79. številka. v Trstu, v sredo I oktobra 1890. EDINOST Tečaj XV „EDINOST" ( izhaja dvakrat na redfn, vsako tredo in lototo oh 1. uri popolndn« „Edinost" stane : r.tk vse leto pl. «.-; izven A vat. 9.— za polu leta „ 3.—: , , 4.50 „ in četrt leta , 1.50: „ „ *J „ Posamične Številke se dobivajo v pro-iajalnioah tobaka v Tr«tt po nov.. v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na saroofce 'brez priložene naročnine se •apravniatvo ne ozira. Cjlasi in oznanila HO račune po h nov. vrsin-H v p-tiru ; za naslsve * debelimi črkami hb plačuje prostor, kolikor bi ija obso^lo u u v u 11 n i h vrstil*. Poslana, javne zahvale, oimrtnice itd se računu po popodbi. V'-i Upisi se pošiljajo uredništvu v ulici Carintia št. 'i5. Vsako pismo mora biti IraiiKovano. kur tiefrauknvitiiii ne sprejemajo. Itoknpisi so n« vračajo. Naročnino, reklamacije in iimerate prelomu upravniatvo v ulici Carintia -J.H. Odprti- reklamacije so proste poštnine Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. »V rdiir.it jf m t Javno menenje. S tem pojemom se v našem javneln življenju kaj nepremišljeno igra; zlorabi se ga tu pa tem uprav druno.- Ni ga poslanca, ni ga parlamentarca, ni ga „narodovega voditelja in prvaka", koji ne bi se skliceval na „javno menenje" ; in opirajoč se na to dozdevno javno menenje in trdeč, da ima veliko večino naroda za Babo, išče premnogokrati koristi, koje nikakor ne zaslužijo častnega naslova: — „narodne koristi1*. „Javno menenje* je čestokrati le podstava, koja služi temu ali onemn odličnjaku, da so popenja višo in više. Ali to „javno menenje" je le fikcija — prah v oči politiŠkim otrokom — in za to je tudi vse delovanje dotičnega odličnjaka ^narodu na korist" — le fikcija. Na prvi videz so človeku stvar nekako čudna zdi; češ: ako narod ne mara /.a tega, ali onega, čemu ga pa voli P Ako narod nema zaupanja do tega ali onega „prvaka", čemu mu pa v resnici izkazuje to zaupanje, izbirajoč si ga zantopnikom svojim, bodisi v parlamentu, občinskem zastopu ali društvu? Stvar je reB nekako čudna in moramo tema dvema uprašan-jema priznati kolikor-toliko opravičenosti. Čudna je res ta stvar; toda čudna le za onega, ki se je še malo ozrl po onem širnem polji, koje zovemo javno življenje; čudno za onega, ki je novinec v političnem življenju in ne pozna onih usode-polnih in mogočuih faktorjev, ki igrajo v teh homatijali svojo važno ulngn; faktoji ti so : premetenost, d r z n o s t i n sebičnost. Poslednja je izvor delovanju; prvi dve sti pa sredstvi, kaj prikladni v dosego namena, narekovanega po sebičnosti. Potem pa se še pripeti, da sh nameni tacih „prvakov" kaj prikladno dajo spraviti v okvir fine taktike rajnih imenitnih gospodov: in pred seboj imamo prikazen, kako so se skonbinovale razne sile v jedno samo silovito moč, proti katorej obnemore resnično javno menenje, resnična volja naroda* S kratka: Volitve se ne vrše vsikdar po onih zakonih, koje so PODLISTEK. O zamrtništvu ali dozdevni smrti. Spisal Janku L C b a n. Kaj je zamrtništvo? Zamrtništvo je ono stanje človeškega telesa, v katerem se živ ljenje tako slabo pojavlja, da ne natn Človek z d i mrtev. Traja pa tako stanje lahko po več dnij. O takih prilikah moramo biti silno previdni, zakaj prigodilo se je že, da so kacega zamrtnika, t. j. na videz mrtvega človeka vsled zaniktirnosti ali ma-lobrižnosti — pokopali! Res je, da so taki slučaji dandanes silno silno redki, Saj imamo v tem obziru stroge postave. Pokopavati ne smerno mrličev pred določenim časom. Vender so prigaja tu pa tam, da se kak zamrtnik, t. j. na videz mrtev človek obudi v življenje, ko se ljudje že pripravljajo k pogrebu. O tnkili slučajih beremo nemalokrat po našili časnikih. Ni dolgo tega. da sem čital, da je nekemu trgovcu umrla ljubljena žena. Nesli so jo v mrtvašnico in sicer na izrečni ukaz soprogov z vsemi njenimi dragoee- imapinali zdrav razum, zdrava logika in po-Jlitiška moral«, ampak volitve ne delajo t u d f umetno. Žalostno je, da se resnično javne menenje čestokraii mota umekniti fiktivnemu javnemu menenju ; žalostno, ker to ovira razvijanj« političkoga in konstitucijonelnega življenja po njega naravnih zakonih. Kako vse drugače bi bilo, ako h* prišlo resnično javno menenje do ob-Bolutne veljave! Prave koristi pojedinih narodov — torej vsega človeštva — bi se pospeševale vse drugače, nego se pospešujejo sedaj, ker bi bila tudi častna naloga pospeševanja teli korisli v drugačnih rokah, nepo je sedaj. Izginilo bi ne-brojno neprijetnih prikazni, ki so posledice sebičnosti in naravnč jej hčerke — črne zavisti. Sebičnost in zavist provzročita mm j prvo boj mej posamičnimi osebami, i/ katerega se pa počasi izcimi boj mej strankami — boj tnej brati. In ako se dr/neš v očigled takim žalostnim in sramotnim dogodkom le črhniti rahlo besedo graje in svarila, zarohni ti izvoljeni prvak: „Kdo si ti pritlikovec ? ! molči, ako nočeš da le materijalno in moralno ne ugubim! — tako je in tako mora biri, kajti „javno menenje" je na mojej strani". Mi Slovenci smo lo mala vejica mi košatem slovanskem drevesu; javno našo življenje giblje se v jako ozkih mejah. In vender imamo glede gori opisanih nedostatnosti in žalostnih prikazni britkih skušenj v obilici. Tudi mej nami so bili in so deloma se taki nezdravi od nošnji; tudi na našem narodnem telesu je oni rak, ki razjeda v narodu žile gibčnosti, potrebne vBakeinu narodu, prepotrehne pa našemu. Človek u se kar milo stori, videčemu, kolike škode se godi javnemu blagru po gori omenjenih zlih nagonih, ki so se utihota-pili v mar.sikako srce človeško. Kjer naj bi kraljevala jasna ljubezen, vidimo črno sovraštvo; kjer naj bi bilo bratsko spo-razumljenje, vidimo vse dobro in koristno razdirajoči prepir. Samo po sebi sili se nam vprašanje na ustnici: Je-li