24. 12. 1941
MAREC 1985
ŠTEVILKA 3
C
LITIJSKI KOMUNISTI SO SE SESTALI
Programsko volilna seja
V sredo, 13. marca 1985, so se v Osnovni šoli Dušan Kveder—Tomaž Litija sestali delegati litijskih osnovnih organizacij ZK na svoji programsko-volilni seji.
Poleg delegatov in članov delovnih teles občinske konference so se seje udeležili tudi člani CK ZKS tov. Ivan Godec, Janez Korošec in Ludvik Zaje.
Po plenarnem delu seje, v katerem je poročilo o delu OK ZKS Litija v preteklem letu s svojimi mislimi dopolnil še predsednik OK ZKS Litija tov. Bojan Mihelič, so se delegati razdelili v tri skupine, ki so ločeno obravnavale posamezna problemska področja. Tako so v prvi skupini govorili o družbenoekonomskih odnosih, v drugi o političnem sistemu in v tretji o idejnosti in kadrovski politiki. Večina je ocenjevala, da je omenjeni način dela dober, saj so do izraza prišle mnoge razprave, ki bi jih sicer zaradi časovne stiske ne mogli slišati.
V bogati razpravi, ki jo je strnil ' plenarni del seje, je bilo naj-
Delegati so z. zanimanjem prisluhnili uvodni besedi predsednika OK ZKS Litija tovarišu Bojanu Miheliču. (Foto: J. K.)
18EBB
V i tT'
Plapolajoči transparent čez litijski most nas vse pogosteje obvešča, da se v Litiji nekaj dogaja. Tokrat je napis vabil v kino, za desetletje pozabljeno kulturno ustanovo. Upajmo, da ne bomo Litijani potrebovali še eno desetletje, da bi se spet navadili hoditi v kino. (J. K.)
pogosteje slišati misel, da bomo vse težave, ki so se nakopičile, zmogli reševati samo z doslednim izvajanjem že sprejetih sklepov in
/ angažiranjem najširših množic, znotraj katerih mora ZK bolj kot kdajkoli odigravati svojo avantgardno vlogo. J. S.
C
SEZONA JE PRED DURMI
j
MDA Istra '85
Litijski brigadirji v tretji izmeni. Gradili bodo vodovod, del programa pa bo usmerjen v kmetijstvo.
Člani odbora Osvobodilne fronte medvojnega okrožja Litija smo na svojem rednem delovnem sestanku obravnavali naše že opravljene in bodoče naloge v zvezi s pisanjem zgodovine NOB v našem okrožju. Zbrali smo veliko izvirnih pričevanj aktivistov OF in partizanov o dogajanjih, bojih in žrtvah v takratnem tako usodnem času za naš narod. Ogromna večina ljudi v naših krajih je s srcem in z dejanji na strani osvobodilnega gibanja proti okupatorju in njegovim udinjancem. Zato se ne moremo strinjati z raznimi članki v tisku in revijah, ki blatijo partizanski boj in KP, ki je ta boj vodila. Prizadeti smo jn protestiramo proti vsakršni težnji po rehabilitaciji in opravičevanju izdajstva v karšnikoli preobleki. Menimo, da nekateri namerno ustvarjajo zmedo in zavajajo današnjo mladino z željo, da bi se k nam vrnila predvojna navzkrižja in sovraštvo.
»Razen naše revolucije, izvirne in ljudske, ni bila nobena stvar tako sveta, da je ne bi mogli popraviti«. V smislu teh Kidričevih besed smo za široko demokracijo in tudi za kritičen odnos do sedanjih in preteklih napak. Zgodovina revolucije ni tabu tema, obravnavati pa jo je treba zelo odgovorno. Želimo, da bi vsi in na vseh ravneh pojasnjevali okoliščine in pogoje našega boja, da ga bodo — tako kot mi aktivisti — razumeli vsi ljudje, zlasti pa mladi. To bo utrjevalo našo enotnost in moč za premagovanje tudi današnjih in bodočih nalog. Litija, dne 22. 2. 1985
Okrožni odbor OF Litija pri OK SZDL Litija
Precej časa smo čakali, da smo dobili dokončen razrez letošnjih mladinskih delovnih akcij. Takoj ko je bil narejen razpored, so se v ljubljanski regiji odločili za skupno akcijo in rezultat tega so enotne prijavnice za vse občine. Na njih je spisek vseh IvIDB, ki bodo letos odšle na akcije. Tako se bodo udeleženci lahko odločali za katerokoli akcijo v sezoni, če ne bi mogli z IVIDB Franc Rozman Stane iz Litije.
Litijska brigada bo letos odšla na tritedensko republiško akcijo Istra 85 od 4. do 30. avgusta. Občinska konferenca ZSMS Litija bo morala zagotoviti 40 brigadirjev. Prijavite se lahko že zdaj, če se boste ustavili na OK ZSMS Litija, Ponoviška 6, ali pa poklicali po telefonu 881-269, kjer boste dobili natančnejše informacije o vseh akcijah.
Akcija Istra 85 bo organizirana v Vanganelu, 7 kilometrov oddaljenem od Kopra. V treh izmenah bo na njej sodelovalo 15 brigad, delovišča pa bodo od naselja oddaljena do 25 kilometrov. Dela bodo obsegala izgradnjo vodovoda, del programa bo usmerjen tudi v kmetijstvo. Interesne dejavnosti bodo organizirane v naselju, deloma pa tudi v Kopru.
Poleg Istre bo letos v Sloveniji še devet republiških akcij. Med njimi bi omenili MDA TrebČe, ki se bo tako kot prejšnja leta odvijala v občinah Šmarje pri Jelšah, Krško in Brežice, obsegala pa bo dela pri rekonstrukciji cest, izgradnji in elektrifikaciji ter izgradnji PIT omrežja. Na akciji bo sodelovalo šest brigad, vse brigade pa bodo iz občin ljubljanske regije, tako   da   si   bodo občinske.
konference ZSMS tudi same zagotovile vodstvo akcije in si po lastni izbiri organizirale aktivnosti v prostem času.
Rudi Bregar
Dobro delo daje rezultate
Kes je, daje delež odpisanih osnovnih sredstev v OZD preko 96%, kar pomeni, da je nujno potrebno večje vlaganje v posodobitev opreme in pr-oiz vodnih procesov, kar pa je omejeno glede n a razpoložljiv a finančna sredstva v ozn.
Ob tej predpostavki in oh zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki so se nadaljevali tudi v I. 1984, pa lahko nesporno ugotovimo, da so OZD v naši občini poslovno leto 1984 dokaj uspešno zaključile. Takšna ocena sicer ne vetja za vse organizacije, saj so nekatere dosegle rast dohodka pod 70% v primerjavi z letom 1983, kar pomeni, da je ob inflaciji, ki je ocenjena na 70%c,bilo poslovanje v teh organizacijah "negativno«. Leto I984ni zaključila z izgubo nobena OZD, vendar je ob navedeni primerjavi razvidno, da jih je nekaj poslovalo na meji rentabilnosti.
Za te organizacije velja, da morajo kar najbolj objektivno oceniti vzroke za slabše poslovanje v I. 1984 in pri tem s konkretnimi ukrepi in izvajanjem le-teh ustvariti pogoje za boljše poslovanje.
Ni potrebno poudarjati, da vse OZD oziroma dejavnosti nimajo enakih pogojev gospodarjenja, kot so pogoji za zagotavljanje surovin in ostalega reprodukcijskega materiala, cenovna nesorazmerja med vhodno surovino in gotovimi izdelki, pogoji za posodobitev proizvodnih procesov oz. opredm. konkurenčnost na trgu in podobno. Toda samo z navajanjem in izpostavljanjem razlogov, ne pa za vzemanjem za odpravljanje slabosti in premagovanjem težav, ki se pojavljajo v proizvodnem procesu, res tudi ni mogoče pričakovati boljših rezultatov.
Več in več načrtnosti je treba nujno posvetiti razvoju in uvajanju novih proiz vodnih programov, ki bodo terjali več znanju. Prav temu vprašanju smo v preteklosti namenjali premalo pozornosti, pa je tudi to vzrok, da so nas konkurenčne organizacije prehitele v razvoju in na trg plasirale proizvode, ki jim je trg priznal večjo uporabno vrednost.
Načrtno delo, dobru informiranost delavcev o pogojih gospodarjenja in uresničevanje zastavljenih ciljev vse bolj krepi pripadnost delavcev k delovnemu kolektivu. To pa je zelo pomembno za delavčev odnos dodela in njegovo pripravljenost, da tudi sam prevzema dodatne delovne naloge za izpolnitev obveznosti in rokov, kijih ima OZD do svojih kupcev. Zato v takih sredinah ni več vprašanja »da ali ne- delo izven rednega delovnega časa.
Naj končani z mislijo, da je zastavljene naloge mogoče uspešno uresničevati le ob čim večji enotnosti, odgovornosti in prepričanju, dale tako lahko tudi oh težjih pogojih gospodarjenja dosegamo zastavljene cilje. To pa je pot in način za krepitev materialne osnove in rast družbenega in osebnega standarda.
KARLO I EMU T
2% občinski samoprispevek
V skladu s 3. točko 6. člena odloka o uvedbi občinskega samoprispevka za finansiranjc gradnje šolskih, tel etnokulturnih, zdravstvenih objektov, objektov otroškega varstva, kinogledališke dvorane in posebnih programov krajevnih skupnosti na območju občine Litija (Ur. I. SRS št. 6/80) so plačevanja samoprispevka oproščeni občani od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v združenem delu in od nadomestil, ki ne presegajo 70% od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto.
V letu 1984 je znašal po podatkih Zavoda SRS za statistiko povprečni mesečni čisti dohodek na zaposlenega v Sloveniji din 27.762,00; 70% je 19.433,40 din.
Tatjana Zaje
Črna pika železnici!
V letošnjem letu 8. marec ni le datum DNEVA ŽKNA, ampak tudi dan, ko so seslovenski osmošolei s svojimi starši in učitelji napotili na INFORMATIVNI DAN v centre srednjega usmerjenega izobraževanja. Vsa javna informatika je napovedovala ta dan in 9. uro zjutraj. Številnim učencem in staršem bo ostal nepozaben, saj so se po šolah različno pripravili z željo, da bi njihov bodoči dijak kar največ zvedel o delu in življenju šole, ki ga bo vzgajala za poklic. Nepozaben pa ho tudi za okoli 90 litijskih in šmarskih otrok, staršev in učiteljev, ki so morali ostati na peronu, ker vlak ob 7,30 ni mogel sprejeti niti bucike več. Prometnik in načelnik postaje sta sicer poizkušala vse, da bi ustavila »zelenca« in tako omogočila potnikom pravočasen prihod v Ljubljano, toda »šef« na direkciji v Ljubljani je rekel »ne« iri vlak je z nezmanjšano hitrostjo zdrvel mimo razočaranih otrok. Pa naj kdo reče, da direktorji nimajo besede!
00482348535323535323485348532348484848
C
INVESTICIJA
Najbližja in najcenejša pot k razvitim
Neugodna gospodarska gibanja se odražajo tudi v slabšanju materialnega položaja družbenih dejavnosti. V dokaj nezavidljivem položaju seje znašlo v naši občini področje vzgoje in izobraževanja. Družbeno-politične organizacije vseh treh matičnih šol so se zedi-nile za enotno akcijo, ki jo bodo vodile toliko časa, dokler njenega cilja ne dosežejo.
Doslej so pripravile dva večja posveta, v Litiji seje sestal aktiv komunistov prosvetnih delavcev, ki so mu prisostvovali še predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta ter strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, v Šmartnem pa predstavniki družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva vseh šol ter občinske izobraževalne skupnosti in občinskega sveta zveze sindikatov Litija.
Analiza sedanjega materialnega sta-
nja v osnovnem šolstvu je vse prej kot spodbudna, kar so razpravljala podkrepili z mnogimi ugotovitvami. Položaj prosvetnih delavcev se v primerjavi z delavci v gospodarstvu nenehno sla.šba. njihova zavzetost za opravljanje zahtevnega vzgojno-izo-braževalnega dela postaja že vprašljiva, saj se jih loteva malodušje. financiranje glede na število oddelkov je nespodbudno in si šole ne morejo zagotoviti višjega dohodka niti z boljšim delom. Podatku, da prosvetni
delavci pri osebnih dohodkih krepko zaostajajo za gospodarstvom, če upoštevamo zlasti kvalifikacijsko oziroma izobrazbeno sestavo, dodajmo še to. da s sredstvi, kijih namensko dobivajo od občinske izobraževalne skupnosti, še /daleč ne morejo pokriti najnujnejših   materialnih izdatkov.
Tako prihaja do pretiranega varčevanja z gorivom, energijo in papirjem, ki je njihovi dejavnosti bolj v škodo kot v korist.'Posledic takega stanja sedelav-ci dobro zavedajo, a so nemočni, da hi Jih zajezili Pnh ijalo bo do krčitve delovnega programa, do pouka, kjer bosta prevladovala le kreda in tabla, ne pa sodobni učni pripomočki, do zniževanja števila zaposlenih, pa tudi do lega. da se sposobnejši učenci ne bodo več odločali za učiteljski poklic.
LITIJA — V letošnjem letu je prišlo do podpisa sporazuma o proizvodnem delu učencev H. razredov OŠ Dušan Kveder Tomaž Litija. Zaenkrat sta pokazala razumevanje na tem področju LIL in Mizarstvo Litija, pričakujemo pa, da se bo proizvodno delo razširilo še na nekatere O Z I) v občini, saj je to najlepši način spoznavanja del in nalog v posameznih poklicih, za katere se morajo odločati naši osmošoki. Na sliki: Darko, Sandra in Anita skladiščijo Jeci miran les za sušilnico.
Poslovanje OZD v letu 1984
V minulem letu so organizacije združenega dela s področja gospodarstva dosegle 16.222.631 tisoč din celotnega prihodka. V primerjavi z letom 1983 je le-ta višji za 81%;
Poleg večjega fizičnega obsega proizvodnje, ta je večja za 7,2% v odnosu na leto 1983, je na rast celotnega prihodka vplivala tudi visoka rast cen. Po podatkih Zavoda za statistiko SRS so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v I. 1984 v primerjavi z letom 1983 gibale takole: (glej tabelo)
lz navedenih podatkov je razvidno, da je celotni prihodek večji za 81%, medtem ko je bila rast porabljenih sredstev glede na leto 1983 večja /a 83%). Tako je rast porabljenih sredstev presegala rast celotnega prihodka za 2 indeksni točki.
Ekonomičnost poslovanja se slabša že nekaj let, v I. 1984 so OŽI) na vsakih 100din porabljenih sredstev ustvarile 135,65 din, v letu 1983 137,14 din.
Amortizacija po predpisanih stopnjah je bila obračunana v znesku
	IND	
	1 — XII 1984	
Skupaj industrijski izdatki pri proizv.	1 — XII 1983	162.
— predelava kovin		146.
— predelava kemičnih izdelkov		256.
— proizv. žag. lesa in plošč		147.
— proizv. preje in tkanin		165.
— proizv. konč. tekstil, izdelkov		177.
— proizv. usnja in krzna	247,0	
— proizv. živil, proizv.	146,1	
Rast porabljenih sredstev je bila večja za 83%, medtem ko je bila rast dohodka večja za 76% glede na leto 1983.
Na rast osnovnih elementov poslovanja na ravni občine sta pomembno oziroma odločilno prispevali Predilnica Litija in 11J V TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji. V Predilnici Litija so bili v I. 1984 doseženi izjemni rezultati, tako v večjem fizičnem obsegu proizvodnje za 5,7%, kar seje odražalo v rasti dohodka, kije znašal 1.346.580 tisoč din in je večji za 90%. Vseto pa je vplivalo tudi na ostale elemente poslovne uspešnosti. V IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji se je fizični obseg proizvodnje, npr. v oddelku Usnjarna, povečal kar za 88%, medtem ko je rast dohodka glede na I. 1983 bila večja za 104%) in je znašala 1.270.532 tisoč din.
Iako za omenjene, kot tudi v večini za druge organizacije združenega dela velja, da je bila v letu 1984 oskrbljenost s surovinami in ostalim reprodukcijskim materialom dobra, lahko bi rekli, v primeru IUV TOZD Us-njarne Šmartno, bistveno boljša kot v 1. 19X3. ko je zaradi slabe oskrbe z govejimi kožami izpadel tlel -proizvodnje (12 namokov).
402.980 tisoč din in je bila višja od preteklega leta za 83%. Udeležba obvezne amortizacije v porabljenih sredstvih se je znižala od 4,3'i vi. 1983 na 3,495 v I. 1984. Njen delež pa se znižuje tudi v primerjavi s posameznimi obračunskimi obdobji.
