PRIMORSKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini J"" __ Z1A 1* Abb postale I gruppo	(jCDII OU IlT
Leto XXIV. St. 227 (7120)
TRST, četrtek, 3. oktobra 1968
V SENATNI KOMISIJI ZA DELO
Predstavniki sindikatov obrazložili svoje mnenje o pokojninskem sistemu
Danes bo sestanek s predstavniki delodajalcev - Delegacija sindikatov je začrtala glavne smernice, ki bi se jih morala držati državna uprava pri reformi pokojninskega sistema
L RIM, 2. — Na neuradnem sestanku senatne komisije za uelo so predstavniki delavskih sindikatov povedali svoje mne-hje o pokojninskem sistemu in spremembah, ki so potrebne. Predstavniki sindikatov so omenili, da je tokrat prvič, da se jak uraden organ sooči z de-
tavskim predstavništvom in z hJim razpravlja o tako življenj ®kih zadevah. Seje so se ude',e za CGIL tajniki Scheda in ■Mosca, za CISL Storti in za “IL tajnik Vanni. Jutri pa bo (Podoben sestanek s predstavni-«i organizacij delodajalcev.
L o seji je tajnik CGIL Scheda da je delegacija njegove ;“*_naikalne organizacije začrtala o-°uovne smernice, ki bi se jih mo-I «ia držati državna uprava pri re-■ °Sn} pokojninskega sistema.
L. ra*° mora država spremeniti na-IgS svojega posega v pokojninski '•siad, kjer je nesorazmerje med , prispevki, ki jih neposredno plaču-delavci, in prispevki, ki jh planje država. Po mnenju CGIL bi “»orala državna uprava prevzeti ; iase breme vzdrževanja vsega skla-- Pokojnine pa bi morale sestav-| jati: osnovna pokojnina, pokojni-
•""»»imun,.........................................................
na, ki bi jo določal zakon in ki bi morala dosegati 80 odst. plače in možnostnih dodatkov. Pokojnine bi morali spreminjati tako, kot se spreminja raven plač; pokojninske sklade, ki se ustvarjajo z delavskimi prispevki, pa bi morali upravljati sindikati sami.
Sena-t je medtem razpravljal o predlogu zakona o amnestiji obtoženih in obsojenih v zvezi s sindikalnimi in študentskimi manifestacijami. V zvezi s tem so se sestali predstavniki senatorskih skupin KD in PSU. Poskusili so najti skupen jezik, a so bila stališča dokaj narazen. Znano je, da so socialisti predlagali zakon tudi o ((političnih prekrških«, da pa hočejo demokristjani povezati amnestijo z vseučliško reformo in da zato zahtevajo vrsto omejitev. Verjetno bo prišlo še do drugih sestankov.
Za široko amnestijo so se izjavili predstavniki levice, od komunistov
NOV SESTANEK V PAKIŽU
Harriman ne komentira izjav Humphreya o Vietnamu
ki je izjavil: »Olimpijske igre so samo za tujce in za privilegirane Mehikance. Če bi bil potek olimpijskih iger oškodovan, ki bilo to v dobro Mehike.»
V mehiški prestolnici so razširili letak, v katerem neko osvobodilno gibanje» grozi mehiški vladi, da bo izvedlo obširno vojaško opera-cijo» med začetkom olimpijskih iger.	,
Letalski most med Francijo in Biafro
LONDON, 2. — Londonski dnev
. r__	_ _	_ nik «Guardian» piše, da je začel
riman odgovoril, da ni nobenega delovati letalski most med Francijo roka, kar se tiče razgovorov, toda in Biafro in da prevažajo 30 ton «vse ima svoj koneo>. Dejal je, orožja dnevno. List piše, da orožje da Severni Vietnamci niso poka- in strelivo prevaža skupina deset žali namena ustaviti pogajanja, »in letal, od katerih so najmanjša vrini nimamo namena tega storiti». ste «DC - 3». Uporniške sile v Blairi —- •	...	, i-i so baje že dobile 200 ton avtoma-
tičnega orožja in streliva, odkar je začel delovati omenjeni letalski most. List piše, da je most začel delovati v sredo, ko je polkovnik Ojukvu sklenil nadaljevati upor.
PARIZ, 2. - Danes je bil v f^arizu nov sestanek med arneri-žko in severnovietnamsko delegacijo. še pred sestankom so časnikarji vprašali Harrimana, ali odobrava izjave Humphreya, ki je dejal, da bi ustavil bombardiranje Severnega Vietnama, če bi bil izvoren za predsednika Harriman je odgovoril: «Tu smo zaposleni s po Bajanji jn ne udeležujem se volil-kampanje.)) Harriman sploh ni hotel komentirati izjave Humphre-Va in je dejal, da se drži načela, da ne komentira uvodnikov ali izjav osebnosti med sedanjo volil-n° kampanjo.
Na neko drugo vprašanje je Har
mnn  1 _	• I	«1 nnhonptfu
. Današnja seja je trajala tri ure jh deset minut. Po njej sta voditelja obeh delegacij izjavila, da niso nič napredovali.
Jugozahodno od Dananga je že Pet dni oporišče posebnih sil obkoljeno po močnih osvobodilnih silah, ki so zavzele položaje na bliž hjih vrhovih. Včeraj so pripeljali C največji naglici ojačenja s helikopterji. Na raznih sektorjih je bi-več večjih ali manjših spopadov med ameriškimi in osvobodil-himi silami, ameriški bombniki «B 82» pa Sq nadaljevali bombardira-dje položajev osvobodilnih sil.
Kardinal Kocnig sc deloma umika
RIM. 2. — Fo včerajšnjem posegu vatikanskega glasila «Osser-jatore Romano,) je danes kardinal Koenig sklical novo tiskovno konferenco ob priliki svoje vrnitve na Dunaj.
„ v svojih izjavah je moral zelo omejiti pomen listine o dialogu z heverniki, ki ga je orisal včeraj.
Dejal je. da ni njegovo tajništvo "Političen organ« in da se noče vmešatavi v zadeve tistih organov, vodijo vatikansko diplomacijo. 0 listini je dejal, da je njen cilj "zasebni dialog«. O političnem sodelovanju pa je kardinal Koenig dejal, da je na primer nemogoče 5 komunisti «vzhO'dnih dežel«, ki so Neposredno ateistične in kjer «ni verske svobode«. O zahodnih komunistih pa je dejal, da so res Pristaši ((demokratičnega in pluralističnega ustroja«, a da so zato tudi «prjstaši sovjetskih koncepcij 0 veri« in da zato ne vidi možno
Položaj na Kitajskem sc je ustalil
HONG KONG, 2. — širi se mnenje, da se ho položaj na Kitajskem sedaj ustalil in to spravljajo tudi v zvezo s proslavami devetnajste obletnice ustanovitve re-pubbiike. Pri vseh proslavah je bi! praktično govor samo o normalizaciji, tako da bi se utrdili novi revolucionarni odbori, da bi tesneje nadzorovali «masovno revo lucionarno organizacijo* in osredotočili napore k proizvodnji. Vse to pa tudi pomeni obnovitev partijskega aparata, ki so ga med «kulJ turno revolucijo;, praktično razbili-Iz uvodnikov raznih listov in priložnostnih govorov izhaja, da bo prav obnovitev partije prva naloga in da pri tem «čistka» ne bo šla tako daleč, kot se je pričakovalo in da bodo tudi zavrli vstop novih članov iz vrst «rdečih gardistov*.
Atentat na novo nemško KP
BONN, 2. — Preteklo noč so izstrelili osem strelov s strelnim o-rožjem skozii okno urada, v katerem je sedež nove zapadno-nemške komunistične partije, ki so jo ustanovili pred nekaj dneva.
Vodstvo neonacistične stranke je
do levih neodvisnežev. Proti večeru,
Ko je bilo na seznamu govornikov še šest senatorjev, je predsednik komunistične skupine Terracinl zahteval, naj se prekine razprava in začne diskusija o posameznih členih. V dvorani je bila prisotna večina komunističnih in drugih levičarskih senatorjev in je zato Ter-racinijev predlog prodrl. Proti so glasovali misovci, demokristjani in nekaj socialistov.
Poslanska zbornica je sprejela danes z glasovi KD, PSU in PLI zakon o delni poravnavi škode, ki so jih utrpela nekatera specifična kmetijska podjetja zaradi slabega vremena. Proti so glasovali komunisti in poslanci PSIUP. Psiupo-vec Avolio je predlagal popravek, po katerem, naj bi se poravnalo 90 odst. škode, ki bi jo utrpeli ne-pobranj pridelki zaradi toče, vetra ali nevihte, toda večina je predlog zavrnila.
Predsednik obrambne komisije pri poslanski zbornici poslanec Mattarella, ki pripada KD. je sklenil, da bo komisija razpravljala o zakonskih predlogih o parlamentarni komisiji, ki naj razišče «zadevo SIFAR«, samo ob sredah, ker mora sicer sprejeti zakon o mornariških prostovoljcih do 12. oktobra. Proti sklepu so protestirali predstavniki KPI, ki so videli v tem uresničenje demokristjanske zahteve, naj se vsa sbvar zavleče v nedogled.
Ker je danes sreda, je nato ko misija začela razpravo zakonskih predlogov, ki so jih oredložili Bol-drini (KPI), Lami (PSIUP), Scal-fari in Fortuna (PSU)
Prvi so se oglasili Terrana (PRI), Badiini Confalonieri (PLI), De Lo remzo (PDIUM), Turchj (MSI) in Mazzarino (KD).
Predstavniki republikanske in liberalne stranke se strinjajo s predlogom, naj se razišče ((zadeva SIF AR». Republikanci pa menijo, da je treba prej spremeniti nekatere zakone o '»državni tajnosti«, ki so bili objavljeni leta 1941, v vojnem obdobju.
De Lorenzo se tudi strinja z raziskavo, katere središče bi moral biti en sam, ker se po njegovem
samo tako lahko ugotovijo poljtični posegi v vse dodajanje okoli, varnostne službe.
Miisovec je opozoril na ((državno tajnost« in na mednarodna zavezništva, ki jih je Italija sklenila, in ki jih je treba spoštovati. Demokristjan Mazzarino pa je v bistvu proti izsledovalni komisiji. Dejal je, da bi se ta morala držati načela spoštovanja ((državne tajnosti« pod stalnim nadzorstvom vlade in bi torej odkrila Isto, kar so odkrile druge komisije, ki jih je imenovalo obrambno ministrstvo. Druga rešitev bi bilo ignoriranje »državne tajnosti«, kar bi pa ((popolnoma onemogočilo varnostno službo«. Zato je Mazzarino dejal, da je dovolj, če se sprejmejo zaključki tistih upravnih komisij, ki so po vladnem naročilu že zaključile svoje delo.
Medtem pa je komisija za ustavna dela pri poslanski zbornici razpravljala o tem, če je predlog parlamentarne raziskave «zadeve SIF AR« sploh ustaven. Demokristjan Bressani je o tem izrazil več pomislekov in se skliceval na čl. 82 ustave, ki predvideva, da morajo izsle-dovalne komisije delovati v okviru istih omejitev, ki veljajo za sodne oblasti. Bressani je dejal še, da predvideva italijanski ustavni u-stroj delitev sodne, upravne in zakonodajne oblasti iin da je predlog parlamentarne raziskave v bistvu kršitev tega načela, ker bi parla-
ment prevzel nase pristojnosti, ki jih nima.
Nasprotno pa sta komunista Spa-gnoli in Gullo trdila, da člen 82 teži po razširitvi pristojnosti parlamenta in da ima ta pravico nadzorovati državne ustanove in službe.
Na sedežu zveze industrijcev so se sestali predstavniki delavskih sindikatov ni delodajaleov za pre-učtev vprašanj, ki jih je treba dvostransko rešiti. Gre za obnovitev delovnih pogodb, ponoven dogovor o »mezdnih področjih«, ki so bila preklicana v letu 1961 in pravici sindikalnih zborovanj v samih tovarnah.
Tajništva sindikatov poštnih u-službencev so se sestala in preučila rezultate razgovorov s poštnim ministrom De Luco. Tajništva sindikatov CISL in UIL (TES) sta zaključke razgovorov ocenili pozitivno in nreklicali stavko, ki je bila predvidena v dneh 7. in 8. oktobra, nasprotno mnenje sta izrazili tajništvi sindikatov, ki pripadajo CGIL
Osem predlogov o «protosinhrotronu»
ŽENEVA (Meyrin), 2. — Evropski svet za jedrske raziskave (C ERN) bo jutri zaključil svoje jesensko zasedanje. Evropski znanstveniki razpravljajo predvsem o načrtih o graditvi »pospeševalca jedrskih elementov* s silo 300 gev, ki je bistveno važen dejavnik, ki omogoča zahodnoevropskim državam, da konkuriraj j na tem področju z ZDA in SZ. Prejšnji načrt je moral CERN spremeniti po sklepu Velike Britanije, da se umakne iz dogovora, po katerem je krila 25 od sto finančnih bremen. Znanstveniki so sklenili, da se načrtu ne bodo odpovedali, a da ga bodo začasno omejili na 75 od sto zmogljivosti, a tako, da bo v bodo če možno spremeniti naprave in o-krepiti pospeševalec.
Strošek, ki ga predvidevajo, so skrčili od 1776 milijonov frankov na 1330 milijonov.
CERN je nato razpravljal o kraju, kjer naj bi se ta pospeševa lec zgradil. Na seznamu je osem predlogov, med temi tudi italijanski, naj se «protosinhrotron» zgradi v Doberdobu.
Prvič bodo glasovali verjetno decembra letos. Do tedaj pa bo stvar preučila komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh držav, ki sodelujejo na tem področju.
ZAČETEK SPLOŠNE RAZPRAVE V SKUPŠČINI OZN
Dean Rusk ni povedal nič novega in je ponovil že znane argumente
Brazilski zunanji minister je obsodil povratek k logiki sile ■ Cromikove izjave ob prihoda v Nev/ York
NEW YORK, 2. — Danes se je v glavni skupščini OZN začela splošna razprava. Po kratkem govoru brazilskega zunanjega ministra je govoril ameriški državni tajnik Dean Rusk. V začetku je govoril o Češkoslovaški in ni povedal nič posebno novega.	______________
Ko je govrml o Vietnamu, ga riSka vlada v celoti podpira pri-
je skupina mladih na tribuni prekinila z vzkliki: ((Ustavite vojno v Vietnamu, pokličite čete domov«. Skupina mladih je z vseh strani galerije vzklikala, dokler jih niso izgnali.
Rusk je v zvezi z Vietnamom govoril o predlogih ameriške vlade o zmanjšanju sovražnosti in je dejal, da tudi pri pariških pogajanjih ZDA pričakujejo od sever-novietnamskih predstavnikov ((predlog o zmanjšanju ostrosti borbe«. Ponovil je znano ameriško stališče o recipročnosti in trdil, da mora Severni Vietnam ((pokazati pripravljenost na mir«.
Glede Srednjega vzhoda je Rusk pozval obe strani, naj premagata ((brezplodno razpravljanje« in naj začneta izmenjavo pogledov o številnih vprašanjih. Izrazil je bojazen, da se kriza na Srednjem vzhodu znova zaostri in spremeni
GENOVA, 2. — Danes se je začela v Genovi 48-urna stavka 596 članov posadke ladje «Leonardo da
ffl)£TKS3k"«5SHr,S13i; «“»• “ k — «■*(<*
uslužbencev CGIL in UIL-POSTI nl^ov* b° odpotovala v petek ob v	veliki meri	izkoriščajo	možnosti
sta zato stavko potrdila.	I 13. uri v New York.	v	okviru	OZN.	Izjavil je,	da	ame-
IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilMIUllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllllllllllllllll
PO NEUSPEŠNEM SESTANKU V BUDIMPEŠTI
Berlinguer o vzrokih odložitve konference komunističnih partij
Zasedanje prezidija CK KPČ - Danes sestanek «na vrhu» v Moskvi? - Obisk italijanskih poslancev v Pragi - Ceausescu o odnosih med socialističnimi državami
MOSKVA. 2. — Sovjetski tisk je objavil brez komentarja kratko uradno sporočilo o pripravljalnem sestanku komunističnih partij, ki se je zaključil v Budimpešti brez pravega rezultata. V Moskvi pravijo, da so tak zaključek pričakovali m da gre v bistvu sicer z<i stališče, ki sovjetskim voditeljem ni povsem všeč, ker so odložili sklicanje svetovne konference komunističnih partij, istočasno pa gre tudi za odložitev z določenim rokom, saj se bodo ponovno sestali na posvetovalni konferenci 17. novembra v Budimpešti.
Jutrišnja «Unitk» bo objavila komentar Berlinguerja, ki je vodil delegacijo italijanske komunistične partije na sestanku v Budimpešti, ki pravi, da je prišlo do rezultata, ki v bistvu odraža sedanje pogoje in odnose med partijami.
Glede italijanskega stališča pa je dejal, da je temeljil na dveh o-snovnih potrebah: Predvsem menilo da je treba premostiti nenormalni položaj, do katerega je prišlo v CSSR s prisotnostjo tujih čet in z omejitvami suverenosti ter polne avtonomije državnih in partijskih organov CSSR.
Istočasno pa je treba delati, da se prepreči poglobitev razlik, do katerih je prišlo v komunističnem gibanju. Treba je ustvariti sistem odnosov med partijami, ki bo o-mogočil postopno premostitev teh razlik in ki na vsak način ne bo preprečil skupne akcije proti imperializmu.
Berlinguer je mnenja, da ta naloga ni enostavna in da zahteva težavno ter zapleteno delo. Tudi iz tega razloga, so poleg razlogov o
de do novih posvetovanj za pripravo konference. To italijansko stališče nima ničesar skupnega z izolacijo, ali opustitvijo naporov, temveč prav obratno pomeni, da nameravajo okrepiti mednarodno dejavnost in da se bodo zavzemali na vseh razpravah z vsemi delav-
" nfl
položaju v CSSR, zahtevali, da pri-
Debre o položaju po zasedbi ČSSR
Francoska vlada še ni sklepala o prodaji delnic podjetja Citroen italijanskemu FIAT
za praktično sodelovanje »na SKienilo. da do nadaljnjega ne bo-Uradni ravni« med »strankami«. | d0 prirejali zborovanj, dokler »ne enkrat pa je potrdil, da je so- bo obnovljen red«. Prezidi.j partije
delovanje možno «v družbi, na pri-5»®r na gospodarskem področju«, J* so cilji »dobri, ali vsaj izhaja-10Jz dobrega.«	,.	,
Po teh pojasnilih je kardinal Koenig odletel na Dunaj.
Mehiški študentje bodo nadaljevali protestno gibanje
je mnenja, da vlada ni sposobna zagotoviti reda. V resnici so delavci in zlasti socialistični študentje preprečili številna neonacistična zborovanja in zadnje včeraj zvečer, ko bi moral govoriti Von Thadden v Bonnu.