vse človeštvo tako pokvarjeno in je-li osobito nimi prstani na rokah. Po noči pa se zmuzne tat v mrtvašnico. Jeden prstanov ni mu hotel s prsta pokojne žene. Tat se koj odloči, da prst prereže. Vzame nožič ter „pokojnici" rani prst. V tem hipu se žena prebudi v življenje. Tat izbeži. Žena pa so vrne k začudenem soprogu domov. Nekje je materi umrl ljubljen otrok. Odnesli so ga na pokopališče. Hoteli so že spustiti krsto v grob, ko mati otrokova vsa obupana milo prosi, naj krsto odprejo, da še enkrat vidi otroka svojega. Zeljo jej — da-si težko —■ izpolnijo. Mati otroka strastno objame in v tem hipu „rajnik" oživi! . . . Takih slučajev bi lahko navedel še več. A bodi dovolj, da tu podam r e s-n i cen dogodek, povsem sličen (podoben) gori navedenemu slučaju, ki ga je pred kratkem prinesel nek dunajski nemški list v obliki povesti. Dotična povest t-e glasi v slovenskem prevodu tako: „Bilo je mrzlega novemberskega dne I. IK79., ko sem v mirnem kotičku neke prijttno restavracije (gostilne) sedel s stotnikom Z. pri igri. V tem stopi k nama najin prijatelj, zdravnik R. naš slovenski narod tako pokvarjen? Gorje nam, nko lii morali vprašanje to potrditi ! Ali hvala Bogu! smemo je zanikati. Narod v s v oje j celoti ho ni pokvarjen; pokvarjeni so !e pojedinci, ki ao ga skušali zvaliiti na kriva pota. I)a, v našem narodu je še zdravo jedro; temu nam je dokaz okolnost, da je sam začel protiviti se po-litiškej nemorali — in jo obsojati. — Narod sum začel je protestovati proti hitanju za nekimi koristmi, ki ho vse, samo narodne ne ; ljudstvo zahteva, da vsi spoštujemo — in z nitmi tudi gospodje po-slanci — j) r a v (t, pristno j a v u o m e u e n j e ; ljudstvo noče, da bi si nekateri poslanci po svojem lastnem modelu prikrojevali neko posebno „javno menenje". In narod ima pravico to zahtevati. Ko prvaki naši nekoliko pozabijo na častne svoje osebo in urede delovanje svojo v popolnem soglasju s pravi m, n e p o p a-cenim javnim m e n e j e ui, potem še le postanemo narod možakov in skupina zlatih značajev. Zadnji čas ju, da zatremo v na;t grdo kk-čeplaztvo, ki koristi morda pojedincem, a narodu v njega skupnosti nikdar! Prosimo, da nas dobro razumete: tudi mi nesmo za to, da bi naši prvaki tnali kako vratolomno politiko, da bi rinili z glavo skozi zid. 0 ne, tako nespametni ncaiuo, ker vemo dobro, da se pr.»j glava razbije, nego zid ; ali kar smemo po vsej pravici zahtevati, to je: Bodite možje; možje tudi navzgor. Žo za pojedinca ni posebno častno, ako prosjači — za narod pa že celo no ! Ne prosite mi loščin, ampak zahtevajte pravice. Pri rodoljubnem delu pa Vam bodi voditelj : pravo, p r i s t n o j a v n o m e ii o n j e . Toliko v opomin našim poslancem, ki se snidejo te dni v Ljubljani. —t—. zveza. Ob vsakej priliki, kader naš vladar obišče nemškega ali zadnji povrne obisk avstrijskemu, j a mej o časnikarji po Nemškem „Kaj vaiu je, ljubi gospod doktor?" vprašam jaz, „zdi se, da ste danes nekam slabo volje." „„Imel sem prepir se svojim tovarišem,"" odgovori zdravnik. Pomislita, gospoda: že tri dni leži v našej mrtvašnici neka deklica. Njeni lici ste rudeči kakor roža in o mrliškem duhu pri njej ni niti govora! Moj tovariš je deklico hotel dati pokopat, a jaz som se temu upiral češ: deklica je morda le zamrtna ali na videz mrtva."" „In, ali so deklico pokopali ?" vpraša stotnik strašno razvnet. „„Hvala Bogu, ne!*tt odgovori zdravnik. „„Pa kaj li vam je, gospod stotnik, /bledeli sto kakor zid!"* Po kratkem premolku si stotnik obriše debele srage (potne kaplje) s čela, globoko vzdihne rekoč: „Strašno, gospoda moja, strašno! Jaz sem bil tudi enkrat na videz mrtev iu suni prebil vne grozno trenotke tacega stanja! Šele 12 let star prišel sem po ranej smrti svojega odeta, ki je bil c. kr. častnik, na vojaško odgojevališče v Hainburg. Bil sem prav slaboten otrok ter sem kmalu in nemški laži-liboralci v Avstriji pisati dolgo članke o presrčnej ljubezni enostranskih Nemcev projfi Avstriji, priporočati tesnejše vezi z Nemčijo, isto poveličevati itd. To noso pozabili storiti tudi zadnjič, ko sta sa nemški in naš vladar sešla v Rohnstoeku pri nemških vojaških vajah. Hvalisanja in poveličevanja nemške ljube-znjivosti, dobrohotnosti in udanosti ni bilo ui konca ni kraja. Človeku se je moralo že studiti, kar so vse si izmislili domišljavi nemški pisači. Avstrija mora svojo zvezo z Nemčijo razširiti tudi na gospodarsko-trgovinskem polju, upili so vprek liki žabe ok kalu. Avstrija sama na sebi ni še tako močna, da bi mogla z zaupanjem gledati v bodočnost ; treba jej je pomoči, podpore in te dobi v svojih zavoznikih-Neincih. Ako Avstrija sklene eolno zvezo z Nemško, ni so jej bati za prihodnjost: nemška obrt bode ukrepila avstrijsko poljedelstvo in obe državi bodeti od skupne mejsebojne čolne zveze uživali največje koristi ! Da so bile to zgolj lepodoneče fraze, na čijih izpolnitev se nam Avstrijcem najmanjše in zanašati, temu porok nam je povestnica zadnjih let. Odkar namreč obstoji avstrijsko-nemška liga, čujejo se vedno sem ter tja glasovi, ki izražajo željo, da se ta sveza popolni ter razširi tudi na gospodarsko polje, da namreč Avstrija napravi z Nemško tesnejšo trgovinsko-poli-tiško zvezo. Prod letom je veleobrtnik stavil isti predlog v rihouberškej trgovinskoj zbornici in danes oglašajo se časnikarji tudi ob tem prašanju. Navajajo so vsakovrstni razlogi, ki učinjajo to zvezo potrebno. Prednost prometa in škodljivost zaščitnih carin, kakor tudi bližajoče se leto 1892., v kojem poteče več trgovinskih pogodb, poudarjajo se posebno. Navzlic temu pa menda nikdo ni tako slep, da bi ne umel, kam pruv za prav pes taco moli. Glavni povod jiui je politišku smer, in ue gospodarska. Zgodovinska skušnja nam jasno dokazuje, da tesnejše gospodarske