Dohodek v OZD je v I. 1984 znašal 4.263.056 tisoč din in,kot je bilo že navedeno, je večji za 76$ v primerjavi s preteklim letom. Pri tem je potrebno poudariti, da večina OZD izkazuje nižjo rast dohodka od 70'/f (KOP Komunala Litija četo le l'ž? rast dohodka, kar je posledica izločitve cestne službe iz teOZD). Za vse teOZD velja ugotovitev, da je bila ob 70% inflaciji v 1. 1984 uspešnost njihovega poslovanja »negativna«.
Zato je nujno v posamezni organizaciji zelo skrbno analizirati poslovanje v minulem letu. kar najbolj objektivno oceniti vzroke ter predvideti konkretne ukrepe za boljše gospodarjenje.
Dohodek na delavce seje v gospodarstvu povečal za 72%. Najvišji dohodek na delavca je dosegla Agrotehnika Gruda, TOZD Mesarija in prekajevalniea Litija, 2.319.741 din, IUV, TOZD Usnjarna Šmartno, 1.825.477 din in Predilnica Litija 1.333.248 din.
Sredstva za akumulacijo so bila oblikovana v višini 1.106.621 tisoč din in so se povečala za 93%. Organizacije s področja industrije so razporedile 1.073.252 tisoč din sredstev za akumulacijo oziroma 97'i celotne akumulacije v gospodarstvu. Delež sredstev rezervnega sklada predstavlja 15% sredstev akumulacije.
V letu 19X4 so OZD s področja gospodarstva razporedile sredstva iz čistega dohodka Va OD v višini 1.583.000 tisoč din oziroma 54,8'/< več kot v preteklem letu. Delež sredstev za OD v čistem dohodku se je znižal iz 60,1% v 1. 1983 na 54% v I. 1984. s tem pa se je povečal delež akumulacije. Masa izplačanih čistih OD v OZD s področja gospodarstva je znašala 1.166.572 tisoč din in seje povečala za 57% v primerjavi s preteklim letom. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v OZD s področja gospodarstva je znašal 27.361 din in se je povečal za 53,9%, medtem ko je povprečni čisti OD v negospodarstvu znašal 31.479 din (v tem znesku so upoštevana tudi sredstva poračuna OD za 1. 83 v višini cca 7%) in je večji za 65%. Življenjski stroški so se v I. 1984 povečali za 53,7%, kar pomeni, da se realno niso zmanjšali glede na preteklo leto osebni dohodki.
Število zaposlenih se je v OZD s področja gospodarstva zmanjšalo /a
0. 5';, t.j. 19 delavcev. Po podatkih Zavod za statistiko SRS (upoštevane pa so tudi zaposlitve v poslovnih enotah na območju občine) pa se je število zaposlenih povečalo za 1.4'i in je znašalo 4.041 delavcev, v kar niso všteti zaposleni na področju negospodarstva, le-teh je 537 delavcev, na tem področju se je zaposlenost povečala za 7 delavcev glede na I. 1983.
OZD s področja gospodarstva so v
1. 19X4 ustvarile z izvozom 2.831.147 tisoč din celotnega prihodka in je izvoz večji za 60%; uvozile pa so /a 3.077.847 tisoč din oziroma za XX' i več kot v I. 19X3. Pokritje uvoza z direktnim izvozom se je /manjšalo s 108,2% v I. 1983 na 92% v I. 1984. ob tem pa se je delež posrednega izvoza povečal tudi na račun boljše povezanosti OZD z območja naše občine v repro celotah.
Iz poslovnih rezultatov je razvidno, da so vse OZD kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja zaključile poslovno leto 1984 pozitivno, saj nobena za to obdobje ne izkazuje izgube.
KARLO LEMUT
Pri iskanju možnih rešitev za izhod iz težav so se prisotni dobro zavedali sedanjega družbeno-političnega in gospodarskega stanja, zato so si zadali priigram v obliki sklepov, ki bi ga bilo mogoče v nekaj letih uresničiti. Pri njegovi izvedbi računajo na pomoč širše družbene skupnosti, predvsem pa na dosledno uveljavljanje svobodne menjave dela.
Za ustrezno zagotovitev osebnih dohodkov in materialnih izdatkov je treba izdelati ekonomsko ceno oddelka,' ki naj bi jo dosegli v treh letih, sedanji izračuni odstopajo od nje kar za 32% . Ne strinjajo se tudi s predlogom I. uskladitve skupne porabe za leto 19X5. ki zagotavlja rast osebnih dohodkov le v višini 142% . le-ta mora
biti najmanj 149%. Marsikaj bi se lahko privarčevalo še z boljšo organizacijo ali spremembo šolske mreže, kar pa ni odvisno le od »šolnikov«, vendar bi morali privarčevana sredstva nameniti le vzgoji in izobraževanju ne pa vsem družbenim dejavnostim. Občinski komite /a planiranje in družbeno-ekonomski razvoj naj sproti ocenjuje rast osebnih dohodkov v gospodarstvu in omogoči tekočo rast tudi v negospodarstvu.
Živahna razprava je opozorila še na vrsto drugih pojavov, ki se vse bolj razraščajo in hromijo uspešnost osnovnega poslanstva obvezne ter enotne osnovne šole. Razpravljalci so omenjali kratkoročne rešitve, ki prinašajo le trenutno zadovoljstvo, neučinkovito in neustrezno nagraje-
vanje po delu, premajhno podporo občinskih družbeno-političnih organizacij in žalostno ugotovitev, da mnogi vzgojo in izobraževanje še vedno prištevajo k porabi.
Delavci v vzgoji in izobraževanju so prepričani, da so za reševanje svojega položaja ubrali pravo pot. Zavedajo se, da kljub težkemu položaju gospodarstva ne postavljajo nemogočih zahtev. Terjajo le stvarno ovrednotenje svojega programa, enakopraven položaj z delavci v materialni proizvodnji, kar zadeva nagrajevanje po delu, enakopravno obravnavanje vseh družbenih dejavnosti in večjo učinkovitost vseh družbenih dejavnikov, ki so odgovorni za vzgojo in izobrazbo bodočih generacij.
B. Žužek
Mladina obuja revolucionarno tradicijo
Z novim koledarskim letom je v litijski občini ponovno oživelo mladinsko pohodništvo.
Po dremežu v preteklem letu je komisija za obujanje revolucionarniji tradicij na OK ZSMS Litija sprožila akcijo evidentiranja novih članov Mladinske pohodne partizanske brigade Slavko Šlander. Iz 80 prijavljenih mladincev in mladink in mladincev prostovoljcev v enotah TO je bila februarja brigada ponovno formirana. V svojem programu se je vodstvo brigade obvezalo, da bo vsak mesec organiziralo vsaj en pohod. Tako so se 12. 3. pohodniki odpravili mimo spomenikov v NOB v Litiji, na Tisju in .lavorskem Pilu v Gabrovko, kjer so si za zaključek pohoda ogledali javno radijsko oddajo Spoznavajmo svet in domovino. 30. aprila bodo okrepljeni s pionirji iz OŠ Litija in Šmartno odšli na Savo, kjer bodo skupaj z borci in krajani proslavili 40. obletnico napada na Savo. Maja imajo v programu pohod ob žici okupirane LJubljane in spominski pohod na .lanče. V naslednjih mesecih bodo sledili tudi orientacijski in nočni pohod in pohod v neznano.
A. U.
Osnovna šola
Franc Rozman — Stane
Šmartno pri Litiji
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Franc Rozman—Stane, Šmartno pri Litiji,
razpisuje'prosta dela
pomočnice kuharice — snažilke
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: končana osemletka. Poskusno delo 90 dni.
Zaposlitev je možna takoj. Vloge pošljite do 5. aprila 1985 na OS Šmartno.
Srečanje brigadirjev
Bliža se prvi april, dan za šalo. nadaljevanje muhastega vremena in začetek brigadirske sezone. Res zadosten razlog, da se brigadirji vseh kalibrov in starosti zopet srečamo. Center za niladinskoprostovoljnodelo, jamči, da tem za pogovor ne bo zmanjkalo. Letos se bo brigada Franc Rozman—Stane odpravila avgusta v slovensko Istro, kjer bodo brigadirji kopali vodovodne jarke. Družbo bodo delali vrstniki iz Srbije. Hrvatske, liill in Vojvodine. Obljubljamo vam tudi nekaj lokalnih akcij, tudi večdnevnih. Potrudili se bomo, da bodo minile v karseda vedrem, brigadirskem vzdušju.
Sicer pa pridite v SL.INO SOBO DOMA BORCEV IN MLADINI- V SOBOTO, 30. MARCA 19X5. kjer vas pričakujemo od IX. URE DAL.II-;.
Alenka Urbane
Srečanje namesto pohoda
Tokrat ne bomo govorili o litijskem pohodništvu, temveč bomo to področje mladinskega delovanja predstavili širše. Dolga leta nazaj je bilo pohodništvo ena najpomembnejših dejavnosti med mlado generacijo, z razvojem sodobne družbe pa je zanimanja vedno manj.
Mladi občasno še vedno organizirajo pohode, le-ti pa niso takšni, kot si jih mladi želijo. Lani so, denimo v regiji, organizirali dva regijska pohoda, letos bo morda le eden.
Opozorili pa bi vas radi na posebno obliko, za katero so se odločili letos. Namesto klasičnega pohoda — pohodi zahtevajo namreč tudi ogromna denarna sredstva — bo zadnji konec tedna v marcu. Srečanje pohodnikov bo na Lisci pri Zidanem mostu. Srečanje niti ne bi pritegnilo pozornosti, če bi bilo le-to posebej organizirano, lako pa so se dogovorili, da se dobijo na Lisci, vsa organizacija (hrana, pijača, zabava) pa je v rokah vsakega posameznika. Torej so mladi dokazali, da se da marsikaj tudi brez denarja. Ob tem. pravijo, bodo pripravili bogat izobraževalni program. Upajmo, tla ne zadnjič.
Rudi Bregar
Srečanje pohodnikov na Lisci bo 30. in 31. marca. Odhod vlaka iz Ljubljane je ob X.4(). iz Litije pa ob 9.10. Peljete se tlo postaje Breg. do Tončkovega doma na Lisci pa je še uro in pol hoje. Za prenočišča je poskrbljeno (vreče vendarle prinesites seboj), hrano in pijačo ter seveda glasbene instrumente pa prinesite s seboj. Dobrodošlo je. če svojo udeležbo prej najavite po telefonu 311-393.
i;
F i
Ljubomir Crnkovič: Odhod (linorez 84)
Učenje je delo v katerem naj otrok najde radost in zadoščenje. Pomagajmo mu. da bo njegov trud poplačan, spodbujajmo ga v težavah in nagradimo ga s priznanjem,
Učni prostor
Da bo otrokovo domače učenje uspešno in bo čas učenja gospodarno izrabljen, moramo zagotoviti vsakemu otroku najprej zunanje pogoje, med njimi najprej primeren prostor za učenje.
Vsak otrok naj bi imel po možnosti stalen učni kotiček, kjer bo lahko delal v miru in bo okolje dobro vplivalo na njegovo zbranost pri učenju. Če hočemo varovati otrokov vid. moramo urediti njegovo delovno mesto tako. da OO vidna razdalja meti njegovimi očmi in zvezkom 25 do 30 cm. Na to gaje potrebno pogosto opozarjati, kajti otroci radi »ležijo« z očmi na zvezku in knjigi. Pomembna je tudi pravilna osvetlitev delovne mize. Poskrbeli moramo tudi /a
primemo toploto v otrokovem delovnem prostoru. Mraz nas ovira pri delu. -prevelika toplota pa uspava. Najprimernejša temperatura je med IX in 22 C.
V svojem delovnem prostoru naj ima otrok med učenjem mir. sicer bo njegovo tlelo večkrat moteno in pretrgano. Navadimo ga. da pred pričetkom učenja posameznega predmeta.pripravi na mizo vse. kar ho potreboval, na mi/i in v količku pa naj ne bo ničesar takega, kar bi odtegovalo njegovo pozornost.
Kako naj otrok razporedi čas za učenje?
Poskrbeti moramo za ustaljen dnevni red, ki bo v glavnem v okvirih določal čas igre in dela. obrokov in počitka. V okviru dnevnega reda mora imeti čas za domače učenje zelo, odrejeno mesto.
Otrok si lahko napravi tedenski načrt, v katerem bo najprej dodelil čas za učenje od drugih, časov no določenih obveznosti (treningi, krožki, glasbeni pouk) in tudi /a razvedrilo'. Načrt lahko i/obesi naddelovno mizo in ga kontrolira. Ko bo retlno in /brano učenje prišlo v navado, načrta niti ne bo več potreboval. Začetek učenja si po možnosti določi vsak dan na isto uro. kersi bo s tem ustvaril dragoceno »navado načas«. Vsak dan si lahko.skicira tudi dnevni načrt: /a katere predmete se bo pripravljal, po kakšnem vrstnem redu. koliko časa. Na primer: slov. je/i k — naloga: 30 minut, li/ika — kratka ponovitev: 15 minut. angl. — ponov itev snov i zadnjih 3 lekcij: 30 minut. Otrok mora po približno 30 minutah učenja narediti kratek odmor (5—10 minut).
Dnevni red naj otroku preide v meso in kri. ludi sami starši lahko kontroliramo otroka in ga navajamo na učenje. Vsak dan pregledamo, če je naredil naloge in če se je naučil. Otrokova samokontrola bo morala postopoma nadomestiti kontrolo staršev.
Kako naj se otrok uči?
Poleg tega. da omogočimo otroku ustrezne možnosti za učenje, je pomembno tudi, kako se otrok uči. Otroci radi pri učenju zahajajo v pasivno učenje, ki se omejuje na večkratno branje učnega gradiva / upanjem, da jim bo šlo brez napora v glavo lako učenje je le urjenje spomina. Prva posledica takega učenja je razočaranje: »Ves dan se učim. pa nič ne /nam.«
Razumevanje učne snovi je prvi pogoj /a uspešno učenje. Kadar učenec pozorno sledi razlagi v Soli. je razumevanje opravil že v šoli.
Ko se lotimo učenja kakega poglavja je priporočljivo, tla najprej bežno pregledamo poglavje, da dobimo vpogled v celotno vsebino. Nato sledi na-
tančno branje, ki pomeni že prehod v drugo tazo učenja, ko mora snov razumsko osvojiti in povezati s prejšnjim znanjem. I Istaviti se moramo pri posameznih odstavkih, pri težjih mislih, pravilih, definicijah, formulah.
Aktivna predelava snovi zahteva miselni napor. Učenec mora sproti ugotavljali, kaj je bistveno,, in najvažnejše podčrtati ali celo izpisati. Nova spoznanja mora primerjati s prejšnjim znanjem. '[ o je edina pot tlo trdne zgradbe znanja in izobrazbe. Priporočljivo je. tla pri učenju iščemo vedno tudi lastne primere, le tako lahko govorimo, da smo znanje resnično osvojili.
Najboljši način aktiv nega učenja je obnav Ijanje / lastnimi besedami. Snov je osvojena šele takrat, kadar jo lahko učenci ob zaprti knjigi samostojno, pravilno in izčrpno obnovijo ali razložijo drugim. Da bi laže prišli do cilj a je prav. tla se učenci kmalu navadijo na oporne točke. Nekateri učenci scopornih točk, kijih zapišejo v Soli. naučijo kar na pamet, le točke naj samo pomagajo učencu pri samostojnem obnavljanju!
V višjih razredih OŠ si morajo učenci že sami izpisovati iz učbenika oporne točke. Ker v naši zavesti deluje tudi nasprotna sila — pozabljanje, je potrebno ponavljanje. Poizkusi so pokazali, da nastopi pozabljanje takoj, ko smo se prenehali učiti. Količina naučenega znanja najhitreje upada V prvih dneh po osvajanju.
Utrjevanje in ponavljanje snovi oziroma domače učenje je najbolj smotrno takoj prve dni po šolski razlagi.
Kampanjsko učenje je seveda povsem drugačno, ogoljufan pa je pri njem učenec, kije Sel po le navidezno lažji poti. Za učenje, ki gaje odlagal toliko ča>sa. bo namreč potreboval mnogo več napora in časa. Vrednost takega znanja je majhna. Hitro naučeno znanje je po navadi tudi hitro pozabljeno.
Gradivo morajo učenci, kljub temu da so ga utrdili, še občasno ponoviti, tla nadomestijo, kar je med tem iz spomina Izbrisalo pozabljanje.
Poizkusi kažejo, tla osvojimo snov hitreje in trdneje, če se učimo / v mesnimi časovnimi predsledki.
