememb v družini se pojavljajo zahteve po poglobljenem proučevanju možnosti in potreb različnih generacij po sorodstvenih in nesorodstvenih vezeh. Pri vzpostavljanju medgeneracijskega povezovanja ima pomembno vlogo medgeneracijsko učenje, ki poteka v različnih institucijah in v širokem spektru različnih oblik, npr. v šolah, skupnostnih organizacijah, bolnicah in drugje. Medgeneracijski izobraževalni programi imajo vpliv tako na udeležence programov kot tudi na okolje oz. lokalno skupnost. Demographic, social and economic changes influence the existing paradigm of intergenerational learning, which besides the exchange of knowledge and experiences inside the family influence also the community learning. Intergenerational cooperation involve ensuring different kinds of support and intergenerational help in family environment, but it is also connected with solidarity in the wider society in the sense of transfer of goods and sources for the welfare of different generations. Demographic and family changes demands a more in-depth analysis of the possibilities and needs for establishing broader family and non-family bonds between the generations. Intergenerational education is one of the important assets for reestablishment of intergenerational ties. Intergenerational education programmes can emerge from various institutions and in various forms, e.g. in schools, community organisations, hospitals and elsewhere and have an influence on individuals as well as on local community. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Universita Jana Amose Komenskeho Praha; Perspektivy učeni a vzdelavani v evropskem kontextu; 2012; Str. 143-155; Avtorji / Authors: Kump Sonja, Jelenc-Krašovec Sabina Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 MANDIČ, Srna. Co-residence of adult children and aging parents : an option for care in old age?. Teor. praksa, nov.-dec. 2010, letn. 47, št. 6, str. 1195-1209. [COBISS.SI-ID 30043229] KAVČIČ, Matic. Risks of older people : a spiral model. V: Social relations in turbulent times : abstract book. [S. l.]: European Sociological Association; Geneva: University of Geneva: Swiss Sociological Association, cop. 2011. Jelenc Krašovec, Sabina, Kump, Sonja. Medgeneracijsko učenje v družini. Popov, Nikolay (ur.). International perspectives on education. Volume 10, (BCES conference books, 10). Sofia: Bulgarian comparative education society, 2012, str. 284-289. Družboslovne razprave. Hlebec, Valentina (član uredniškega odbora 2006-2008, glavni urednik 2009-2011). [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo: Fakulteta za družbene vede, 1984-. ISSN 0352-3608. http://www.druzboslovnerazprave.org/. [COBISS.SI-ID 7530242] Bilten Statističnega društva Slovenije. Hlebec, Valentina (član uredniškega odbora 2001-2012). Ljubljana: Statistično društvo Slovenije, 1978-. ISSN 1408-3272. [COBISS.SI-ID 30242048] lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Raziskovalni projekt prinaša pomembne znanstvene novosti, saj je pri nas še vedno malo (družboslovnih) raziskav, ki bi se ukvarjale s tematiko starejših, staranja, predvsem pa ni raziskav na temo medgeneracijske solidarnosti. Raziskava zajema vsa tri relevantna področja medgeneracisjke solidarnosti, tj. makro, mezo in mikro nivo ter s tem na kompleksen in hkrati celovit način pristopa k tematiki medgeneracisjke solidarnosti. Pri opazovanju medgeneracijske solidarnosti znotraj omrežij socialne opore je bil postavljen nov teoretsko konceptualni in metodološki okvir za raziskovanje te teme (Hlebec, Mrzel in Šircelj, 2010). Omenjeni pristop predstavlja most med klasičnim raziskovanjem medgeneracijske solidarnosti na osnovi diad med starši in odraslimi otroci (Bengston in Roberts, 1991; raziskava SHARE) in analizo omrežij ter omogoča opazovanje medgeneracijske solidarnosti v celotnem omrežju socialne opore. Na osnovi recenzijskega postopka v mednarodnem projektu, ki ga je financirala fundacija ERSTE, je bil pristop tudi mednarodno sprejet in predstavljen na vabljenem predavanju 6th World Ageing & Generations Congress v St. Gallenu (Hlebec in Filipovič Hrast 2010). Z analizami medgeneracijske solidarnosti prinaša nova spoznanja na tem področju, kjer v Sloveniji takšnih analiz še ni bilo opravljeni. Hkrati pa je projekt po metodi in spoznanjih relevanten tudi širše, saj ugotavljamo pomembne povezave med različnimi dimenzijami medgeneracisjke solidarnosti. Nadalje z metodološkim pristopom Grounded Theory ugotavljamo izreden pomen raziskovanja »od spodaj«, s katerim lahko natančnejše predstavimo težave starejših ljudi v vsakdanjem življenju in na ta način dopolnimo pomanjkljivo raziskano področje pri nas. Raziskovalni projekt tako omogoča povezovanje med parcialnimi pogledi na demografske spremembe in odzive tako družbe, kot skupnosti in posameznikov nanje. Analiza obstoječih raziskav o učinkih medgeneracijskih programov v skupnosti kaže, da