trgovinsko zveze vo- prav težko obolel. Mojej materi, ki je živela v uboštvu, ni bilo mogoče, da bi me obiskala; zakaj pot iz Češko v Hainburg je dolga in precej stane. Jaz sem pa slabel bolj iu bolj. Necega dne z grozo opazim, da mi udje drevenijo, kakor kacemu mrtvecu ! Kakor svinec mi je ležal jezik v ustih trdo za zobmi. Zdelo se mi je, da mi čuti odmirajo. Le umnost in kIuIi me še nista bila zapustila. Slišal sem celo tanje, nego li prej. V tem stanji slišim nek ropot. Več oseb je bilo prišlo v sobo. Zdravnik — spoznal sem ga po hoji — približa se mojoj postelji, in zdelo ho mi je, da me šlat« (tiplje). Njegovega dotikanja nisem občutil čisto nič. Dolgo je imel opraviti z menoj. Naposled ga slišim, ko pravi : „Iglo sem! gospod viši zdravnik !" Po dolgem premolku zopet ališitn zdravnikovo besede: „Čudno, čudno! Člo-veku bi se zdelo, kakor da bi deček Živel! Le poglejte sveži ti lici in ustni, te —" „„Prosim vas, goepod polkovnik"", zavrne ga viši zdravnik, „„opazujte to maroge (pege) tukaj ua desnoj rami, gotovo so mrliške maroge!"" dijo k politiškej skupnosti, v kojih navadno podležo slabejši zaveznik ter pade v žrelo mogočnejšemu. Zadosti nam je navesti usodo nekdanje čolne unije nemških državic. ki so pozneje postale tudi politična celota. Toraj iz političkih obzirov mora enako colno zvezo z Nemčijo vsakdo obsojati, kajti noben pravi Avstrijec bi rad ne spadal k nemškemu rajhu. Ali tudi v gospodarskem obziru ni ta zveza vabljiva. Čeprav bi Avstrija in Nemčija postali carinski celoti, ali bi morali razširiti svoj trgovinski upi ji v tudi na ostale evropske dežele ? bi-li izvoz avstrijsko-nemških izdelkov na tem pridobil ? Dokler v ootalih državah obstoji tendenca ščititi domače izdelke pred tujimi ter otežkočiti zadnjim uhod v deželo z visoko uhodno carino, malo bi si izvoz avstrijsko-nemških izdelkov na tem pripomogel. Da, nahajali bi se v še slabšem položaju, kajti druge evropske države bi po sklepu avstro-nemške lige, tej gledale škodovati ter njen upljiv zmanjšati. Kako ve Nemčija spoštovati in držati zveze z našo državo, pove nam zopet zgodovina zadnjih let. Istodobno s sklepom alijance z Avstrijo začela je Nemška svojo politiko zaščitne carine (Schutzoll) ter se vedla v tem uprav egoistično. Ali v Avstriji datujejo prvi početki zaščitne carine stoprav po hudej vojni 1, 1800. in lin. polomu leta 1873.; prvo samostojno colno tarifo ei je Avstrija izdelala stoprav leta 1878. Istega leta je Nemčija sklenila z našo državo provizorno trgovinsko pogodbo mesto stalnoveljavne. in tudi od te pogodbe uživa Nemčija največje koristi. Od tedaj je Nemčija zmirotn bolj za-branjevala našim pridelkom pot v deželo naložujoč ogromno carino na avstrijske pridelke pod pretvezo, „da se mora domače rokodelstvo braniti*. Iu železni kancelar j« trdil, da mora zaščitna carina .prestati preskušajo". Leta 1881. so si Nemci izdelali zopet novo e,olno tarifo, naperjeno v prvej vrsti proti avstrijskim izdelkom ter primorali našo vlado, da je 1. 1882. zopet povišala uhodno carino. Pogodbe mej obuuia državama ni bilo nobene, razun one provizorne, koje smo se spomnili zgoraj, koja pogodba se je podaljšala na nedoločeni čas Pač pa je bila mej nobema državama neka tajna carinska vojna, ki je za avstrijsko obrtnijo imela slabih posledic. Nemci so postopali toliko taktno, da neso „zaveznici" Avstriji napovedali odprto colno vojno ! Izvestno se je v tej dobi zaščitnih carin povzdignila domaČa obrt obeh držav. Vendar je pa nemška produkcija na večji stopinji dovršenosti in cenosti od avstrijske : nekateri izdelki nemške industrije „Opazil sem jih že, ljubi tovariš. Kljubu temu mi ne more smešna misel iz glave! Toda še zadnjo poskusnjo naredimo z njim! Škodovati mu tako ne more več! Luč in pečatni vosek sem !" — Jaz sem slišal zasičavšo žveplenko, potem je bilo vse mirno. — Naposled reče zdravnik: „Razgalite mrtvecu prsi . . . tako . . . pečatni vosek sem in bliže pridite z lučjo . . . šo bliže, da žareči vosek kaplja na dečkove prsi . . . Kratkemu povelju zdravnikovemu je sledil smrtni mir. Iz daljave mi je udarjalo na uh o tiktakanje neke ure. Moj strah je bil nepopisen. Zastonj sem se trudil, da bi dal znamenje življenja: bil eem odrevenel mrtvec! — Poslušal sem prav tanko; Še ni bilo slišati nobenega glasu okoli mene. Toda kmalu so se gospodje okoli mene jeli zopet gibati. Poskus je bil menda končan. Učinka žare-čega pečatnega voska jaz nisem bil občutil! Zdaj zaslišim zdravnikove strašne besede: „Deček je — mrtev! Prenesite mrtveca v mrtvašnico. Jaz bodem materi nuznanil o smrti dražega ji sina.' (Konec prih.) morejo tekmovati z avstrijskimi, navzl:c visokej uhodnej carini. Prednost nemških pred avstrijskimi izdelki spoznava se osobito v inozemstvu, kjer se prvi lažje in bol jše prodajejo nego zadnji. Pomislimo sedaj: ako bi se avstrijsko-netuška čolna zveza sedaj dovršila ter bi obe državi postali carinska skupina, bi-li to ne imelo nikaeega upljiva na avstrijsko obrt? Nemški izdelki bi izvestno poplavili našo državo ter v kot potisnili naše — domače; avstrijske tvornice bi lehko zaprle svoja vrata, kajti ne inogle bi tekmovati z nemškimi. Je-li umestno misliti, da bi Nemčija našej našej državi prizanesla pri tolikih dokazih nasprotnosti v zadnjem desetletju. To misliti more le pulila glavica kacega prevnetega Nemca. Avstrija naj gleda, da ohrani sedanjo samostojnost v carinskih stvareh ter da sklene ugodne pogodbe z drugimi evropskimi državami. Osobito bi morala gledati, da se približa Rusiji ter tudi z njo izvrši trgovinsko pogodbo, kajti Ruska je doaedaj še najboljša kupovalka nemških in tudi avstrijskih obrtnih izdelkov. Ako bi Avstrija sklenila carinsko zvezo z Nemško, izvestno bi to ne napravilo najboljšega vtisa v