Učenec naj najprej temeljito utrdi snov enega predmeta in šele nato preide k učenju drugega.
Čeprav smo sami obremenjeni z. delom in skrbmi, poskušajmo vedno najti tudi potreben čas. da se pogovorimo z otrokom in učitelji o njegovem napredovanju v šoli. o njegovih uspehih in neuspehih. To je pa ludi že oblika otrokove posredne kontrole.
Prof. pedagog; Eli Komotar
C
NAVODILO ZA UVELJAVLJANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC
Socialne pravice po novem
Samoupravni sporazum o uresničevanju soeialnovarstvenih pravic je bil sprejet v letu 19X4 in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26/84, z dne 30. 7. X4. Sporazum se bo pričel v celoti izvajati s 1. majem 1985. Z njim so določene enot ne osnove in merila za uveljavljanje vseh vrst soeialnovarstvenih pravic in enotni postopki /a uveljavljanje pomoči. Ta spora/um pomeni napredek pri urcsničcv a-nju socialne politike, še /lasti /alo. ker temelji na načelu, daje socialno varnost treba zagotavljati predvsem z delom, socialne pomoči pa dodeliti le tistim, kijih v resnici nujno potrebujejo. Organizacijam /druženega tlelaoz. delovnim skupnostim in krajevnim skupnostim daje sporazum pomembno vlogo pri ugotavljanju socialnega položaja posameznika in družine ter v samem postopku /a dodeljevanje soeialnovarstvenih pomoči socialno ogroženim posameznikom in družinam.
letos bodo občani uveljavljali socialnovarstvcnc pravice z novim obrazcem »Vloga za uveljavitev soeialnovarstvenih pravic« — SPN—I in z oznako Državne založbe Slovenije., obr. X,40. Obrazec je naprodaj v vseh knjigarnah v Sloveniji. Z njim se uveljavljajo vse socialnovarstvcnc pravice po naslednjem zaporedju:
1. varstveni dodatek k pokojnini
2. denarna pomoč za brezposelnost
3. delna nadomestitev stanarine
4. štipendija iz. združenih sredstev
5. razlika h kadrovski štipendiji
6. družbena pomoč otrokom (otroški dodatki)
7. začasna denarna pomoč
8. rejnina
9. denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja
10. denarna pomoč kot edini vir preživljanja
11. plačilo oz. doplačilo oskrbe na domu
12. enkratna denarna pomoč
13. plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oz. organizaciji za usposabljanje
14. plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini
15. druge socialnovarstvcnc pomoči, med katere sodita tudi oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev in pravica do uvrstitve na listo za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
Občan / enim obrazcem SPN — I uveljavlja hkrati pravico do ene al i več naštetih soeialnovarstvenih pomoči po navedenem vrstnem redu. Delavci vlagajo vloge o/, obrazec SPN — I v svoji organizaciji združenega tlela oz. delovni skupnosti, drugi delovni ljudje in občani pa v krajevni skupnosti, kjer živijo. Organizacije združenega tlela oz. delovneskupnosti in krajevneskupnosti so dolžne imenovati pristojne organe (imenovati komisije oz. določiti delavca), ki bodo vloge sprejemali, jih dopolnjevali z ustreznimi podatki in mnenji ter jih v določenih rokih posredovali Centru /a socialno tlelo Litija, Parmova 9. Obrazec se lahko vloži tudi neposredni) v Centru za socialno tlelo Litija, kjer se bo izvajala enotna skupna evidenca, ali v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega in socialnega varstva v občini Litija (to so: Skupne strokovne službe OSIS Litija, PonoviSka 3 — /a otroški dodatek in oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija. Jerebova ul. 14 — za delno nadomestitev stanarine in za uvrstitev na listo za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Skupnost za zaposlovanje. Jerebova 14 — za stipendijo iz združenih sredstev, razliko h kadrovski štipendiji in /a denarno pomoč /a brezposelnost),
Varstveni dodatek k pokojnini se uveljavlja na dosedanji način po predpisih Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Za uveljavitev pravice do štipendije izpolni učenec ali študent isti obrazec, loje SPN—I. vendar samo /a to pomoč in ga vloži pri Skupnosti za zaposlovanje Litija.
Za doplačilo oskrbe v vzgojnovarstveni organizaciji bo na voljo drugobrazec. ki se bo dobil v vzgojnovarstveni organizaciji.
Zahtevke za vse socialnovarstvcnc pomoči občanov vložijo na novih obrazcih najkasneje tlo 31. marca 1985, ne glede na to. če pomoč že prejemajo.
Obrazcu SPN— I so priložena navodila za izpolnjevanje, strokovne službe pa morajo občanom pri tem. če je treba, pomagati.
, Marina Krnel
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V občini Litija seje v februarju rodilo 8 dečkov in 5 deklic.
Na Bogenlperku seje poročilo 17 parov. Med njimi so se poročili: Simončič Janez, vodovodni instalater / Podroj< in Savšek Irena, prodajalka i/ Gorcnjcga Loga, Rozina Zdenko, prodajalec i/ Male Kostrev-nice in Golob Terezija, komercialistka i/ Dvora pri Bogenšperku, Ko-vačič Miran, i/olater i/ Velike Loke in Grm Majda, delavka iz Gabrske gore. Mujič I s met. šofer i/ Kresnic in Plešič Vitla, delavka i/ .levnice. Zičkar Ivan. voznik viličarja i/ Litije in Šlempihar Lojzka, študentka / Male Gobe. Savšek Vili. avtoelektrikar iz (iorenjega Loga in Štelailič Irena, delavka iz C iorenjega Loga. Padarić Branko, vrtalec i/ Polja in Ztleličan Vesna. tov. tlelavka i/ Polja. Vran Iranci, natakar i/ Zagorja in Klopčič Koni. frizerka i/ Zagorja. Kurent Lado, strojni inženir i/ Ljubljane in Zupan Mojca. med. sestra i/ Ljubljane. Bukov ec Stanislav. prodajalec iz Mirne.in TomaŽin Karlen. natakarica iz Drage pri Šeniruper-tu. Baskov č Bojan, delavec i/ Zagorja in I lercAmca.tlelavka i/ Zagorja. Berdajs Alojzij, avtoklepar iz Temenice in Podržaj Majda, administrator i/ Malega I luda.
Umrli v februarju:
Šinkovec Jožeta. X() let. i/ Moravske gore. Nečemer Marija. 79 let. i/ Črnega potoka. Verbajs Alojzija. XX let. iz Zg. Jablanice. Kolesa Ira-nčiška,X9 let. iz Velike Štange-. foruma Frančiška.X6 lel. / Liberge, Jurič Ignac. 76 let. iz Male Kostrevnice. Obreza Ivana, 80 lel. iz Široke seli, Pikelj Jožefa. 91 let. i/ Šumnika. Kopač I lieronim. 80 let. i/ Kresniških Poljan. Vidergar Frančišek. 54 let. i/ Litije. Cernec Ivana. 52 let. i/ Litije, Ribič Stanislav. 72 let. iz Prcženjsklh njiv. •
Joža Což
C
NA OSNOVNI SOLI DUŠAN KVEDER—TOMAŽ NAPOVEDALI BOJ RAČUNALNIŠKI NEPISMENOSTI
Veliko zanimanje za pouk računalništva
3
Številnim interesnim dejavnostim se je v letošnjem šolskem letu priključil že dolfjo zaželeni računalniški krožek. Željam mladine po tovrstni dejavnosti hi radi prisluhnili že prej, a vsi vemo. da je pouk računalništva les pomočjo krede in table jalovo delo.
Že v preteklem šolskem letu so na šoli /ačeli razmišljati o tečajih računalništva. Med najbolj upornimi ( zagovorniki te dejavnosti so že od vsega začetka Vinko l.ogaj. učitelj li/ike. Lidija Gorišek. učiteljica matematike, in ravnatelj osnovne šole. Jože Grošelj. Pripravljenosti največje delovne organizacije v občini. Predilnice Litija, ki je pomagala pri nabavi računalniške opreme, pa gre zahvala, da so želje poslale stvarnost.
V šoli so pripravili anketo, ki naj bi pokazala, kolikšno je resnično zanimanje /a krožek. Odziv je bil presenetljiv. Prijavilo seje I K) učencev 7. in X. razreda. Zaradi pomanjkanja mentorjev, pa tudi premajhne računalniške opreme so v ožji izbor uvrstili 61 učencev, pri čemer je bila odločilna čim boljša ocena i/ matematike, li/ike in angleščine.
Kot zunanje mentorje so k delu pritegnili nekaj nekdanjih učencev le šole. Tako zdaj zelo uspešno vodita tečaj dva učenca Srednje šole za računalništvo v Ljubljani Uroš Habič in Tugomir fršclič. od domačih mentorjev pa Lidija Gorišek:
Delo poteka v treh skupinah. Da bi prišlo tlo osnovnega znanja čim več učencev, so prvotno zamišljeni 30-urni tečaj skrajšali na 15 ur. Dve skupini sta z delom že končali, tretji tečaj še traja, v kratkem pa bodo prve korake programiranja v basicu spoznali še ostali pripravljeni učenci. Delajo na pe-
tih računalnikih, dva od lega sla Conimodore 64. trije pa Spectruni 16 K. Ker specialne učilnice še nimajo, na šoli pa je velika prostorska stiska, se odvijajo tečaji zaenkrat v učilnici fizike, kar pa zahteva vsakokrat ogromno dela. saj je treba vso računalniško opremo vsakič sproti postaviti in usposobili /a tlelo.
V majhnem prostoru nad knjižnico nameravajo usposobiti učilnico /a računalništvo, ki pa bo začasno opremljena le z zasilnim pohištvom.
Čakajo na pravo opremo /a tovrstne učilnice, ki bo razstavljena na sejmu ličil na G R v Ljubljani in bi jo radi kupili. In koliko znanja pridobijo v teh
15 urah? Usposobijo se v taki meri, da lahko kasneje svoje /nanje na računalnikih sami izpopolnjlljejo. Spoznavajo tudi osnove programiranja in programskega jezika basic. za kar je še posebej pomembno znanje angleškega jezika.
Ure /a tečaj računalništva je /elo težko usklajevati, saj seje treba ozirati na prosti čas (oziroma turnus) obeh zunanjih mentorjev, upoštevati pa je treba tudi obveznosti učencev do osta-
lirez mentorice' ne gre!
lih interesnih dejavnosti, saj so to večinoma boljši učenci, ki se' udejs-tvujejo na vseh mogočih področjih.
Za delo v računalništvu se usposabljajo naši učitelji v okviru 150-urnega intenzivnega tečaja za fakultativni pouk računalništva na fakulteti /a naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Zajeta sta teoretični in praktični tlel.
Načrtov in želja je še veliko. Cc bi dobili sredstva za to. bi bilo zelo smotrno prenesti tečaj tudi v nižje razrede, saj je med učenci veliko zanimanja. Tudi želja, da bi z usposabljanjem nadaljevali, ne bo moč več zajezili, in prav je tako. Cc bo v občini razumevanje za regijsko srečanje mladih tehnikov v Litiji, bi na tem srečanju lahko sodelovala tudi skupina mladih iz računalništva.
Da hi v osnovnih šolah po računalniku kot učilu posegli tudi učitelji, je seveda naslednja želja. Za začetek vsaj kot popestritev tlela pri posameznih učnih predmetih. V naslednjih zimskih počitnicah nameravajo usposobiti za tlelo z računalniki večino učiteljev v okviru rednega letnega izpopolnjevanja   (letos   je   to   potekalo na
družboslovnem področju).
Pravijo, da je računalništvo pismenost jutrišnjega dne. Bila bi nepopravljiva škoda, če bi zaradi pomanjkanja sredstev prikrajšali ravno našo mlado generacijo. Saj želimo vzgojiti skladno oblikovano osebnost, kiji ni tuje kulturno, zdravo in ustvarjalno preživljanje prostega časa, namesto brezciljnega postopanja po cestah.
M. Bern i k
l.jubomir C 'r akt III. (linor
nkovič: Ženski ez 84)
Zaključek zborovodske šole
— Sredi prejšnjega meseca seje v Trbovljah iztekla triletna zborovodska šola, ki so jo zaključili s koncertnim nastopom »Slavčka«, »Zarje« in Mladinskega zbora trboveljske osnovne šole. Zborom je dirigirah) osem diplomantov, ki so opravljali zaključni izpit. Diplomo zborovodje so prejeli tudi štirje kandidati iz naše občine in sicer: Lojzka Koritnik in Marina Eltrin iz Šmartnega, Sondi Višnikar iz Litije ter Matija Strehar z Vač. Šolnino je prispevala '/.veza kulturnih organizacij Litija.
Lutkovno popoldne v Litiji
— Zadnjo februarsko nedeljo je potekalo na Stavbah področno srečanje lutkovnih skupin Zasavja. Mladi obiskovalci, ki so dodobra napolnili dvorano, so si lahko ogledali šest igric. V dveinpolurnem sporedu so se predstavile skupine vzgojno-varstvenih organizacij iz Hrastnik a (Vsi'fantki v hišijočejo). Trbovelj (Kdo je napravil Vidku srajčko) in Litije (Pujskov bratec), mladinska skupina »LILU« iz Litije (Slon Balon) in mladi lutkarji osnovne šole Šmartno (Lisica in petelin. Lisica pridiga/a kokošim). Prvo srečanje zasavskih lutkarjev, ki ga je pripravila Zveza kulturnih organizacij Lilija, so zaključili z razgovorom o posameznih predstavah, ki ga je vodil znani slovenski lutkar Edi Majaron iz Ljubljane.
Iz lutkovne igrice Trboveljčank Kdo je napravil Vidku srajčico
Prvič v Cankarjevem domu
— Zadnji ponedeljek v februarju je 50 odraslih l.itijanov in Smarčanov obiskalo Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so bili mnogi prvič. V veliki dvorani so poslušali koncert Bachovih koralov. ki sla jih izvajala mešani pevski zbor »Ivan (ioran Ko-vačič« ter organisl Zeljko Marasovič iz Zagreba. To je bil prvi od petih koncertov, posvečenih tristoletnici skladateljevega rojstva. Če ho med ljubitelji glasbene umetnosti dovolj zanimanja, načrtujejo organizatorji še en obisk v maju ali juniju.
Boris Žužek
NOVICE IZ VRTCA
Pusto vanje v vrtcu
Tudi letošnji pust je prinesel v igralnice veliko smeha, dobre volje in razigranosti. Pa vendar je bil nekoliko drugačen. V skupini male šole »Lastovic« smo se odločili, da pripravimo ples v maskah in nanj povabimo prijatelje in tovarišice iz I. razreda OS na Rozmanovem trgu. Z veseljem So se odzvali povabilu in našemljeni, ob petju in glasbeni spremljavi, stopili v svet mlajših prijateljev. Čas, ki smo gapreživeli skupaj, smo obogatili v prepoznavanjem mask. igricami, ugankami in seveda plesom. Hitro, prehitro je minil ta čas. loku so menili vsi: kavboji. Indijanci, kuharji, rdeče kapice, medvedi... Tovarišice pa smo menile, da naj se take oblike sodelovanju med OS in VVO še nadaljujejo. \
Zimski izlet za športno značko
V začetku meseca marca sta skupini malih šol iz VVK Najdihojea izvedli zimski izlet za športno značko. Prizadevali smo si. da bi ga popestrili. Ze dolgo smo si želeli obiskali lovca in se spoznali z njegovim delom v zimskih mesecih, ki naj bi ga posvetil tudi skrbi za živali, ki zime ne prespijo. Uspelo nam je. Tovariš Bojan Ze/eznik. očka naše varovanke Petre, se je humano odločil za to akcijo in nas popeljal v snežnobeli gozd blizu vasi Cerovica. Ni moč popisati, kako prijetno je bilo slediti stricu Bojanu, kije v vsej svoji obleki, govoru in ravnanju predstavljal pravega lovca. Otroke je opozarjal na vse mogoče sledi v snegu, lisičnice. lovske opazovalnice, krmišča in omogočil otrokom pogled skozi daljnogled. Nadvse imenitno pa je bilo prijeti za puško. Kako radi hi vsi pritisnili na petelina. Vendar je tokrat imel možnost le eden. drugi smo se ob poku pošteno prestrašili. Ko smo se spuščali po hribu navzdol, smo zagledali že prve znanilce pomladi, ki so naš izlet še polepšali.
Stric lovec, ki ni bil .laka. pač pa Bojan, nam je (d> povratku pokazal še nagetčene živali, roge,, čekane itd. Razšli smo se in nekaj smo mu ostali dolžni. Veliko pa je ostalo v majhnih glavicah,-kar je več kot darilo.