MEKSIKO, 2. — Okoli štiri ti aoč študentov, ki so se zbrali v Poslopju univerze, so odobrili sklep svojih voditeljev in so sporočili, J® nameravajo nadaljevati protest no gibanje, tudi ct bo to oviralo olimpijske igre, ki bi se morale začeti čez deset dni Študentje so se zbrali na univerzi, iz katere so se v ponede-Ijek umaknile čete po okupaciji, k* je trajala dva tedna in je sledila hudim incidentom v prestolnici. Navzoči so burno pozdravili enega od študentovskih voditeljev,
BEOGRAD, 2. — Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezio je odpotoval danes na čelu jugoslovanske delegacije, v kateri so med drugimi pomočnik državnega tajnika Vince Belovski, član sveta federacije dr. Aleš Bebler in zvezni poslanec Bariš Barišič, v New York. kjer bo sodeloval pri delu 23. zasedanja generalne skupščine.
BEOGRAD, 2. — Glavni predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Dizdarevič je odpotoval danes v Rim, kjer se bo z zastopniki italijanske konfederacije dela in italijanske zveze dela pogovarjal o aktualnem položaju v mednarodnem sindikalnem gibanju in o sodelovanju sindikalnih organizacij obeh držav.
PARIZ 2. — Francoski zunanji minister’ Debre je Imel danes v parlamentu govor o mednarodnem položaju, v katerem Je posvetil sko-ro vso pozornost dogodkom na Češkoslovaškem. Debre je pred časom ocenil te dogodke bolj kot nezgodo na poti k pomirjevanju, sedaj pa je bil zelo kritičen m odločen. Ugotovil je, da nobena grožnja od zunaj, noben notranji nered, ki bi bil nevaren za soseda in nobena prošnja za pomoč ne morejo opraviči« sovjetske intervencije v CSSR. Podčrtal je, da bo odvisen od poti, ki jo bodo izbral, sovjetski voditelji, velik del bodočnosti in odgovor, če češkoslovaški dogodki ne pomenijo pričetka brutalnega povratka k preteklosti.
Sovjetska intervencija pomeni kršitev načela neodvisnosti in zelo slabo maskira voljo, da SZ smatra Vzhodno Evropo kot svoje vplivno področje, ki je podrejeno moskov skim ukazom. Obsodil je blokovsko politiko, ki je razlog za hladno vojno in delitev Evrope. Ostra kampanja, ki jo vodi Moskva proti Zapadni Nemčiji pa je po njegovem mnenju bolj diverzija .Vendar pa je v tej zvezi tudi podčrtal, da bi priznanje meja s strani Zupadne Nemčije pomenilo konec raznih zaskrbljenosti in je v tej zvezi tudi obsodil razne nacionalistične pojave. Izključil je možnost pomnjenja na'osnovi sporazuma Moskva Washington, saj pomirjanje predpostavlja drugačen koncept odno-
Danes se je sestala francoska vlada pod predsedstvom generala De Gaulla in je obravnavala predvsem mednarodna vprašanja. De Gaulle je ocenil razgovore z Bonnom in dejal, da je pomembno, da je do njih prišlo in to še zlasti takoj po češkoslovaških dogodkih.
Vlada ni sklepala o prodaji paketa delnic avtomobilske tovarne Citroen podjetju FIAT Kot je znano gre za izredno pomembno združitev dveh velikih avtomobilskih tovarn in je bilo francosko podjetje v težavah ter mu vlada ni hotela več nuditi kredite. Menda pa je prišlo do prodaje precejšnjega paketa delnic, kar mora v takih primerih vlada odobriti.
(irška ustava ni v polnosti veljavna
ATENE, 2. — Glasnik vlade Sta-matopoulos je izjavil novinarjem da bo stopila nova ustava v veljavo čez nekaj dni, ko bo objavljena v uradnem listu. Nič določnejšega pa ni hotel reči o veljavnosti dva najstih členov, ki se nanašajo na svobodo tiska, združevanja in na osebno svoboščino, ki še niso postali pravnomočni. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, kdaj bodo
razpisali volitve Na vprašanje, če
-------- -	bodo izpustili politične pripornike,
sov med evropskimi državam: m M so rti in katere sociišča rušo temelji na pnananju	j obsodila, je odgovoril, da bodo to
vkljufnoJRuslji)K	j naredili »ob primernem trenutku«.
skimi in komunističnimi partija: ter z vsemi drugimi revolucionarnimi in naprednimi silami. KPI bo ostala faktor mednarodne solidarnosti v polnem spoštovanju avtonomije vsake partije.
V Pragi je predsednik skupščine Smrkovsky sprejel senatorja Jannuzzlja (PSU) in poslanca Scarlata (KD), ki sta na uradnem obisku v CSSR. Med razgovorom so izrazili skupno željo, da se obnovijo odnosi med skupinami poslancev in zlasti skupine poslancev češkoslovaško - italijanskega prijateljstva. Parlamentarca sta se sestala tudi z drugimi predstavniki parlamenta, posl. Scarlato pa je obiskal apostolskega administratorja Prage Tomaseka.
Danes se je iz Prage vrnila v Rim italijanska sindikalna organizacija in je ob povratku tajnik Lama izjavil novinarjem, da so se sestali z osrednjo češkoslovaško sindikalno organizacijo ter predstavniki delavcev dveh velikih podjetij »Auto Praha« in «CKD». Predvsem so izrazili solidarnost italijanskih delavcev češkoslovaškim sindikatom in češkoslovaškemu ljudstvu in so pri vseh stikih ugo tovili, kako so upoštevali stališče CGIL. Delegacija je ugotovila veliko stopnjo enotnosti, ki obstaja med delavci in njih voditelji in odločenost, da bodo tudi v tako težavnih okoliščinah nadaljevali novo potjo v razvoju socializma v CSSR. Informacije, ki so jih zbrali, bodo služile kot dragocen material za nadaljnje mednarodne akcije CGIL.
Iz Moskve Je prišlo uradno potrdilo, da je namestnik zunanjega ministra Kuznjecov v resnici odpotoval iz Prage, ko so uradno objavili vest, da je sodeloval pri razgovorih s predsednikom arabske republike Jemen. Kuzvecov se je vrnil v Moskvo ob kdneu preteklega tedna, ko je vodil v Pragi mesec dni zapletene razgovore. Nekateri opazovalci spravljajo njegov povratek v zvezo z bližnjim sestankom «na vrhu«, o katerem se še vedno mnogo govori, dejansko pa ni nič točnej^a znanega.
Danes se je sestal prezidij češkoslovaške partije, kateremu predsedu. je Dubček. Na seji so preučili predvsem material, ki bo služil za sklicanje centralnega komiteja, tako da bodo lahko na tem zasedanju sprejeli resolucijo, v kateri bodo objasnjeni vsi cilji partije in obrazložene dolžnosti vseh partijskih organizacij. Tudi po teh virih naj bi že jutri prišlo do sestanka »na vrhu« med češkoslovaškim in sovjetskim vodstvom. Delegacijo naj bi vodil Dubček, v njej pa bi poleg drugih bila še Husak In Cer-nik, medtem ko se Svoboda sestanka naj ne bi udeležil.
V zvezi s sklicanjem centralnega komiteja KPC in morebitnim novim partijskim kongresom se ču jejo vesti, da zasedbene oblasti zahtevajo, da se ne prizna veljav nost delegatom, ki so bili izvoljeni v začetku julija in ki so se sestaii na izrednem kongresu v tovarni «CI1K» med najhujšimi dnevi okupacije. Sovjetska zveza je med moskovskimi razgovori zahtevala, da se prekliče veljavnost tega kon gresa, sedaj pa so najbrže naredili korak naprej in zahtevajo, da se prekliče tudi veljavnost mandatov, tako da bi se morale vršiti ponovne partijske konference, na katerih naj bi prevladala bolj ((realistična« stališča. V bistvu gre za napad na celotno pojanuarsko politiko češkoslovaške komunistične partije.
Sovjetski tisk je opustil nekatere napade na položaj v CSSR, zato pa še vedno vneto objavlja članke
na zatožni klopi desni in levi ((oportunisti iz Prage, Beograda in Pekinga«. Moskovska «Pravda» se tako ukvarja z osmimi načeli in trdi, da je nujna stalna diktatura proletariata, revolucionarna budnost, vodilna vloga partije, demokratični centralizem, da se ne" sme opustiti strogega nadzorstva nad tiskom. «Pravda» zavrača teorije Ota Sika o gospodarski reformi in tržnih načelih gospodarstva, temveč zagovarja strogo centralistično planiranje. Humanistični socializem pa menda predstavlja nič man, kot odstop od marksizma in oc. načela utrditve socialistične države (diteratumaja gazeta« objavlja iz. redno oster članek proti predsedniku zveze češkoslovaških pisateljev Goldstuckerju, za katerega trdi »najprej je bil sionist, nato super-ortokdosni komunist, obtožilna priča na procesu proti Slanskemu in končno je postal neke vrste očeta češkoslovaškega liberalizma«.
Iz Bukarešte poročajo, da je prvi tajnik Ceausescu dejal v govoru na univerzi, da imajo vsaka partija: vsako ljudstvo in vsaka vlada odgovornost, da zagotove graditev socializma v njih deželi. Odnosi med socialističnimi državami morajo temeljiti na nacionalni suverenosti. Potrdil je, da temelji zunanja politika romunske partije na teh načelih in da bo Romunija še nadalje prispevala k razvoju odnosov z vsemi evropskimi državami v okviru mednarodne politike pomar-jenja Glede notranjega položaja pa je dejal, da je prepričan, da nihče ne spravlja v nevarnost socialistični sistem.
zadevanja Jarringa.
Zatem je Rusk dejal, da so nedavni dogodki zadali hud udarec zaupanju v svetu in so negativno vplivali na stališče raznih držav glede sporazuma proti širjenju jedrskega orožja. Omenil je, da je nad osemdeset držav podpisalo sporazum, toda podpisati in odobriti ga morajo še druge države, da se bodo smotri tega sporazuma lahko v celoti dosegli.
Zatem ie Rusk izjavil, da ne glede na izid novembrskih predsedniških volitev bo »ameriško ljudstvo stalno podpiralo Združene narode«.
Rusk je tudi pobijal tolmačenje .Sovjetske zveze, da ima pravico intervenirati v Zahodni Nemčiji. Dejal je, da tega ne pooblašča noben člen listine OZN.
Trdil je tudi, da ZDA nočejo vojaških oporišč v Vietnamu in da se nočejo polastiti kakršnega koli dela Vietnama ter da ne ogrožajo zakonitih interesov katerekoli azijske države in da nočejo ameriškega imperija v Aziji.
Dean Rusk je glavni del svojega govora posvetil obsojanju sovjetske akcije proti CSSR. da bi s tem pobijal teorijo, da ZDA priznavajo neizbežnost razdelitve sveta na dve vplivni področji, in da temu načelu podrejajo svojo zunanjo politiko.
Rusk je tudi ponovil, da bi ZDA takoj vojaško reagirale v primeru sovjetske intervencije v zahodnem .Berlinu ali v Zahodni Nemčiji.
Brazilski zunanji minister, Ki je govoril pred Ruskom. je podal pesimistično sliko o razmerah na svetu in je ugotovil obžalovanja vreden povratek k najbolj primitivni logiki, ki je logika sile.
Švedski zunanji minister je govoril predvsem o Vietnamu in Češkoslovaški. Poudaril je potrebo takojšnjega prenehanja bombardiranja Severnega Vietnama in obsodil sovjetsko zasedbo CSSR ter jo je označil za tragično politično napako in za kršitev pravnih in moralnih načel.
Današnji seji .je prisostvoval tudi sovjetski zunanji minister Gro miko, ki je prišel ponoči v New York.
Ob prihodu v New York je Gro-miko na letališču prebral naslednjo izjavo: »Pred splošno razpravo v glavni skupščini OZN želimo še posebno opozoriti na veliko odgovornost Združenih narodov, ki jih imamo za učinkovito orožje pri ohranitvi svetovnega miru. Sovjetska zveza se je dosledno borila in se bo še dalje borila za mednarodno pomirjenje in za strogo spoštovanje listine Združenih narodov. Kot prej je naša država pripravljena sodeiovati v OZN in zunaj te organizacije z vsemi državami, ki želijo konec nevarnosti nove vojne in ohranitev miru. Sovjetska delegacija se bo trudila, da bi 23. zasedanje glavne skupščine pripeljalo do pozitivnih rezultatov glede miru. Prav s tem v zvezi je Sovjetska zveza predložila Združenim narodom nujne predloge za konec oboroževalne tekme, da bi dosegli razorožitev.«
Agencija Tass pravi v svojem komentarju, da ima govor ameriškega državnega tajnika Deana Ruska v OZN ton hladne vojne in ne vsebuje nobenega konstruktivnega predloga. «To, dodaja agencija, je
v nasprotju z zatrjevano Ruskovo željo po izboljšanju mednarodnega ozračja z novimi ukrepi o nadzorstvu nad oboroževanjem.« Agencija pravi zatem, da Ruskov govor ne prispeva k ostvaritvi ozračja, ki naj bi pripeljalo do pozitivne in konstruktivne proučitve hudih problemov, ki so pred glavno skupščino OZN. Dalje pravi agencija, da ton in govorica Deana Ruska spominjata na govore Posterja Dullesa, in da je Rusk, ko je govoril o CSSR. skušal ((razširiti dvom o razlogih Sovjetske zveze in drugih članov varšavskega pakta«. Končno pravi, da je bil Ruskov govor poizikus odvrniti pozornost navzočih od važnih in nujnih problemov, ki so na dnevnem redu glavne skupščine.
Nocoj je prišel v New York italijanski zunanji minister Medici, ki bo vodil italijansko delegacijo v skupščini OZN.
Tassov Komentar o Srednjem vzhodu
MOSKVA, 2. — Agencija Tass komentira danes sklep posebnega odposlanca tajnika OZN na Srednjem vzhodu Jarringa, da se odpove svojemu odposlanstvu, če ne bodo do 31. oktobra napredovali pri reševanju krize na Srednjem vzhodu. Agencija pravi, da je treba krivdo za zastoj pripisati Izraelu.
Tass ugotavlja da so arabske države v celoti sprejele resolucijo varnostnega sveta od 22. novembra 1967 kot podlago za sporazumno rešitev. Dalje pravi, da so arabske države predložile pozitiven načrt za postopno izvajanje te resolucije in so skušale pomagati pri odstranitvi tujih ladij, ki so ustavljena v Sueškem prekopu.
«S čim se Ianko ponaša Izrael? Oviral je operacije za osvoboditev ladij, poživljal je napetost na črti o premirju, priključil si je oelo vrsto zasedenega arabskega ozemlja, odkrito Je kršil sklepe številnih organizmov OZN in se postavil proti svetovni javnosti, ki zahteva umik okupacijskih čet.«
Na koncu pravi agencija, da je izraelsko izsiljevanje glavna ovira za ugoden zaključek Jarringovega odposlanstva. Ce bo to propadlo, bo vsa odgovornost padla na izraelske ekstremiste.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da so ameriški odgovori na sovjetski načrt za mir na Srednjem vzhodu nedavno sporočili sovjetskemu poslaniku v Washingtonu Dobrininu. Dodal je, da je potrebno podpirati napore Jarringa, da se omogoči sporazumna rešitev.
Sovjetski načrt predvideva umik izraelskih sil z zasedenega ozemlja, izjavo arabskih držav o prenehanju vojnega stanja z Izraelom in navzočnosti sil OZN, ki naj bi jamčile mir na mejah med Izraelom in arabskimi državami.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiintiii
Predsednik Jonas v Ljubljani in Zagrebu
Med pogovori v Ljubljani se je poudarila važnost tesnega sodelovanja krajev na obeh straneh meje - Danes v Kočevju proslava 25-letnice zasedanja prvega slovenskega parlamenta
LJUBLJANA, 2. — Prebivalstvo sveta Stane Kavčič, se je ugotovilo Ljubljane je danes zjutraj toplo in da pripravljenost krajev z obeh prisrčno pozdravilo predsednika av- strani meje, po čim večjem spozna-strijske republike Franza Jonasa, vanju omogoča široko neposredno ki je s soprogo in z ostalimi člani sodelovanje mimo državnih spora svojega spremstva prispel na kra- zumov in stikov. Predsednik Jonas
tek obisk v glavno mesto Slovenije. Na železniški postaji, kjer so predsedniku izkazali vse najvišje časti, so Jonasa pozdravili predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher s soprogo, predsednik republiške konference Socialistične zveze Janez Vipotnik, generalni pel. kovnik Janko Sekirnik in drugi zastopniki političnega in gospodarskega življenja Slovenije ter člani konzularnega zbora.
Neposredno po prihodu je visoki gost v spremstvu visokih zastopnikov slovenske republike obiskal mestni svet, kjer mu je v imenu Ljubljane zaželel dobrodošlico predsednik mestnega sveta inž. Miha Košak. Ta je med drugim poudaril, da Ljubljana združuje tesne stike s številnimi avstrijskimi mesti in da odnosi ria avstrijsko - jugoslovanski meji spadajo med najtesnejše odnose v Evropi, Jonas je v odgovoru izrazil zadovoljstvo, da mu je bila dana priložnost obiskati kraje, ki mejijo z Avstrijo, in izjavil, da se bo zavzel, da se mejno sodelovanje še bolj poglobi v korist sedanjih in bodočih odnosov med obema državama.
Pri obisku republiške skupščine so Jonasa med drugimi pozdravili zastopniki vseh občin in skupščin Slovenije, ki mejijo z Avstrijo. V pogovoru, katerega sta se udeležila tudi predsednik skupščine Sergej
((ideološkega značaj a«, v katerih so Kraigher in predsednik izvršnega
je obljubil, da bo vse pobude in predloge za poglobitev gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ki so bili poudarejni v razgovorih, pozorno proučil. Opoldne je predsednik skupščine Sergej Kraigher priredil kosilo, med katerim sta Jonas in Kraigher izmenjala zdravici.
Med večurnim bivanjem v Ljubljani si je predsednik Jonas ogledal tudi ljudsko in socialistično knjižnico in moderno stanovanjsko naselbino šiška. Popoldne je s svojim spremstvom odpotoval v Zagreb. Zagrebčani so toplo pozdravili visokega gosta na njegovi poti od železniške postaje do rezidence na Radičevem trgu Po kratkem počitku si je Jonas s soprogo ogledal zagrebško moderno galerijo, kjer so razstavljena izbrana dela jugoslovanskih umetnikov.