Petrogradu, kjer bi kmalu prestrigli avstro-nemškim produktom pot v deželo ter kupčevali rajši z Fran-cozko in Angležko. Posebno pa, a!:o bi se osnovala srednje-evropska čolna zveza — o katerej Nemci tudi uprav sedaj sanjarijo — bi to imjlo najhujše posledice, kajti enaka zveza brez Rusije bi zaveznike same zrušila; čolna zveza z Nemčijo bila bi po godu morda samo nemškim obrtnikom in madžarskim kmetom. Ali pomisliti je treba tudi na avstrijske obrtnike in nemške kmetovalce, katerim bi zveza bila v kvar. Ako vsaka država varuje domačo obrt ter brani tujim izdelkom v deželo, koji bi domačim vtegnili škodovati, pri tem pa stoji v prijateljskih odnošajih z ostalimi državami, s tem je že UBtregla svojej nalogi. L. 1892. potečejo skoraj vse pogodbe, koje iiuajo razne države mej seboj, tedaj naj bi se države sporazumele ter meju-sobno si nekoliko popustile. Tedaj naj bi se začela nova doba za gospodarstvo vseli držav. Če pa bode Avstrija poslušala nemške napihnjene „Michelne", gotovo bode sčasoma imela — le škodo L— 11. Politični pregled. Notranje dežele. Agitacija proti češko-nemškej spravi je trajna; vse izjave čeških krogov — ne samo mladočeskih! — obrnjene so proti spravi. Staročeskega poslanca D o 1 1 a 11 s k v j a pozvali so razni volilni shodi in politična društva, da vstopi v m l a d o č e š k i klub. Rečeni poslunec je sicer odklonil to zahtevo, obljubil pa, glasovati proti »pravi in — če bo potreba — tudi izstopiti iz staročeskega kluba. — Dne 25. t. m. je pa o spravnih predlogih svojim volilcem poročal jeden najodličnejših ataročeških poslancev: dr. M a 11 u š. Volilci bo mu sicer — pozna-joči dobro voljo svojega poslanca — izrekli zaupanje, a zajedno sklenili resolucijo, v katerej čitamo mej drugim : „Obžalujemo. da so poznejša tolmačenja konferenčnih določil od strani vlade i 11 od strani N e m e, e v uničila toliko za-željeni vspeh prizadevanj za mir v deželi. Ker ne moremo odstopiti od svojega po-litiškega in narodnega prepričanja, poživljamo gospoda poslanca, da pri zakono-davnej obravnavi Dunajskih dogovorov skuša uveljaviti zahtevanje jodnakoprav-noati in narodne časti, osobito pa zahtevo notranjega poslovnega jezika v češkili okrajih in senatih. — Ako bi zakonodavni faktorji preprečili pot do tega cilja, prosimo gosp. poslanca, da premišlja z drugimi narodnimi poslanci, ako ne bi bilo umestno, da skupno polože svojti mandate." — Ta resolucija zahteva prav /a prav isto — toda v milejsej obliki, — kar zahtevajo Mladočehi. Ako je tedaj res, kar nam zatrjuje oticijozna glasila — da se namreč vlada ni za las ne umakne od svojega pota — potem je že danes gotovo, da bode vea narod Češki —■ odnosno njega poslanci — glasoval proti apavi. Kakor smo že zadnjič javili, dosegli so združeni kristijanje pri volitvah v kmečkih občinah za N i ž j e a v s t r i j« ski deželni zbor lepih vspehov. In tudi v mestnih skupinah uprizorili so kaj živahno agitacijo. Tu nam je javno izreči, da se nikakor ne strinjamo z nameni raznih protisemitskih kolovodij, vendar želimo vspeha njih nastojanju, da se enkrat zruši moč one nemške laži-liberalne hidre, ki je zanesla tolikega zla mej ubogo ljudstvo. Odbor obrtnikov, uradnikov in hišnih posestnikov izdal je volilni oklic, v katerem ostro biča namene liberalcev. „Liberalna stranka hoče, da se vse vklanja prod njo in njenim časnikarstvom. Ona hoče, da gospodarska Bvoboda ostane isto tako zasmehovan pojem, kakor je politična svoboda ; ona zahteva svobode, da po svojej volji more trositi denar; dtf, ona hoče posebno Dunajskemu mestnemu zastopu olehčati — delati dolgove." Glede načrta za avtonomij o J u ž n o t i r o 1 s k e, izdelanega in predloženega po italijanskih poslancih, nam je javiti, da v to, kar zahtevajo ti poslednji, niti nemški liberalci nočejo privoliti. Deželni odbor Tirolski se je v avojej zad-11 jej seji bavil s tem načrtom. Od konservativne strani so se seveda odločno uprli temu projektu, ali tudi navzoča dva nemško-liberalna poslanca sta izrekla, da predloga, kakoršen je sedaj, nikakor ni moči vsprejeti ; dtl, niti popraviti se ta predlog ne da. V tem zmislu bode deželni odbor poročal deželnemu zboru, Vnanje države. „Novemu vremenu" brzojavki a j o iz Beča besede nekega diplomata. Ta je rekel, da glavna sedanja naloga Nemčije je ta, dn vzdrži napete odnošaje mej Avstrijo in Rusijo, kajti, ako bi se sporazumih ti dve dižavi, 110 trebalo bi Avstriji naslanjnti se na vojno moč Nemčije ; potem pa bi morala Nemčija nositi vso financijelno težo vojniškega polo/aja in bi se jej bilo bati vojske z dveh strani. Glede na te okolnosti ni nemogoče, da Avstrijski Nemci sami ponove svojo zn-htovo o izročitvi nemške krone Habsburškoj hiši. Za to pa se smatra napetost mej Avstrijo in Nemčijo kot neobhodno potreben faktor nemške politike, dokler se jej ne posreči pridobiti si prijateljstvo Rusije. Iz Srbije javljajo: Doslej znan izid volitev v mestih. Voljenih je 19 ra-dikalcev, 9 liberalcev, naprednjakov nobeden. V Belemgradu voljeni 3 radikalci in jeden liberalec. V Požarevci, Ljebko\ci in Čačaku katero so doslej liberalci zastopali, prodrli so radikalci, ki so v Ša-baci, središči liberalne stranke, zmagali s 304 proti 157 glasom, Nikola Pasič voljen je v Belemgradu in njemu na čast bila je sijajna baklada. O volitvah v kmetskih občinah je toliko znano, da se v okrajih Užica, Zajčar, Valjevo, Kruševac, Morava, Pirot in Rudnik ni oddal niti jeden opozicijski glap. DOPISI. V Ozeljanu dne 23. septembru, [Irv-dopis.j Ker se nam občinske volit»o bližajo, se mi pač uredno in tudi potrebno zdi, da opozorim naše volilce, na nekoje stvari, da se za časa volitev ne bodo dali oplašiti ali omamiti, od nekojih „meše-tarjev", ki zdaj besno agitujejo /a dose-dnjroga našega načelnika — Lah«. Torej, volilci