Za ta uspešni izlet se zahvaljujemo tudi OŠ Litija, ki nam je omogočila vožnjo z avtobusom in našemu prijatelju — stricu Bojanu. Hvala!
Mali šolarji in proizvodno delo
Sploh ni šala. ampak čisla resnica, da smo mali šolarji iz VVENajdihojea obiskali mizarje v njihovem neposrednem delovnem okolju. Tovariš Tone nas je sprejel in nas popeljal skozi delavnico. Zanimivo je bilo prisluhniti ropotu strojev in novici, da njihove izdelke izvažajo v daljno Ameriko. In to še z ladjo. »Kaj pa če bi se potopila'.'« je vprašal eden izmed otrok. Tudi to vprašanje je bilo na mestu.
Ob slovesu smo se dogovorili, da bomo iz njihovih ostankov lesa tudi v vrtcu opravljali »težka mizarska dela«. Vsak začetek je težak pa vendar lahko tudi zelo prijeten.
8. marec — dan naših mamic
Mamica, kaj naj ti kupim'.' Mamica, kaj naj ti dam'.' Naučil se bom novo pesmico in ti jo za praznik da!
Tako so se učili pesmic, igric, risali so in pekli za svoje mamice otroci iz vseh VVK v občini Litija. Pridno so se pripravljali na njihov praznični dan. Povabili so jih v svoj drugi dom — vrtec Vse. kar so jim pokazali, dali, je bilo prepleteno z zlato nitko, ki se nikoli ne pretrga — ljubeznijo. To pa je največ, kar ši nekdo sploh lahko želi.
, ■ Olga Sinreih
PISMA BRALCEV
Učiteljem umira pedagoški eros
Bilo je pred dvajsetimi leti, morda nekaj več, ko je učitelj še stopal po ulicah in vaških poteh z dvignjeno glavo. V vasi je župnik užival podoben ugled in spoštovanje, v mestu je bilo to čutili nekoliko drugače, a bilo je na dlani, da znanje daje šola in učitelj v njej.
Tudi starši so znali delo učitelja ceniti. To so izražali na vsakem koraku in hvaležnost za trud z otroki se je dalo prebrati iz toplih besed v njihovem vsakodnevnem pogovoru. V tistih časih so hiti drugačni učni načrti, manj snovi je bilo potrebno posredovati učencem in ostajalo je dosti časa za vzgojo mladeži. Sestanki so bili poredki, šolski nadzorniki pa strogi do pedagoškega dela in pravični do učiteljeve plače. Niso je oni krojili, a vedeli so za prečute noči oh popravljanju zvezkov, za šteiilne ure, kijih je učitelj porabil za pripravo za naslednji dan, za številne praznike in nedelje, ki jih je žrtvoval za otroke, za njihovo srečo, za veselje in znanje. Tudi oni so skupaj s starši cenili učitelja, ga razumeli in kalili v njem njegov pedagoški eros.
In kdo ga kali danes? To je dvoumna beseda, kipa jo lahko razumemo le v enem pomenu. Kalne so danes vode (ne kaljene), v katerih pluje danes naša prosveta. Kalna je bodočnost našega stanu, naš standard, nejasni in nerazumljivi so danes osebni dohodki učitelja. Čeprav utrujeni, si ne upamo pomisliti na pokoj, saj se ne bo dalo preživeti.
Kaj pa pedagoški eros? UMIRA. Umira ljubezen do otrok, do poklica, do tega prečudovitega dela, ki mu je atomski vek iztrgal srce. Resolucije in administrativni ukrepi so opravili svoje. Vse kar je bilo napisanega v uvodu ne drži več. (ilava učitelja je sklonjena, psovke letijo mimo njegovih ušes in strah ga je, ker je ostal sam. Zapustila gaje množica ljudi, pozabila je na njegovo poslanstvo in kar je najhuje — ko se vse vrtoglavo draži, pada njemu cena.
Ostaja mu grenak okus in tolažba, da ima delo. Otroci pa niso stroj, avtomat, to so živa bitja, potrebna nežnosti in topline in varnega zavetja. Pred njih ne more z resnim, zaskrbljenim obrazom. Bitimoravesel, sproščen, nabit z znanjem in z ogromno volje do ustvarjalnega dela. Biti mora...
Janez Kobal
Bo tretje srečanje mladih tehnikov Zasavske regije v Litiji?
Pred slabim letom dni se je 20-članska ekipa mladih tehnikov iz OŠ Dušan K veder Tomaž Litija in OŠ Franc Rozman Stane Šmartno odpravila na svoje drugo srečanje, ki je bilo v Hrastniku. Bili so to modelarji čolnov, raket, zmajev, letal, mladi fiziki, poznavalci proizvodnega procesa, fotografi, radioamaterji, tekmovalci v obrambi in zaščiti, konstruktorji na sestavljanki Fischer in tekmovalci v izdelovanju uporabnega izdelka s pomočjo   orodja   KLIP—KLAP.
Res lepa paleta tehničnih dejavnosti, za katere večina naših občanov sploh ne ve, da se z njimi mladi v šolah in klubih redno ukvarjajo.
Do lani so se podobnih srečanj udeleževali le šmarski šolarji, lani so se jim pridružili litijski, za v bodoče pa računajo tudi na OŠ Gabrovko in OS Vače.
Po uspešnem nastopu v Hrastniku, kjer se je kar 9 tekmovalcev uvrstilo na prva. tri mesta in tako dobilo pravico nastopa na srečanju mladih tehnikov Slovenije, ki je bilo 24. in 25. maja v Novi Gorici, je zanimanje za to dejavnost na šolah še naraslo. Tudi mentorjem je bilo izkazano priznanje, saj so na zaključni sloveslnosti predlagali, naj bi bilo J. sreCanje mladih tehnikov zasavske regije v Litiji. Mentorji tehničnih dejavnosti na šolah Drago Zaje, Veri Kolman, Vinko Logaj in Janez Kobal so sicer pristali, da bodo po svojih zmožnostih pripomogli k organizaciji takšnega srečanja, nikakor pa ne morejo prevzeli finančnih obveznosti, ki pri takšni organizaciji niso majhne.
starši.   oz.l)  v litijski občini.
družbenopolitični: skupnosti in posamezniki, ljubitelji tehnike — poteza je vaša! Pokažimo učencem, da tehnične kulture nimamo le na jeziku, ampak tla smo za njeno obuditev pripravljeni žrtvovali kakšno prosto urico in kak dinar. Imejmo za vzgled stare atlete in Predilnico, kije bila jeseni sposobna vzorno organizirati kros dela 84 in se podobne naloge lotimo
tudi mi. Ce smo lahko en dan gostili 3000 atletov, zmoremo tudi 120 mladih nadebudnežev. ki jim je tehnika hobi, v bodoče pa jim bo morda poklic.
Srečanje bo predvidoma konec aprila ali v začetku maja. Nosilca srečanja naj bi bila OŠ Dušan K veder — Tomaž Lilija in Aeroklub »Milan Borišek«. pokrovitelja pa bi izbrali na I. seji pripravljalnega odbora. Tovarna. ki bo prevzela pokroviteljstvo, bo tudi gostiteljica tekmovalcev, ki bodo nastopili v kategoriji Spoznavanje proizvodnega procesa. V Hrastniku je bila to Steklarna Hrastnik, pri nas pa im'ajo največ možnosti Predilnica, LIL in Usnjarna Šmartno.
Mladi tehniki litijskih osnovnih šol! V naslednji številki bomo podrobneje opisali področja tekmovanja, nosilce nalog in urnik, če bo srečanje v Litiji. V nasprotnem primeru pa boste spet liho odšli s svojimi mentorji v goste v eno izmed zasavskih občin, ki zna prisluhniti mladim ustvarjalcem ntt področju tehnične kulture.
Tekst in slika: .1. Kobal
NOVICE IZ KNJIŽNICE
Knjižne novosti
V januarju in februarju so se police knjižnic napolnile še s 400 novimi knjigami. Knjige so po vsebini poučne in leposlovne za odrasle in mladino.
Izposoja — za četrtino večja
Knjižničarji veliko več svojega časa namenijo izposoji, saj seje število izposojenih knjig v dveh mesecih povečalo kar za četrtino. Odrasli so si v januarju in februarju izposodili 3.493 knjig, mladi pa 4.809. Skupaj je bilo samo v litijski knjižnici izposojenih 8.392 knjig. V primeru, da bo izposoja vse leto tako naraščala, bo samo v Litiji izposojenih več kot 45.000 knjig. Dnevno knjižnico obišče od 70 do 100 bralcev, ki si izposodijo od 150 do 300 knjig.
Zaradi večje izposoje ostajajo neobdelane nove knjige pa tudi katalogi niso tekoče obdelani.
Kaj se bo dogajalo v aprilu?
2. aprila, na rojstni dan velikega pisatelja Hansa Christiana Andersena, bodo učencem osnovnih šol podeljene bralne značke. Tega dne pa bo v knjižnici pripravljena razstava mladinskih knjig, ki so izšle v letu 1984. Razstavo si bodo-lahko ogledali mladi in odrasli v čitalnici matične knjižnice.
Ura pravljic
Otroci od 4. do 10. leta bodo lahko spet poslušali POMLADANSKE PRAVLJICE v četrtek, 4. aprila ob 16,30 v prostorih matične knjižnice. Vstop je prost.
Prostori, prostori, prostori
Za normalen obseg dejavnosti s knjižno zalogo 35.000 knjig rabi matična knjižnica 350 m2 prostora. Današnja knjižna zaloga šteje 28.163 knjig, knjižnica pa ima na voljo le 100 m2. Število novih knjig se v litijskihprostorih poveča letno za 1.500 do 2.500 izvodov in vse te nove knjige je treba postaviti na police. V lanskem letu je bil pridobljen prostor (14 m2) in 70 m novih polic. Letošnja nova zaloga nima več prostih polic, knjige so postavljene spet po tleh.
Knjižnica ima možnost, da v stavbi na Parmovi 9, kjer posluje, pridobi dodatnih 150 m2, manjkajočih 100 m2 pa kot prizidek k obstoječi stavbi. Ker je bila gradnja knjižnice v programu III. občinskega samoprispevka, IV. samoprispevek pa bo nadaljeval izgradnjo objektov iz prejšnjega, so delavci ZIK predlagali, da se oprema in izgradnja prizidka za knjižnico vključi v program samoprispevka.
Joža Konjar
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija,
Delovna univerza,
objavlja za šolsko leto 1985/86
RAZPIS
L za vpis v I. letnik srednjih šol po programih srednjega usmerjenega, izobraževanja:
1. kovinsko obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljaldc strojev
— program oratni strojni tehnik — tehnolog
2. elektro stroka
— program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
— program vožnje motornega vozila
— program organizator notranjega prometa — prometni tehnik
II. za vpis v osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
III. za-vpis v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
— upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za gostince
— tečaj za delavce v kmetijstvu
— tečaj za voznike viličarjev
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
— tečaj tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski)
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
— plesni tečaj
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15. do 16.30.
O celodnevni šoli Gabvovka
:V •
I. februarja 19X2 smo na naši šoli pričeli z drugačno organiziranostjo osnovne šole. Prvi štirje oddelki so prešli na tako imenovani celodnevni model, ki i/gleda takole:
6.00 — 7.00 varstvo in razne dejavnosti
7.00 — 7.45 I. ura pouka
7.50 — 8.35 2. ura pouka
8.35 — 8.50 malica
8.50 — 9.35 3. ura pouka
9.35 — 10.00 3. aktivni odmor 10.00 — 10.45 svobodne dejavnosti 10.50 — 11.35 samostojno učenje
II. 35 — 12.25 kosilo in organiziran prosti čas 12.25 — 13.10 4. ura pouka
13.15 — 14.00 5, ura pouka, samostojno učenje, svobodne dejavnosti 14.00 — 14.45 pospravljanje in odhod na domove
Ostali oddelki na šoli bi morali imeti običajno dnevno razporeditev, vendar pa to ni bilo možno izvesti, zato tudi učenci predmetne stopnje sodelujejo v vseh aktivnostih enako kot učenci razredne stopnje, razen pri samostojnem učenu.
Njihova dnevna razporeditev jedo 1.0.00 enaka kot za učence razrednestopnje, naprej pa poteka takole:
10.00 — 10.45 4. ura pouka
10.50 — 1 1.35 5. ura pouka (svobodne dejavnosti)
1 1.35 — 12.25 kosilo in organiziran prosti čas
12.25 — 13.10 6. ura pouka, svobodne dejavnosti 13.10 — 14.00 pospravljanje in odhod na domove
Učenci predmetne stopnje (5. — X. r) tako večino nalog in učenja opravijo doma, učenci razredne stopnje (I. — 4.) pa v šoli, saj nesejo torbice domov le ob petkih, ko v pogovoru s starši pregledajo celotedensko delo.
Predmetna stopnja pa ima v svojem urniku vse sestavine modela celodnevne osnovne šole, razen samostojnega učenja.
Pedagoški zbor šole po svoji funkciji stalno spremlja uspeh svojega dela v vseh ustreznih elementih.
V tem obdobju na razredni stopnji noben učenec ni ponavljal razreda. Vendar pa to pove relativno malo o, znanju učencev, zato samo kratko pojasnilo: merjenje znanja v šoli temelji na oceni, za katero pa vemo, daje subjektivna, zato gledamo bolj na druga dejstva, ki jih je lažje in bolj objektivno ugotoviti.
Kot je znano, na otroka vplivajo trije vzgojni faktorji: družina, okolje in šola. Vsi trije vplivajo lahko pozitivno ali pa negativno. Vzgojni vpliv pa je najboljši, če so vsi trije uglašeni na iste vzgojne in izobrazbene cilje. Tega pa pri vseh otrocih ni moč doseči in tako se zgodi, da sicer ob enakem vzgojnem delu v šoli nekateri učenci hitro-napredujejo, drugi počasneje, tretji pa razvijajo tudi navade, ki jih ocenjujemo za negativne.
Socialni položaj družin, iz katerih izhajajo učenci naše šole, je zelo različen, v večini pa ne dosega ravni delavskih družin v mestu. Enako velja tudi za izobrazbeni in kulturni nivo. Zato ne moremo pričakovati, da bi otroci prišli v šolo s takim predznanjem, kot prihajajo v šole, ki delajo v drugačnem okolju. Zato je treba v šoli vložiti mnogo več znanja in truda, če hočemo doseči podobne rezultate kot na šolah iz ugodnejših sredin.
V takem okolju pa je COS pokazala precej prednosti pred običajno šolo:
— učenci iz. neurejenih družin ter učenci brez staršev so v celodnevni Soli pokazali največji napredek, in to na vseh področjih (vzgojnem, higien— skem, kulturnem in izobrazbenem).
— delovne navade,so se izboljšale pri vseh učencih, saj jih sistem dela v COS sili v to, da vse zadeve urejajo takoj. Poleg tega pa morajo skrbeti še za cel kup dejavnosti, za katere v poldnevni šoli ni časa (osebna higiena.
čiščenje, urejanje svojega kotička, šolska prodajalna, hranilnica itd.).
— osebna higiena se je zelo popravila, saj v skupini vsakdo rajeopravlja določena opravila, na katera kot posameznik hitro pozabi,
— pri vseh učencih se je zelo povečala samostojnost, saj so prisiljeni veliko stvari opravili sami. in lo v določenem času. kajti svojih stvari ne nosijo domov,
— prav zato so tudi več s starši in neobremenjeni s šolskimi skrbmi.
— v šoli imajo tudi več časa. da razvijajo svoje sposobnosti na kulturnem in tehničnem področju.
— ob vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti, da seje celoletni nivo znanja precej dvignil.
Seveda pa učenci niso popolnoma razbremenjeni dela doma:
— v prvih dveh razredih je nujno, da (.loma čimveč berejo (domače branje, bralna značka). **
— v tretjem in četrtem razredu pa morajo opraviti več opazovalnih nalog, seveda ob tem, da tudi 'prebirajo knjige.
Pomembna pridobitev je tudi tesnejše povezovanje šole s krajem. Prvič so se v teh letih pojavili v šoli tudi Zunanji mentorji, pa tudi starSi drugače gledajo na šolo kot prej.
Šola je prevzela tudi skrb za pre-hranjevanjev pretežnem delu dneva. Tu smo dosegli veliko sodelovanje staršev, ki so s prostovoljnimi prispevki precej pripomogli, da je cena malice in kosila nižja oziroma najnižja ne samo v litijski občini, pač pa tudi v Zasavju. Precej pa k temu pripomorejo tudi pridelki, ki jih pospravijo učenci na šolski njivi.