V dvorani šeškovega doma v Kočevju, kjer je bilo od 1. do 3. oktobra 1943 zasedanje prvega slovenskega parlamenta, bo jutri proslava te za slovensko ljudstvo važne 25-letnice. Proslava zgodovinskega kočevskega zbora bo povezana s slovesno sejo republiške skupščine Slovenije, katere se bodo udeležili zastopniki vseh družbeno ■ političnih organizacij, preživeli ko-
Brownov govor na kongresu laburistov
LONDON, 2. - Voditelj laburistične stranke in bivši zunanji minister George Browr. je podal danes na laburističnem kongresu poročilo stranke o dejavnosti vlade na polovici njenega mandata. Brown je med drugim poudaril, da je še vedno preveč privilegijev in da temeljno vprašanje ni samo večje ali manjše bogastvo, temveč to, da se vsem dajo enake možnosti. Dejal je: »Treb: je odpraviti privilegije in neenakosti na vseh sektorjih in še zlasti na sektorju, kjer se ti privilegiji najbolj odkrito kažejo, t. j. na sektorju šolstva.*
Brown je govoril tudi o svoji o-stavki in dejal: »Zapustil sem vlado, ker se nisen strinjal s številnimi problemi. Ne moremo reči, da je to najboljša mogoča vlada, toda je najboljša vlada, kar jih imamo. Sel sem, ker še posebno nasprotujem sklepu o odložitvi podaljšanja dobe šolske obveznosti.*
Brovvn je govoril tudi o potrebi odprave neenakosti na industrijskem sektorju, neenakosti med bogatejšimi in revnejšimi narodi. Dejal je, da je vprašanje revnejših narodov resno, ker prav v teh deželah živi največji del človeštva. «Ker se problem, ne rešujejo z besedami, je poudaril Brovvn, je predvsem potrebno okrepiti nase gospodarstvo, primerno uporabiti tehnične in človešk.. možnosti.*
Govoril je zatem o udeležbi prebivalstva pri dejavnosti javnih u-stanov in vlade in dodal, da morajo vsi organizmi, vlade, sindikati, parlament itd proučiti svoje delovanje, da se poveča udeležba prebivalstva pri njihovi dejavnosti.
Poudaril je zlasti potrebo nadzorovanja in omejevanja sredstev za množične komunikacije, zato da jih lahko uporabljaj, vedno drugi.
V odgovoru na kritiko, da laburistični dokument ne govori o nacionalizacijah, je Brovvn izjavil: cše dolgo časa bomo morali živeti v režimu mešanega gospodarstva. Vendar pa se meje med javnim in privatnim sektorjem gospodarstva spreminjajo.*
Na jutranji seji so razpravljali tudi o najemninah, o stroških gradbeništva in o kmetijskih pogodbah.
čevskega zbora, zastopniki vseh I Popoldne je govoril minister za občinskih skunščin Slovenile, za I fradbemštvo in za krajevne usta stopniki zvezne skupščine m za j love, ki je obrazložil zadevni prestopniki republiških skupščin. 1 gram vlade.
3. oktobra 1?
-------------1
Portugalska napeto pričakuje razvoj dogodkov
Ram po Salazar ju?
Portugalski diktator, 79-letni Antonio Oiiveira Salazar, je zbolel za možgansko trombozo in se bori s smrtjo. Zdravniki ocenjujejo njegovo stanje za brezupno. Čeprav bi si po čudežnem naključju le še opomogel, svoje funkcije nikakor ne bo mogel več opravljati.
Predsednik republike Thomaz je zategadelj že sklical izredno sejo državnega sveta, na kateri so se načelniki najvažnejših vladnih resorov pogovorili o Salazarjevem nasledniku. Kandidatov je bilo več:	bivši pravosodni minister
Marcel Caetano, bivši minister za čezmorske dežele Adriano Moreira in bivši zunanji minister Joao An-tunes. Državni svet se je odločil za bivšega pravosodnega ministra In profesorja za upravno pravo v Lizboni, 62-letnega dr. Marcela Caetana.
Od začetka stoletja je malo državnikov irnelo takšno absolutno oblast, kot jo je od leta 1933 imel dr. Oiiveira Salazar, ki so ga v njegovi deželi sovražili kot diktatorja in zatiralca najosnovnejših svoboščin. Ni čudno, če narod in politična opozicija praznujeta njegov dokončni odhod iz političnega življenja kot, osvoboditev, somišljeniki in zagovorniki njegovega režima pa vidijo v tem pravcato katastrofo.
Ta stran režimskih ljudi je tako velik, da je šef države Thomaz, po nekaterih poročilih sodeč, baje že poklical skupino pripadnikov ameriške varnostne službe, da bi v trenutku Salazarjeve smrti pomagali zatreti morebitne nerede v deželi.
Vsak, kdor se giblje v portugalskih ministrskih, finančnih in vojaških krogih, ve, da tam vlada zdaj ozračje napetosti in večne negotovosti. Odkar je vsemogočni diktator Salazar doživel možgansko kap In posebej še, odkar je v nezavesti, so po štiridesetih letih njegove vladavine začeli prvič resno postavljati vprašanje njegovega naslednika. V trenutku Salazarjeve smrti bo šef države admiral A merico Luis Rodriguez Thomaz moral imenovati novega predsednika vlade in nove ministre. Vprašanje pa je, če bo osrednja oblast kljub nedavnemu sklepu državnega sveta sposobna uresničiti svojo voljo.
Thomaz vsekakor sme računati na sile, ki še vedno poosebljajo Salazarjevo moč in ki so podporniki «reda» v državi. To so med drugim državna policija (PIDE), armada, različne komisije, cenzura, ministrska birokracija, finančni in trgovski krogi in drugi. Cim bližje je zamenjava oblasti na vrhu, tem manj se ta orodja oblasti obnašajo pasivno. Od nedavnega se razporejajo v skupine in podskupine. Nezaupljivo opazujejo drug drugega in skušajo ugotoviti, na čigavi strani je kdo. To vprašanje si zastavljajo danes salazar-jevci in opozocija. To pomeni, da je portugalsko bojišče kljub predvidenemu nasledniku Caetanu še vedno odprto.
Bolj bistvena kot pisana podoba različnih osebnih interesov in interesov posameznih skupin pa so v sedanjem položaju gospodarska ln politična vprašanja Portugalske. Poraja se namreč vprašanje, ali bodo v politiki do ((čezmorskih ozemelj» nadaljevali Salazarjeve metode ali pa bodo prebivalstvu v gospodarskem in duhovnem pogledu dali vendarle nekoliko več svoboščin.
Očitno je, da stališča in mnenja o tem niso enotna. Stališča podjetnikov lz matične države, ki so v ((čezmorska ozemlja« inve-
stirali svoje bogastvo, stališča častnikov, starejših generalov, kolonialnih guvernerjev ali admiralov, ki so v svojih čezmorskih ((poslanstvih« videli opravičilo za svoja iadjevja, se bistveno razlikujejo od stališč drugih Portugalcev.
Devet milijonov in pol Portugalcev živi na evropski celini, na Azorih in na Kapverdskih otokih, okoli dvanajst milijonov portugalskih državljanov pa v afriških deželah Gvineji, Angoli in Mozambiku. ((Portugalec«, ki je proizvod mnogih ras, ne razlikuje pri tem Evropejcev, Afričanov ali Azijcev. ((Rasne razlike« so tukaj predvsem socialne narave.
Toda Portugalska je v zadnjih sedmih letih, odkar se je v Angoli začela narodnoosvobodilna borba, ubrala s svojo politiko pot, ki jo vedno bolj oddaljuje od Evrope. Vladajoči krogi, ki si predstavljajo Portugalsko samo kot deželo z razširjeno mrežo kolonij, so se odločal, da bodo za vsako ceno vztrajali pri posesti »čezmorskih ozemelj«. Od te odločitve jih ne more odvrniti niti vedno bolj naraščajoče osvobodilno gibanje v Angoli, čeprav jih to postavlja pred izbiro, da naraščajoče vojaške izdatke še dalje za nedoločen čas plačuje metropola ali pa jih prenesejo na potencialno bogata kolonialna področja, tako da ta ozemlja gospodarsko razvijejo.
Ta druga rešitev se zadnji čas vedno močneje uveljavlja. Kljub tradicionalnemu nezaupanju do tujega kapitala je Lizbona vedno bolj prisiljena dovoljevati velikim podjetjem, da z mešano mednarodno udeležbo investirajo svoj denar v njenih kolonijah. Pomembno vlogo investitorja igra pri tem Južnoafriška republika. Angola je, na primer, tik pred prehodom !z plantažnega gospodarstva v eks-traktivno Industrijo. Poleg diamantov in nafte, ki jih že izkoriščajo, so našli tukaj tudi baker In druge kovine. Tako sl skuša Portugalska s pomočjo tujega kapitala in strokovnjakov zagotoviti sredstva za kritje naraščajočih vojaških izdatkov, ki že grozijo, da bodo zadušili nerazvito metropolo. Lizbona je prisiljena na to delno modernizacijo gospodarstva v ((čezmorskih ozemljih«, ki ne bo obsegala samo kmetijstva, če si hoče še nekaj časa ohraniti svoje kolonije. In ker samo to ni videti dovolj, se je odločila tudi za širše gospodarsko in vojaško sodelovanje z dvema rasističnima državama v Afriki, kot sta Smithova Rodezija ln Južnoafriška republika.
Medtem ko se je v kolonijah začel ta novi razvojni proces, pa prebivalstvo matične dežele živi še vedno v predindustrijski družbi ndPbTtugalska daje vojake inriz velikega mesta Lizbona nekaj bančnikov,- veletrgovcev,- - visokih' 'U-pravnih uradnikov ter častnike, ki vodijo razvojni proces v kolonijah, ga delno nadzorujejo m si pri tem kopičijo ogromna bogastva. Kapital in strokovnjake za uresničitev Industrijske ekspanzije pa mora pretežno vendarle iskati v tujini.
Gospodarska rast metropole je v zadnjih letih zastala. Od leta 1959 niso objavili več nobenih statističnih podatkov o številu nepismenih, čeprav nekateri poučeni ljudje upravičeno domnevajo, da 51 odstotkov prebivalstva ne zna brati in pisati.
Spričo takšnih okoliščin veliko število delavcev zapušča deželo in si išče zaposlitev in boljši zaslužek v Franciji, Zahodni Nemčiji in celo v sosedni Španiji. Trenutno dela v tujini okoli 300 tisoč Portugalcev ali sedmina vsega od-
raslega moškega prebivalstva.
Dosedanje opozicijske stranke krščanskih demokratov In več ali manj socialIstično usmerjene levice so se po drugem vatikanskem koncilu občutno okrepile z novo katoliško socialistično skupino. Tej opoziciji utegne prej ali pozneje uspeti, da bo razvila politično zavest Portugalske in spremenila togi korporativni Salazarjev sistem. Ali se bo to razvilo po razvojni poti ali z revolucijo, je odvisno od notranjih razmer in nadaljnjega razvoja dežele.
Vse opozicijske skupine "iščejo somišljenike tudi med portugalskimi delavci v tujini. Dopovedujejo Jm, da je Portugalska danes ravno takšna, kot je bila v trenutku, ko so jo zapustili. Ce ne želijo, da bi takšna ostala, potem naj jo pomagajo spremeniti.
Sicer pa ob Salazarjevem kritičnem zdravstvenem stanju v vsej deželi napeto pričakujejo potek m Izid dogodkov po diktatorjevi smrti. To pričakovanje je tudi polno upov.
Tudi turinski Fiat bo prisoten na pariškem avtomobilskem salonu s svojimi vozili: na sliki fiat 850 v modelih beriina, speciai, šport coupe in šport spider
1300 RAZSTAVLJAVCEV IZ 23 DRŽAV
Jutri v Parizu odprtje avtomobilskega saloni
Precej bo zakulisnih razprav o krizi domače industrije in domnevnem sporazumu Cilroen-Fiat '
PARIZ, 2. — Jutri bo v tradicionalnem okviru velesejemskega področja pri vratih Versaillesa odprl vrata številnim obiskovalcem 55. »Salon de l’Auto». Po predvidevanjih si bo to veliko mednarodno avtomobilsko razstavo ogledalo malo manj kot milijon ljudi. Na področju 110.000 k v. m, kar je dva-najstkratna površina Plače de Concorde, bo Salon 68 Zbral pod streho 1300 razstavljavcev lz 23 dTžav. Na ogled občinstva bo 110 avtomobilskih znamk In sicer 28 britanskih, 18 francoskih, 17 nemških, 16 severnoameriških, 14 italijanskih, 4 jaiponske, 3 avstrijskih, 3 švedske, 2 sovjetski, 2 češkoslovaški, 1 holandska, 1 belgijska in 1 španska. Poleg tega bodo razstavili zadnje sodobne modele tudi karosirjl, ki jih
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiffiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V SOVJETSKI LITERARNI GAZETI
Ostra kritika papeževe enciklike «Huraanae vitae»
Cerkev se noče odpovedati svojim srednjeveškim dogmam
MOSKVA, 2. — ((Literarna gaze-ta» je danes objavila kritično analizo papeževe enciklike ((Humane vltae«, s katero je napadla zaključke dokumenta o nadzorstvu rojstev s pomočjo umetnih protikonpcep-cijskih sredstev.
Papež — je napisano v uvodniku, ki je eden od številnih člankov objavljenih na celi strani — še vedno podpira cerkveno doktrino o neločljivi enotnosti zakonskega dejanja, s čimer zmanjša namen zakona na samo rodovitnost. Ta dogmatični položaj, ki praktično zanika zakonu in ljubezni duhovne plati, ob koncu koncev izenači človeško bitje z živaljo, ženska pa naj bi bila, kot v preteklosti, samo stroj za oplojevanje brez volje in pravic.
Glasilo zveze sovjetskih pisateljev, ki večkrat s precejšnjo avtoriteto razpravlja o političnih, znanstvenih in socialnih vprašanjih, objavlja na strani, ki jo je posvetilo encikliki, analizo besedila do-iKjttneote , .z .. dobesednimi odstavki in ž uredniškim komentarjem." Na išti strani je. tudi zelo polemičen članek znanega sovjetskega pediatra, 95-letnega prof. G. Speranske-ga, ki navaja in istočasno z zelo živahnim tonom zavrača teze katoliške cerkve o nadzorstvu rojstev.
V uvodniku pa je navedeno, da se katoliška cerkev z nedavno encikliko o protikoncepoijskih kemičnih sredstvih «ni odpovedala svojim srednjeveškim dogmam in je pokazala absolutno nezmožnost, da sledi novim problemom«. Enciklika pozablja na ((različne socialne in gospodarske razmere, v katerih živijo razni narodi na svetu« in postavlja na isto raven »bogataše in reveže«, s čimer ponavlja znani koncept «svobode», ki naj bi po buržoazni propagandi nudila iste možnosti tako milijarderju Texasa kot brezposelnemu brooklynskemu črncu.
Pavel VI., ki z besedami priznava številne, spremembe na svetu, zaključuje uredniški komentar, ne samo pozablja na socialno vlogo ljudi, temveč jim ne dovoljuje niti osebni razvoj, ker v njih vidi samo večno in nespremenljivo »grešno naravo. Na tej podlagi slonijo teze cerkvene doktrine, ki se kljub želji po napredku, ne more otresti dogmatizma in metafizike.
V ANGLIJI IN AMERIKI
Katoličani in duhovniki proti papeževi encikliki
LONDON, 2. — Petinpetdeset britanskih katoliških duhovnikov je danes v odprtem pismu časniku »Times« javilo škofom, da se »zaradi vesti« ne morejo ukloniti papeževemu sklepu o nadzorstvu rojstev. V pismu sicer priznavajo nevarnost pretirane uporabe protikon-cepcisjskih sredstev, ki pa so v nekaterih 'primerih potrebna.
Na tiskovni konferenci so duhovniki izjavili, da se ne nameravajo upreti oblasti papeža in škofov in da je pismo le odraz njihove vesti. Med podpisniki pisma je tudi Paul Weir, ki so ga zaradi njegovih pogledov v korist nadzorstva rojstev suspedirali.
SAN FRANCISCO, 2. — Po anketi, ki jo je izvedla jezuitska univerza v San Franciscu, je 72 odstotkov ameriških katoličanov za uporabo protikoncepoijskih sredstev. Ni pa znano, je pripomnil e-den od avtorjev ankete, če se je mnenje anketiranih spremenilo po papeževi encikliki. Poročilo navaja, da je večji del 1024 anketiranih poročenih katoličanov za ločitev pod določenimi pogoji, za poroko duhovnikov in tudi, vedno v določenih pogojih, za sterilizacijo.
IZDELAN DOKONČEN ELABORAT 0 INVESTICIJAH
Kakšne bodo značilnosti nove hitre ceste Šentilj-Gorica
Cesta bo za 11,4 km krajša od dosedanje - Stala bo 14,5 milijonov novih dinarjev za kilometer, inihla bo 11.000 mostov in mostičkov ter 1.771 m predorov - Celotno štiripasovno cestišče bo široko 26,40 m
••n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia«iii>i mi iniiiiii iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiniiininiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiuiiiiiiiiMiiiniiiiii
KATASTROFALEN OBRAČUN LETOŠNJE RES NESREČNE PLEZALNE SEZONE
Kakih 60smrtnih žrtev, isto število ranjenih in na desetine in desetine reševalnih odprav
Neprevidnost in slabo vreme botrovala najhujšim nesrečam v gorah
RIM, 2. — Kakih 60 smrtnih žrtev, približno isto število ranjenih In na desetine in desetine reševalnih odprav: to je prvi, sicer še nepopoln obračun letošnje nesrečne alpinistične sezone, ki je zaradi številnih nezgod, posebno v juliju ln avgustu, vzbudila zanimanje javnosti, tudi tiste, ki se za planinstvo malo ali pa nič ne zanima. Skupne, Je izjavil predsednik gorskih reševalnih skupin Bruno Tonilo, je bilo v primerjavi z lansko sezono veliko več nesreč. Ta povišek naj b; bil okoli 15 odstotkov.
Sezona množičnih vzponov je že za nami. Sedaj nastaja vprašanje, če predstavljajo vzponi v hribe res blaznost ali pa če so nezgode sad nepripravljenosti in predvsem nevednosti številnih ljubiteljev gora, ki se hočejo v nekaj dneh počitnic vzpenjati po strminah ne glede na vreme in težave in to brez pomoči vodičev in njihovih nasvetov.
Odgovor vodičev in članov gorskih reševalnih odprav je Jasen. Vsi ti ljudje govorijo o neprevidnosti, ki je botrovala 90 odst. nesreč v gorah. Preostale odstotke je treba pripisati slučaju, ker pač nesreče ni mogoče predvidevati, že sami vzponi predstavljajo podvig poln nevarnosti tudi za izkušene ljudi z dolgoletno prakso ln za vodiče, kar Jasno dokazuje primer smrti ((veverice« in gorskega vodiča Ivana Dibono iz Cortine d’Ampezzo, ki je med vzponom na Tri Cime di La-varedo zgrmel v globino.
Poleti so se po časnikih večkrat pojavila imena Ortlesa, prelaza Gardene ln Lavareda, kjer je bilo največ nesreč: plezalci so omahnili v smrt v skupinah, pet na eni, trije
na drugi, medtem ko je bilo tudi veliko ranjenih. Veliko pa je bilo tudi neprevidnih plezalcev, ki so šli v hribe in ostali v stenah, dokler jih niso rešili člani gorskih reševalnih skupin.
Za korpuse gorskih reševalnih enot je bila letošnja sezona res trda: trikrat ali štirikrat na teden so morali na pomoč, skoraj vedno ponoči, v izredno slabih vremenskih razmerah in v naglici v upanju, da se jim bo posrečilo rešiti človeško življenje. To Je preveč, pravijo tl ljudje, tudi za osebe, ki so vajene gora, katerim pa vseeno ne zaupajo.