pozor! Občinske volitve bo za nas velikega pomena, velike važnosti: pri volitvi se u-ioda oele občine odločuje ; zato je treba. preden se voli, dobro premisliti, koga da 3e izvoli našim zastopnikom. Često se dogodi, da si volilci, malo poznajoči[(ali tudi večkrat podkupljeni) za časa volitev izbero slabega načelnika, da se pokore ž njim leta in leta. Zato pa treba pri volitvah pazljivim biti, kajti načelnik v občini lahko mnogo koristi, ako je zvi den, previden, priljubljen in narod svoj ljubeč in kateremu so koristi in blaginja občine v veselje in ponos. Nasprotno pa tudi lahko v občini mnogo škoduje, ako je njen načelnik v lastnostih nasproten zgoraj opisanemu, in če je še celo nasprotnik in Bovražnik svojemu, žalibog še vedno zatiranemu narodu. In mi, dragi volilci, no-iuamo-li pristnega „nasprotnika" za svojega načelnika? Da, imamo ga! žalosten ponos. Zato pa imajo oni zavedni narodnjaki, kateri nočejo plesati, kakor on trobi, dovolj prestati. Lahko navedeni slučaj, ko so se silo bili iz njegove hiše iztirani. ko so po opravkih k njemu prišli. Dragi volilci! Vam torej lu 700 gld. za „zemljemerca", da nam je uredil občinsko pašnike (gmajno), katero imamo že 14 let razdeljeno iu tudi davke plačujemo od nje. Zemljemorec je dotični načrt (mapo) na-redel, a hrani ga naš vrli (?) šior-Lah v svojej sobi zaprto, in ne da bi po zdaj — ko je vse v redu in tudi plačano, — potrudil, kakor gre občinskemu načelniku, da bi prišli v lastnino. Mi moramo plačevati brez konca in kraja. Zemljemereo je svoje delo pošteno naredil, a za koga P Zato, da mapo se«ia j hrani „šinr Pierin* ! Zato smo torej oko n 700 gld. plačali P Kako se je postopalo pri zidanju cerkve ? In kako ae je z občino tožbarii za oni bori meter „opoke", kamer se je postavil cerkveni zid P Klical je celo komisijo, da je 100 gld. troškov napravila; in to za ubogi meter „opoke". In potem, kako je z dokladami obremenil razdeljene pašnike, dasi dovolj jasno določuje deželna postava, da takove doklade, ako ni nič denarja v občinskih blagajnicah, gredo jedino le na davek? Na te občinske pašnike (gmajno) je pa vse tako razdelil, da so nekoji hudo s plačilom zadeti dočim so drugi občani prosti vsega plačila ; in to tudi taki, ki imajo do 5000 gld. premoženja. In ta mož nnj bi se nadalje župani! P Ne in ne! Izvolimo si moža iz nuše srede, ki bode vsem jednako pravičen, ki bode pravi, pošteni oče svojej občini. In iskreno naroden naj bo naš župan. Naše geslo bodi : „Le vgani zdaj se Italijan, naj stol zasede zdaj Slovan." Domače vesti. Marija Nikolich, sestra Tržaškega posestnika, g. viteza Nikole N i k o I i c h a, umrla je dne 29. septembra t. I, po dol-gej in težkej bolezni v 61. letu življenja svojega. Naše iskreno sočutje ! R. I. P. Za podružnico sv. Cirila in Metoda podarili mesto venca na rakev raujke gospe Jelene Polič : Slovanska Čitalnica v Trstu 20 gld. — Prijatelji 50 gold. 50 kr. — Gosp. Ivan Sabec veleposestnik 15 gld. — Obitelj Mankočeva 10 gld. — Pri „Sokolovem" izletu v Sežano nabralo se je 18 gld. 84 kr. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu; se je nabralo do dne 30. t. m. iz pušico v krčmi pri g. Jos. Pertotu v Rojanu J 6 gld. 75 kr. Izlet „Trž Sokola" v Sežano. S tem izletom zaključilili smo poletno sčzono ; in dovršili smo jo tako častno, da sme odbor tega društva povsem zadovoljen biti. Ude-ležitev sicer ui bila toli mnogobrojna, kakor je bilo namerovano, in sicer radi pogreba pokojne gospe odličnega Tržaškega rodoljuba, M. Pollicha. — Točno ob 2Vi. uri odrinili smo iz Rojana. Bil je krasen dan in tudi to ui škodovalo našemu humorju, da smo se nekoliko — potili. Proti 5. uri dospeli smo v Sežano. Pred vasjo pričakovala nas je deputacija tamošnje čitalnice. Po prisrčnem pozdravu in primerne j zahvali korakali smo v Kraško našo metropolo, ki jo bila tega dne nam v čast bogato okrašena z narodnimi zastavami. Skoro vsaka hiša jo razobesila zastavo. Ustavili buio v Pollayevej gostilni, katere vrt je bil kaj ukusno okrašen. Po kratkem odmoru pričela se je veselica v dvorani rečene gostilne. Dvorana jo bila takoj natlačeno polna. Improvizovana ta veselica bila je tako v pevskem, kakor glasbenem pogledu toli izborna, kakor da so se vsi sodelujoči mesec dni temu pripravIjali.Vsi smo se divili prelepemu petju Sežanskih pevcev. Glede preciznega proizvajanja jih smemo po vsej pravici postaviti v najprvo vrsto slovenskih pevskih društev. Osobito pa sta ugajala samospeva v pesmi „Y slovo" in „Mornar". Dotičnima pevcema častitamo od srca. Tamburaši dosegli so navaden svoj uspeh : očarali so občinstvo. Občinstvo jo burnim odobravanjem izraze-valo svoje zadovoljstvo. Starosta „Trž. Sokola", ozirajoč se na ob stenah viseče sliko slavnih mož — Vodnik, Proširen, Jurčič, G r o o r č i č — slavil je v iskrenih besedah narodno zavednost vrlih Sežancev ter se jim zahvalil na prelepem vsprejemu. Rekel je : „Dasi društvo „Sokol- ni politično društvo in se torej ne sme baviti s politiko, vender je v toli ugodnem položaju, da more posredno gojiti narodni in rodoljubni duh in širiti narodno zavest. To nalogo vrši tudi „Sokol" kolikor mu dopuščajo njega skromne moči. Toda danes mu ne treba vršiti te dolžnosti, kajti v družbi, v katerej sedimo, jo narodna zavest dom a". Veliko navdušenost vzbudil jo iz Žalca došli telegram, ki slove : Žalec pri Celju, 28. septembra. Radostnega in hvaležnega srca spominja-joči se častnega pohoda Sokolcev v našem trgu, kličemo ob priliki Vašega izleta v gostoljubno, narodno Sežano : gromovito živeli hrabri, neustrašljivi boritelji za naše pravo na obalih Adrije proti južnemu so-vragu ! Za žalske rodoljube Ilausenbichler, brata Sirca. Sledilo je še več napitnic in govorov, mej temi tudi jeden