Poleg lega šola opravlja še vrsto drugih dejavnosti (ekskurzije, kulturni dnevi, športni dnevi, naravoslovni
Številne omarice omogočajo otrokom, tla šolskih potrebščin ni potrebno odnašati domov
Komisija za sprejem otrok v Vzgojno varstveno organizacijo Litija objavlja
VPIS
— dojenčkov (od 8 mesecev do 2 let)
— predšolskih otrok (od 2 let do 7 let)
za vstop v VVO Litija v šolskem letu 15*85/86 v enot*:
— »Medvedek«, Litija. Bevkova I
— »Najdihojea«, Litija, Cesta komandanta Staneta 8
— »Ciciban«, Šmartno pri Litiji. Ustje 102
— »Kresnička«, Kresnice. Kresnice 23/b
— »Sava« Sava pri Litiji. Sava 57
— »Jurček«, Jevnica. Jevnica n. h.
Vpis bo v mesecu aprilu 19X5 v prostorih uprave VVO Litija, Bevkova ulica št. 1, vsak dan, razen sobot, od 7h —-14 h, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7 h — 16h.
dnevi, različne svobodne dejavnosti itd.), ki pripomorejo k tcnui, da so učenci vsestransko razvijajo.
Ob tem bi opozorili na, problem, o katerem se skoraj nič ne govorimo. Učenci obiskujejo COŠ tlo konca 4. razreda. V petem razredu pa pridejo na tako organizacijo pouka, v kateri nimajo možnosti za samostojno učenje ter svobodne dejavnosti vsak dan. (ilcdc na lo. da so se /a lela nav ti-dili na določena tlela, sesedaj počutijo dokaj negotove, saj ob leni usahne lu-tli pomoč /a prehrano in marsikdo ostane brez kosila, ker starši niso pripravljeni plačevali višje cene. Zalo bi morali razmisliti, kako vpeljali COŠ tudi v preostale razrede.
Seveda pa ne smemo ob vsem leni pozabili, tla je vzgoja dolgotrajen proces. Zalo ne moremo pričakovati kakšnih spektakularnih rezultatov v letu ali dveh. pač pa je treba / začeto potjo nadaljevati, stremeti /a leni. tla v vseh šolah vzpostavimo takt) organizacijo, ki bo omogočala učencem cimboljse razvijanje njihovih sposobnosti in nagnjenj.
CIRIL VERTOT
Tudi pouk v celodnevni šoli naj bi bil nekoliko drugačen. IS olj sproščen, v raznih učnih oblikah, skratka tak, da otroku hitro mine, da pa od njega iztrži kar največ znanja
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Hemik, Franc Končar, Mojca Lehinger, Franc Mali st., Slavko Kokavec, Boris Žuž.ek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Mari Merzel, Vid Pra-unseis, Koža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hil-da Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Peče-nik. Priprava za tisk: DfC TOZD Grafika l\ovo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto. Naslov uredništva: Litija, Par-mova 9. tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
Naše radosti
1 .etos že drugič je oder v dvorani na Stavbah gosi i I amaterske skupine iz občine na prireditvi Naše radosti. Kot gostje so nastopile učenke Srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane, ki so občuteno zaplesale svoj ples.
Nastopili so najmlajši iz VVZ. Litija, pa mladi pevci i/ OŠ Dušan K veder—To* mažiz Litije, kantavtor .lani Jcrant. pesnica Saiula Kine. harinonikarski orkesier CIŠ Litija, prisluhnili pa smo lahko tudi lepi slovenski pesmi pol š niš kili pev cev,
Prireditev so s svojim nastopom popestrili mladi člani ansambla H igli lop. program pa sla povezovala Marina Krnel m .lože Sevljak.
.1, S.
Na prireditvi Naše radosti je pel tudi OP Z šole Dušan K veder—Tomaž. Litija (Foto: J. K.)
NA BOGENSPERKU PREDSTAVILI KNJIGO DANICE RIBIČIČ
J
Svečana predstavitev knjige
Ob 8. marcu — dnevu žena. so Založba Borec, svet /a obujanje in ohranjanje tradicij NOB pri OK SZDL litija ter Zavod /a izobraževanje in kulturo Litija na gradu Bogen.Sperk svečano predstavili knjigo Danice Ribičič Zaupanje.
Glavna in odgovorna urednica založbe Andreja Kmecl in urednik zbirke .lože Stabej sta v kratkem, a jedrnatem orisu predstavila knjigo in podčrtala njene kvalitete, poleni pa sla recitatorki Marina in Maja predstavili nekatere tekste, pianistka l Irska je prispevala glasbeno spremljavi), spregovorila pa je tudi avlorica.
Knjigo, ki je posvečena litijskim ljudem, bo / zanimanjem jemalo v roke si aro in mlado, saj se na njenih st-
raneh izpričuje veličina našega boja. trpljenja, stiske pa lutli radosti malega človeka, ki ga je kalil in obli kov al veliki čas. Poseben mik pa bodo imeli 1 isti izvodi knjige, ki jih je av lonca na željo bralcev tudi podpisala.
Slov csne pretlst av it ve so se udeležili tudi nekateri najvišji predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja federacije in republike, med njimi so bili Mitja Ribičič. Sergcj Kraigher. Lidija ŠeiUjurc. akademik Josip \' i ti n i; n m drugi.
Predstavitev knjige avtorice — žene. naj bi bila — tako želijo organizatorji — poslej na Bogenšperku tradicionalna.'
J. S.
S svečane predstavitve knjige Danice Ribičič na gradu Bogenšperk (Foto: J. K.)
INTEGRAL IP VIAIOR Ljubljana, IO/.I) (ETROM, Lil BI JANA. poslovna enota v Litiji, oddaja v najem poslov ne prostore v Liliji. I jubljan-ska cesta 16. v skupni izmeri 78 ni2. Podrobnejše informacije lahko dobile po tel. št. 881-173.
I' telovadnici je živahno od zgodnjih ur pa tja do poznega popoldneva
Kino v Litiji
22. februarja je bil za Litijo vesel in radosten tla n. saj so tega ti ne v tlv tirani na Stavbah stekli prvi metri filmskega traku.
Dvorana bo poslej poleg gledaliških predstav in družabnih prireditev gostila tudi filmsko občinstvi).
Investitorju Zavodu /a izobraževanje in kulturo je uspelo v slabih tričelrl lela /brati potrebna si edslva ......- tlel je namenila skupnost /a i/gradnjo družbenih objektov i/ 3, samoprisp.ev ka, tlel pa je prispev ali i zd-ružeiiotlelo — tako. daje dvorana usposobljena za L fazo,
V prihodnje bo potrebno kupiti še en kinoprojektor, opremili oder, urediti balkon in posodobiti parter.
Vse to bo pripomoglo.da se bo obiskovalec kinogledališke dvorane počutil udobno in lahko užival v kulturnih dobrinah.
.1. S.
II
Treba bo čimprej nabaviti še drugi kinoprojektor, da ne ho odvečnih odmorov. (Foto: Zofka)
KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE
OMUNALA LITIJA
LITIJA     PONOVISKA 15 Komisija za delovna razmerja KOP KOMUNALA LITIJA, Ponoviška 15,
objavlja prosta tlela in naloge:
/. 5 ZIDARJEV
Pogoja:
— 3-letna poklicna šola gradbene smeri, zaključni izpit
— poskusno delo traja 3 mesece
2. 5 PRIUČENIH GRADBENIH DELAVCEV
Pogoj:
— nedokončana šola gradbene smeri
— poskusno delo traja 3 mesece
3. I INKASANT
Pogoja:
— končana osnovna šola
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo traja tri mesece
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov. Rok velja do zasedbe delovnih mest.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Kulturni praznik
Minilo je 40 let, odkar je predsedstvo SNOS proglasilo 8. februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna,'osrednjega slovenskega književnega genija, za kulturni praznik slovenskega naroda. »Slovenec sem!« Tako je izzvenela pesem v pozdrav kulturnemu prazniku v KS Sava.
Učenci v OŠ Sava so aktivno proslavili kulturni dan. Najprej so izvedli bogat kulturni program, kjer so peli in deklamirali vsi učenci. Nato so se razveselili srečanja z akademskim kiparjem Zlatom Rudolfom i/. Litije, dobitnikom študentske Prešernove nagrade za kiparstvo. Prisrčno jim je odgovarjal na vprašanja o svojem delu in življenju. Potem so pod njegovim vodstvom upodobili z. voščenka-mi in vodenimi barvicami pravljico »Kdo je napravil Vidku srajčko.«
Po razstavi otroških risb je vsakemu učencu podaril grafično reprodukcijo iz. svoje mape. Seveda so bili darila učenci zelo veseli, še zlasti pa posvetila na zadnji strani. Z zanimanjem so tudi prebirali šolsko glasilo Naša beseda, ki jo je ob tej priložnosti izdal ured-
niški odbor OŠ Dušan Kveder — Tomaž Litija.
V soboto, 9. feb. 1985, je moški pevski zbor Savski glas izvedel pester »Kulturni večer« skupaj z učenci' OS Sava. Polna dvorana obiskovalcev v združenem domu je bila dokaz, da človeku na vasi kulturni praznik pomeni vzpodbudo za razmišljanje o kulturnih vrednotah, ki bogatijo naše življenje.
Dva dni so krajani ogledovali v zadružnem domu na Savi razstavo slik in kipov ak. kiparja Zlata Rudolfa. Ivo Sedej je med drugim zapisal o njegovem delu takole: .»Tovrstni študij torej izzveneva v sintezah, kijih pri nas nismo vajeni. Saj je dognanja s slikarskega področja (Meglice) in rezultate kiparskega raziskovanja strnil v šokantnih»načrtih«za pohištvo, za arhitekturo in za krajinske poudarke«...
Marsikdo je ob pogledu na lepe slike in kipe zaznal, daje kultura nepogrešljiv del življenja in je edini način ohranjanja in razvijanja medčloveških odnosov.
Angelca Ocepek
KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK
Pevsko društvo že leta 1934
Da Polšničani ljubimo lepo slovensko pesem in da radi pojemo, priča tudi podatek, da je bilo prvo pevsko društvo na Polšniku ustanovljeno že I. 1934. Vodil ga je zdaj že pokojni Ivan Pele. Seveda društvi) takrat ni štelo toliko članov kot danes: bilo nas je komaj dvanajst. Tudi pogoji za delo so bili mnogo težji kot danes, kajti nihče ni imel motornega kolesa kaj šele avtomobila, s katerim bi se pripeljal na vajo.
Zal pa je nadaljnje delovanje društva in njegov obstoj preprečila vojna. Društvo je bilo razpuščeno, člani pa izseljeni ali pa so odšli v partizane.
Kot sem omenil, je bilo društvo ustanovljeno I. l934.Zato bi lahko Septembra 1984 praznovali petdeseto in ne desetletnico oljstoja.
Ignac Žibred
Občni zbor KUD
3. marca so se člani K UD Polšnik zbrali na občnem zboru. Sprejeli so poročilo o delu v minulem letu in program dela za sezono 84/85.
V K UD se srečujejo z mnogimi težavami. Strokovni vodja pevskega zbora se vozi v Polšnik iz. Litije, prav tako tudi strokovni vodja gledališke skupine. Probleme imajo tudi z dvorano. V OS so prvotno dvorano odstopili Elmi Čatež, obratu Polšnik, sedaj pa se vse prireditve pripravljajo v enem od razredov OŠ. Ker so krajani sami zgradili osnovno šolo in je bila ta šele kasneje priključena Osnovni šoli Dušan Kveder—TomaŽ Litija, imajo pravico do uporabe dvorane. Seveda dvorana — razred ni primerno opremljena za take prireditve.
Ko so za kulturni praznik pripravili kviz. o Prešernu, niso mogli dobiti iz sosednjega razreda treh miz, za katerimi bi sedeli člani tekmovalnih ekip. Prav 1 tako je problem tudi kuhinja, Za zakusko, kije bila po končanem občnem zboru, so vse potrebno pripravili v župnišču, saj je bila kuhinja v šoli zaklenjena. Poleg tega morajo vso opremo razreda — dvorane po vsaki prireditvi pospraviti, saj imajo učenci OŠ v tem razredu telesno vzgojo.
Zaradi vseh teh težav bo veselje do ljubiteljskih 'dejavnosti v KUD začelo usihati, če odgovorni ne bodo zagotovili članom osnovnih pogojev — prostorov za vaje in nastope.
Marjana Pire
Večer ženinov
Gledališka skupina pod vodstvom Slavka Kosa je tudi letos pripravila kulturni program za dekleta in žene. 9. marca je bila premiera Hiengove drame »Večer ženinov«.
Tri mesece je I 3 ljubiteljev tudi v zelo težkih vremenskih razmerah dvakrat na teden obiskovalo vaje. Poleg tega so uspeli z. ostalimi člani KUD ob pomoči LIL in Toneta,Vojeta ter po načrtih 'Jožeta Kosa, narediti in sestaviti montažni oder. Na novem odru je bila prva predstava prav premiera drame.
Po končani predstavi je predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Litija — prvič v občini — desetim članom gledališke skupine podelil jubilejne Linhartove značke, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije za sodelovanje na področju ljubiteljske gledališke in lutkovne ustvarjalnosti.
Veliko prostega časa so posvetili učenju drame, zato želijo nastopititudi v drugih krajih v občini in na Zasavskem področnem srečanju gledaliških skupin.
Marjana Pire
KS JABLANISKA DOLINA
Obveščamo vse krajane, da je krajevna skupnost uvedla enkrat na mesec uradne ure in sicer:
— vsak prvi ponedeljek v mesecu od 16. do 17. ure v gasilskem domu v Jablanici in
— vsak drugi ponedeljek v mesecu od 16. do 17. ure v gasilskem domu na Bregu.
V
Praznovanje dneva žena
Ob tej priliki omenimo praznovanje dneva žena v Jablanici in na Bregu. Obe OO ZSMS sta pripravili prijeten kulturni program, v katereril so nastopili tudi cicibani. Na Bregu je bila predstavljena knjiga »Zaupanje« avtorice Danice Ri-
bičič, naše rojakinje. Vsi prisotni smo ji poslali čestitke, knjiga pa nam pomeni posebno vrednoto.
Tudi razstava ročnih del z naslovom »Naše ustvarjanje« je popestrila praznovanje. Vaščanke in vaščani so svoje izdelke predstavili sovaščanom. Razstavljeni so bili kvačkanj in vezeni prtički, gobelini, prelepe klekljane čipke, pletenje vseh vrst in drugi okrasni predmeti. Razstava je odsevala lepoto v ljudeh in za ljudi.
V. P.
KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
Večer po domače
KUD Fran Levstik iz Gabrovke je 16. 2. 1985 že šestič pripravil prireditev Večer po domače. Sodelovali so domačini ter gostje z Dol in Sela pri Mirni. Poleg harmonikarjev in kitaristov so spet navdušile pevke ženskega pevskega zbora, ki so se našemile v ciganke in zapele nekaj ciganskih pesmi. Učenci iz šole so tokrat popestrili večer s standardnimi plesi in ročk and rollom. Že med samo prireditvijo smo z igrami za gledalce ustvarili pravo pustno vzdušje, ki seje po prireditvi še stopnjevalo. Nabito polna dvorana in spontani aplavzi so velika vzpodbuda za organizatorje in nastopajoče.
Maja Medved
Ob 8. marcu
8. marec je delovni dan in ženske ga tako tudi pojmujejo. Vendar pa so vesele pozornosti ob tem prazniku tako doma kot tudi na delovnem mestu.
V Gabrovki sta za prireditev poskrbeli KK SZDL in OŠ. Proslava, namenjena vsem delovnim ženam in materam, je bila v petek. 8. marca, v dvorani osnovne šole. Ženske so se sprostile in se razveselile ob kulturnem programu, ki so ga pripravili njihovi otroci in možje. Zapel jim je MPZ pod vodstvom dirigent a Toneta Torija, nasmejale pa so se ob prisrčnem nastopu predšolskih otrok iz VVE in ob igrici Vzorni soprog.
Anica Resnik
Mladi igralci
Člani gledališkega krožka OŠ Lojze liostnik Jovoso aktivni tudi v letošnjem šolskem letu. Z resnim delom so igralci pričeli že septembra. Skupina učencev iz. 5. in 6. razreda je pripravila igrico MarjanceRučigaj Dedek Mraz in škratje, učenci iz. 7. in 8. razreda pa komedijo Jeana Variota Vzorni soprog. Prvi nastopi so se začeli že v decembru, ko so igralci z igrico Dedek Mraz in škratje v okviru novoletnih praznovanj gostovali skupaj z dedkom Mrazom v Štangi, Štangarskih Poljanah, na Polšniku. Dolah, predstavili pa so se seveda tudi domačinom v Gabrovki.