Največ smrtnih nesreč Je bilo letos na Tridentinskem - Gornjem Poadižju in okoli Belluna. Nemci, Francozi, Avstrijo! in Italijani so trumoma hiteli v gore na tem področju. Najhujša nesreča se je pripetila na Ortlesu, kjer je naveza petih oseb zgrmela v prepad, štiri trupla ponesrečencev so spravili v dolino šele po nekaj dneh, medtem ko je peta žrtev še vedno v stisku ledu. Med julijem in avgustom so štirje plezalci padli s skupine Cir na prelazu Gardena. V eni sami nesreči so umrli trije mladeniči, ki so se po vzponu že vračali v dolino. Pravcati pokol pa je bil na Tre Cime di Lavaredo, kjer so v avgustu izgubili življenje vodič Ivano Dibo-na, univerzitetni profesor ln mlad Francoz, črno leto Treh Cim se je zaključil septembra s smrtjo dveh mladeničev: prvi je zgrmel s Cime Grande, drugi pa s Cime Piccole.
Na vsak način je vreme glavni krivec teh nesreč. Nestanovitno, včasih tudi pravcata zimsko vreme, ki je pokrilo gore z ledom in sne-
gom, je spravilo v težave na desetine in desetine navez. Pray zaradi slabega vremena so se številni plezalci odpovedali vzponom na Mont Blanc in na bolj znane vrhove zapadnih Alp in so se usmerili v Dolomite. Na tem planinskem odseku pa so si številni plezalci izbrali za cilj vzpon na Piz Badile. Potem ko je trem Italijanom in trem Švicarjem uspel prvi zimski vzpon po severnovzhodni steni, so nekateri poskušali priti na vrh po isti poti tudi letos poleti. Mnogi so se morali odpovedati temu načrtu, drugi pa so vseeno poskušali, a jih je vreme prisililo k dolgemu bivakiranju v steni. To je primer Ljubljančanov Barbke in Petra Šče-tinina, ki sta si morala izkopati bivak v ledu, kjer sta pod majhnim šotorčkom čakala teden dni na rešitev.
Dolomiti pa so bili najbolj privlačen cilj za vzpone. In prav v teh gorah je bilo precej mrtvih in še več ranjenih. Kasneje so se plezalci usmerili na Tre Cime di Lavaredo, kjer je moč v poletnem času videti na desetine navez. Sploh imajo te stene kot idealno gorsko telovadnico, kjer je vsem dana možnost uživanja, ki jim ga nudi vzpon. Toda visoke gore niso potrpežljive s tistimi, ki ne poznajo zakonov gora. In s slabim vremenom ni težko zaiti tudi s poti, ki ni preveč nevarna in končati v točki, od koder ni več možen povratek. Znani vodič in »veverica« iz Cortine Albino Alpvera pravi, da vabi v hribe na področju kot so Tre Cime na stotine plezalcev neki psihološki mehanizem. Plezalci se
težav lahko s kričanjem pokličejo reševalce. Nasprotno pa se dogaja na Civetti, kjer skoraj ni nesreč zaradi neprevidnosti. Tja se podajajo namreč samo tisti, ki se zavedajo, da se morajo zanesti na lastne sile.
Lorenzo Lorenzi, tudi on cortin-ska «veverica», pa meni, da predstavljajo tudi plezalne šole indirektni vzrok povečanja nesreč v gorah. Iz teh sol pride vsako leto približno pet tisoč »diplomiranih« plezalcev, ki so sicer dobro pripravljeni za manjše vzpone in dobro poznajo sisteme in osnovne korake. Mnogi pa menijo, da je stometrski vzpon isto kot plezati 600 metrov dolgo pot. Razlika ni samo v času vzpona. Trebo je pač pomisliti tudi na utrujenost, na reflekse, ki ne odgovarjajo kot v začetnem delu posebno pri ljudeh, ki niso dovolj izvežbani. Nekateri pa se celo drznejo voditi navezo, zaradi česar se število žrtev pove ča. Šole, pravi Lorenzi, so koristne, vendar se morajo plezalci zavedati, da je treba postopoma preiti na težavne stopnje in da je potrebno vežbanje, ker ni mogoče priti do kondicije v nekaj dneh. Ugodje, ki marsikomu nudi lep vzpon, pravijo nekateri, je vreden tveganja.
Zanimivo je, da je v teh letih, pa čeprav se je močno povečalo število plezalcev, nazadovalo delo gorskih vodičev. Vodiči in sploh ljudje, ki so v stalnem stiku z goro delajo vse, da bi ta šport približali vsem. Vseeno pa ni mogoče zahtevati od teh ljudi, da stalno tvegajo zaradi neprevidnosti drugih in da tvegajo lastno življenje
namreč zavedajo, da v primeru1 za rešitev življenja drugih.
Sklad za ceste v Sloveniji je pred kratkim izdelal dokončen elaborat o investicijah, potrebnih za gradnjo hitre ceste Šentilj-Gorica, s "katero se bo Slovenija povezala na eni strani z omrežjem avtocest v Italiji ter se tako rešila iz prometne izolacije v osrčju Evrope.
Poročilo, ki spremlja elaborat, naglaša, da meri sedanja cestna zveza iz Šentilja v Gorico 264,7 km, nova hitra zveza pa bo za 11,4 km krajša ter bo dolga 253,3 km. Prednost nove zveze bo tudi v tem, da bo obšla devet velikih središč (Maribor, Slov. Bistrico, Slov. Konjice, Celje, Ljubljano, Vrhniko, Postojno, Ajdovščino in Novo Gorico) in bo odpravila vrsto hudih vzpetin, kakršne mora zdajšnji promet premagovati danes na odsekih med Mariborom in Celjem, med Vrhniko ln Postojno ter med Razdrtim in Podnanosom, če upoštevamo tudi manjše trge, vasi in zaselke, je sedanja oesta speljana v 35 odst. vse svoje dolžine po obljudenih krajih (teh so tehniki našteli 73), ima poprečno po 11 vpadnic na vsak kilometer in prečka železniško progo na petih mestih. Na njej je 250 ozikih ovinkov, med temi pa je kar 33 «ovi-nkov smrti«. Vse to občutno zmanjšuje dejansko hitrost prometa, ki se danes odvija poprečno po 56 km na uro.
Cesta je zaradi vsega tega nevarna: na njej so pri 862 nesrečah našteli 46 smrtnih primerov, 768 ranjenih ljudi in 27 milijonov dinarjev gmotne škode. Strokovnjaki So ugotovili, da nosi krivdo za 20 odst. vseh nesreč sama cesta.
Nova hitra cesta bo tekla na 76 odst. celotne dolžine po ravnem, ha 15 odst. po gričevnatem ter na 9 odst. po goratem svetu. Najvišjo točko nadmorske višine bo dosegla pri Postojni, in sicer 609 m. medlem ko bo tekla pri Mariboru na tišini 274 m, pri Ljubljani 300 m. pri Razdrtem 588 m. pri Gorici pa pa višini 75 m nad morjem. Na 19 odst. celotne trase bo speljana premočrtno.
Geološka sestava tal je na nekaterih mestih precej neugodna za takšno konstrukcijo: v tem pogledu je posebno težak odsek Ljub-Ijana-Vrhnika, Inženirji pri Cestnem skladu so izračunali, da bo treba za vsak dolžinski meter nove ceste izkopati poprečno po 108 in nanositi poprečno po 91 kub. m materiala. Na celotni dolžini bo okoli 11.000 mostov in mostičkov, skupna dolžina predorov pa bo znašala 1771 m. Priključke na novo žilo 'bodo zgradili v bližini vseh važnejših središč, na našem bližnjem področju pa pri Postojni. Razdrtem, Vipavi, Ajdovščini in Gorici.
Promet po sedanji cesti je znašal lansko leto v poprečju po 5590 motornih vozil na dan, na nekaterih odsekih, kjer je najbolj razvit promet s tovornjaki, pa so teh vozil našteli poprečno po 3522 na dan. Za leto 1970 računajo, da bo promet samih osebnih vozil in avtobusov, torej brez tovornjakov, presegel v poprečju 10.000 enot v 24 urah ln da se bo tedaj promet lahko razvijal le s hitrostjo 26 kilometrov na uro.
Cesta bo stala 3.665.700.000 novih dinarjev, to je približno 14,5 milijonov za kilometer. Najprej nameravajo zgraditi odsek Hoče-Levec (51,4 km) na. štajerskem in odsek Vrhnika-Postojna (32.1 km). Ta dva odseka naj bi se začela graditi prihodnje leto, izročil! pa naj bi ju prometu v letu 1973. Pozneje — ieta 1974 — bodo začeli graditi ostale odseke: šentilj-Hoče (26 9 km), Levec-Vrhnika (87.9 km) in Postojna-Gorica (55 km), ter lih dokončali v letu 1978,
Za prva dva odseka (Hoče-Levec in Vrhnika-Postojna) je potrebnih nekaj nad 1 milijardo novih dinarjev ali okoli 86 milijonov dolarjev: od tega naj bi polovico prispevala Preventivni sklad ln Sklad za ceste, polovico pa naj bi krili z mednarodnim posojilom, verjetno na 25 let ln po obrestni meri 6.25 odst. Na tej cesti bi Jugoslavija prvič uvedla cestnino, s katero bi vračala anuitete.
Cesta bo štiripasovna. Reden profil vsake »polovice« z dvema voziščema bo naslednji: planum 26,40 m, vozišče 2x7,50 m plus odstavni pas v višini 2,50 m. Nad 50 cm debelim tamponskim slojem bodo položili 12 debel stabilizacijski sloj bitumenizi.ranega rečnega prodca-nad tem bo 4 debel vezni sloj iz asfa I: bet ona, nad tem pa bo končno 4 cm debel obrabni sloj iz asfait-betona z eruptivnim agregatom.
ponovno na delo. To se je zgodilo, ker je sodišče na podlagi Taft -Hartleyevega zakona proglasilo stavko «škodljivo za varnost države«.
IZREDEN DOGODEK
V Birminghamu rojstvo šesterčkov
Ena od štirih deklic je kmalu po porodu umrla
BIRMINGHAM, 2. — Tridesetletna Sheila Ann Thorn iz Northfiel-da blizu Birminghama je danes rodila šesterčke: štiri deklice in dva fantka. Ker so se otroci rodili dva meseca pred predvidenim rokom, so vse spravili v inkubacijske naprave. Ena od deklic je kmalu po porodu umrla. Zdravniki najmodernejše porodnišnice v Birminghamu, ki so jo odprli šele pred mesecem dni, menijo, da imajo otroci 50 odst. možnosti, da ostanejo pri življenju. Okoli matere, ki so ji napravili carski rez, je bilo 28 zdravnikov, zdravnic in bolničark. Za vsak primer je bilo pripravljenih tudi 7 anestezistov, ki so vzeli v varstvo novorojenčke. Zdravstve-no stanje matere je dobro in tudi ctroci — Jan, Roger, Lynne, Julie in Susan — se še kar dobro počutijo. Thornova se zaveda, da je malo upanja za rešitev otrok, ven dar vseeno upa, da ji bosta ostala vsaj dva. Zenska je že deset let poročena in ker otrok ni hotelo bi ti, je poskusila z zdravljenjem proti sterilnosti. Zaradi tega je tudi skoraj ves čas nosečnosti preživela v bolnišnici.
V prvih dvanajstih urah bodo otroke dojili z neko sladkorno tekočino, kasneje pa z mlekom, ki jim ga bo nudila »Banka človeškega mleka«.
riški Indijanci govore kar 1.200. Važnih jezikov je samo 13, je pripomnil znanstvenik, ki je dodal, da je najbolj razširjen kitajski jezik, kateremu sledi angleški,
Ruščina, je podčrtal Satorre, ni najbolj razširjen jezik: govori jo samo nekaj več kot 50 odstotkov 220 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze, medtem ko se ostali izražajo v ostalih 145 jezikih, ki so v rabi v državi.
PARIZ, 2. — V svojem stanovanju v pariškem predmestju Neuil-ly je danes umrl v starosti 81 let francoski slikar Marcel IJuchamp.
NEW Y0RK, 2. - Sindikati pristaniških delavcev ZDA je danes
MED BOJI V BIAFRI
Smrt jugoslovanskega zdravnika pri Okigwi
Življenje izgubil tudi član švedske ekipe RK
LAGOS, 2. — Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da so med srditimi boji med nigerijskimi in biafrskimi silami padli v okolici Okigvvija štirje prostovoljci Rdečega križa.
Vest so potrdili tudi iz Ženeve, kjer je Mednarodni odbor Rdečega križa javil, da sta med boji za mesto Okigwi padla 32-letni dr. Dragan Hercog, ki je pripadal jugoslovanski zdravstveni ekipi in 32-letni član švedske reševalne ekipe Robert Carlsson. Drugi član švedske ekipe, Percy Nilson, je bil težko ranjen. Odbor Rdečega križa je naročil svojim delegatom, da o-stanejo v Biafri tudi po napredovanju zveznih sil.
Tudi dva člana svetovnega cerkvenega sveta, angleški pastor A. Savoury in njegova žena, sta padla med boji v istem kraju.
V INDIJI
Komemoracija ob stoletnici rojstva M. Gandija
NEW DELHI, 2. — Indijska zveza je danes otvorila komemorativne svečanosti ob 100-letnici rojstva Mahatme Gandija. Komemoracije bodo trajale celo leto in se bodo zaključile 2. oktobra 1969.
Na svetu govore 2.976 .jezikov
Kitajščina najbolj razširjena
ALICANTE, 2. — Delegat na svetovnem jezikovnem kongresu v Ali-canti prof. Anders Servilla Sator-1 re je izjavil, da na svetu govo pozval svoje člane, da se javijo i rijo 2.976 jezikov. Od teh jih ame
>tno^ k
Sovjetska tiskov-
V SZ izstrelili «Kozmos 244»
MOSKVA, 2. na agencija Tass. je^. (jane,s,,javila izstrelitev umetnega satelita vrste »Kozmos« brez človeške posadke. »Kozmos 244» je opremljen z znanstvenimi napravami za vesoljska raziskavanja.
bo 103. Ljudje si bodo ogledali i d' zadnje modele Industrijskih i zli, koles ln motornih koles.
Brez dvoma bo na letošnjem I Ionu precej vročih razprav, pose« za kulisami, o problemih medij rodne avtomobilske industrije in! posebno francoske. Francosko ij dustrijo lahko danes primerjali motorju, ki da vse iz sebe, da P tegne Isto vozilo iz blata. Bo to \ seglo, pravijo poznavalci domuj razmer, če bo država še nadai držala stisnjene zavore? Avtom bilska industrija je, kot tudi spij francosko gospodarstvo, močno o čutila posledice majskih in jun skih dogodkov. V maju, juniju j juliju je proizvodnja padla za 2* odst. v primerjavi z istim obdaj Jem lanskega leta, v prvih sed® mesecih pa so zabeležili nazadovj nje za 4,2 odst. Medtem ko je P gistraoija francoskih avtov padi za 6,5 odst., se je od pomladi moča povečalo število uvoza tujih znalrf Tudi Izvoz francoskih vozil se j sicer povečal, vendar ni mogel n* daknadlti Izgub Iz majskega in j* nijsikega obdobja. Zato domači i* dustrijci vabijo vlado, da «popus( zavore na davčnem področju«. \
Za kulisami salona se bo prt gotovo precej govorilo tudi o b dočnosti Citroena in sporazumu, j naj bi ta industrija zaključila » pa je na tem, da ga sklene, s Kis tom. Kljub temu pa se bo vel® večina ljudi odpravila do Versail' lesa, predvsem da vidi le nove ffli dele avtomobilov.
SEVEDA V KALIFORNIJI
Osebna stavka gospodinj« Sandre
STOCKTON (Kalifornija), 2. ' Triindvajsetletna gospodinja Safl dra Wagner je stopila v osebi" stavko, da doseže boljše delov« pogoje. Dela se ne bo oprijela, 60 kler ne bo mož začel pogajanja j njo. Wagnerjeva je izjavila, d* njen mož dela 40 ur tedensko pri! ti plačilu, medtem ko ona dela z*: stonj 120 ur. «Ni pravično« je izj*' vila in dodala, da so njeni st» z možem še prisrčni, a da sopro! že kaže zaradi uživanja obloženimi kruhkov znake utrujenosti. V mnenje moža? «V tem primeru j* najbolje ignorirati ga.
L’AQUILA, 2. — Učenci osnova* šole v Oriona del Marši so dane* stopili v stavko. V spremstvu mi ter so demonstrirali zaradi šolsK« stavbe, ki je v nevarnosti, da s« podere. Očetje in matere so zagrtf; žili, da otrok ne bodo pošiljali * šolo, dokler ne bodo te popravili'
STOLPEC
INA
BODOČNOST VAŠIH OTROK:
REŠEN PROBLEM Z ŽIVLJENJSKIM ZAVAROVANJEM
Članek zanima starše, vse starše ter »tiste ki so . . . ali pa ki bodo starsi«. Najtežji problem je za starše — kdo se tega ne zaveda — kako zagotoviti bodočnost otrokom. Ta problem pos ane vedno bolj pereč, medtem ko otroci rastejo in se približujejo kritični starosti 18-20 let, ko se bodo vpisali na univerzo ali pa se bodo morali odločno vključiti v gospodarske dejavnosti in se bodo oddaljevali od prvotne družine da bi si ustvanh svojo. In ravno v tem obdobju občutijo starši in otroci vso tezo vprašanja bodočnosti.
h, Prav, redkc T tiste družine, za katere ta problem ni bistven, ker razpolagajo z zadostnimi ekonomskimi sredstvi. hiJr°-r° *VSi druLžl,nski °četje P« občutijo vso tezo tega pro-oiema in to tem bolj čim več so navezani na otroke. Na žalost pa prtmnogokrat ne morejo najti primerne rešitve, odnosno jo ciobijo z velikimi žrtvami.
Življenjske zavarovanje nudi vsem staršem enostavno rešitev tega težkega vprašanja. Moramo samo. . . misliti pravočasno; moramo skrbeti že danes, ko so otroci še majhni.
i osebno obliko življenjskega zavarovanja, ki pride v poštev v takih primerih, imenujemo »zavarovanje za določeno dobo«-na dan, katerega ste izbrali, bo vaš sin (odnosno vaša hčerka) prejel — cisto gotovo in ne glede na to če boste še pri živlieniu — vsoto, ki ste jo vi vnaprej določili.
Primer vam bo ponazoril našo misel. Oče star 28 let želi zagotoviti sinu ali hčerki (staremu 1 leto) 2 milijona in 500 tisoč ir, za njegov 19. rojstni dan. Sklene življenjsko zavarovanje
*Za ST dobo» infce obveže- da b0 Plačeval največ 18 let po_ lu.uuo lir mesečno. Zavarovana vsota bo vedno izplačana docim bo prenehala obveznost plačevanja mesečnih obrokov kolikor bi zavarovanec preminil v tem časi
Trdno smo prepričani, da ne obstaja drugi način, s katerim bi lahko zagotovili svojim otrokom bolj gotovo, bolj praktično bolj koristno in bolj enostavno mirno bodočnost.