na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Veselico sta tudi se svojim pohodom počastila g. voditelj okr. gla varstva in g. župan. Ob 11. uri zapuutili smo rodoljubno selo ; pevci spremenili ho nas do pred vasij, povajoč narodne koračnice. Tu se je „Sokolov* starosta še enkrat zahvalil na tolikej ljubeznjivosti. G. dr. G r e g o r i n je pa v imenu Sežancev — nanašajoč se na besede staroste, izrečeno pri veselici — izrekel znamenite besede : „Narodne zavesti ni nikdar preveč; zato pa jo moramo go-jiti neprestano, p o v h o d i in pri vsakej priliki"! Burni „živijo*-klici sledili so govoru g. dr. Gregorina. Na to stno bo poslovili: oni so se vrnili v Sežano, mi pa smo jo vdarili doli proti Trstu. — Članom „Del. podp. društva" v Trstu. Podpisani odbor vam naznanja, da je nova društvena pravila c. kr. ministerstvo potrdilo in tukajšnje policijsko vodstvo odboru doposlalo. Po teh pravilih postane naše društvo enakoveljavno c. kr. okrajnim blagajnicam in vsled tega ne bodo več naši udje navezani biti tudi udje teh blegajnic ter plačevati na dva kraja. Da naše društvo postane popolnoma enakoveljavno c. kr. okr. blagajnicam, mora ae urediti, kakor to nova pravila zahtevajo in jo v prvej vrsti potreba voliti novi odbor v smislu istih; zato vai podpisani odbor vabi, de se mnogoštevilno udeležite i z-r od nega občnega zbora, kateri bode dne 5. okt. t. 1. ob 3. uri pop. v restavraciji gledališča „Fenioe* (uhod iz ulice S. Francesco) z sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitev 22 pravih In 6 nainestnih odbornikov. 4. Volitev 3 pregledovalcev računov. 5. Volitev dveh članov v razsodišče. 6. Določba lista za društvena razglasivanja. 7. Posamezni predlogi. — Nadejaje se mnogošto-vilue udeležitvo od strani častitih družabnikov in družabnic, vas presrčno pozdravlja ODBOR. Izvanredni občni zbor „Trž. podp. in bralnega društva" obdrževal se je v nedeljo 28. pr. m. v prisotnosti velikega števila članov, kateri so enoglasno potrdili vse točke dnevnega reda, koje so so tikale nekaterih dostavkov društvenih pravil. Ista bo je uložilo že 29. pr. m. vin. natnestni-štvu v potrdilo in upati jo, da nam jih v kratkem času vrne potrjena. Opozarjamo vse delalco, naj bodo zavarovanju podvrženi ali ne, da kedor se upiše po potrje-nju pravil tudi v to društvo, ni navezan plačevati v okr. blagajnico, ker postane društvo enakoveljavno takim blagajnicam. Kedor pa so upiše pred difinitivnem potr-jenjem in ni dovršil 50. leto uživa, večje dobrote. Pojasnila se dajejo in sprejem članov vrši se v društvenih prostorih, via Caserma st. 13. I. nadstropje. 0 zadnjej seji mestnega zastopa spregovorimo v prihodnjej številki. Laški poštenjaki. Povsod, kjer je la bonska Btranka v Avstriji prevladovala, vidijo se posledice njene „poštenosti". Odkar jeci Trst pod kremlji liberalnih progres-sovcev, zabredla jo naša občina v veli- kanske dolgove navzlic okolnosti, da bi bila iehko najlepša izhajala imevii v rokah lep prihodek užitninskega davka. Po sprejemu užitninakega davka v državno oskrb bode labonskim moiohom na magistratu skoraj neuiožno več izhajati s sedanjimi razvadami in šopirnostjo. Uprav v dobi tega prevladanja bila sta v občinski službi dva moža, ki sta iz občinsko blagajne pridno — kradla, v tem ko so gospodarji denar malovredno trosili. Enako tiči do zob v dolgovih goriško mesto, kjer tudi Lahom zvonec nosijo. Zadnja tatvina v ister-Hkej deželnej blagajnici, kjer tudi samo-vlastno gospodarijo isterski šarenjaki in italijanaši, iu njen izvršitelj, visokospošto-vani „grof" Rigo — ti so našim čitateljem znani. Povsod torej le slabo gospodarstvo in tatvine. V Dalmaciji, dokler jim ni za večno odklenkalo, počenjali so gospoda Lahoui enako. Kmalu se bodo vršila pred okrajnim sodiščem v Spljetu sodna obravnava proti onim laškim „poštenjakom", ki so ružili denar društva „Associazione Dal-matioa", ko jo je vlada zarubila. Meseca julija so se namreč na predlog državnega pravdnistva v Zadru zapečatile knjige tega zloglasnega društva in dne 10. t. m. se je odprl konkurz na premoženje tega društva „L' Aaiociaziono dalmatica" je ustanovil zloglasni Bajamonti ter mu ostal predsednik do denašnjega dne. Dr. Bulnt in več druzih hrvatskih poslancev je v miuolem zasedanju interpelovalo vlado glede nepravilnega postopanja v društvu iu o njega premoženju, kar je bilo povod konkurzu. Vlada je obljubila stvar dobro pregledati in prišla je pri pregledovanju res do velicih sleparij. Računi so se sklepali na jako sleparski način, da so zamašili vladi očesi Že večkrat je imelo društvo poginiti ; 1. 1865. prišel mu je na pomoč slavni jugoslovanski mecen, vladika Strossmayer sam nukupivši za 40.000 gl. delnic, koje je pozneje podaril polovico jugoslov. akademiji znanosti in umetnosti, polovico stolnej cerkvi uDjakovaru. Niti on, uiti drugi delničarji neso nikdar dobili niti krajcarja obresti od vloženega denarja. L. 1879. je zaukazala vlada, da mora društvo naprav-Ijati in predlagati verodostojne bilance. Ker se pa društveni regentje za ta vladin ukaz neso zmenili, ampak predlagali dalje svoje sleparsko računske sklepe, bila je vlada primorana 1. 