Komedijo Vzorni soprog so učenci 7. in 8. r. predstavili prvič ob dnevu šole, ko smo v GabrOvki in na Dolah gostili učence Baze 20 iz Dolenjskih Toplic. Vsako leto pa igralci ob zaključku koledarskega leta zaigrajo tudi delavcem KZ Gabrovka—Dole.
Igrico so navdušeni mladi igralci zaigrali tudi v Šmartnem ob kulturnem prazniku, pokazali pa sojo tudi ženam ob njihovem prazniku. 8. marcu, na Dolah in v Gabrovki. Igrica, ki govori o možu, kije imel pet žena, je pri gledalcih izzvala mnogo smeha in tudi ploskanja, česar so bili mladi igralci najbolj veseli, pomeni pa jim tudi vzpodbudo za nadaljnje delo.
Anica Resnik
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Šola v naravi
— Letošnje ugodne zimske razmere so omogočila organizacijo petdnevne šole v naravi, ki je potekala na urejenem smučišču v Črnem potoku.' Devetinpetdeset pelošolcev si je nabiralo smučarske veščine pod vodstvom petih vaditeljev.
Za pusta kulturni dan
— Na pustni torek je imelo nad 200 učencev nižje stopnje kulturni dan. Prav vsi so se našemili, bodisi kot posamezniki ali skupine. V sprevodu so obšli Šmartno in Ustje, po vrnitvi v šolo pa so izvedli še šaljiv kulturni program. Ob zaključku pustnega rajanja so najboljše maske prejele nagrade, za katere je poskrbela pionirska organizacija.
Šolarji za dan žena
— Ob 8. marcu so šmarski učenci izvedli več prireditev. Prvič sosepredstavili s pestrim kulturnim programom na skupnem roditeljskem sestanku, ki se gaje udeležilo nad 170 staršev. Na praznični dan pa so najprej pripravili v šoli proslavo za delavke ■•Kovine«, skupaj z. vrtcem »Ciciban« pa so nato imeli nastop še v »Usnjarni«, kjer so v klubski sobi pripravili razstavo njihovih likovnih del in spisov. Po prazniku pa so v več skupinah obiskali še člane domske skupnosti v domu Tišje v Črnem potoku.
Boris Žužek
Obvestilo
Športno društvo »Presad« Gabrovka bo v nedeljo, 21. aprila 1985, organiziralo že sedmi tradicionalni tek na Petelinjek v počastitev krajevnega praznika.
Start bo za vse kategorije ob 10.15 izpred trgovine v Gabrovki. Proga je nova in krožna. Teče po kolovoznih poteh preko travnikov in gozdov.
Prijavite se lahko najkasneje 15 minut pred Startom. KATEGORIJE IN DOLŽINA PROG:
letnik 1970 in mlajši letnik 1970 in mlajši letnik 1955 in mlajši letnik 1955 in mlajši letnik 1954 in starejši letnik 1954 in starejši
—- pionirji
— pionirke
— člani
— članice -4 starejši člani
— starejši članice Možen je prevoz
Litijo.
dolžina 2 km dolžina 2 km dolžina 12 km dolžina 7 km dolžina 12 km dolžina 7 km z avtobusom iz Litije ob 9.10 in prav tako nazaj v
ŠD »Presad« Gabrovka
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Občinska uprava za inšpekcijske službe
Številka: 322-sl/85 Datum: 26. 2. 1985
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike psov na območju občine Litija, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1985 po
naslednjem razporedu:			
15. 4. 1985		Gabrovka — trgovina	9.30
Litija — gost. Kovač	6,30	Tihaboj — Jerič	10.30
Zg. Log — Kovač	8.00	Brezovo — Rismondo	11.00
Sp. Hotič — Drnovšek	9.00	Dole — gostilna	12.00
Vače — trgovina	10.00	Dobovica — gostilna	13.30
Vernek — Babnik	11.30	Gradišče — Oblak	. 14.30
Ribče — I.ovše	12.30	Mamolj — šola	16.30
Jevnica — Zadružni dom	12.30	Litija — ambulanta Grbin	17.30
Jevnica — »Šteful«	13.00		
Goliše — »Abtar«	13.30		
Kresniške Poljane — Kos	14.30	18. 4. 1985	
Kresnice — trgovina	15.30	Litija — ambulanta Grbin	7.00
Podšentjur — Fakin	17.00	Vel. Preska — Nograšek	8.30
		Polšnik — Majcen	9.30
16. 4. 1985		Preveg — Košir	10.00
Litija — ambulatna Grbin	7,00	Konjščica — gostilna	10.30
Zavrstnik — Gostilna	8.00	Renke — cestna baza	11.30
Š tanga rske Poljane — trgov.	9.00	Tepe — Poznajelšek	12.30
Vel. Štanga — gostilna	10.00	Sp. Log — gostilna	13.30
Reka gozd : »Štrus«	11.00	Sava— Berdajs	14.30
Cerovica — Zavrl	12.00	Ponoviče — grad	15.30
Zg. Jablanica — Baje	13.00	Šmartno — pri Gabru.	17.00
Vel. Kostrevnica — trgovina	14.00		
Ješče — Adamlje	15.30		
Primskovo — Kopačija	16.30	ZAMUDNIKI — 19- 4- 1985	
Sobrače — Fajdiga	17.30	Litija — gostilna Kovač	8.00
Vrata — Gorišek	18.30	Gabrovka — trgovina	9.00
Vintarjevec — Hauptman	19.00	Dole — gostilna	10.00
		Polšnik — Majcen	10.30
17. 4. 1985 ura		Vače trgovina	12.00
Javorski Pil — Koča	8.00	Kresnice — trgovina	13.30
Moravče — trgovina	8.30	Litija — ambulanta Grbin	14.00
Cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse. starejše od 4 mesecev. Pristojbina za registracijo in cepljenje znaša 550 dinarjev. Po končanem rednem cepljenju pa mora lastnik poskrbeti za cepljenje psa takoj, ko izpolni 4 mesece starosti. To zahteva ODREDBA O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH (Ur. I. SRS. št. 3/85). Vsi lastniki psov, kine bodo privedli psa na cepljenje, bodo predlagani sodniku za prekrške, necepljeni psi pa bodo odstranjeni — pobiti.
VETERINARSKI INŠPEKTOR dipl. vet. Jože URBAJS I. r.
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice
JOŽEFE ŠINKOVEC
iz Moravske gore 10
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano   cvetje   in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala Zvezi borcev, govorniku za poslovilne besede in pevcem. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči vsi njeni Gabrovka, Litija, Celje, Ljubljana, Trebnje
Društvo invalidov Litija vabi vse invalide občine Litija, da se udeleže izleta v Logarsko dolino, ki bo v soboto, 18. 5. 1985.
Vsak udeleženec ob prijavi prispeva 800.— din za kosilo.
Za izlet se lahko prijavite vsak petek od 16. do 17. urev prostorih društva, Parmova9, Litija, in sicer do konca aprila.
Društvo invalidov Litija
J ARKICE hisex — rjave pasme, prvovrstne nesnice, nimajo šči-panih kljunov, lahko nabavite pri Stanetu Prevolšku, Čatež, 68212 Velika Loka, od 27. marca dalje do razprodaje. Informacije po telefonu (068) 44-266, int. 20.
**************************************
(Nadaljevanje iz zadnje številke)
Mladi in odrasli prebivalci Brega, Tenetiš in od drugod so vsako pomlad lovili ribe, ki so se drstile v Savi in prišle, po tedaj še dokaj čisti Reki, tudi v Jablaniški potok.
Kljub policijski uri in splošni prepovedi, ki je veljala že od nekdaj, smo tudi v letih druge svetovne vojne lovili ribe.
Sosed Anton Mahkovecje bil vnet ribič. Vsakojutro je zarana vstajal in večino dneva vihtel kovaško kladivo, ko je koval lesena ogrodja kmečkih voz in koval konje. Pomagala mu je tudi žena Marija^ ki je skrbela za ognjišče, podajala orodja in s težkim kladivom udarjala po razbeljenem železu, da so odletavale iskre, kakor sta varila obroče koles. Utrujen od napornega dela je ob poznih popoldnevih iskal sprostitve ob Savi, kjer je imel tudi večji lesen čoln. Kadar je Sava močno narasla, je v njenih kalnih rokavih ribaril z mrežo. Nekoč naju je z bratom Francijem povabil na ribolov. V temni noči smo s tihimi koraki odšli proti Savi. Na obrežju smo postali in prisluhnili šumenju reke. Nekje na sredi je bila plitvina, od koder je bilo slišati vršanje drstečih se rib. Napol oblečeni smo zakorakali v mrzlo in deročo reko, ki je ponekod segalado pasu. Držali smo se za roke in počasi brodili proti plitvini, kjer so drstniee kar poskakovale.
Ko smo se jim približali, so se raz-bežale. Anton je dvignil nad glavo mrežo, ki stajo napenjali dve leskovi palici, in velel, da moramo počakati, da se'ribe spet zbero. Dolgo je trajalo, predno je spet završalo. Nenadoma sem zaslišal težko pričakovani ukaz:
..Sedaj!«
Stekli smo proti drstišču. slišati je bilo le pljuske mreže, izpod katere smo nato nabrali dve vreči rib. Premraženi in težko otovorjeni smo lovili ravnotežje na spolzkem dnu deroče reke in varno prišli na obrežje.
Tiste noči so nas obiskali partizani, ki jim je mama med drugim pripravila tudi ribe. Lov na_žabe pa bi bil zame skoraj usoden. Čeprav smo se dogovorili s Kraljevimi fanti, da gremo skupaj na lov, sem se zvečer znašel sam ob ribniku, kjer se Reka izliva v Savo. Z baterijsko svetilko sem svetil ob vodi, da bi privabil žabe, kj se tokrat niso hotele prikazati. Že sem se namenil domov, ko sem na svetilki naravnal barvno svetlobo in z njo pomahal proti Savi.
Nenadoma je zaropotalo. Krogle, ki so žvižgale nad glavo, so me zmedle, da sem obstal. Minilo je nekaj časa, predno sem legel na tla in doumel, •daje svetlobo opazila vojaška patrulja, ki je nadzorovala železniško progo. Prestrašen sem ležal na tleh in gledal proti nebu, ki so ga rezali rafali svinčenk, med katerimi so bile tudi svetleče. Končno sem se zbral in se pričel plaziti proti domu. Streljanje je prenehalo, še predno sem prišel domov. Ves prestrašen sem moral še doma poslušati pridigo, tako da dolgo nisem mogel zaspati.
Naslednjega dne pa so se nekateri vaščani jezili, ker so na strehah svojih poslopij opazili razbite opeke.
18. 3. 1943 se je Cvetko nenadoma vrnil iz taborišča. V Mathausenu je moral pred odpustom podpisati, da bo molčal o grozotah, ki jih je doživel in da bo delal za gestapo. Bil je zelo izčrpan. Tedaj ga je obiskal dr. Franc Lebinger in ga pregledal ter dal navodila za okrevanje.
Mladost in vojna
Pripovedoval je o svojih doživetjih. Skupaj s tovariši je od jutra do večera opravljal težaška dela v kamnolomu. Hranili so jih z repo in peso, kakršna je za prašiče, vmes seje našel kak krompir, ki pa je bil nagnit. Tudi take hrane ni bilo dovolj. Če je kdo omagal zaradi izčrpanosti in bolezni ali se je kako drugače zameril pazniku, gaje ta preprosto ustrelil ali pobil z železnim drogom in drugim orodjem. Ob povratku v barake je morala skupina interni-rancev pobrati mrtve tovariše in jih odpeljati v krematorij. Prevzet z grozotami, ki jih je doživel, je vedno ponavljal, da se živ gestapu ne bo več predal. Ko sije opomogel, je z. zapra-vljivčkom odhajal v Litijo k Tišlerjevim, Vidovičevim in v Jazbine. Večkrat me je vzel s seboj, da sem pazil na konja. Seveda takrat nisem vedel, daje prevažal orožje in drugo blago za partizane.
18. 6. 1943je bil lep dan, ko mije obljubil, da se bovašla kopat v Savo.
Opoldan sem prišel k kosilu in zvedel, daje Cvetko že odšel k Savi s konjem, ki ga je bilo potrebno oprati. Hitro sem se odpravil za njim. Toda že pred Mažnarčkovo domačijo sem zagledal konja, ki seje v galopu sam vračal proti hlevu. Povsod ob vodi sem ga iskal in klical. Nazadnje sem našel njegova oblačila z denarnico na kraju betonskega pomola, ob katerem se je voda vrtinčila v globokem tolmunu. S solzami v očeh sem od h i tel domov in povedal, daje Cvetko utonil. Z mamo sva nato odšla v Litijo na žandarmerijsko postajo, kjer sem še vedno objokan poslušal poročilo o nesrečnem dogodku. Žandarji so stražarjem na
savskem mostu naročili, da morajo nadzorovati reko in o najdbi ut-, opljenca poročati.
Tega dne je Cvetko odšel v partizane. Pridružil se je patrulji Jožeta Stoka—Korotana, ki ga je čakala v gozdu ob Savi. Za zvezo pa je poskrbela Danica Ribičič—Vera.
Gestapo je sumil, da ni utonil, ker ga niso našli. Zato je bila naša hiša ponoči dostikrat obkoljena. Gestapovci in raztrganci so se komaj opazno priplazili okoli hiše, v jarke in čakali z naperjenim orožjem. Večkrat so po neuspelem čakanju vdrli v hišo in jo preiskovali, nas pa zasliševali in strahovali. Zato je bilo Cvetku poslano sporočilo, da se ne sme vračati domov.
Na vasi pa je bil nekdo, ki si je močno prizadeval, da bi kaj zvedel o delu naše družine za partizane, predvsem pa o Cvetkovi usodi. Bilo je že pozno zvečer. Sedeli smo in se pogovarjali o vsakdanjih 'stvareh. Tedaj je pod oknom nekaj škrtnilo. Oče je glasno vprašal:
»Kdo je?« Ker se nihče ni odzval, je prižgal luč na dvorišču. Šele tedaj je prisluškovalec zbežal proti središču vasi. Odmev njegovih okovanih čevljev, ki so v tihi noči udarjali po makadamskem cestišču, ga je izdajal.
Med vojno so ljudje spet pričeli gojiti ovce in predelovati njihovo volno. Že nekoliko pozabljeni kolovrati so se spet zavrteli in v rokah spretnih predic je nastajala volnena nitka, ki so jo ojačale z. bombažno prejo. To so delavke prinašale iz predilnice kljub strogemu
nadzoru. Tudi pri nas se je veliko predlo in pletlo, predvsem nogavice in puloverje. Večina izdelkov je bila predana partizanom.
Mama Angela v svojih spominih navaja, da je v letu 1943 potekalo sodelovanje predvsem z. naslednjimi aktivisti in partizani: Jožetom Planinskom—Pepčkom, ki ji je dal ilegalno ime »Trpinova«, Francem Stokom, _ Danico Ribičič—Vero, Jožetom Stokom—Korotanom, Ivanom Ponebškom—Matijo, Janezom Petjem—Jovom, Dragom Poglaj-iiom, Luko Tlakarjem, Francijem Gorencem. Andrejem Gorencem, Vojo in Dano Vidovič, Francem Ju-ričem—Zavednim, Makijem Kunst-lerjem.
Spominjam se, da seje doma v velikih loncih kuhala hrana, ki stajo sestra Eli in Danica Ribičič zvečer nosili partizanom pod Strojanov kozolec, k Savi in v I.asce.
Prav tako mi je ostal v spominu sestanek v Pustovem mlinu, ki je bil sredi poletnega dne. Medlem ko sta starša odnesla partizanom, med katerimi je bil tudi Korotan, hrano in drugo, smo se otroci zadrževali ob vozu na gozdni poti. Živ je tudi spomin na partizana, ki seje v večernih urah s prestreljenim prstom zatekel v hlev, kjer mu je mama s škarjami odrezala del prsta in ga obvezala, medtem ko je Eli zunaj stražila.
Mamina sestra Mici Smuk in njen mož, ki sta vrsto let živela v Nemčiji, sta se sredi poletja vrnila v domovino. Bila sta že priletna. Nastanila sta se v zapuščeni Stokov i hiši. Nemške oblasti ju niso nadlegovale, pa tudi drugih ljudi niso naselili na domačijo, saj sta bila nemška državljana.