Vsem vam staršem, ki skrbite za bodočnost otrok pravimo: pomislite dokler imate dovolj časa in se zavarujte.
i BrJT?bv!zn? se lahko obrnete na agencije Istituto Nazio-nale delle Assicurazioni, ali pa nam pošljete priloženi odrezek prilepljen na dopisnici: prejeli boste vse zaželene podatke.
KDOR DOBRO PRERAČUNA, SE ZAVARUJE 6
I---------
| Ime.....
Priimek
Ulico
I
I Poštni kodeks in mesto.
I
PD/38
I
Spoštovani
ISTITUTO NAZIONALE,

DELLE ASSICURAZIONI Via Sallustinoa 51 00100 ROMA

Bogastvo slovensko ljudske pesmi posebej še v Beneški Sloveniji
Modni kotiček
Kakor smo ob času poročali, je bilo od 21. do 23. septembra v Goric) srednjeevropsko srečanje strokovnjakov, ki so razpravljali o ljudski kulturi v srednjeevropskem prostoru. Na srečanju, ki so se ga udeležili italijanski, slovenski, hrvatski, češkoslovaški, avstrijski in nemški strokovnjaki, je govoril tudi znan) slovenski izvedenec prof. Milko Matlčetov, ki je govoril o pripovedni ljudski pesmi pri Slovencih. čeprav je zasedanje časovno že dokaj za nami, objavljamo njegov referat, ker menimo, da bo zanima' naše bralce, saj gre za našo kulturno dediščino, ki smo jo dolžni poznati.
Primerjalno proučevanje pripovednih spevov, ki prehaja od klasikov, kakršni so Nigra, Krohn,
IVeselevski, Menendez-Pidal, Meier,
Murko, Barbi, Kuželja, Grafenauer,
Seemann, Horak, Toschi, Santoli itd. v izkušene roke, kakršni so Brednich, Bronzini, Kretzenbacher,
Kumer, Putilov, Vargyas in mnogi drugi, je vedno privlačno in polno zadoščenj, pa čeprav hkrati ni tudi brez najrazličnejših težav in nevarnosti. Najnovejšega datuma pa je primerjalno proučevanje glasbenega elementa ljudskih pesmi.
Na pot, ki jo je utrl Wiora, so se z navdušenjem napotili Nataletti,
Suppan, Vodušek in drugi. Kar zadeva proučevanje ljudske pesmi v nacionalnih mejah, je treba priznati, da je bilo doslej veliko storjenega in da je še veliko pobud v teku. Kar pa zadeva primerjalno proučevanje v mednarodnem okviru, se mi zdi, da se je po velikem zaletu izpred enega stoletja delo upočasnilo. Žal so raziskovalci, kakršen je bil Seemann, še vedno le občasni pojavi. Le redki so raziskovalci, ki so sposobni zajeti materiale, ki so razpršeni od Baltika do Egejskega morja, od Atlantika do Kaspijskega morja. Najraje ostajamo v «ugodnem družinskem okolju* in to nekdo na neo-latinskem, drugi na germanskem, tretji na slovanskem področju in Podobno. Toda prav na področju proučevanja ljudske pesmi sleherni izolacionizem prej ali slej škoduje, kajti za pesem ni in nikoli ni bilo nepremostljivih ovir.
Kot značilen primer, kako nepomembne so sedanje etnično-jezi-
•••iiiiiiiiim,,,,,,,,,,,i,,li„,iiiiiimiiiHiiiiiiumm"U
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
kovne, verske in politične meje glede razširjenja ljudskih pesmi, bi mogli navesti slovito balado o mladenki, ki so jo živo zazidali v kako javno zgradbo, da bi tej zagotovili trdnost. Na delu Panonske nižine ter na Balkanskem polotoku je balada, o kateri govorimo, razširjena pri vseh narodih in sicer pri Grkih, Albancih, pri vseh južnih Slovanih, pri Romunih in Madžarih. In to ne glede na dejstvo, da ti narodi pripadajo različnim indoevropskim jezikovnim vejam, celo jezikovni skupnosti, ki ni in-do-evropskega izvora, kakršna je madžarska jezikovna skupnost.
V jugovzhodni Evropi bi mogli z lahkoto najti veliko podobnih primerov vzidane ženske. Osrednja Evropa pa, vsaj kar zadeva pripovedno pesem, ne pozna ekskluzivnih tem, ki bi bile lastne vsemu ali vsaj pretežnemu delu tega prostora in ki bi jih ne zasledili tudi drugje. To bi mogli pripisati večji odprtosti tega področja, njegovemu osrednjemu položaju, ki ga zato dela tudi prehodno. Na njem se torej srečujejo najrazličnejši duhovni tokovi, ki prihajajo z Juga ali Severa, z Zahoda ali Vzhoda. In ljudska pesem je bila vedno del teh tokov.
Zgodovina evropske pripovedne ljudske pesmi — ki jo je treba šele sestaviti — se je začela v prvih stoletjih našega štetja. Iz težavnih razmer prvega tisočletja je izšla utrjena, konfesionalno in politično dovolj enotna Evropa. Vztrajanje pri rabi latinščine med izobraženci je neučinkovita povezava, le začasna protiutež neustavljivemu jezikovnemu cepljenju. Z druge strani pa naraščajoča raba ljudskih govoric olajšuje razvoj novih nacionalnih slovstev, ki so bila v začetku vezana na ustno izročilo.
Poleg raznih laisov, chansons de gestes, nordijskih sag, bretonskih gwerziouvov koreninijo v srednjem veku tudi balade, romance, dume drugi epični, epično lirični ali pripovedni spevi tistih narodov, ki ne razpolagajo danes z neposrednimi dokazi, arhivskimi dokumenti, rokopisi, in srednjeveškimi citati, pač pa le z razmeroma poznimi registracijami tekstov, ki so se dd zabeležbe prenašali le po ustnem izročilu. Njihovo starost potrjujejo neposredni, vsekakor pa sprejemljivi dokazi, ki jih nudijo primerjalne zgodovinsko geografske, tematske in formalne analize.
Slovenski narod, ki se je za stalno naselil v srednji Evropi že od 6. stoletja dalje, ima bogato zakladnico pripovednih spevov, ki jih strokovnjaki poznajo iz prvega zvezka Štrekljeve zbirke (1895-1898). V kratkem pa bo celotna slovenska ljudska poezija izšla v novi izdaji, v kateri bo prikazana kot celoten pojav v življenju ljudstva, torej kot funkcionalna enota teksta in melodije. Ni naključje, da je v eni prvih notic o slovenski ljudski pesmi, v notici čedadskega notarja Marcantonia Nicolettija (umrl 1596), rečeno, da Slovenci na Tolminskem ecantano Vinefabili lo-di di Christo, e de Beati, et pari-mente di Mattia Re incomparabile d'Ungheria e d’alti huomini fra quella nation celebn in diverse ma-niere de versi nellc lingua loro».
Kakšne so bile te slovenske pesmi iz gornje Soške doline, nihče ne ve, vendar se more to vsaj domnevati in sicer na temelju novejših odkritij med Slovenci iz Rezije.
(Nato je avtor predvajal deset kitic neke pesmi, ki jo je registriral v februarju 1961 v Reziji. Gre za pesem «Da lipa moja Linčica...* — Da lepa moja Alenčica).
Junak, ki ga je iz zapora rešila hči tistega, ki ga je v zapor vrgel, se res imenuje Matjaž in je «kralj Ogrske*, toda njegova zgodba nima nikakršne zveze z Matijem Korvinom. Mnogo starejša je in znana n.pr. iz bizantinskih zgodb o Digenisu Akritasu, iz chansons de gestes, ki govore o Guillaumu d’Orangeu in, končno, iz škotskih ljudskih balad. Slava «ogrski kroni* ter refreni kot «Vivat vivat kralj Matjan*, «Golen golen o kralj Matjaž* (ki se da tolmačiti morda z madžarskim «eljen, eljen*. kar pomeni «živel, živel*) so bili verjetno del vojaškin pesmi, ki so bile razširjene med vojščaki kralja Matjaža in nato pozabljene. Med Slovenci sta bila vse do pred nedavnim znana le dva teksta te pesmi in sicer iz začetka ter iz
'"■■■■"mu,,,,,,,..................milili.......»■■■■■■■»■•H.....m....
Castelreggio in njegova antološka razstava
čar Sesljanskega zaliva je ne-'oč nekoga tako prevzel, da je. klenil tam prebivati. Da bi pa nogel živeti, si je tam uredil go-tišče za goste in turiste. Nedav-lo so ga prav zato odlikovali z 'iteškim križcem za zasluge. Ne 't pa Carlo Castelreggio verjetno rikdar postal pionir letoviščarstva i Sesljanu, če ga ne bi obhajale ’izije slikarja, ko se je nekoč am zazrl v ognjene zatone sonca,
1 siuo viharno nebo, v valove, bu-ajoče ob bele skale, v kraško ze-enje v poletni pripeki. Vse te pri->ide nam je Castelreggio prika-al na svoji antološki razstavi v i rostorih avtonomne letoviščno-uristične ustanove devinsko-nabre-inske riviere, kjer je razobesil 4 olj. Je to bila prava pravcata 'arvna simfonija, ki iz «fortissi-na» žarečih barv prehaja v epia-iissimo* sivin z vsemi vmesnimi 'Menki prefinjene občutljivosti v >orbi z ognjevitostjo njih ustva-itelja, ker so pač tu dela iz naj-azličnejših let in razpoloženj. Castelreggio namreč slika iz čilega barvnega veselja, kateremu 'odreja stvarnost oblik svojih slik. n prav v tem je pristnost in od-ika teh podob, o katerih znani ■ritik Caribaldo Marussi pravilno riše v katalogu razstave, da so >lod vizionarne umetnosti. Gotovo 'i bilo lahko iz stotine takih olj zbrati tu prikazana dela tako nenavadnega slikarja. Uspelo pa je >seeno kiparju Marcellu Masche-riniju, da je s pravilno izbiro prikazal to naravnost demonsko u-‘•tvarjalnost, ki se izživlja v glu-rih nočeh, a podnevi skriva pod ridezom vljudnega gostitelja.
Preseneča nas njegova umetnica dojemljivost. Lestvica občutkov je popolna: ognjene jadrnice ' viharjih in pravljično tihe hladne pokrajine s potoki in slapovi, •like kot prividi Dantejevega pek-a> vic in nebes, nežni pasteli za-%egljenih obrazov, akvareli, ris-le z ogljem, raznolikost načinov, -opici in lopatica, ki povsod ena-zo spretno in zelo neposredno podajajo skale in cvetlice, nežno c°žo in tkanine, vse v smotru dobrodelnosti, ker bo že milijonski ■zkupiček prodanih slik pomagal prečiti z zdravjem najmlajše bolnike.
MILKO BAMBIČ!
VEN (od 21.3. do 20.4.) Na delu boste stežka znašli. Harmonija
Iružini.
(od 21.4. do 20.5.) Dela bo ‘c°, pa bo le šlo. Obujali boste ?}ine na lepe dni.
VOJCKA (od 21.5. do 22.6.) Delo razporedite tako, da ga boste 'Sli. Živčna razprava.
AK (od 23.6. do 22.7.) Delo bo tevno, ker bodo to hoteli predniki. Pomirjenje v družini.
EV (od 23.7. do 22.8.) Ne sprej: e predloga, ki se vam ne zdi 'deljen. Prijetno v ožji družbi. :EVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne 'akujte zadoščenj. Tudi v ljubezni0 stara pesem.
EHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Sodili vas bodo po delu, zato se po mujajte. Nekdo se zanima za vas.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nekdo bi vas znal spodnesti. V ljubezni bo izbira težka.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Delo bo naporno, pa bo vendarle šlo. Ne odklanjajte prijateljstva.
KOZOROG (od 21 12. do 20.1.) Dobili boste priznanje s kompetent ne strani. Stara ljubezen bo spet oživela.
VODNAR_ (od 21.1. do 19.2.) V službi bo živo, celo preveč. Upi rajte se začasni ljubezni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Organizirajte si delo tako, da ga boste zmogli. Ljubosumni boste.
sredine preteklega stoletja, medtem ko je v Reziji od 1962 in do 1968 prišlo na dan nadaljnjih osem variant, od katerih jih je kar šest opremljenih tudi z melodijo.
Podobno je s slovensko balado «Lepa Vida*, ki spada med najbolj . znane v vsem našem ljud skem slovstvu. Prešernu in Cankarju, pesnikom in pisateljem, skladateljem in slikarjem zadnjih 150 let, odkar je prišla ponovno na dan, je uspelo okoli te balade u-stvariti pravi misterij in jo obdati z blestečo avreolo. In glej, tudi ta sloviti spčv je bil odkrit v Reziji. Ena izmed novih zabeležb je celo še bolj popolna kot tiste, ki so bile zapisane pred sto in več leti. (Avtor je nato predvajal registracijo iz 1966 v naselju Solbica z naslovom «Da lipa moja Lina...* Vida, mlada nevesta in mati, ki so jo ugrabili in odpeljali čez morje, ima kar precej sester drugod po Evropi. Povezana je z Don-no Candio in Donno Canfuro, ki ju poznajo v Kalabriji, z Zogno Riin in «La bello* (Ta bucurana), je znana med Alt-oci v južni Italiji, z Milko Kotlenko in Marjo Belogradsko, ki jo poznajo Makedonci, s «Schiane Mare* izumrlega nemškega jezikovnega otoka v Kočevju v Sloveniji. Stopnja njenega sorodstva s sicilsko «Scibilio Nobili*, z nemško «Meererin» in še posebej s Kudrun, po mojem še ni dokončno razčiščena, pa čeprav so se ga lotili znani strokovnjaki, kot so Meier, Menendez Pidal, Grafenauer, Marolt, Kelemina, Bronzini in še kdo drug.
Seveda bi bilo odveč, prikazati tu vseh približno 250 različnih slovenskih pripovednih spevov Vendar menim, da je potrebno pritegniti vašo pozornost na nekatere. Gre za pesmi z mitično religiozno ali pa le religiozno osnovo, ki pa se tako po obliki, verzu, stilu in tudi po tonu ne razlikujejo od starih pripovednih pesmi, ki govore o posvetnih motivih. Navedel bi n.pr. pesem o «sv. Luki, ki umori očeta in mater*. Ta ni daleč od pesmi o sv. Julijanu in o sv. Ur-siu, ki sta razširjeni na Apeninskem polotoku. Pesem o sv. Ul-rihu in papeževi ženi se povezuje morda z mračnimi protipapeškimi legendami, ki so cvetele po letu
Ohranim zagorelost s primerno nego kože
(Nadaljevanje na 6. strani)
Sedaj je pa zares konec poletja t (če lahko sploh govorimo, da je bilo letošnje poletje poletje) in prav malo je upanja, da bi imeli vsaj bolj lepo in toplo jesen. Vse tiste torej, ki so pričakovala, da si bodo lahko- svojo lepo zagorelo polt. ohranile, ali jo celo okrepile pod blagimi, a vendar učinkovitimi jesenskimi sončnimi žarki, naj že vnaprej opozorimo, da se jim, lahko vsi ti upi, spričo slabih obetov, ki jih dajejo meteorologi, podrejo in da je zato zelo dobro in priporočljivo, da pomislijo, kako bi kaj na drug način ohranile tisto, kar so si s trudom in potrpežljivim ležanjem na soncu pridobile.
Resnica je, da nekoliko zagorela polt vsaki ženski pristaja in da jo tudi pomladi, kot je tudi že stara resnica, da preveč sončenja koži škoduje in da jo lahko tudi bolj naguba in postara. Pa vzemimo, da so se vse naše čitate-Ijice držale prave mere pri sončenju in da jim je letošnje poletje samo koristilo Kako naj ohranijo lepo polt in kako naj ji dajo tiste hranljive snovi, ki jih bo prav v teh mesecih potrebovala.
Ker je kozmetika že tako napredovala, ne bo nobeni preveč težko z uporabo posebne kreme, ohraniti polti nekaj zagorelosti, ki bi jo ta sicer izgubila. Takih krem je v prodaji že več in med temi so tudi takšne, ki bodo rešile tudi vprašanje kože, ki je izgubila zaradi sončenja svojo naravno vlago in so se zaradi tega na njej pojavile čisto drobne, a vendar tako nezaželene gube in gubice. Nikar ne varčujmo z denarjem pri izbiri takšne kreme in kupimo tisto, ki nam bo dala kar največ jamstva za uspeh.
Kot že rečeno pa potrebuje koža v jesenskem času več nege in pozornosti, če želimo ohraniti njeno svežino in mladostni videz. Poskrbeti torej moramo najprej za temeljito čiščenje kože, ki ga seveda najbolje opravijo v lepotnem salonu, lahko ga pa opravičimo tudi doma s soparami iz kamilic ali pa z vročo vodo, v katero smo dale nožno konico sode bikarbone. Takšna sopara očisti obraz, odpre pore ter omogoči, da koža sprejme zadostno količino hranilne snovi, ki ji je tako potrebna.
Seveda potrebuje vsaka koža svojo kremo, oziroma svoje vrste kozmetičnih sredstev. Zato ne kupujmo kreme samo na podlagi reklame, ki jo izdelovalci objavljajo v raznih časopisih, temveč se raje posvetujmo s kakšno dobro kozmetičarko ali pa vsaj z dovolj podkovano prodajalko kozmetičnih pripomočkov.
Kožo moramo hraniti ponoči, zaščititi pa pred vetrom, vlago in drugimi neprilikami z dnevnimi kremami, ki so prav tako važne, kot nočne kreme. V trgovini imamo na izbiro več različnih krem. Izberimo pravo in šele potem, ko smo si s to dobro natrle kožo, namažimo kožo s pudrom.
Tiste pa, ki se ne morejo pohvaliti z lepo in čisto kožo in jih v jesenskih mesecih mučijo neestetski izpuščaji, opozarjamo, da je treba kožo negovati s kremami,
pa tudi s primernimi čaji in primerno hrano, kajti tudi dobri čaji lahko koži mnogo pomagajo, kot lahko pomaga tudi pravilna prehrana.
In jesen je najbolj primeren čas za pravilno nego kože. Če se boste potrudile sedaj, da boste kožo dobro očistile, ji dale pravilno hrano ter poskrbele tudi, da bo vaš organizem v redu (tu je najbolj važna seveda prebava), potem smo prepričane, da boste učinek letošnjega sicer skopega poletja občutile še daleč v zimo.
v piranski mali galeriji
V mali galeriji turističnega društva v Portorožu je od 21. septembra do včeraj razstavljal svoja dela (13 akvarelov in 7 olj) učitelj Mirko čok, po rodu iz Lo-njerja, ki že od leta 1946 poučuje v Luciji. To je njegova prva razstava po vojni. Leta 1938 je sodeloval na skupnih razstavah
v Padovi in v Trstu. Tedanje razmere so mu preprečile, da bi se vpisal na beneško likovno akademijo, posvetil se je učiteljskemu poklicu, po osvoboditvi je bil med prvimi slovenskimi učitelji v Slovenski Istri in se z vso vnemo lotil vzgojnega in političnega dela,
ki ga je vsega zaposlilo, ni mu pa moglo zatreti umetniške ežili-ce». Po dolgem premoru, ko mu je čas dopuščal, je spet prijel za čopiče in zajel na platno in papir nekaj istrskih motivov ter panoram od Izole do Sečovelj, ni pa seveda pozabil na svoj rodni Lonjer.