1883. društvo razpustiti in napovedati likvidacijo, čeprav je osnovni kapital znašal 300.000 gold., od najemnin se jo v teku 27 let prejelo okolu 140.000 gld., vlada je društvu pripomogla z 60.000 gl., vkupe je tedaj društvo imelo pol milijona gld. prometa, — likvidacija prišla je do sklepa, da društvo d o 1 ž u j o dr. Bajamontiju še 100.000 gl.! Iz rečenoga je pač razvidno, kako pridno so glodale lahonske miši deloma tudi slovanski denar. Samo hrvatskim poslancem so jo zahvaliti, da so nevarnost ob pravem času spoznali ter jo prijavili. In enncegu kopita so več ali manj vsi lahonski kolo vodje, ki se vtikajo v denarno razmere naroda. Navadno veljajo za poštenjake, sicer pa prevladujejo in — obirajo. Od 8V. Ivana se nam piše : Od dne do dne občutili smo živejše potrebo slovenskega dnevnika. Nedostatnosti tej huio odpomogti naročivši si „Slovenski Narod", katerega sv. Ivanski rodoljubi morejo čitati v elegantnej krčmi Josipa Mi jota. Dal Bog, da bi bil ta korak, katerega smo storili, začetek osnovitvi „Bralnega društva" pri sv. Ivanu. Iz SV. Križa se nam piše: Dne 1. oktobra začno pri nas trgatev. Gledo množino bode pri nas dobra srednja letina, gb'do kakovosti pa izvrstna, kajti grozdje je popolnoma dozorelo in je povsem zdravo. Zato pa opozarjamo vinske kupce, da nas obiščejo v obiletu številu in smejo nam verovati, da dobo izborno kapljico. Janez Verzinela. Novoizvoljeni občinski zastop Pazinski konstituiral se bode dne 9. oktobra t. 1. No, sedaj je konec — upamo za vedno — vsem spletkam Pazinskih lahonov. Lloydov položaj. Dunajskim časnikom poročajo iz Budimpešte, da ogerska vlada namenijo razdreti svojo pogodbo z Liovdom ter dati avstijskej vladi poluomočje, da počne z L!oydoui, kar jej drago. To so pa ne da tak<> lahko izvršiti, kakor misli kak šopirili ogerski pisun. Llovd bode moral tudi po razrušenju pogodbe menda vedno prevažati dober del puste iz Ogerske, kajti zveze reškega parobrodarskoga druš-štva „Adrije" neso še tako razširjene, da bi moglo [lošto odpravljati. Tudi gledo prevažanja vojakov v »lučaju vojno morala bode Ogerska storiti pogodbo z Lloy-dom. Čeprav pušča Ogerska uašej vladi na voljo, da spremeni Llovd v čeloma avstrijsko podjetje, preteklo bode i/.vestno še mnogo časa, predno se to dovrši. 1'red vsem se bodo morali dogovori z Ogersko izvršiti, njih sklep morala bo potrditi ogerska vlada, na to se bodo motali izdeleti posebni zakoni in načrti, zadevajoči odnošaje Llovdu do vlade. Pri vsem tem jo upati, da stvar pride pred državni zbor žo v prihodnjem zasedanju. Izveatno se bode tedaj motala povišati podpora Lloydu. Pred vsem bode pa morala gledati, da pri sprejemu L|oydn v izročno sv o o področje, spremeni notranjo upravo, popolni prometne zin pomnoži Lloydovn ladijevje. Odpraviti bode treba več samopa.-nežev, ki so skoraj ecLni krivi slabega položaja tega društva. Ze sedaj se neki namenijo izdelati šest u < i v 111 parnikov, ugajajočih sedanjim zahtevam ; parrtik', ki so sedaj namenjeni ali samo za potnike ali samo za prevažanje blaga, se spremene tako, da bodo za oboje. Poleg tega pa bode vlada gledala, da se vozne cene znižajo in trgovinske zvezo razširijo. Knjiga krojaštva. Na mnogo vprašanja glede te nove knjigo objavimo, da stane vezanu 4 gl. 20 kr. in jo je naročiti pod naslovom : M. Kune, Ljubljana. — Ravno tam dobiti je za isto ceno M. Kunce va nemška knjiga „die Zuschtn idekunat". „Dom In svet" prinaša v št. 9. sledečo vsebino: 1. Krški zmaj. (Zložil A. H. Konec.) 2. Luka Vrbec. (Zgodovinska povest iz 16. stoletja. Spisal PodgoriČan.) IV. Odločni korak. 3. Na groboh. Povest. Nap. Vladiboj. Konec.) 4. Tinček iz Bosne. (Šaljiv obraz. Spisal A. Sušnik. Konec.) 5. Za idealom. (Slika iz naroda. Spisal Ivan Slavoljub Dobravec. Konec.) 6. A Mickkvvicz. (Vladiboj. Kome.) 7. Na tuji zemlji. (Slavili.) 8. Črtico o rokovnjačih. (Spisal Ji sip Benkovič. Konec.) 9. Ivau Mažuramć. (Priobčil J. D.) 10. Nekaj po-rabnih mialij o slovenščini itd. (Spisal Fr. Lekše. Dalje.) 11. Sohopcnhuucr. (Spisal dr. Fr. L.) 12. Čutno predstavljanje. Spisal dr. Svetina. Daljo.) 13. Slovstvo. 14. Raznoterosti. 15. in 16. Dvo sliki. „Slovansko pevsko društvo" v Trstu. Gosp. pevce opozarjamo, da je danes zvečer ob uri prva pevska vaja v „delalskeui podpornem društvu". Odbor. OtitiHjakM boi's.i 30. septembra. Knotni drž. dol^ v bankovcih — — «IU fH.Ufi „ v srebru — --, S8 10 Zlata renta— — — — - — — „ 106 70 5% avstrijska renta — — — --, 101.2 J Dolnieo narodno banko — — ---, ' 59 - Kreditno delnice — — — — --, »»7 75 London 10 lir storlin — — —• --„ Il2.f>0 Francoski aapoloondori — — --„ H 88 --„ 5.35 Nemške marko -- — - — , ; 5 20 Naznanilo« Podpisani je odprl v ulici Via Nuova Št. 27. (Kaliatrova hiša) prodajnlirco suk-nega in vsakovrstnega krojnegi blajja in druzih podrobnosti za oprave in domačo rabo. Priporoča so za obilen obisk in obeta točno postrežbo pri ugodnih cenah. 4—2 S spoštovanjem : Ivan Milic. Tužnim srcem javlja podpisani vsem rojakom, prijateljem in znancem, d « mu je predraga amtra MARIJA NICOLICH po dolge j in težkej bolezni v 61 letu dobe svoje danes ob 672 ur> P°-poludne, previđena se svetotajstvi grško-iztoćnega obreda, mirno v Gospodu zaspala. Sprevod pozemeljskih ostankov je naravnost na pokopališče. T H ST 29. septembra 1890. Nikola vitez Nicolicli. Prosimo, da se opuste sožaljni pohodi kakor tudi dopo&iljanje vencev in cvetju. Zavod Zimnln ("orso, il". Zahvala. V svojem in svojili otrok imenu izrekam najtoplejšo zahvalo v somi onim, koji so ob smrti moje dobre in predrago žene JELENA skaza'i svoje sočutje udeleži vsi se sprevoda, ali pa na katerikoli drugi način. V Trstu, dne '29. septembra 1890. Mate Pollich. Metrov MS V are lj i ve peči prenosljive Artusov sistem dobre za vsakovrstno kurjavo To p u'i c lin-.lrieno /.anaj narejene od jeklenih plofič, h pokrivalom, vraticami in podlago od kovanega železa, znotraj so pa nahaja v njtli cilinder visok kakor p ič saiua. masiven, narejen iz trdne trarine v debelosti, A5 milim.; ako se jih vjjroje z zožganio kurjavo, razširjajo po sobi od Iti- 20 stopinj toplote. Za peć st. ! ako se labi tako o^ljo ali drva, upotrebi se od 12—15 kr. zn vsuciii 10 ur neprenehalnega ognja. Za peć št. '2 trofiek jo od 21 —25 kr, /. ' un.tko dobo. - Cene tein pečem: I poč po pril. podobi s po-posebnim podnožjem st. I.f. 12.50; 1 peč enake podobe ali nekoliko večja in pripravna za ogrevanje večjih sob f. 17. Za vsak m. linearne cevi >0 kr. Za vsiik komolec potreben lit kr. Za ključ 40 kr. Za robčasto pripravo pri podnožju (10 kr. -- Vse blago se pošilja v notranje dežele prosto daca Z domaČo bolelo. Tvornica in zaloga v delalnici podpisanega 10- IV AN-A A RT U SO ključarskega mojstra TUST — ulica Torso čt 43. (Monte verde) — TltST Ketrov Uli A.BONNE krojač, 1-12 Corso Stev. 4. 