Kmalu po vrnitvi sta se mama in Mici odpravili na obisk k Stok ovi družini in drugim vaščanom, ki so
Napadi na utrjeno gorsko vas
PI S E.Marjan Kokalj
bili v taborišču v Nemčiji. S seboj sta odpeljali hrano, kolikor sta največ mogli. Po njuni vrnitvi je gestapo v Litiji aretiral aktiviste Jožeta Planinska— Pepčka, Francija Tišlerja in Francija Stoka. Mama in njena sestra Ana Tišler sta si močno prizadevali, da bi jih rešili. T'oda gestapo takrat ni poznal popuščanja. Sredi januarja 1944 leta so bili vsi kot talci ustreljeni v Begunjah. To nas je močno prizadelo. Težka bolečina je legla na vso družino.
Čeprav mladi, v začetku nismo dosti vedeli o narodnoosvobodilnem gibanju, pa smo nesrečo in trpljenje prevzemali nase. ne da bi se vsega bistva zavedali.
Pogosto sem zahajal v vas k Kraljevim fantom. Franci, Jože, Mirko, Lojze in Tone so vedno kaj počenjali,  saj je  bil  oče mizar.
Vsakdo ga je na svoj način posnemal. Vedno so bili razpoloženi za igro in zabavo. Tistega popoldneva, 24. decembra 1941. leta, koje divjala bitka na Tisju pa smo z zaskrbljenostjo gledal!' proti bojišču, nad katerim je krožil avion. Odhod prvih fantov Korotana, Matije'in Gorke-ga v partizane, selitev njihovih družin kakor tudi napad na kurirje, ki so bili pri Možinovih v Tenetišah, smo mladi spremljali na svoj način.
Ko sem zjutraj odhajal v šolo, me je mama pogosto vprašala:
»Si ponoči kaj slišal?«
Vedno sem odgovoril: »Nič!«
Dvomljivo me je pogledala in zabičala:
»Glej, da ne boš o tem z. nikomer govoril!«
Taki pogovori so bili takrat, kadar so prihajali partizani... Skrbelo meje, da se he bi kdaj zagovoril, zato sem se izogibal družbi vrstnikov.
PISE:
Franc Jerman
*
*
★ *
* * * *
*
* * * A * * *
* * * ★
* * * ★ * ★ *
* *
★ * *
★ ★
*
i *
* *
»
JI
V zasavskem pogorju, na desni strani, 50 km od Ljubljane proti vzhodu, leži gorska vasica Polšnik. Poljske kulture tu bolj slabo uspevajo, še najbolj uspeva živinoreja/ in sicer zaradi sladke gorske krme. Ta kraj je po Badjurovem vodiču turistom manj znana vas. Po drugi svetovni vojni se je turizem le nekoliko razmahnil, turiste pritegne zlasti Ostrež (841 m), o katerem Ba-djura piše, da je eden izmed najbolj divjih gora v Zasavju.
Po zlomu stare Jugoslavije so nemški okupatorji zasedli tudi Polšnik. Kmalu po prihodu so začeli popisovati prebivalstvo. Se pred tem pa so izgnali izobražence, učitcli-
stvo, župnika in občinske uslužbence pa tudi najbolj zavedne Slovence'. 16. 8. 1941 je gestapo na Polšnik pripeljal avtobus in aretiral 6 ljudi: bivšega tajnika, trgovca, gostilničarja in bivše žandarje pod obtožbo, da so sodelovali s komunisti. Odpeljal jih je v zapore v Trbovlje.
Sprva je bilo v vasi le pet nemških orožnikov. Ko pa so se v septembru 1941 v vasi Borovak pojavili prvi partizani, so se Nemci prestrašili in na Polšnik pripeljali vod do zob oboroženih policistov, ki soseutrdi-li v takratni osnovni šoli.
Po spomladanskem popisu so nemški policisti že 2. 12. in 3. 12.
1941 izselili približno 60% prebivalcev, ostale so izselili spomladi I, 1942, 5'/( pa so jih pustili doma. To so bili predvsem rudarji, železničarji, obrtniki... Področje od Mamolja, Dolgega brda, Preske in Tep do Ko-njščice jebilopraz.no, opustošeno in izropano. Nemci so na Polšnik pripeljali zaplenjeno živino izseljencev in tu ustanovili nekako gospodarsko komisijo, ki je to živino oskrbovala. Nekateri domačini so takoj navezali stike z odporniškim gibanjem, npr. družina Ribič, ki je stanovala tik ob šoli. Povezovala se je s kurirkami dolenjskega odreda.
Nemci niso slutili, da se ob njihovi postojanki kuje odporniško gibanje.
V gibanje seje vključila tudi družina Golob z Borovaka, v kateri so bili trije borci. Eden je padel, dva sta še živa, eden izmed njiju je 100% invalid.
Partizani se na Polšniku in v njegovi okolici niso mogli dlje časa zadrževati, ker je bilo področje prazno in oputošeno. Bilo pa je več napadov na utrjeno postojanko, kajti Nemci so vas utrdili in obdali z bodečo žico ter postavili mine. L. 1943 so Nemci pričeli naseljevati na kmetije izseljencev svoje ljudi, največje bilo Tirolcev/irt jim dodeljevati naropano živino. Sredi I. 1943 so partizani izvedli večji napad na Pol-
šnik s ciljem, da dobijo živino za prehrano. Ker so se napadi ponavljali, so Nemci porušili Veliko Presko. Zgradili so velik bunker (sledovi so vidni še danes).
Na Mamolju je bil štab dolenjskega odreda, tu je bila tudi kurirska zveza za Štajersko. Od tu so odhajali nekateri v partizane in naprej na Dolenjsko. I o je bilo Nemcem trn v peti. Zgodilo seje tudi, daje nemški orožnik, po rodu Slovenec, kije takrat služboval na Polšniku, zelo aktivno sodeloval z mamoljskimi partizani, seveda dokler ni bil izdan in poslan na rusko fronto, od koder se ni več vrnil.
Največji napad na Polšnik pa so organizirali partizani konec septembra 1944. Nemci so na vas streljali iz postojanke na Veliki Preski. V Renke so pripeljali topove in tudi od tam streljali na Polšnik oz. v hrib Špego. Borci Cankarjevega bataljona so neprestano napadali nemško postojanko. Napadi so bili tako silovit i, da so Nemci končno morali popustiti. Zapustili so postojanko in odšli proti Podkumu in Radečam, r Prav tako so zapustili tudi Veliko Presko. Borba pa je seveda trajala do osvoboditve.
V spomin- na padle borce nas danes spominja plošča na osnovni
* ¥ ¥
X
★
* ★
i ★
m-*-m^m.*******-k*-*************^
VAČE V PRAZGODOVINI
j
Strokovni vrh dosežen že pred 100 leti: VELIKA DEZMANOVA IZKOPAVANJA
Julija 1878 se je kustos Dežman ponovno vrnil na Vače. Poleg zvestega muzejskega sodelavca, preparatorja Schulza, ga je spremljal tudi strokovni prijatelj Ferdinand von Hochstetter, predsednik dunajske Prazgodovinske komisije, sicer geolog in geograf po stroki in znan svetovni popotnik. Arheološka ekipa Kranjskega deželnega muzeja iz Ljubljane, ki je k sodelovanju nemudoma pritegnila tudi domačine zaradi zahtevnih zemeljskih del, se je zagnano lotila raziskovanja. Velikopotezno so zastavili poizkusne kope in nato večje izkopa-valne jame na ledini Drage, velikem lazu pod ovinkom poti na Slemško, zakopali so tudi na gomili podobni vzpetini Reber, ki se s svojo skalnato gmoto visoko dviga nad kolovozom proti Slemškemu in Kroni. Uspeh je bil sijajen, Dežman in ekipa so odkrivali vedno nove grobove z. dotlej malo znanimi pridevki orožja in nakita ter posodja. Dežman in von Hochstetter sta postala pozorna še na nekaj drugega: sicer sta odkrivala predvsem žgane grobove s sežganimi ostanki mrtvih, vendar so bili vmes, po površini nekdanjega grobišča, pomešani tudi grobovi z okostnjaki. Slo je torej za dva povsem različna načina pokopa* vanja, sežganih in nesežganih mrličev! Raziskovalca se takrat seveda še nista mogla zavedati, da sta odkrila dvoje časovno različnih skupin pokopov na Vačah in v Vzhodnih Alpah sploh. To je bilo prepuščeno prihodnjim raziskovalcem halštatske kulture, saj je konkretno šele ugledni dunajski arheolog, prazgodovinar dr. Moritz Hoernes, na prelomu 19. v 20. stoletje uspel razdeliti vaške najdbe na starejše, tiste med leti 800 — 600 in
mlajše, med 600 in 400. Zanimivo je, da sta Dežman in von Hochstetter našla starejše, žgane in s kamnitimi ploščami pokrite grobove na lazu Drage, ti grobovi so bili v času najdbe
Muzealni kustos dr. Dragotin Dežman (1821 — 1889). Oljni portret je naslikal Filip Frdhlich, hrani ga Narodni muzej v Ljubljani
ravni, saj so se bile nizke grobne gomile nad njimi že davno izravnale (šlo je za povsem običajne gomile, nastale izključno iz zasutja grobne jame', možno je tudi, da so bile kamnite plošče nad žganimi grobovi vidne na površju že v času pokopavanja sežganih mrličev na Vačah). Nasprotno pa so bili v grobovih velike gomile vrh Rebri okostnjaki in sicer iz mlajšega obdobja vaške železne dobe, po letu 600. Sicer pa je izkopavalna ekipa naj-devala tako žgane kot skeletne grobove po vsej skalnati Rebri, kar pomeni, da so na tem delu grobišča pod Krono pokopavali zapored skozi dolgo vrsto let.
Zaradi angažiranja na nekaterih drugih najdiščih Kranjske (dne I. avgusta 1878 npr. na Rojah pri Moravčah pri Gabrovki, 3. avgusta na Dolah pri Litiji) sta učena prijateljaza kratek čas morala prekiniti z uspešno začetimi izkopavanji Vač. V poznem poletju 1878 se je izkopavalna kampa- • nja nadaljevala še bolj velikopotezno: Dežman in von Hochstetter sta namreč usmerila vse svoje sile v obsežen del jugovzhodnega srednje strmega, skalnega, z gozdom poraslega pobočja Rebri, v trikoi med razpotjem za Cvetež in Slemško. Veliko izkopavanje seje nato z zanesenostjo nadaljevalo v september in še celo oktober istega leta. Muzejski ekipi je bil dodeljen tudi risar^ in sicer Ladislav Beneš, ki seje bil že prej proslavil s slikarskimi motivi Kranjske. Njemu se imamo zahvaliti, da je že septembra 1878 nastala risba v svinčniku, ki prikazuje motiv izkopanih žganih in skeletnih grobov na spodnjem koncu Rebri (ista predloga je služila izdelavi
litografije za objavo v strokovnem časopisu na Dunaju leta 1879, v akademijskih Denkschriften, Beneš je naposled po terenskem originalu iz 1878. leta 1883 naslikal tudi znamenito oljno podobo odkrivanja vaških grobov, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani). Dežman in von Hoshstetter sta odkrila nad 220 grobov v treh razli-
čnih nivojih. Grobovi so bili večinoma žarni, vkopani v dolomitni pesek in obloženi z lomljenci ter pokriti s kamnitimi ploščami. Grobov z okostnjaki je bilo najdenih malo. Predvsem so navdušile grobne najdbe in sicer posmrtni pridevki v obliki nakita iz. brona, železa, steklene paste, jantarja in kosti (npr. zaponke ali fibule, narokvice, na-
nožnice. ogrlice, pašni sklepanci), nadalje orožja iz železa in brona (npr. sekire, sulice, puščice, noži) in lončenine (pisana vrsta posodja, od velikih žar cio loncev, daritvenih posod na nogi in kup). Najdene so bile tudi uteži za statve in prejo, dokaz o očitno razvitem tkalstvu in predilstvu (sicer pa so se deli nekdanjih lanenih oblačil ohranili v železni rji na zaponkah).
Z oktobrom 1878 je počasi zamrla raziskovalna vnema prvega znanstvenega odkrivanja Vač. Izkopano gradivo so prepeljali v deželni muzej v Ljubljano (hrani ga naslednik ■— Narodni muzej), spremljale so ga bele-žnice z dragocenimi zapiski o okoliščinah najdb, skice ustroja grobov, zapiski ljudskega izročila. Pomen prvega leta vaških odkrivanj je bil v tem, da so bila opravljena na višini tedanjih prazgodovinskih kopanj v Evropi. Raziskovanje sta vodila strokovnjaka, vodilna začetnika evropske prazgodovinske arheologije Dragotin Dežman in Ferdinand von Hochstetter. In še nekaj je bilo izredno pomembno: takoj po prenosu izkopanin v muzej sta raziskovalca pristopila k znanstveni objavi, v bistvu prvi takšni in tako velikopotezni pri nas (zasenčila je npr. Dežmanova poročila o izkopavanjih kolišč na Barju), saj jo je spremljal tudi izbor arheoloških najdb, upodobljen na risarskih tablah L. Benescha. Kot rečeno, je ugledna publikacija, pisana v nemščini, izšla kot »prvo poročilo Prazgodovinske komisije« v omenjeni znanstveni reviji dunajske akademije Denkschriften že leta 1879 in v sliki in besedi ponesla slavo naših Vač po Evropi in svetu.
Davorin Vuga
Bronasta mlajšehalštatska čelada negovskega tipa (imenovanega po najdišču Negova v Slovenskih goricah), kije bila odkrita leta 1878 v času De-žmanovih raziskovanj Vač, in sicer na meli šč u prulur (peskoloma) ob poti proti"Cvetežu,- Čas 5. stoletjapr. n. š., najdbo hrani Narodni muzej v Ljubljani (Fotografski reproduckiji: Jože Gorjup)
ŠPORT IN REKREACIJA
NOGOMET
Pričeli s pripravami
Nogometni klub Litija, ki po izpadu iz območne članske lige nastopa v zasavski ligi, je pričel s pripravami za spomladansko sezono sredi meseca februarja, in to enkrat tedensko v telovadnici. V marcu pa so pričeli trenirati na igrišču.
Do pričetka prvenstva v zasavski nogometni ligi, ki se prične 6. aprila, bodo člani odigrali vrsto prijateljskih tekem, in to predvidoma s PROLETARCEM, ILIRIJO, JESENICAMI, VOZILI, PRIMORJEM in LIVARJEM, na razporedu pa je še pokalno tekmovanje, kjer so se že uvrstili v drugo kolo.
Moramo reči, da članska ekipa v ZNL nastopa z zelo mladim moštvom, saj je večina starejših igralcev prenehala aktivno igrati, kot npr. Tomše, Kos, Cilenšek, Štefin itd. Trener Marjan Gradišek ima na voljo zadosti mladih, nadarjenih igralcev in moramo reči, da se v Litiji rojeva nov rod, ki naj bi litijskemu nogometu priboril mesto, ki mu je nekoč pripadalo.
S služenja vojaškega roka so se vrnili: Čarman, Dolanc, Kotar in Eele, tako da ima trener na voljo okrog 20 igralcev,-ki konkurirajo za prvo enajsterico.
Mislijo pa tudi na nižje selekcije v klubu. Za to.skrbijo Boris Zupančič, ki skrbi za kadete, Jože Nejedlv skrbi za selekcijo starejših pionirjev, za najmlajše in najštevilčnejše v klubu pa sta zadolžena Miro Videmšek in Jani Savinšek.
Tudi na področju kadrovanja je narejen velik korak. Imenovana je tehnična komisija, v kateri so: Zlato Pavlica, Viktor Semec, Marjan Gradišek in Mirko Plaznik. Pred komisijo je dokaj težka naloga, to je dvigniti litijski nogomet na tako raven kot nekoč, ko seje ob igrišču zbralo tudi do tisoč ljudi. Menimo, da bo to klubu v naslednji sezoni tudi uspelo, svoj delež pa naj bi dal tudi IO kluba s svojimi smernicami, kot jc zagotovil predsednik kluba tov. Jože Mirtič.
Rezultati prijateljskih tekem:
LITIJA : PROLETAREC 2 : I
LITIJA : ILIRIJA 0 : 3 Mirko Plaznik
LESTVICA ZASAVSKE LIGE				—	ČLANI	
1. SIJAJ	7	5	1	1	11: 4	II
2. LITIJA	7	4	2	1	13: 8	10
3. APNAR	7	3	3	1	12:10	9
4. SVOBODA	7	4	0	3	17:10	8
5. STEKLAR	7	3	1	3	21:13	7
6.   RUDAR 11.	7	3	1	3	9:14	7
7. ENOTNOST	7	1	0	6	8:19	2
8. HRASTNIK	7	1	0	6	8:21	2
C
V GABROVKI
J
Razmah dvoranskega nogometa
OO ZSMS Gabrovka in ŠD »Prcsad« Gabrovka sta organizirala v zimski sezoni 1984/85 dvakrat tedensko rekreativno vadbo nogometa v telovadnici osnovne šole. Obisk je bil presenetljivo velik. Poprečno seje vadbe udeležilo 11 mladincev oziroma delavcev iz Gabrovke, občasno pa kar 45 krajanov. Na rekreacijo so hodili tudi mladinci z Dol.