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 11.50 Melodije - 13.50 Glasba po željah -
17.00	Ansambel Pacchiori - 17.40 Razkuštrane pesmi 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Kozina: Bela krajina - 18.45 Dva ansambla - 19.10 Pisani balončki - 20.00 Šport - 20.35 Brnčič: Med štirimi stenami - 22.10 Komorne skladbe.
TRST
12.05 Russo in Safred - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box -13.40 Praški zbor.
KOPER
7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 18.15 Po ročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester 10.35 Prisluhnimo jim skupaj 11.30 Da našnji pevci 11.45 Melodije -12.00, 12.50 in 14.10 Glasba po željah - 15.30 Mali koncert 16.30 Od opere do opere - 17.00 Današ nji gostje 17.40 Jug narodni plesi 18.00 in 19.30 Prenos RL
19.00	Saksofonist Papetti - 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila 8.30 Popevke 9.06 Zvočni trak 10.05 in 11.08 Ura glasbe -12.05 Kontrapunkt	13.20 Preizku
šajo se diletanti	11.45 in 15.10
Ital. pesmi - 16.00 Spored za naj
ČETRTEK, 3. OKTOBRA 1968
mlajše - 17.05 Program za mladino - 19.13 Roman 20.15 Operetna glasba - 21.00 Politična tribuna.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.17 Nove pesmi -11.40 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box - 15.15 Operni pevci - 16.00 Aktualnosti -	17.10 Popoldanski
spored 18.20 Enciklopedija - 19.00 Pevec med množico - 20.11 Jazz -21.10 Glasbena fantazija.
III.	PROGRAM
10.45 Schumannove skladbe -
11.00	Na sporedu Petrassi - 13.00
Antologija interpretov -	14.30
Franckova komorna glasba - 15.30 Smetana: Moja domovina - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Kul turne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.45 Straussova «Arabella».
FILODIFUZI JA
8.00 Schubert in Ravel - 9.15 Straussove skladbe 11.00 Simf-koncert - 12.30 Operna glasba -
14.00	Na sporedu Stravinski.
SLOVENIJA
6.00, 7,oo, 10.00,	13.00, 15.00,
19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Inform. oddaja 8.03 Operna matineja - H.55 Radijska šola - 9.25 V planinski koči - 10.15 Pri vas doma 12.10 Iz Bravni čarjeve opere «Hlapec Jernej* -
12.30	Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije - 15.40 Sopranistka N. Zrimšek - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert -
18.00	Aktualnosti - 18.15 Glasba in turizem - 19.15 Lado Leskovar -
20.00	Domače pesmi - 21.00 Slov. lirika - 21.40 Glasbeni nokturno -22.10 Ravnikove skladbe - 23.05 Z. Golob: Pesmi.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kino in družba v Italiji -
13.00	TV film - 13.30 in 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Gonzaga v Mantovi
19.45 Šport in ital. kronike
20.30	Dnevnik - 21.00 Politična tribuna - 22.00 Detektivka - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik - 21.15 Glasbeni spored - 22.15 Zoom.
JUG TELEVIZIJA
17.10, 20.00 in 22.50 Poročila -9.35 in 11.45 TV v šoli - 10.30 in 15.40 Nemščina • 11.00 Angleščina
-	16.10 Osnove splošne izobrazbe
-	17.15 Sanjica - 17.30 Cirkus — film - 18.00 Po Sloveniji 18.20 Zbor iz Postojne - 18.45 Kaleido skop 19.05 Pri «Londonu* — humoristična oddaja - 20 20 Ob 25 letnici zasedanja zbora odposlan cev v Kočevju 21.05 Saga o For-sytih — film 21.55 Kulturne dia gonale - 22.55 Opatija 68.
/oiftf* Obujali:
Med beneškimi partizani © onstran Matajurja
Mark je bil španski borec in je bil po končani šoli dodeljen operativnemu štabu za zapadno Primorsko za operativnega oficirja. Tudi ta človek mi bo ostal za vedno v spominu po svojih junaštvih, ki jih je pokazal v neštetih naskokih na sovražnika. Zdaj, ko pišem, ga še vidim kakor takrat jasno pred očmi, kako v naj večji bitki z nemškim SS regimentom v aprilu leta 1945 na Ravnah pri Livku poveljuje dvema bataljonoma. Stal je na visoki skali in z razprtima rokama vpil na ves glas:	«Desno krilo, naprej!
Levo krilo, naprej! Užgi! Užgi! Pali! Juriš, fantje!« Na čelu obeh bataljonov se je pognal v metež borbe, naravnost v sredo sovražnika. Ko je zmanjkalo municije, je tolkel z golim kopitom in se zaganjal vanje kakor smrtni in neizprosni sovražnik. Prav na dan osvoboditve je ta pogumni borec, ki je vse od leta 1942 sodeloval v NOV in dal velik prispevek za uničenje sovražnika, na relaciji Cedad-Udine doživel nesrečo z avtomobilom, kar ga je stalo življenje. Pri tem si bralec lahko zamisli nad tragično usodo, ki je doletela tega človeka prav na ta dan, ko je prej tako vroče hrepenel po svobodi in zanjo izčrpal, lahko rečem, vse svoje energije. Njegovi starši, če še živijo, in njegovi sorodniki so lahko ponosni, da je v njihovi sredi zrasel tak junak in revolucionar, kakršnih je bilo malo.
Največ in najraje mi je pri mojih težkočah v šoli pomagal kobariški borec iz vasi Perati pri Livku, tovariš Alfonz Perat, član štaba Briško-beneškega odreda m kasneje načelnik operativnega štaba za zapadno Primorsko. On je najbolj razumel mojo govorico, saj njegova vas meji z Benečijo. Ko že govorim o njem, naj še povem, da je že pred kapitulacijo Italije širil idejo antifašističnega odpora med beneškimi Slovenci. Govoril je v svojem domačem narečju, ki je zelo podoben našemu in zato ga je ljudstvo toliko bolj razumelo in poslušalo. Prizadeval si je ustvariti med tem ljudstvom močno antifašistično fronto. Pozneje se je izkazalo, da njegov trud in napori niso bili zaman. Našemu ljudstvu je znan ne le kot politični delavec, marveč tudi kot borec, ker se je dalj časa zadrževal na tem območju. Znana je tudi njegova soudeležba pri napadu na letališče ((Belvedere«. To akcijo, katero je vodil Marko Rede-longhL sem enkrat že omenil.
Skupaj z menoj je bil v šoli tudi tedanji komisar XXXI. divizije tovariš Kodrič Rudi — Branko. Tudi on mi ni nikoli odrekel, če sem ga prosil za kako pojasnilo. Razumel je moje težave z jezikom. Vedno mi je bil pripravljen priskočiti na pomoč, zlasti še pri pismenih vojaških sestavkih.
Razen strokovnih predmetov in vojaških vaj smo se v šoli učili tudi nekaj slovstva, pa tudi pevske vaje smo imeli. Nekaj časa jih je vodil Jože Koren, tedaj sicer član piop. oddelka Glavnega štaba Slovenije, katerega sem spoznal že v jeseni 1. 1943 v Beneški Sloveniji kot borca XVII. Gregorčičeve brigade in kasneje kot propagandista XXX. divizije med njenim februarskim pohodom v Benečijo. Ob ponovnem srečanju na šoli mi je tudi podaril sliko s posvetilom, ki jo hranim še danes.
V spominu mi je ostal tudi tovariš Bambič, komandant artilerijskega diviziona, doma iz Loškega potoka. Pri pouku se je pokazal zelo nadarjenega in je s svojimi izkušnjami v dotedanjih borbah pripomogel, da so naše vaje na terenu in vojna snov v šoli postale bolj dojemljive.
Takšen je bil tudi narodni heroj Okrogar Anton — Ne-stelj iz Trbovelj in drugi tovariši. Rad bi se spomnil tudi tovariša podpolkovnika Rupnika, vojaškega inštruktorja, ki si je zelo prizadeval, da bi iz nas ustvaril ali izoblikoval dobre partizanske poveljnike, ter komandanta šole podpolkovnika Milana (Mileta?), ki je s svojimi predavanji mnogo pripomogel, da smo šolo zapustili dobro podkovani in izurjeni oficirji partizanske vojske. V vseh pogledih je bil vzoren oficir in vsestransko razgledan. Na enem od mitingov, ki so jih tukaj prirejali za časa mojega šolanja, sem imel čast spoznati tudi prvega slovenskega narodnega heroja Staneta Semiča — Dakija, komandanta slavne Tomšičeve brigade, ki se je tedaj za nekaj dni ustavila v Metliki. Da-kiju sem se predstavil in za kratek čas se je z menoj pomudil v pomenku.
Znane so mi mnoge herojske akcije tega človeka. O njem smo mnogo govorili med oficirji v šoli in zunaj nje, kjerkoli sem že bil — med borci ali civilnim prebivalstvom. Kadarkoli si začel govoriti o bojih slovenskih brigad, je beseda takoj nanesla na Staneta Semiča-Dakija. Daki je bil takrat predmet razgovorov v družinah, v gostilnah, na vož-
nji, skratka povsod. Bil je eden utelešenih simbolov revolucije in primer brezkompromisnega obračunavanja s sovražnikom. Ne vem, ali je resnična ali ne zgodba, ki so jo med drugimi o Dakiju pripo-. vedovali, ki pa jo je zaradi njene originalnosti vredno napisati.
Ne vem kje, najbrž nekje na Dolenjskem, je Daki v začetnih borbah, ko je našim enotam še primanjkovalo o-rožja, našel cev, ki ga je najbrž spominjala na kfasični mi-nometalec. To cev je dal menda prirediti kovaču, nakar je vanjo usul razstrelivo, ga nabil z več sloji papirja in opeke in naposled pri strani v cevi izvrtal luknjo. Skoznjo je vtaknil vžigalno vrvico, dolgo kakih deset centimetrov in na vrhu v cev položil mino minometalca. To strašilo je na-
STANE SEMIČ; - DAKI legendarni narodni heroj
to privezal k nekemu kolu in ga dobro pritrdil. Cev je naravnal naravnost v vas, v kateri je bilo po.no italijanskih vojakov. Prižgal je vrvico in se umaknil za zaklon in čakal na rezultat. Zaslišala se je strašna detonacija. Ko se je oblak dima in prsti razkadil, je Daki pogledal iz svojega zaklona na položaj orožja in ni zagledal ničesar. Na mestu, kjer je bila privezana cev, je bilo videti, kakor da ni stala še nikoli nobena stvar. tvMudi-ča», je rekel Daki. «Prišli smo ob orožje. Naš patent je šel k vragu«.
Cev je z mino vred odneslo v bližino italijanskih vojakov. Ko so Italijani pritekli na kraj, kjer je eksplodirala mina, so opazili zmiinčeno cev in ustanovili so posebno komisijo izvedencev, da ugotove, kakšno čudno orožje je to. U-pravičeno so se bali, da se je na bojišču bojavil nov patent, ki jim bo povzročil nemalo težav.
Ob pripovedovanju o njem in njegovih dogodivščinah smo se vedno do solz nasmejali in ga obenem občudovali.
Nazaj v Benečijo
šolo sem uspešno končal in konec januarja 1945 leta, sredi zime, je bilo treba spet nazaj po dolgi poti, skozi sovražnikove ofenzive, zasede in postojanke, v domačo Benečijo, v enote operativnega štaba za zapadno Primorsko
Marinov tečaj se dotlej še ni končal, zato sem se moral odpraviti sam z nekaterimi drugimi tovariši, ki so bili doma iz primorskih krajev. Pred tem sem se kar težko poslovil od bratranca in od vseh drugih tovarišev ter znancev iz moje in drugih šol naposled pa tudi od nepozabne Micke iz Boldroža, ki mi je bila tri mesece kakor mati. Marinu sem zabičal, naj bo na poti previden in ne preveč drzen. Ko mi je t,o ob prijateljskem objemu obljubil, sem s skupino nekaterih tovarišev odkorakal proti Črnomlju in od tod po partizanskih poteh nazaj v Benečijo.
V Črnomlju sem sedel na neki kamen ob cesti in ko sem se skušal potem dvigniti, sem z grozo opazil, da me noge komaj, komaj še držijo. To sem povedal tovarišu Marku in na njegovo vprašanje, kaj pravzaprav čutim v nogah, se dobro spominjam, da mu nisem znal ničesar pametnega povedati. Dejal sem mu samo, da me noge ne držijo več po konci. Marko je stopil k najbližji vojaški enoti in s seboj pripeljal partizanskega zdravnika. Ta me je vpraševal, ka ko se počutim in ko sem mu svoje počutje pojasnil, je odvrnil, da to ni nič hudega, da je prehodnega značaja in da bo spotoma že prešlo, kar mirno naj nadaljujem pot. Med tem časom je večja grupa tovarišev odšia v smeri proti Cabru, tako da sva jo z Markom potem kar sama u-brala za njimi.
Že na poti proti Staremu trgu so me moje bolne noge le komaj nosile, tako da sva morala ob cesti čakati, da pripelje mimo kako vprežno vozilo, ki bi naju vzelo s seboj. Naposled so mimo pripeljali voli s sanmi in Mark je zaprosil, če smeva prisesti do Starega trga. Tako sva se v ta kraj pripeljala na saneh, od tod pa peš nadaljevala pot do Broda na Kolpi. Zaradi težav,
ki sem jih imel z nogami, sva od tukaj pot spet nadaljevala na saneh s konji m se zvečer pripeljala do Cabra Približno tri dni sva z Markom nato ostala na komandi mesta, kjer nu je zdravnik zdravil noge z nekimi injekcijami. Zdaj sva dobila dobro hrano in ne samo jabolka, kakor prvič z bratrancem. Po treh dneh počit ka sem se že precej bolje počutil, zato sva se odločila, da kreneva na pot. Ustavila sva se v neki vasi, Katere imena se danes več ne spominjam. Bil je še dan, ko sva stopila v neko hišo in gospodinjo zaprosila za majhen prigrizek. Dala nama je nekaj kruha in skodelico mleka, ie pred tem sva sedla za mizo m se začela pogovarjati z gospodinjo. Po mleko je šla v vas in ko se je vrnila, je začela strašno vpiti: «Nemci so v vasi. Nemci so v vasi. Moj bog. hišo mi bodo zažgali, vse nas bodo pobili. Bežita iz moje hiše«. V trenutku sva bila na nogah, se prestrašeno spogledala, nakar sva skozi okno gledala, če je že kje mogoče videti Nemce Gospodinja pa je na ves glas kričala, naj takoj odideva, se pobereva iz hiše ter naju pri tem celo potiskala skozi vrata . Tega nisva notela storiti takoj, kajti nič nisva vedela, kakšna je situacija v vasi m če je to sploh res. kar žen ska vpije. Mark se je ostro spoprijel z njo, medtem ko sem jaz motril skozi okno, da ugotovim, kje so Nemci in koliko jih je. Da bi se boije razgledal po vasi, sem odprl okno in ko sem se nagnil skozenj, sem kakih dvajset metrov ,od hiše zagledal nemške čelade, ki so se pomikale naravnost proti nam Kriknil sem v tem napetem trenutku najbrž podzavestno:	«Mark,
Nemci!«
Tedaj je gospodinja vsa iz sebe še glasneje začela vpiti in naju še vedno naganjala iz hiše. Da je ne bi prihajajoči Nemci slišali, jo je Mark čvrsto zgrabil za vrat in jo pritisnil k zidu. Tiščal jo je ta ko, da je samo še hropla, jaz pa sem po Markovem naročilu skočil v izbo, odprl tam okno ter Marka obvestil, da je mogoče pobegniti skozi to okno, ki je bilo na severni strani hiše, naravnost v hrib. Nemci so šli mimo hiše naravnost naprej proti trgu, tako da v neposredni bližini ni bilo videti nikogar. Zaradi čedalje hujšega pritiska ženske, naj se pobereva, se je nisva upala vprašati niti to, če ima v hiši kako skrivališče. Po njeni krivdi v tej napeti situaciji namreč nisva niti razmišljala o tej možnosti. Ko si je Mark ogledal to stran hiše in videl, da je mogoče v tej smeri pobegniti, se je kot blisk pognal skozi okno in mi spotoma zaklical: «Jožko, za mano!« Skoči la sva z višine poidi ugega metra, preskočila nekaj ulic ali bolje cest, obšla dve ali tri hiše, nakar sva se že vzpela v hrib. Med tem časom so se v vasi že začuli nemški streli. Na koga streljajo in zakaj, nama ni bilo znano.
Ne da bi se kaj dogovarjala, sva ob potoku hitela navzgor in ko sva bila že na varnem, sva se ustavila in počivala. Mark ni mogel pozabiti ženske. Psoval jo je in pristavil, če ne bi naposled utihnila da bi jo kar zadavil. «Si videl hudiča«, je dejal, še vedno razburjen. «Ce je ne bi zgrabi) za vrat, bi bila s svojim vpit jem prav gotovo priklican Nemce v hišo in preden bi bila pri kraju, bi nam še trd« predla. Vrag vedi, čemu je to počenjala. Morda, m naša? Vse kaže, da je ena od «ta belih« Mogoče pa se je zares bala da naju najdejo v njeni hiši in ji vse skupaj zažgo To bi se tudi zgodilo, če bi naju našii ((Ampak poslušaj, čemu pa je potem tako grozno kričala, saj vendar nisva gluha. To me moti, tega ne morem razumeti To me prepričuje, da je ime la neke druge namene. — Sem jo pa tako stiskal, da me še zdaj prsti bolijo«, je pristavil
Ko sva se nekoliko odpočila — za daljši počitek ni bilo ča sa — sva se z Markom, ki je nosil s seboj karto specialko odpravila proti Pivki. Nekje na njenem področju sva v ne ki vasici našla neka) partiza nov in nekatere sošolce, ki za radi divjanja sovražnikove o fenzive niso mogli nadaljeva ti poti v svoje enote. Tako se nas je nabralo okoli petnajst in odločili smo se, da se bo mo v tej vasi nekje skupaj u stavili. Nekateri sc stopili v bližnjo hišo in kmalu so se vrnili z vestjo, da bomo no coj lahko večerjali in to teleč jo pečenko. Kmet, h kateremu smo se zatekli, je zaklal tele (Nadaljevanje sledi)
POPRAVKI:
V prejšnjih nadaljevanjih se je vrinilo nekaj neljubih pomot V nadaljevanju št. 3 pod sliko prot Avgusta Černetiča piše etudi do mačin iz Zapadne Nemčije — Prosnida namesto «iz zapadne Benečije-Prosn'da». V nadaljeva nju št 12 piše pod sliko Petro Terlikerja. da je bil politični ko misar. moralo pa bi pisati, da ir bil politični delavec. V istem na daljevanju pod sliko treh parti zanov piše, da se nanaša na spo mlad l. 1944. v resnici pa se slika nanaša na jesen 1944
Vreme včeraj:	najvišja temperatu-
ra 20,5, najnižja 14,3, ob 19. uri 17,6, vlaga 70 odst., zračni: tlak 1018,6 sia-len, brez vetra, nebo 5/20 pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj
r z
dnevnik
Danes, ČETRTEK, 3. oktobra
TEREZIJA
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 17.42, Dolžina dneva 11.36. Luna vzide ob 16.43 in zatone ob 2.22
Jutri, PETEK, 4. oktobra
FRANČIŠEK
SESTANEK SINDIKATOV S PODTAJNIKOM CALLIJEM V RIMU
Razočaranje v sindikalnih krogih ker b položaj proučil šele CIPE
Na enem izmed prihodnjih sestankov bo medministrski odbor razpravljal o ukrepih za ozdravitev tržaškega gospodarstva
včeraj so se sindikalne zveze Odbornik se je sestal tudi z rav-CGIL, CISL in UIL sestale s pod- , nateljem deželnega urada za delo
' ' "---—J	1 dr. Sorrentinom in načelnikom de
želnega inšpektorata za delo dr.