prevladuje proučevanje spreminjanja stališč in stereotipov, v naši raziskavi pa smo zato pozornost usmerili bolj na merjenje sprememb v skupnosti, povezanih z možnostjo vpeljevanja medgeneracijskih izobraževalnih programov, ki bi hkrati vplivali tudi na kolektivne cilje (npr. občutek povezanosti in solidarnosti, zmanjšanje odtujenosti in osamljenosti starejših v soseski). Ker so razprave o konceptu medgeneracijskega in skupnostnega izobraževanja pri nas šibke in redke, predstavljajo naši raziskovalni rezultati prispevek k znanstvenim obravnavam in razvoju tudi na tem področju. Na teoretski ravni raziskovanje prispeva k novemu znanju o potrebah in možnostih za medgeneracijsko izobraževanje in učenje, še zlasti starejših ljudi v kontekstu aktivnega staranja v skupnosti. Rezultati raziskave so neposredno relevantni za razvoj študijskih disciplin na dodiplomskih in podiplomskih programih pedagogike in andragogike, prav tako tudi za programe nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja učiteljev. ANG The research project brings significant scientific innovations in a still under-researched field in Slovenia. There is very little (social science) research studies dealing with ageing, older people and moreover there is no research studies on the topic of intergenerational solidarity. This research incorporates all three important areas of intergenerational solidarity study - this is macro, mezzo and micro level. In this way it captures the problematic of intergenerational solidarity in a complex and holistic manner. We have developed a new theoretical and methodological framework for the research of intergenerational solidarity (Hlebec, Mrzel and Šircelj, 2010).This framework presents a bridge between classic research of intergenerational solidarity based on dyads of parents and adult children (Bengston and Roberts, 1991; SHARE research) and social networks analysis, and it enables observation of intergenerational solidarity within the whole social support network. Based on review in an internationally funded projects (ERSTE foundation) this approach has been internationally accepted and presented in invited lecture at the 6th World Ageing & Generations Congress in St. Gallenu (Hlebec and Filipovič Hrast 2010). The analysis of intergenerational solidarity has brought new knowledge in this field, as in Slovenia such analyses have not been done. The project is relevant also due to in-depth studies of link between different dimensions of intergenerational solidarity. In the part of our research where we take advantage of Grounded Theory research style we note utmost importance of the »bottom up« research approach that enables us to present more accurately the problems of older people in everyday life and so contribute to insufficiently explored field in Slovenia. The research project enables the integration of partial views of the demographic changes and the reactions of the society, communities and individuals to them. The previous research on influence of intergenerational programmes in the community show, that research was focused mostly on changing views and stereotypes of individuals, but in our research we've focused more on measuring changes in community, connected with the feasibility to implement intergenerational educational programmes, which could simultaneously influence also the collective goals (strengthening the feeling of connectedness and solidarity, diminishing of alienation and loneliness of older people in community, etc.) Since a discussion on the concept of intergenerational and community education is weak and infrequent in our country, the research results represent the contribution to scientific debates and development also on this domain. Theoretical research in the field influenced the development of new knowledge about the needs and possibilities for intergenerational education and learning, especially for older people in the context of active ageing in community. Research results are indirectly relevant for development of graduate and postgraduate study disciplines of education and adult education as well as teacher's further education and training. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Demografske spremembe terjajo povečanje znanstvene pozornosti za pri nas še vedno skromno raziskano področje medgeneracijske solidarnosti. V tem smislu raziskovalni projekt prinaša nujno potrebne ugotovitve za razvoj Slovenije v prihodnje. Raziskava zajema vsa tri relevantna področja medgeneracijske solidarnosti, tj. makro, mezo in mikro nivo ter s tem na kompleksen in hkrati celovit način pristopa k tematiki medgeneracisjke solidarnosti. S tem omogoča povezovanje med parcialnimi pogledi na demografske spremembe in odzive tako družbe, kot skupnosti in posameznikov nanje. Analiza makro nivoja v prvem letu je pokazala na prednosti in pomanjkljivosti politik, ki naslavljajo