Poleg sredstev, ki jih ŠD »Prcsad« prejema za najem telovadnice od TVD Partizana in TKS Litija, zbiramo sredstva še s članarino, ki jo pobiramo mesečno.
Nadgradnjo rekreativne vadbe predstavljata dve tekmovanji v dvoranskem nogometu: liga krajevnih skupnosti Gabrovke in Dol ter odprt turnir Gabrovke.
Lige so se udeležile 4 ekipe iz Gabrovke in 2 z. Dol. Potekala je ob sobot ah od 1. 12. 1984 do 2. 3. 1985.
KONČNI VRSTNI RED:
I.	Gabrovka 1	K)	9	0	1	115: 59	+56	18
2.	Dole—stari	K)	8	0	2	133: 73	+60	16
3.	Tihaboj	10	7	0	3	91: 75	+ 16	14
4.	Gabrovka II	10	3	0	7	73: 81	-8	6
5.	Dole—mladi	10	3	0	7	57:145	-88	6
6.	Gobnik	10	0	0	10	0: 30	-30	0
Prvouvrščena ekipa je prejela prehodni pokal.
Drugega odprtega dvoranskega prvenstva v malem nogometu seje udeležilo kar 14 ekip iz cele občine. Tekmovanje je potekalo po sistemu izpadanja. V najboljši luči so se pokazali igralci z Vač pod imenom Osvežilci zraka, ki so igrali
hiter in tehnično dovršen nogomet. Drugo mesto je zasedla lani drugouvrščena ekipa'Eldorado in tretje Mački. Vse tri ekipe so dobile pokale v trajno last.
Želimo si. da bi se v prihodnje turnirja v Gabrov ki udeležilo še več ekip. tako da bi naš turnir postal res kvaliteten in množičen. Medved Igor
Premalo verjeli v lastne moči
Končano je tekmovanje v drugi republiški ligi za košarkarje. Moštvo Litije je zasedlo sedmo mesto, kar je gotovo slabše od pričakovanj.
Razlogi za takšno uvrstitev so številni. Največ jih jesev eda iskati pri igralcih in trenerju, obstajajo pa tudi še drugi, ki so bolj objektivne narave. Ekipa je imela zelo neugoden razpored tekem, saj je že v prvih štirih kolih gostovala pri nasprotnikih, ki so zasedli prva tri mesta v prvenstvu. Številne so bile poškodbe, za nameček so svoje dodali še sodniki, ki so Litijo na eni odločilnih tekem v Medvodah očitno oškodovali.
Kljub vsemu temu se zdi. daje bil glavni problem v tem, da so igralci pogosto premalo verjeli in zaupali v lastne moči in znanje. Moštvo je kar sedemkrat izgubilo izjemno tesno — z. razliko petih točk ali manj. Kot po pravilu so bile zmage neprimerno izdatnejše.
Merčon in Soršak, ki sta vrsto let nosila glavno breme v ekipi, iz različnih vzrokov nista nastopila na vseh tekmah. Pri rezultatih seje to še kako poznalo.
Košarka se bo v Litiji vseeno igrala še naprej. Minulo prvenstvo bi moralo biti vsem skupaj dobra šola. Za vrnitev na mesto, ki bo vsaj približno podobno nekdanjim, bo potrebno trdo in kvalitetno delati.
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.
Lestvica:					
Zagorje	14	13	1	1243:1044	26
Medvode	14	10	4	1186:1053	20
Radovljica	14	8	6	1155:1180	16
Rudar	14	8	6	1111:1130	16
Kamnik	14	6	8	1120:1172	12
Jesenice	14	5	9	1086:1093	10
Litija	14'	5	9	1082:1052 tr	K)
Mengeš	14	1	13	996:1255	2
MARKO GODEC
KOLESARSTVO
Tudi letos občinsko prvenstvo
Po končanem občinskem prvenstvu so se v Kolesarskem klubu Priks srečevali z mnogimi težavami. Poleg tega da so bili nekateri člani že od vsega začetka neaktivni, seje ob koncu sezone pojavila neresnost pri delu nekaterih članov izvršnega odbora.
Tako so morali v zadnjih mesecih vložiti kar precej naporov, da so izvedli vse kadrovske postopke. Na občnem zboru bodo izvolili večino novih članov izvršnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije.
Kljub pomanjkanju finančnih sredstev bodo tudi letos organizirali vrsto kolesarskih prireditev, med katerimi bi veljalo opozoriti na občinsko kolesarsko prvenstvo. Zaradi denarnih stisk pa letos ne bo maratona. Ne nameravajo za vsako ceno pripravljati prireditev, bolje je, da jih je manj, pa da so tiste kvalitetnejše.
Vsem, ki radi kolesarite, posredujemo športno rekreativne in množične prireditve, kijih v bližnji prihodnosti organizirajo kolesarske organizacije v Sloveniji. Ostale informacije pa boste dobili, če boste napisali vsaj dopisnico in jo poslali na KK Priks, 61276 Primskovo. Za 50 din lahko naročite tudi koledar kolesarskih prireditev v letu 1985.
Rudi Bregar
24. marec: Primorsko prvenstvo v ciklokrosu (KK Soča Kobarid)
19. april: Maraton po partizanski magistrali — 80 km (KD Novo mesto
20. april: I. ciklokros (KD Branik Maribor)
21. april: 3. maraton Črnuče — 85 km
27. april: Dražgoški maraton (KS Kokrica)
27. april: Spominska dirka padlim borcem kolesarjem (za rekreativce)
, partizan moSiAVUe alpolelfHJe-
SPECIJALNU MPlOMU
$a i$u&clw rr{fnlhdc miMmm u rasapi sivrbh re}(r€adjt&t
ti. pmmmM^uh
C
TVD PARTIZAN LITIJA
J
O delu v lanskem letu
V mesecu februarju je TVD Partizan Litija pripravil letno skupščino, na kateri so pregledali in ocenili delo društva v letu 1984. I z poročila predsednika društva tov. Plaznika je bilo razvidno, daje bila aktivnost TVD Partizana v tem letu dokaj pestra. Tako so organizirali štiri tekme v smučanju v okviru SK pokala in organizirali izlet za občane Litije v Črni vrh nad Idrijo s tekmovanjem v veleslalomu.
Organiziran je bil sejem rabljene in nove smučarske opreme. V sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom so bile organizirane sindikalne športne igre, na katerih je sodelovalo okrog 400 zaposlenih, ki so se pomerili v 8 športnih panogah.
Člani TVD Partizan Litija so s svojimi člani pomagali pri organizaciji »KROSA DELA«, kjer so bili zadolženi za ureditev proge. V okviru teh priprav sta bila organizirana tudi dva teka. in sicer: TEK MLADOSTI po ulicah Litije ter kros v okviru občinskega prvenstva. Organizirano je bilo tudi občinsko prvenstvo v namiznem tenisu.
TVD Partizan je ustanovil dve sekciji: alpsko in tekaško. V ta namen je društvo kupilo elektronsko uro za merjenje časov na smučarskih tekmovanjih. Tako je ekipa TVD Partizana opravila celotno merjenje tekmovanja za občinsko prvenstvo v smučanju na Dolah.
Kupljen je bil tudi RATRAK za ureditev tekaških prog. Le-te so bile lepo urejene na Litijskem polju in Graški dobravi. Moramo reči, da so ljubitelji teka na smučeh s tem ogromno pridobili. V naslednji sezoni bo TVD Partizan dal ponudbo vsem delovnim organizacijam, šolam in ostalim krajanom za celotno organizacijo smučarskih (alpskih, tekaških) tekem, saj smo z merilno uro zagotovili točne čase na tekmovanjih, z ratrakom za teke pa lepo urejene tekaške proge. Za vse te pridobitve pa gre precejšnja zasluga litijskim delovnim organizacijam ter posameznim obrtnikom kakor tudi TKS Litija.
Da je bilo delo TVD Partizana v preteklem letu dokaj uspešno, dokazuje tudi priznanje Partizana Jugoslavije.
Je pa v društvu tudi dosti problemov. Predvsem se kažejo v zimskem obdobju, koje na voljo premalo vadbenih ur v telovadnicah OŠ Litija in Šmartno. Na voljo je le stara telovadnica v Litiji, kar pa je občutno premalo. In ravno temu problemu bo TVD Partizan v letu 1985 posvetil največ pozornosti, da bi predvsem v zimskem obdobju nudil občanom Litije, Šmartnega in drugim čim več organizirane rekreacije. Marjeta Plaznik
Uspela šola v naravi
Osnovna šola Gabrovka je organizirala za 9 učencev z Dol in 22 iz. Gabrovke šestdnevno šolo v naravi na smučišču Hlače na Dolah. Snežne in vremenske razmere so bile idealne. Novo zapadli, prhki sneg in sonce sta dal a en krat en pečat šoli smučanja. S šolo smučanja smo pričeli v nedeljo, 17. 2. 1985, končali pas tekmovanjem v petek, 22. 2. 1985. Učenci so iz dneva v dan napredovali v smučarski tehniki, tako da so učenci v boljši skupini predzadnji dan obvladali hitro vijuganje, kar spada v D-razred šole smučanja. Vsi učenci pa so zadnji dan vozili med vratci težje oziroma lažje postavljene slalomske proge.
Medved Igor
Vozni red mestne avtobusne proge: Šmartno
Velja od 4. marca 1985 dalje
Litija — Šmartno
	D	D	D	V	D	V	V	V	V	D	V	V	D	V	D	V	V	V	V	V	D		D
POSTAJE	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21		22
Šmartno	4.25	5.00	6.00	6.45	7.30	8.15	9.00	10.00	11.00	11.45	12.30	13.15	14.05	14.45	15.30	16.15	17.00	18.00	19.00	2().(X)	21	00	22.05
Ustje	4.27	5.02	6.02	6.47	7.32	8.17	9.02	10.02	11.02	11.47	12.32'	13.17	14.07	14.47	15.32	16.17	17.02	18.02	19.02	20.02	21	02	22.07
Ježa	4.28	5.03	6.03	6.48	7.33	8.18	9.03	10.03	11.03	11.48	12.33	13.18	14.08	14.48	15.33	16.18	17.03	18.03	19.03	20.02	21	03	22.08
Lesna industrija	4.30	5.05	6.05	6.50	7.35	8.20	9.05	10.05	11.05	11.50	12.35	13.20	14.10	14.50	15.35	16.20	17.05	18.05	19.05	20.05	21	05	22.10
Breg	4.31	5.06	6.06	6.51	7.36	8.21	9.06	10.06	11.06	11.51	12.36	13.21	14.11	14.51	15.36	16.21	17.06	18.06	19.06	20.06	21	06	22.11
Grbin	4.33	5.08	6.08	6.53	7.38	8.23	9.08	10.08	11.08	11.53	12.38	13.23	14.13	14.53	15.38	16.23	17.08	18.08	19.08	. 20.08	21	08	22.13
Rozmanov trg	4.35	5.10	6.10	6.55	7.40	8.25	9.10	10.10	11.10	11.55	12.40	13.25	14.15	14.55	15.40	16.25	17.10	18.10	19.10	20.10	21	10	22.15
Borišek	4.37	5.12	6.12	6.57	7.42	8.27	9.12	10.12	,11.12	11.57	12.42	13.27	14.17	14.57	15.42	16.27	17.12	18.12	19.12	20.12	21	12	22.17
Litija—rest.	4.39	5.14	6.14	6.59	7.44	8.24	9.14	10.14	11.14	11.59	12.44	13.29	14.19	14.59	15.43	16.29	17.14	18.14	19.14	20.14	21	14	22.19
Predilnica	4.41	5.24 5.26	6.16	7.01	7.46	8.31	9.16	10.16	11.16	12.01	12.46	13.31	14.21	15.01	15.46	16.31	17.16	18.16	19.16	20.16	21	16	22.21
Mercator	4.43	5.28	6.18	7.03	7.48	8.33	9.18	10.18	11.18	12.03	12.48	13.33	14.23	15.03	15.48	16.33	17.18	18.18	19.18	20.18	21	18	22.23
Igrišče	4.44	5.29	6.19	7.04	7.49	8.34	9.19	10.19	11.19	12.04	12.49	13.34	14.24	15.04	15.49	16.34	17.19	18.19	19.19	20.19	21	19	22.24
Turk	4.45	5.30	6.20	7.05	7.50	8.35	9.20	10.20	11.20	12.05	12.50	13.35	14.25	15.05	15.50	16.35	17.20	18.20	19.20	20.20	21	20	22.25
Predilnica	4.46	5.31	6.21	7.06	7.51	8.36	9.21	10.21	11.21	12.06	12.51	13.36	14.26	15.06	15.51	16.36	17.21	18.21	19.21	20.21	21	21	22.26
Litija — restavracija	4.47	5.32	6.22	7.07	7.52	8.37	9.22	10.22	11.22„	12.07	12.52	13.37	14.27	15.07	15.52	16.37	17.22	18.22	19.22	20.22	21	22	22.27
Litija — pri cerkvi	4.48	5.34	6.24	7.09	7.54	8.39	9.24	10.24	11.24'	12.09	12.54	13.39	14.29	15.09	15.54	16.39	17.24	18.24	19.24	20.24	21	24	22.29
Pokopališče		_		_	7.56	8.41	9.26	10.26	11.26	—	—	—	—	15.11	—	16.4)	17.26	18.26	19.26	—			—
Sitarjevec	—	—	—	_	7.58	—	—	—	11.28	—	—	—	—	15.13	—	16.43	—	—	19.28	— ■			—
Zavrstnik	_	_	_	_	8.00		—	—	11.30	—	—	—	—	15.15	—	16.45	—	—	19.30	—			—
Grmače	_		_	_	8.03	—	—	—	11.33	—	—	—	—	15.18	—	16.47		■ —	19.33	—			—,
Rozmanov trg	5.51	5.36	6.26	7.11	_	—	—	—	—	12.11	12.56	13.41	14.31	—	15.56	. —	—	—	—	20.26	21	26	22.31
Zdravstveni dom						8.42	9.27	10.27	—	—	—	—	—•	—	—	—	17.27	18.27	—	—			—
Partizanska pot	_	_	_	_	_	8.43	9.28	10.28	—	—	—	—	—	—	—	■ —	17.28	18.28	—	—			—
Grbin	4.52	5.37	6.27	7.12	_	8.44	9.29	10.29	—	12.12	12.57	13.42	14.32		15.57	—	17.29	18.29	—■	20.27	21	27	22.33
Partizanska pot	—	—	6.29	7.14	—	—	—	—	—	12.14	—	—	—	-	—	—	—	—	—	—			—
Zdravstveni dom	_	_	6.31	7.16		—	—	—	—	12.16	—	—	—	—	—	—	'-— '	—	—•	—			—
Breg	4.54	5.40	_	_	_	8.45	9.30	10.30	—	—	12.59	13.44	14.34	—	15.59	—	17.31	18.31	—	20.29	21	29	22.34
Lesna ind.	4.56	5.42	_		_	8.46	9.31	10.31	—	—	13.00	13.46	14.36	—	16.00	—	17.32	18.32	—	20.31	21	31	22.36
Ježa	4.57	5.43		_	_	8.47	9:32	10.32	—	—.	13.01	13.47	14.37	—	16.01	—	17.33	18.33		20.32	21	32	22.37
Ustje	4.58	5.44	6.33	7.18		8.48	9.33	10.33	—	12.18	13.03	13.49	14.39	—	16.03	—	17.34	18.34	—	20.33	21	33	22.38
Šmartno	5.00	5.45	6.35	7.20	8.05	8.50	9.35	10.35	11.35	12.20	13.05	13.50	14.40	15.20	16.05	16.50	17.35	18.35	19.35	20.35	21	35	22.40
Opombe:
Avtobusi pod št. 1,2,3,4,5,6,7,8,9.10,11,12,13,14,15,16,17,18,19,20, 21 in 22 vozijo ob delavnikih.
Avtobusi pod št. 4,6, 7,8, 9,11,12,14,16,17,18,19, 20 vozijo tudi ob nedeljah in praznikih.
Avtobus pod št. 12 pelje v Črni potok, pod št. 16 iz Črnega potoka (ob nedeljah in praznikih).
Ob nedeljah in praznikih avtobusi ne vozijo mimo zdravstvenega doma.