Motto, s katerim je obravnaval razna vprašanja.
tajnikom predsedstva vlade Galli-jem. Na srečanju je Galli obvestil delavske organizacije, da so v teku stiki z javnimi ustanovami, da se rešijo vprašanja, povezana z razvojem tržaškega gospodarstva.
Podtajnik Galli je potrdil, da je treba vprašanje tržaškega gospodarstva rešiti v okviru organskih in razčlenjenih pobud ter dejal, da bo CIPE na eni izmed prihodnjih sej razpravljal o tržaških vpraša- j Ministrstvo za trgovinsko morna njih in o ukrepih, ki jih je treba rico je izdalo družb* Societo Linee sprejeti. Sindikalne organizacije so Marittime dell’Adriatico, ki je v zahtevale, da se je treba pri vsa- zjmski sezoni vzdrževala progo kem sklepu CIPE posvetovati z E/1 (Anc„na Zadar Lošini njimi o pobudah ki se tičejo ob- j rprsj -	-	••
Zimske vožnje na zgornjem Jadranu
Benetke Zadar - Ancona.
Ministrstvo je izdalo ustrezno dovoljenje po prizadevanju tržaškega župana in predstavnikov tržaške trgovinske zbornice ter beneške občine, da bi zimski vozni red na omenjeni progi nekoliko popravili v skladu s potrebami prizadetega prebivalstva. «Teden a» in /deden b* si bosta sledila izmenično.
nove tržaškega gospodarstva in zaposlitve v Trstu, nanašajoč se na dokument, ki so ga predložile.
V	krogih Nove delavske zbornice CGIL v Trstu so proučili rezultate drugega sestanka na predsedstvu vlade, ki se je nanašal na vprašanje tržaškega gospodarstva. V teh krogih izražajo razočaranje glede rezultata sestanka, upoštevajoč upe, ki jih je vzbudilo zagotovilo predsednika vlade, da bo predsedstvo neposredno proučilo to vprašanje. Dejansko so orouuči-tev položaja prenesli na CIPE, ne da bi začeli razpravljati o jasnih predlogih, ki so jih dale enotno vse sindikalne1 organizacije za gospodarski napredek Trsta.
Sindikat jemlje na znanje zagotovilo, da vlada namerava globalno načeti vprašanja tržaške _'i gospodarstva, toda sindikatom niso povedali nič jasnega glede ukrepov, s katerimi nameravajo rešiti ta vprašanja. Pri tem se še vedno vztraja na jamstvih o sedanji zaposlitveni ravni v podjetiih z državno udeležbo ter se pozablja, da se je ta raven v zadnjih letih zelo znižala.
V	krogih nove DZ CGIL izražalo željo, naj se izbire CIPE ne omejijo na začasne ukrepe o posam°z-nih sektorjih, ampak ukrepe, ki bi se lotili zaposlitvenega položaja v Trstu s takšnimi pobudami, ki bi lahko omogočile povečanje zaposlitve. V ta namen nakazuje dokument, ld so ga predložile sindikalne organizacije nekaj jasnih smernic.
CIPE se bo torej sestal, neogibno potrebno pa je, da se to zgodi takoj. S sindikati se bodo še enkrat {»svetovali, toda bistveno pri tem je, da jim zagotovijo, da bodo sprejeli takšne ukrepe, ki bodo okrepili položaj tržaškega gospodarstva. Takšne ukrepe pričakujejo delavci in vse prebivalstvo.
Drevi se bo sestal rodstveni odbor nove DZ CGIL. ki bo proučil rezultate rimskega srečanja.
Minister za prevoze Scalfaro je sporočil deželnemu odborniku za prevoze Variscu, da je dal navodila, da se za časa prekinitve prometa pri Dunji, kjer se je porušil most, nadaljuje železniški promet, ko-.	,	, Ukor je to mogoče, do Pontaflja
Benetke Ancona) dovo.Je oziromJa Kluž ln“da med tema ponje, da ponovno s pričetkom v ok ^ stajama prevažajo potnike z avto-
1 ~ "busi. S tem hočejo zmanjšati —
tobru vpelje zvezo, in sicer v tem redu: teden a) Ancona Zadar -Lošinj ■ Trst - Lošinj	Zadar -
Ancona, teden b) Ancona Zadar -
V NOVT SEZONI 1968-69
Odgovori odbornikov na vprašanja svetovalcev
Občinski odbornik za delo Dušan Hreščak je v odgovor na vprašanje svetovalca liberalca Traunerja pojasnil zadevo glede zmanjšanja števila gojencev v centru za strokovno usposabljanje pri Sv. Soboti (CIFAP). Svetovalec se je pritožil, da so število prostorov za gojence 'skrčili od 200 na 100, toda to skrčenje je zgolj teoretično, ker je bilo lani vseh gojencev le 136, stopiti h koncertnemu načrtovanju letos pa jih bo 110, torej le 26 j za daljše razdobje, k smotrnejši
KONCERTNI KOLEDAR GLASBENE MATICE
V veliki meri poudarek na domačih izvajalcih - Gostovanje iz Slovenije
Dolgoletna a neizpolnjena želja reditvah, tako npr. 21 Glasbene matice, da bi mogla pri-
manj. V ostalem pa je sama CIFAP sporočila, da ob zaključku vpisovanja niti niso bili zasedeni vsi razpoložljivi prostori in je bilo treba vpisovanje podaljšati.
Odbornik za javna dela Attilio
izbiri izvajalcev in izvajanih del, je doslej še vedno le želja. Spričo te-ž,av, v glavnem finančne narave, se je morala Glasbena matica v pre-tekUh sezonah pogosto zateči h kompromisnim rešitvam, ki niso
sledice škode, ki je bila prizadela prebivalstvu in gospodarstvenikom zaradi prekinitve proge.
Mocchi pa je orisa' vrsto del v te-t mogle vselej zadovoljiti našega ob-ku pri raznih «sektorjih» mest- činstva. Prav gotovo pa bi se mo-nih stražnikov. V Ul. Madonna del gio koncertno udejstvovanje ob u-Mare so v teku dela za 4 do 5] godnejših pogojih močneje raz-milijonov lir. Obnovitvena dela so | mahniti. Uvedba rednejših — mor-bila opravljena v Ulici Giulia na; da abonmajskih — koncertov, bi Lonjerski cesti, v Miramarskem prav gotovo povečala število na-drevoredu. v Bazovici, v kratkem j gega koncertnega občinstva, pa bodo uredili urad na Proseku, i .■	, .	.	.
V odgovoru svetovalcu Trauner- • Kljub neugodnim pogojem je GM ju pa je odbornik Mocchi pojasnil,!z vztrajnostjo in iznajdljivostjo doda je ureditev ulice Trissino na- segla tudi na tem področju svoje-da je ureditev Ulice Trissino na- j ga delovanja pomembne uspehe ter črtovanju, v zgornjem delu so po ~	i-~	-~J“'
pravili cestišče v okviru rednega
12. 68. pri Cankarjevi proslavi 9. 2. 69 pri Prešernovi proslavi, pri reviji zborov itd.
Letošnji delovni program koncertnih prireditev GM je obširen in zahteven ter bodo morali njeni sodelavci dobro poprijeti, da uresničijo vse načrte. Pri tem zanesljivo nričakujemo, da bo naše občinstvo cenilo trud, ki ga požrtvovalni glasbeniki vlagajo v delo na tem glasbenem področju ter s svojo prisotnostjo pripomoglo k u-spehu.	-r
vzdrževanja ulic, ni pa predvidena za sedaj dokončna ureditev.
liniiimimiMtiiiiiiiiiiiiimiiiiimiKitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiMimriimiiiimiiiiiaitiiiHimiiiitiiimiiliiiim iiiiiimiiimmimmi iiiiiiiiiiiililliillimiliiliiiiiiiilliHHH
SEJA TEŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Odbornik za finance Dassovich obrazložil proračun za leto 1968
Nobenega upanja, da hi proračun «šel skozi» in pokrajini se zopet obeta komisar Resoluciji o nujnosti finančne reforme in večje avtonomije krajevnih ustanov
Delavci «Gaslini» pri odborniku Stopperju
Deželni odbornik Stopper je sprejel odposlanstvo delavcev podjetja Gaslinl v Trstu, ki so jih spremljali sindikalni voditelji Z njimi je razpravljal o položaju v podjetju s posebnim poudarkom na suspen zijo velikega števila delavcev z dela. Odbornik je delegaciji obrazložil svoje posege pri podjetju ter delal, da se bo še nadalje zanimal za rešitev tega vprašanja.
Sinoči je bila seja pokrajinskega sveta, na kateri je odbornik za finance Dassovicb obrazložil pokra jinski proračun za letošnje leto. Proračun za leta 1968, ki ga predlaga pokrajinski odbor v odobri tev pokrajinskemu svetu, predvideva 12.118.455.535 lir dohodkov in enako vsoto izdatkov V omenjeni vsoti je vključenih 5.4)76.003.155 lir posebnega knjigovodstva. Predvideni davčni dohodki znašajo 1.086.793.457 lir, dohodki od soudeležb pri državnih pristojbinah in davkih 561.500 tisoč lir. Izredni dohodki (prispevek uradnega komisariata za kritje primanjkljaja 460 milijonov, prispevek dežele za razna javna dela itd.) 2.863.158.290 lir. Za kritje eko nomskfiga..primanjkljaj*,. za. kritje,
jo šole trije pičli meseci do konca ne strojev javno zborovanje o sta-
zna javi jetfeVfo/
dela
predvideno
razna na.
2.524.400.633 lir.
Predvideni obvezni izdatki znašajo 5.110.891.425 lir neobvezni izdatki 85.577 295 lir, stroški na račun kapitala 1.769 000.000 lir ter izdatki za povrnitev posojil 77.003.660 lir. Predloženi proračun predvideva torej, brez posebnega računovodstva, skupno 7.042.542.380 lir. Poleg prispevka vladnega komisariata za kritje primanjkljaja, bi torej morala pokrajinska uprava na jeti še 2.524.400.633 lir, da bi lahko krila vse predvidene stroške in izdatke za razna dela, ki so predvidena v proračunu Pokrajinski proračun je prišel na dnevni red šele sedaj, ko manjka
V OKVIRU VEDNO TESNEJŠIH MEDSEBOJNIH STIKOV
Lesni izvedenci z Reke na obisku v naši deželi
Program tridnevnega obiska obsega stike s poslovnimi ljudmi v naši deželi ter ogled nekaterih lesnih tovarn in objektov
Jugoslovansko odposlanstvo lesrnh, dopoldne pa si bodo jugoslovanski izvedencev in industrijcev iz reške- | gostje ogledali še goriške obrate, ga okraja, ki ga vodita glavni ta j med tern tovarno IGLEA in parnik reške gospodarske zbornice Vi- ketamo iPL. dulič in ravnatelj poslovnega združenja « Drvo » Tomaševski, prične danes svoj tridnevni obisk na področju Furlanije Julijske krajine,
Jugoslovanski izvedenci si bodo na našem področju ogledali več lesnih obratov, ter se sestali s predstavniki lesne industrije in trgovine Obisk spada v okvir čedalje tesnejših stikov med poslovnimi krogi iz naše dežele in iz reškega okraja predvsem s same Reke, iz Senja,
Ravne Gore Pulja, N Vipodolskp ga, Buzeta in drugih krajev v cilju skupnih nastopov pri proizvodnji lesnih izdelkov in njihovem plasiranju na domačih in tretjih tržiščih Na podobnem obisku lesnim obratom v reškem okraju je bila letos spomladi večja skupina poslovnih ljudi iz naše dežele predstavnikov trgovinske zbornice iz Tr sta, tukajšnjega združenja lesnih trgovcev in Mednarodnega centra za les.
Spored tridnevnega obiska j s bogat: predvideni so sestanki s poslovnimi ljudmi, skupna zasedanja in ogled vrste tovarn v Trstu, Gorici, Vidmu in v pordenonskem okolišu Današnji dan je posvečen Trstu: ob 9.30 bo na trgovinski zbornici sestanek s tržaškimi poslovnimi ljudmi pod Skednjem; po kosilu v restavraciji itBora« na Krasu bo ogled tovarne pohištva Zerial in bližnje razstave konzorcija tržaških proizvajalcev pohištva, obisk pri deželnem konzorciju z3 les in ogled nekega obrata, ki proizvaja lesno oprimo za ladje v Saveljskem industrijskem področju.
Jutri je na vrsti ogled nekaterih obratov v vdemski in por-lenonski pokrajini, med temi tudi znanega obrata Sna* d ero, ki je pred kratkim požel velik” priznanja na domačem in mednarodnem tržišču. V soboto
leta. Diskusija, ki bo sledila, bo prav gotovo zanimiva, toda nobenega upanja ni, da bi pokrajinski svet odobril predloženi proračun, ker koalicija levega centra, ki vodi občinsko upravi, skupno z zastopnikom LSS, nima zadostne večine. Proračun bi morda le «šel skozi*, če bi iz enega ali drugega razloga pri glasovanju bil odsoten vsaj en svetovalec opozicije, toda s tem problem ne bi bil še rešen, ker je potrebna absolutna večina za odobritev posojil. V tem primeru pa si ni mogoče misliti, da bi nekdo od opozicije glasoval za posojilo, ker bi to imelo političen pomen kot podpora sedanje-iu odboru. Sprič tega bo go-ivB9to pokrajino spet prišel pre-fekturni komisar in bodo verjetno
asojif 'v^skupneni"" fliesFBT [irtoadu jv teto” razpisane volitve za pokrajinski svet. Očitno je pokrajinska uprava v velikih težavah in ne more kriti izdatkov brez posojil. Nič čudnega torej, če bo že v prihodnjem mesecu prišlo do kgi-ze v pokrajinskem svetu.
Pred obrazložitvij proračuna sta svetovalec Miani (PSU) in Franzin (KD) obrazložila in utemeljila resolucijo o nujnosti finančne reforme in večje avtonomije krajevnih ustanov, ki sta jo predložila že februarja meseca. V svoji resoluciji poudarjata nujnost omenjene reforme, brez katere si ni moč za misliti učinkovitega delovanja občinskih in pokrajinskih uprav, kritja proračunov in uresničitve raznih pobud v korist prebivalstva. Zaradi tega, poudarjata omenjena svetovalca, je treb' izpopolniti zakonske predloge in zagotoviti večjo	avtonomijo	krajevnim	ustano-
vam.
Svetovalec Miani je podrobno navedel in obrazlož velike težave krajevnih uprav, kei so le te preveč odvisne od centralnih organov. Nespametni je, da država pobira naj večje pristojbine in davke, nato pa daje prispevke krajevnim ustanovan ki pa ne zadostujejo za kritje primanjkljajev, in mdrajo krajevne ust&novg ;na jemati posojila. Svetovalec Franzin je med drugim poudaril, da' so krajevne ustanove zabredle v ogromne	dolgove, ki	naraščajo	približno
za	1000 milijar letno. Iz	te za-
gate ne bodo pomagali ukrepi, kot jih predvidevajo zadevni zakonski predlogi. Potrebn. je..temeljita rešitev z odpravo centralistične birokracije in z uveljavitvijo bistvene	avtonomije	/krajevnih	ustanov
in njihove soudeležbe pri raznih pristojbinah, in davkih, ki jih pobira država.
tutu delavcev, položaju delavske ga razreda, tržaškem gospodarskem položaju in o vprašanju pokojnin. Govoril bo elan tajništva federacije Claudio Tonel. Ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Trebčah deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi govoril o temi: «Gospodarskr položaj Trsta in vprašanje pokojnin*. Ob 20. uri bo \ Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 predavanje z diskusijo o temi: «Kam gre šola v Italiji?*., Oosnovno poročilo bo imel prof. yito Grasso. Vabljeni so vsi meščani zlasti pa učitelji, študenti ir. starši.
Jutri ob 12. uri pa bo o vprašanjih delavskega razreda govoril delavcem Sv. Marka pri delavski njenzi tajnik federacije inž. Antonino tuffafo.
rt (*■*■*:>	410 ofitnNftf v
Obvestilo krošnjarjem za Miklavžev sejem
Tržaško županstvo sporoča kros njarjem in branjevcem, ki se nameravajo udeležiti Miklavževega sejma na Akvedotu, da morajo vložiti prošnjo za dodelitev prostora do 19. oktobra in jo nasloviti na županstvo (glavni protokol). Na sejmu bo lahko največ do 300 stojnic.
je z lastnim orkestrom, sodelovanjem pevskih zborov in solistov ter z gostovanji iz matične domovine predstavila številna glasbena dela domače in tuje glasbene literature.
Koncertne prireditve letošnje sezone označuje večja angažiranost tukajšnjih izvajalcev ter težnja, da v okviru pogojev svojega delovanja nudi ljubiteljem glasbene umetnosti čim bolj pester spored glasbenih del.
Koncertni koledar Glasbene matice predvideva za letos naslednje glasbene prireditve:
5.10.1968	— Ljubljanski pihalni trio (Fedja Rupel - flavta, Igor Karlin -klarinet, Vlado Cerno - fagot), sopranistka Ileana Bratuž in pianist Pavel Si vic.
20.11.1968	— Violinski recital Žarka Hrvatiča (šola prof. Oskarja Kjudra), ki se je v preteklem mesecu pri tekmovanju viojinistov v Vittorio Veneto uspešno uvrstil v finale. Klavirska spremljava Neva Merlak - Corrado.
14.12.1968	— Orkester GM in mešani zbor PD «Primorec» iz Trebč s sodelovanjem prvakov ljubljanske Opere, sopranistke Vilme Bukovec in tenorista Rudolfa Francla, dirigent Oskar Kjuder.
26. 1. 69. — Solistični koncert pianistke Neve Merlak-Corrado in violinist Rok Klopčič^
2. 3. 69. — Mariborski mladinski pevski zbor, dirigent Branko Raj-šter.
16. 3. 69. — Orkester GM s solisti Neva Merlak-Corrado (klavir). Ruda Ravnik (harfa) in Aleksander Zupančič (violina) dirigent Oskar Kjuder.