staranje v Sloveniji, ter hkrati poudarila pomembnost obravnavanja dvosmernosti tokov medgeneracijske solidarnosti. Na teoretični ravni je raziskovanje prispevalo k razvoju študijskih disciplin na dodiplomskih in podiplomskih programih, prav tako tudi za programe nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja učiteljev (ki se je izvajalo v okviru nacionalnega projekta Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc). Poleg tega razprava o določenih vidikih ranljivosti starejših (izključenost starejših, delo s starejšimi) zapolnjuje vrzel v raziskovanju marginaliziranih skupin in prispeva k večji vidnosti in družbeni priznanosti eksistencialno pomembnega dela v vsakdanjem življenju. Na osnovi integralnega teoretskega pristopa in kvalitativne analize razkriva kompleksnost dejavnikov, ki v večkratno razslojenih konkretnih okoljih (tudi) v slovenski družbi stigmatizirajo »umazano« delo in izvajalce - večinoma ženske. V času zaostrenih gospodarskih razmer in zaradi staranja prebivalstva postaja grožnja medgeneracijskih sporov tudi za Slovenijo vse realnejša. Rezultati naše raziskave kažejo, da lahko razvijanje in implementacija medgeneracijskih izobraževalnih programov v skupnosti vpliva na zmanjševanje medgeneracijske nestrpnosti in egoizma posameznih generacij. Ta vrsta izobraževanja, ki ima tudi pomembno družbeno funkcijo, je usmerjena v skupno delovanje za razvoj in boljšo kakovost življenja v skupnosti. Gre za socialno učenje pri reševanju individualnih in kolektivnih problemov in povečevanje socialne odgovornosti mlajših in starejših v sodobnih pogojih življenja. Analiza kvalitativnih podatkov kaže, da se bo v Sloveniji potrebno načrtno lotiti priprave medgeneracijskih izobraževalnih programov in poskrbeti za določeno mero zunanje spodbude, ki vključuje izobraževanje pobudnikov medgeneracijskega sodelovanja v skupnosti, motiviranje različnih generacije in starostnih skupin za vključevanje v izobraževanje, zagotavljanje prostorov za medgeneracijsko sodelovanje, ipd. ANG Demographic changes demand increased scientific attention for in Slovenia still under-researched topic of intergenerational solidarity. In this sense this research project brings necessary research findings for the future development of Slovenia. This research incorporates all three important areas of intergenerational solidarity study - this is macro, mezzo and micro level. In this way it captures the problematic of intergenerational solidarity in a complex and holistic manner. The research project enables the integration of partial views of the demographic changes and the reactions of the society, communities and individuals to them. The analysis of macro-level has shown the advantages and disadvantages of policies addressing aging in Slovenia, and also stressed the importance of two-way flows of intergenerational solidarity. At a theoretical level, the research study has contributed to the development of disciplines in undergraduate and graduate programs, as well as to further training programs for teachers in education (carried out within the project Intergenerational solidarity - Professional training of expert workers in education in the years 2008, 2009, 2010 and 2011in the field of social and citizen competences.) Moreover a debate on the stigma of paid reproductive labour in Slovenia fills a gap in the research of marginalized groups and contributes to a greater visibility and social recognition of an existentially important labour of everyday life. On the basis of an integrated theoretical approach and qualitative analysis it reveals the complexity of the factors that in specific environments (also) in the Slovenian society stigmatize "dirty" work and it' workers - mostly women. The threat of intergenerational conflicts is becoming increasingly realistic in this period of an aging population and tougher economic conditions. Our research results show that one of the solutions to this threat of intergenerational intolerance and egoism of the individual generations is in the development and implementation of intergenerational educational community programmes. This kind of education, which also has the important social function, is focused on collective actions for development and better quality of life in community. It encounters social learning for solving individual and collective problems and fostering social responsibility of younger and older people in contemporary conditions. In Slovenia it will be necessary to plan the preparations for intergenerational programmes, including the education of key personnel, who will be the initiators of intergenerational cooperation in the community as well as ensure a certain level of external encouragement, like motivating different generations and age groups for participation in education, ensuring places for intergenerational cooperation, etc. