Razne vesti.
159
Razne vesti.
V Ljubljani, 15. majnika 1900.
— (Osobne vesti.) Imenovani so za sodne pristave avskultantje: dr. G. Krek v Ljubljani, O. De v na Brdu in dr. Fr. Pompe v Krškem. — Premeščena sta sodna pristava: A. Bulovec z Brda v Ljubljano in J. Roth s Krškega v Brežice.
— (Ministrski svetnik dr. H. Beranek f.) Dne 7. t. m. je na Dunaji umrl po dolgem bolehanji dr. Henrik Beranek, dvorni svetnik v pravosodnem ministrstvu. Tu je deloval 14 let najprvo v upravnem oddelku za višje deželno sodišče praško, desna roka nedavno umrlega dvornega svetnika Antona Wolfa, pozneje pa kot načelnik arhiva. Vzlasti s preiska-vanjem arhiva, iz katerega je spravil na svetlo mnogo izbornega zakono-davnega in pravosodnega gradiva, stekel si je stalnih zaslug. Referent za pokojninske stvari je silno človekoljubivo postopal in pomagal marsikateri uradniški rodbini. Rojen je bil v Piseku 1. 1855. Povodom njegove smrti so bili dnevniki in strokovni listi vsi polni hvale za njegovo službovanje in značaj. —
— (Dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski,) sekcijski svetnik v finančnem ministrstvu, je dobil naslov in značaj ministrskega svetnika.
— (Zaradi izdajanja slovenskih odločeb c. kr. nadso-dišča v Gradci) so podali posl. dr. Ferjančič in tovariši v seji poslanske zbornice dne 16. marcija t. 1. naslednjo interpelacijo na pravosodnega ministra: »Po §-u 215, al. 4 opravilnega reda za sodišča prve in druge instance je napraviti takoj na instanci toliko čistopisov odločbe na pravni lek, da je moči poleg odpravkov, ki so namenjeni za akte, doposlati sodiščem prve instance tudi odpravke, ki so potrebni za obveščenje strank. C. kr. višje deželno sodišče graško se ne ravna po tem predpisu, nego izreka svoje odločbe v pravnih stvareh, ki so na prvi instanci v slovenskem jeziku tekle, v nemškem jeziku in jih dopošlje prvim instancam z naročilom, da naj jih prevede na slovenski jesik in potem vroči strankam. To je postopanje, ki ne nasprotuje le gori navedeni določbi opravilnega reda, marveč tudi §-u 79. zakona o sodni organizaciji z dne 27. novembra 1896 drž. zak. št. 217, ki veleva, da mora odpravke podpisati predsednik senata, kojemu je bila pravna stvar prideljena. C. kr. višje deželno sodišče v Trstu postopa v tem pogledu pri slovenskih pravnih stvareh že od začetka novih civilnopravdnih zakonov brez najmanjše težave pravilno in zakonito. Ker tudi pri c. kr. nadsodišči v Gradci ni nikakih težav, zato vprašujejo podpisani Nj. ekscelenca gospoda justičnega ministra: »»Ali hoče Njega ekselenca ukreniti, da bo tudi c. kr. višje deželno sodišče v Gradci postopalo v označeni smeri po smislu zakonov in naredeb?«« — Interpelacijo v istem smislu so stavili poslanci dr. Maj ar on in tovariši v deželnem
160
Razne vesti.
zboru kranjskem dne 7. aprila 1899 in posl. dr. Rosina in tovariši v deželnem zboru štajerskem dne 5. majnika 1899 (Gl. »Slov. Pravnik« 1. 1899. str. 159). Poslanec dr. Majaron in tovariši so sploh svojo prej omenjeno interpelacijo ponovili v letošnjem zasedanji dne 3. pr. m., češ, ker ni znano, da bi bilo visoko c. kr. pravosodno ministrstvo kaj ukrenilo proti grajanemu postopanju, marveč razmere, popisane v navedeni interpelaciji, še dandanes v nasprotju z zakoni in naredbami ter na kvar pravosodju obstojajo, vprašajo visoko c. kr. deželno vlado: »Ali dobimo na navedeno interpelacijo kak odgovor in kedaj ga je pričakovati?« —
— (Pariška svetovna razstava pa pravo.) Letos povodom razstave se bode v Parizu vršilo tudi več kongresov, na kateTih se bodo razpravljala pereča pravna vprašanja občne važnosti, tako na pr.: o zakoniti uredbi zavarovanja delavcev proti nezgodam; o brambi otrok proti delo-mržnji in beračenju (kongres za »assistance publique«); o načelih za kreditne zadruge in uravnavo ljudske štedljivosti (kongres za ljudski kredit); o zgodovini, funkciji in naukih pravne znanosti, o pristojnosti za zvršilo razsodeb v mejnarodnem zasobnem pravu, o juridičnem mestu trgovinskih družb, o jednotnem pravu za trgovinske papirje, ustanovah, o novih strujah v kazenskem pravu itd. (kongres za primerjajoče pravoslovje); o odgovornosti lastnikov parobroda in o pristojnosti za nesreče mej parobrodi (kongres za pomorsko pravo); o načelih in predpisih za očetovsko pokorilno oblast, o ulogi žena v kaznilnicah (kongres za izpuščene kaznjence); o mejnarodnih razsodiščih, o umetniški lastnini na polji tiska, o pravici risalcev za časnike do svojih riseb, o kazenskopravni in civilnopravni odgovornosti časnikov (kongres za združeni tisek); o ustanovljenji in publiciteti delniških družb,' o zastopanju koristij imeteljev obligacij itd. (kongres za delniške družbe). Poleg tega bodo kongresi za literarno lastnino, za pravice ženstva i. dr., sploh kongresi, ki bodo gotovo že zato zanimivi, ker se naj dotičnih razprav udeleže pravniki od vseh stranij sveta.
— (Pristojbine za hipotekarne zadolžnice.) Finančno ministrstvo je odredilo, da je za pristojbine od hipotekarnih zadolžnic tedaj, kedar je vrednost hipoteke manjša od tirjatve, ki naj se zavaruje, vzeti za podlago vrednost hipoteke, ako se le-ta razvidi iz listine same ali jo stranka izrecno uveljavlja. Toda z ozirom na določila pristojbinskega zakona ni smeti nižje iti, nego li je znašala zadnja cenilna vrednost, ako proti njeni primernosti ni bistvenega pomisleka, tudi ne nižje, nego je bila zadnja kupna cena, ki se je dosegla pri prodaji pred manj kot šest leti, odnosno ne pod takoimenovano davčno vrednost. Ta odredba je v prid realne posesti, ki išče kredita.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom  pa  stoji   za  vse leto 8 K, za
pol leta 4 K.
Uredništvo je v Ljubljani, v Gospodskih ulicah štev. 17; upravništvo pa v Gospodskih ulicah štev. 4.