11. nadstropje izvršujo t >'r. > in po najnovejšem kr.>ju obleke /a gospode. Ima v svojej zalogi novega in izvrstnega sukna in druge stote, po jako ugodnih cenah. Zdravnik za zob6 via Dogana št. 2 3 — 13 ordiiiuje od 9. /,0/, «»' n 3°/0 „ fi- „ „ 2»/,% Vf« dnostnim papirjem, glnsečiin na nnpoleone, kafri se nahajajo v okrogu pripozna se novo iiorostna tarifa na temelju odpovedi od 17 novembra, 21. novembra in 13 decembra. Okrožni od del. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice 1.1 Dunaj, Prago, Pošto, Urno, Lvov, Tropavo, Reko. kakor za Zagreb, Arad, Dozori Gradec, HermaiiHtadt Iioinost Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja iu prodaja TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vluge v bankovcih od 50 ooff. do vsam ga zm-nka Vsa k dan v t' luu r t7.no praznikov, ni in o«t 9 — 12 ure opolndne. Ob i ed.-Ijnh pa od 10-1J ure dop. Obresti na knjižice.......... Plačujt vsak dan od 9—12. ure opolndne Zimske do 10) cld. pr.-oej, zneske preko 100 ra se odpovedati 3 dni, /n ske preko loOO uld. pa 5 dni) prej Eikomptuje menji e dotnicilirane na t-?a5- ke.o t.rgu po .... . *'/«•'• Posojuje na irŽuvne papirje avstro-ogrske do 1WK) gld. po..... . 5°/0 višje zneske od 1000 do 5000 gld. v tekočem rakunu po...... 4,/t°/# Večje svote po dogovoru. Daje denar proli vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 15. februvarja 1H90 19-24 La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio- Valute, a) AccetUi revsmuenti in Coiito corrente, nbbonando PER NAPOLEONI: 274%c.preav.di80 g-n ^ n v n o „ 8 /< n n n v » "lesi n v n »6 n PER RANOONOTE: 3° 0 c. preav d i 5 g ni 31 4°/o 11 11 »J 12 „ , „ a 4 mesi fisso 8 J. « « « n „ i 1» ft 8 n s II nuovo tasao d' interesne principiera a decorrcre aulle lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a se-conda del relativo preavviso. tn Banco giro abbuonando il 2B/40r0 in-teresse annuo aino a qualunque aotnma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verao ch6que; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conforma dei versamenti in apposito libretto. Conteyyia per tutti i vernatnenti tatti a qualBiasi ora d'ufficio la valuta dol me-desimo giorno. Asmmepei propri correnti&ti 1'incaaao di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali citta, rilascia loro asaegni per queatc piazze, ed accorda loro la facolta di domiciliare effetti preaao la aua caaaa franco d'ogninpesa per rtm. b) S'mcarica iielVacqui$to e della vendita di effetti pubblici, valute e diviae, nonebe deli'incasao di asm/ni, vam-biali o coupons, vorso 1 ie°(0 di prov-vigione. c) Accorda ai propri conimittenti la facolta di depoaitare effetti di qualsiasi apecie, e ne cura gratis l'incaaao dei coupons alla acadenza. d) Vende le Lettere di pegno 4}^n[0 e 5°(0 della lianca Conimcrciale XJnqhe.-reM di Pest e le lettere di pegno 4°[0 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. 19—24 Trieato, 24 Febbrajo 1890. rednostij, diviz kakor tudi vnovčenje Icupon.M PlUniOlie A drjatlCS dl SiCUftžl 24 18 pri odbitku l0'0(l provizijo. P r e d u j 111 i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru '/. odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, llur linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti omesti po pogodbi. Uložki v polirano. -prejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlut ali srebrni denar, inozemski bankovci itd — po pogodbi. Trst, 17. februvarja 1890. 19 24 Dunajske razstavne^ r e č k e k , Malo jih je še >Ia II srečk 10 gld. 6 srečk 5 gld. 50 kr. a. vr. v Trstu. Zavaruje proti požarom, provodu po su-tiem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnina in resnrva društva dno 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. M,300.000' — Reservni fond 00 dobičkov . 536.628 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Življenje 150.000' — Re/.ervni fond za podjetje na ; premikanja vrednostnih efektov 1)51.500'— i'remiinn reserva vseh oddelkov • 7.342.780*36 j Reserva za škode • "307 601'- 24—18 V portfelju: ! I'remi)e, ki «e imajo potirjati v prihodnjih letih . 16.95i.ll8'57 Skupni znesek vt h Skod plačanih od l. 1*88 do 1*83 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva: Via Valdiri vo, S t. 'J la«tnej tii^i.) Glavni dobitek ^ OtOOO 9old Žrebanje že 15. oktobra tega leta Srečke po 1 gld. Srečke a 1 gld. dobivaj« se v Trstu pri: Giuseppe Bolattto, Alessandro Levi, Enrieo Schiff-4 mann, I^n. Neuiiiaim, Mareo iu Ni^ria. Tiskarna Dolenc v Trstu izdeluje vsakovrstna tijiografična dela, kakor: priporočnico, računo, okrožnice, vizitnicc, poročilne objavo, vabilu, programe, izkaze,oglase, pravila, ustop-nice, zaključne račune (bilanco), ro-čiščnike, cenike, polnomoči, jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke itd.? — vse ukusno in po ceni. Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: ,.Kmetijsko berilo" po 40 nč,, trdo vezano HO lič.; „Sodni obrazci" po 20 nč.; ,. Viljem Teli*' po 40 nč.; „Ljudmila" po 20nč.; „Filip" po 20 nč.; „Antigona" po 20 nč.; „Trst in okolica" po 30 nč.; „Pjesma o zvonu" po yo lič.; „Istra" po 20 nč. Postava o „črnoj vojski po fi nč. Ima v zalogi vso potrebne tiskovine in knjige za župne urade. sm Ln-Hiik po I. dru/.tvo „edinost'*. Iziinjat«*lj in odgovririn uradnik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Tratu