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek Knjiga z naslovom Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji obravnava zelo sodobno in relevantno družbeno temo medgeneracijske solidarnosti. Monografija je temeljno delo na tem področju, saj vseobsegajoče predstavlja različne (mezo in mikro) vidike medgeneracijske solidarnosti, hkrati pa se poglobljeno loteva različnih področij medgeneracijske solidarnosti. Temeljni na interdisciplinarnem pristopu in sicer združuje različne poglede na medgeneracijsko solidarnosti, ter odseva tako nacionalno kulturo povezovanja in odnosov v družini in med generacijami. V knjigi predstavljamo teorije in teoretske modele o medgeneracijski solidarnosti in načine empirične obravnave medgeneracijske solidarnosti, ter portretiramo stanje in značilnosti medgeneracijski solidarnosti v Sloveniji (na podlagi analize socialnih omrežij). HLEBEC, V., FILIPOVIČ HRAST, M., KUMP, S., JELENC-KRAŠOVEC, S., PAHOR, M., DOMAJNKO, B.. Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2012 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Večina članov projektne skupine je sodelovela v programu Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc s pripravo gradiv in predavanji v 3. sklopu medgeneracijsko sožitje. Program je usposabljal strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Slednji so bili seznananjeni s spoznanji o medgeneracijskem sožitju in naravi medgeneracijskega sožitja v Sloveniji. Spodbujalo se je razumevanje vloge starejših v družbi. Posebna pozornost je bila osvečena večanju zavesti o individualni odgovornosti za preseganje nerazumevanja med generacijami in medgeneracijskih konfliktov. Na podlagi projekta je bilo pripravljeno Poglavje Medgeneracijska solidarnost in sožitje, ki zajema 6 sestavkov v TAŠNER, V., LESAR, I., ANTIČ, M. G., HLEBEC, V. , PUŠNIK, M. (ur.). Brez spopada : kultur, spolov, generacij. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta, 2009. ) C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede in vodja raziskovalnega projekta: Valentina Hlebec ŽIG Kraj in datum: |Ljubljana |12.3.2013" Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/33 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FoS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, iF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 E9-23-E5-2F-1D-A1-8E-7D-A6-72-BB-55-48-61-FB-D3-27-BC-A3-A4 DRUŽBENE VEDE Področje: 5.03 sociologija Dosežek 1: Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji, Vir: HLEBEC, Valentina, FILIPOVIČ HRAST, Maša, KUMP, Sonja, JELENC-KRAŠOVEC, Sabina, PAHOR, Majda, DOMAJNKO, Barbara. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2012. ISBN 978-961-235-586-9. [COBISS.SI-ID 261601024] medgemeraci3ska SOLIDAENOSr v sloveniji Knjiga z naslovom Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji obravnava zelo sodobno in relevantno družbeno temo medgeneracijske solidarnosti. Monografija je temeljno delo na tem področju, saj vseobsegajoče predstavlja različne (mezo in mikro) vidike medgeneracijske solidarnosti, hkrati pa se poglobljeno loteva različnih področij in tipov medgeneracijske solidarnosti. Temeljni na interdisciplinarnem pristopu in sicer združuje različne poglede na medgeneracijsko solidarnosti, ki je temelj družbene povezanosti, ter odseva tako nacionalno kulturo povezovanja in odnosov v družini in med generacijami. V knjigi predstavljamo teorije in teoretske modele o medgeneracijski solidarnosti in načine empirične obravnave medgeneracijske solidarnosti, ter portretiramo stanje in značilnosti medgeneracijski solidarnosti v Sloveniji (na podlagi analize socialnih omrežij). DRUŽBENE VEDE Področje: 5.03 sociologija Dosežek 1: Brez spopada: kultur, spolov, generacij. TAŠNER, Veronika (ur.), LESAR, Irena (ur.), ANTIC, Milica G. (ur.), HLEBEC, Valentina (ur.), PUŠNIK, Mojca (ur.). V Ljubljani: Pedagoška fakulteta, 2009. [COBISS.SI-ID 28601693] Večina članov projektne skupine je sodelovala v programu Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc s pripravo gradiv in predavanji v 3. sklopu medgeneracijsko sožitje. Program dodatno usposablja strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji za poznavanje, razumevanje in prenašanje kompetenc na udeležence procesa vzgoje in izobraževanja. Slednji so seznanjeni s spoznanji o medgeneracijskem sožitju in naravi medgeneracijskega sožitja v Sloveniji. Spodbuja se razumevanje vloge starejših v družbi in spoznava ter preseže predsodke o starejših ljudeh. Posebna pozornost je posvečena večanju zavesti o individualni odgovornosti za preseganje nerazumevanja med generacijami in medgeneracijskih konfliktov. Na podlagi projekta je bilo pripravljeno Poglavje Medgeneracijska solidarnost in sožitje, ki zajema 6 sestavkov v TAŠNER, V., LESAR, I., ANTIC, M. G., HLEBEC, V., PUŠNIK, M. (ur.). Brez spopada: kultur, spolov, generacij. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta, 2009.