Maj 69. Dva koncertna nastopa orkestra GM s sodelovanjem solistov in mladinskih pevskih zborov šole GM.
Razen omenjenih prireditev je predviden med drugim v aprilu tudi koncert komornega orkestra Slovenske Filharmonije.
Orkester GM s sodelovanjem pevskega zbora iz Trebč predvideva že v decembru gostovanje v matični domovinN Nadaljnja gostovanja našega orkestralnega ansambla ter solistov in mladinskih zborov bodo sledila v drugi polovici letošnje sezone - po možnosti bo GM s svojim orkestrom, solisti in mladinskimi pevskin.i zbori sodelovala tudi pri drugih kulturnih pri
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiumiimiiiiiii
MED OBIČAJNO POPOLDANSKO ZAPORO
Prihodnja seja oktobra, ob-18.30.
bo v sredo, 9.
Izvolitev notranje komisije v umobolnici
V pokrajinski umobolnici so bile prvič volitve za ustanovitev notra nje komisije, pri čemer je dobila večino glasov CGIL Ta sindikalna organizacija je prejela namreč 135 glasov (39,7 odst.) in dva sedeža,
CISL 89 glasov (26,18 odst.) in dva sedeža, CISNAL pa 116 glasov (34,12 odst.) in dva sedeža. Med uradniki je prejela CISNAL 35 glasov in en sedež.
(Hilli...im um itn lil IIIIIIII lil ■•■■I.iii I IT,I IHM um I um lil II umi MIHI lil lil III m IM m m Milil IH
ODKRITJE DVEH IZLETNIKOV PRI NASELJU S. NAZARI0
Zborovanja KPI
Na pobudo KPi bo danes ob 12. uri v Ul. Locchi za delavce Tovar-
Drzen vlom sredi dnevu v zlatarno na Korzn
Vlomilci so najprej vdrli v trgovino Zerial in od tam skozi luknjo v zidu prišli v zlatarno ter odnesli za okrog pod milijona lir zlatnine
Pod visoko pečino najdeno truplo Vitaliana Cacicha
Moški je verjetno takoj potem, ko je pred 15 dnevi z nožem zabodel Giuseppa Vocija, naredil samomor s skokom v globino
Naznahi tatovi so včeraj popoldne med .običajno .popoldansko zaporo trgovin rped .13- to 15- uro oropali v središču mesta, na>Korau Italia 20/1 zlatarno, last 58-letne Gluseip-pine Prodan por. Taurini iz iste ulite’ št. 21.
Prvi, ki se je zavedel tatvine, je bil 55-letni Nicola Altbertaccd Iz Ul. Corso Italia 2T, Ko je nalmreč prišel okoli 15.20 v trgovino, je opazil, da je bilo vse razmetano in v nered. Nemudoma je telefonsko poklical leteči oddelek kvesture. Ti so kmalu prišli skupaj z znanstvenim odd®!^0™’ kvesture in z dr. Petroslnojem v zlalčamo in takoj pričeti s preiskavo.
Zdi se,, da so se neznani zlikovca posiužlii ponarejenih ključev, s katerimi so odprli glavna vrata trgovini «Zarial» na vogalu Ul. San Lazzaro 1/C. Ko so odprli vrata trgovine, so se splazili v razstavno dvorano, ki leži prav tik zlatarne, sneli z zidu lesen panel, postavljen, približno 70 om od- tal, nakar so napravili v zid odprtino, skozi katero so se splazili v notranjost zlatarne.
Iz izložbe so pokradli vse blazinice in predalčke draguljev in vso pokradeno blago odnesli v razstavno dvorano trgovine Zerial. Potem so se po ista poti, po kateri so prišli, tudi oddaljili. Na preprogi hodnika, ki vodi v omenjeno dvorano, so namreč agenti našli nekaj zlatnine.
Skupna škoda, ki jo je utrpela Taurinijeva znaša približno pol milijona lir. Za storilci poizvedujejo.
Včeraj proti večeru, okoli 18.30 so karabinjerji s Proseka po obvestilu dveh izletnikov, našli pod neko pečino v okolici naselja S. Nazario v bližini Napoleonske ceste truplo 40-letnega Vitaliana Cacicha Iz Ul. Oubl 5. Kot so pozneje ugotovili, se zdi, da se je moški iz samomorilskih namenov vrgel s pečine, visoke približno 50 metrov. Sodni zdravnik dr. Nicollni, Je pozneje ugotovil, da je moški zaradi zloma hrbtenice in lobanje umri že pred 15 dnevi.	v 1
S Cacichom se je črna kronika bavila že prejšnji mesec, ko je moški iz ljubosumja zabodel 33-letne-ga točaja Giuseppa Vocija, o katerem je menil, da ima stike z njegovo 30-letno ženo Flavio Cancdani. če bi nož prodrl nekaj milimetrov globlje, bi Vodju odrezal vratno žilo. Karabinjerji so se takoj podali na sled Caciohu, vendar o njem nd bilo ne duha ne sluha. Moža je verjetno pekla vest in, ker Je morda mislil, da je Vocija smrtno ranil, se je raje odločil za samomor
Predlogi za okrepitev letalskih zvez
Predsednik konzorcija za julijsko letališče v Ronkah prof. Ferrari je predlagal, naj bi uvedli še eno letalsko progo v Rim in Milan, le talsko progo Milan - Ronke - Dunaj, progo Ženeva - Milan - Ronke ter progo Beograd - Zagreb - Ronke -Milan, Poleg tega naj bi uvedli
redno poletno progo Ronke - Praga Hkrati naj bi nadomestili letala «Fokker F, 27» z letali «Caraveile» ali «DC 9» na progah za Rim in Milan Te predloge je dal prof. Ferrari na letalski konferenci Treh Behečij, ki je bila v preteklih dneh v Benetkah m na kateri so razpravljali o razvoju letalskih zvez v Treh Benečijah. G potrebi okrepitve letališča v Ronkah je govoril tudi deželni odbornik za prevoze Varisco, ki je vodil deželno delegacijo. Predstavniki družb «Alitalia» in «ATI», ki so bili navzoči na konferenci, so zagotovili, da se bodo zavzeli pri svojih ravnateljstvih za uresničenje teh predlogov
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 23. do 29. sept. 1908 ugotovil naslednje število primerov nalezljivih obolenj: ošpice 10, malarija 1 (izven občine), oslovski kašelj 3, priušesno vnetje slinavke 2 (1 izven občine), srbečica 3 (izven občine), nalezljivo vnetje jeter 4, tetanus 1, akutni sklepni revmatizem 1.
Julija in Franc Križmančič iz Gropade slavita danes 40 let poroke
Čestitata jima hči in sin z družino.
čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Gledališča
Teatro Stabile di Prosa. Danes ob 20.30 ponovitev dramskega izbora iz del tržaških pisateljev in pesnikov I. tata Sveva, Scipia Slataperja, Um. berta Sabe, Carla in Gianija Stupari. cha, Giulia Camber.Barnija in Virgiiia Giottija pod skupnim naslovom »Trst, s toliko ljubezni« v priredbi Furia Bordona. Izvajali bodo: Cesto Baseg. gio, Giulio Bosetti, Franca Nuti in Luigi Vannucchi. Na čelo bo igral I. gor Terčon s konservatorija «G. Tarti. ni». Predstava je ižven abonmaja, abonenti na sezono pa imajo 50 odst, popust.
Prva abonmajska predstava bo 8. oktobra, ko bo Teatro- Stabile iz Genove v režiji Luigi j a 'Squarzine u-prizoril komedijo «Enega zadnjih vestnih večerov«.
Razstave
V	umetnostni galeriji ENDAS v
Ul. detle Zudeeche l/c razstavlja slikar GiuJtb Celotto iz‘ Monfebelluna.
V	umetnostni galeriji Rossoni na
Korzu Italia 9 je od 1. do 10. t. m. razstava slikarja Vincenza Ciancio-loja. ,
V	dvorani za bibliografske' razstave Ljudske knjižnice v Ud. del Teatro
Romano 7 je odprta razstava italijanskih časopisov izpred 50 let.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
i•••MIHIIf•M'■•M•MM■M•HM■■•M■MM•l■•■■■MHMM•M'!l■M•IM■IMM•■•MMMM•■>l••MM■M■>■•MM•l■■•■■MM^
Sezona 1968 - 69
PREDSTAVE V ABONMAJU:
A. P. Cehov:	TRI SESTRE
Neli Simon:	ZARES ČUDEN PAR
Josip Tavčar:	RED MORA BITI
—	krstna predstava
F. Durrenmatt:	PREKRSCEVALCI
—	gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega
Titus Macius Plautus:	ANFITRUO
—	prvič v slovenščini
Mirko Mahnič:	MARTIN KRPAN	-	,
—	krstna predstava
Dominik Smole:	KRST PRI SAVICI
—	gostovanje Drame SNG iz Ljubljane
PREDSTAVE IZVEN ABONMAJA:	<
Goldoni - Rupel:	PRIMORSKE ZDRAHE
Gorinšek:	RDEČA KAPICA
D. Šostakovič:	KATARINA IZMAJLOVA
—	gostovanje Opere iz Zagreba
Marin Držič:	SKOPUH
—	gostovanje Drame reškega gledališča «1. Zajc/) GOSTOVANJE JUGOSLOVANSKEGA DRAMSKEGA POZORISTA
IZ BEOGRADA UMETNIŠKI VEČERI
CENE ZA POSAMEZNE PREDSTAVE
Parter A	(sred. sedeži)	premiere 3.000.—	ponovitve 1.500.—
Parter B	(ostali)	2.000.—	1.000,—
Balkon		1.000.—	500.—
CENE ZA ABONENTE (7 predstav)		premiere	ponovitve
Parter A	(sred. sedeži)	13.000,—	6.000,—
Parter B	(ostali)	7.000,—	5.000.—
Balkon		5.000,—	3.000—
Razna obvestila
Prostori irdvgnskega-	v u£
Geippa' 9 so odprti vš^k' dsn Od f8. ure. 1	'
Športna zveza Bor priredi v nede. ljo, 8, oktobra enodneypi izlet v Kranj. Informacije in. vpisovanje na društvenem sedežu (stadion Prvi maj) vsak torek, sredo ln četrtek od 20.30 do 22. ure In na občinskem^ stadionu «P. Grezar« vsak dan, razen v sobo tah in nedeljah, od 16. ure, dalje
Prosvetno društvo v Skednju orga ntzira 13 oktobra 1968 izlet v Ilirsko Bistrico. Vpisovanje vsak dan od 20.30 do 21.30, razen v sobotah in nedeljah, na sedežu društva, Ul. Servo-la 124.
SPDT priredi 13. oktobra Izlet v Rezijo. Izhodišče bo Solbica, Od ko. der se bodo planinci povzpeli na Zrd (Monte Sard 2324 m) turisti pa v zanimivo rezijsko. vasico Korita. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
Kasta priredi v nedeljo, 6 oktobra izlet z osebnimi avtomobili na Lokve in Čaven. Odhod ob 7.30 s Trga Ober-dan (Palača Telve) ob vsakem vremenu.
VRSTE ABONMAJEV
Premierski
Red A (prva sobota po premieri)
Red B (prva nedelja po premieri)
Red Dijaški (sreda)
Red Športni
Red Okoliški (druga nedelja po premieri)
Red C (druga sobota po premieri)
Red D (tretja predstava na predpražnik)
Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinske abonmaje. Družinski abonma omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja, h kateremu prvi družinski član doplača 2.000 lir, vsak nadaljnji družinski član pa 1.000 lir Dijaški abonma velja za vse vrste sedežev in stane 2 000 lir. Isto ceno za vse predstave nudi SG v Trstu invalidom. Za red Okoliški bo preskrbljen prevoz.
ABONMAJI SO NA RAZPOLAGO OBČINSTVU V KULTURNEM DOMU v TRSTU, UL. PETRONIO 4, TEL. 734265, VSAK DAN OD 9. DO 14. URE.
Abonma je plačljiv v dveh obrokih: prvi ob vpisu, drugi do 31. dec.
ZA OSTALE OPERNE IN DRAMSKE PREDSTAVE NUDI S G V TRSTU SVOJIM ABONENTOM 50% POPUST.
PD «SLAVEC» - RICMANJE
'..vabi V nedeH.io/;,6. oKtoUJKL na svečano prireditev ob
—	• RAZVITJU DRUŠTVENEGA PRAPORA
IN 25-LETNICE VSTAJE PRIMORSKE
—	ob 14.30 spominska svečanost ob spomeniku padlih
—	od 15. ure dalje kulturni spored, pri katerem sodelujejo: zbori VODNIK iz Doline; PREŠEREN iz Boljunca; LIPA iz Bazovice; PRIMOREC iz Trebč; VESNA iz Križa ter SLAVEC iz Racmanj, folklorni skupini na.jmlajših; Trio Bordon in godba PARMA iz Trebč.
POSKRBELI SMO ZA PRIGRIZEK IN NOVO DOMAČE VINO Vljudno vabljeni!
Nesreča delavca v Italsider
Včeraj ob 9.35 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 41-letnega delavca Antonia Pelatija iz Ul. del Ponticello 28, ker se je malo prej ponesrečil v livarni «Ital-siaer», kjer je zaposlen.
V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom škedenjske livarne, je povedal, da je nekaj pred omenjeno uro, ko je hotel prestopiti iz enega mostička talilne peči na drugega, nerodno stopil in zdrsnil. Pri tem je izgubil ravno težje in strmoglavil z višine približno treh metrov na tla.
Pri padcu se je pobil po glavi, obeh ramenih in si zlomil levo zapestje Zdraviti se bo moral pri bližno 20 dni.
tržaška
knjigarna
SPOROČA.
DA PRENOVITVENA DELA SICER ŠE NISO ZAKLJUČENA. A SE PRODAJA, IN TO PREDVSEM
ŠOLSKIH
KNJIG
(prav vseh, ki pridejo v poštev za slovenske šole)
ZOPET VRŠI V NJENIH OBIČAJNIH PROSTORIH
•
DRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792
GLASBENA MATICA • TRST
ZAČETEK KONCERTNE SEZONE 1968 69
V soboto 5. oktobra 1968 ob 21. uri Mala dvorana Kulturnega doma
LJUBLJANSKI PIHALNI TRIO
Fedja Rupel - flavta Igor Karlin - klarinet Viado Černe - fagot
ILEANA BRATUŽ - KACJAN
sopran
pri klavirju prof. Pavel šivic Spored obsega dela skladateljev:
Bozza, Fortner, Haydn, Hue, Lajovic, Mirk, Mozart, Merku, Osterc, Saint • Saens. Schubert, ščekova in šivic Rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici Ul. R. Manna 29, tel. 29-779
Nazionale 16.00 «La dolce vita del soldato Joe». H. Corbett, S. Baxter. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 16.00 »Les Biches*. J. Sas. sard, Stephan Audran. Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom Eden 15.00 «Playtime». Najnovejša mojstrovina J. Tatija. Technicolor Fenice 15.30 (dnehiesta pericolosa«.
F. Sinatra. Panavision Deluxe. Excelsior 15.30 «Una strana coppias. Jack Lemon, VValter Mathan. Technicolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev, 10) 15.00 «Tre passi nel delirioi). B. Bardot, A. Delon, J. Fonda. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 (dl figllo di Aquila Nera». E. Feneck, Dick Palmer Technicolor.
Moderno 16.00 «1 Nibelunghi«. Saga o nemški mitologiji v technicO' lorju.
Filodrammatico 16.30 «La valle delle bambole«. Technicolor. Prepoveda. no mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «A1 di la detla legge».
Zadnji dan.
Cristallo 16,00 «La battaglia di Ala-mo». J. Wayne, R. VVidmark. Tech niicolor.
Capitol 16.30 «Ci divertiamo da mat-ti». R. Tushingame, Jan Commi-chel. Technicolor.
Impero 16.30 ((Bambin. Wait Disney. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 (dmpiccato piO in alto». Technicolor.
Garibaldi 16.30 «Strano incontro«. Natalie Wood, Sieve Mc Queene. prepovedano pod 14. letom.
Astra Zaprto. Jutri «11 mistero del-1’isola maledettai). Technicolor. Ideale 15.30 «Vinci tori e vinti«. M. Dietrich, Spencer Tracy. Technico. lor.
••'bazia 16.00 «Delitto In pteno so le». A "'■'i Vi.. La^ret. .
V proslavo stoletnice čitalnice
Skednju
Od 5. do 20. oktobra t. 1.
v prostorih prosvetnega društva, Skedenj ska ulica št. 124
Umetniška
razstava
domačih likovnikov
Razstavljajo:
MARJAN ČERNE SILVESTER GODINA MARJAN KRAVOS AVRELIJ LUKEŽIC EDO MARTINUZZI
Otvoritev razstave bo v soboto, 5. okt. ob 18 uri, Razstava bo odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure
VSTOP PROST!
PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN« V NABREŽINI
vabi vse pevce na. vajo moškega pevskega zbora, ki bo v petek, 4. t. m. ob 20.30 na sedežu Glasbene matice v Nabrežini,
Darovi in prispevki *
V počastitev spomina pok. Milana Senčarja darujeta Sonja in Francka Starec 5.000 lir za partizanski spomenik na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Nadana Prodana darujejo Borut, Ravel in Mojca Kodrič 3000 lir za SZ «BOR».
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE Dne 2. oktobra se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo Je 6 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Carmela Zt-marelli, 62-letni Gino Miotti, 77-let-nl Tulilo Pierangelinl, 80-letn« Alberto Bordin, 59-letna Teresa Ghetitl por. Orlando, 75-letna Maria Cernec-ca por. Drasich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul. Ginnasttca 44. Miani, Miramarsiri dre. vored 117 (Barkovlte).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr Gmeirier, Ul. Giulia 14. Manzo. ni, Trg Sonnino 4 [NAM Al Cedro, Trg Cherdan 2. D'Ambrosi, Ul, Zo-rutti 19-c.

SEJA DEŽELNEGA SVETA
Začetek razprave o zakonu o deželni šolski pomoči
Odbornik Varisco je seznanil deželni svet s položajem deželnih uslužbencev
Na včerajšnji seji deželnega sveta ®° najprej pristojni odborniki odgovarjali na vprašanja svetovalcev, zatem pa se je začela splošna razprava o zakonskem osnutku dežel-*’eSa odbora štev. 13, s katerim se spreminjata dva člena zakona o soiski pomoči štev. 19 od 6. septembra 1965.
Najbolj važen je bil odgovor odpornika Varlsca na tri vprašanja Komunistov in psiupovcev, liberal-®ov in misovcev o vzrokih predvčerajšnje stavke deželnih uslužbencev. Varisco se je pri tem skliceval poročilo sindikatov o vzrokih stavke,, t.j. o nerešenih vprašanjih. "e‘Jal je, da gre pri tem za osebje, ki so ga premestili v deželno služ-zP iz državne in drugih javnih Kiuzb, za izpite začasno najetega za plače ter za socialno zavarovanje osebja. Glede prvega vprašanja je dejal, da je postopek „ ® zapleten in dolg, ker je treba upoštevati položaj, ki so ga Tv'e'i uslužbenci v prvotni službi, ugotoviti je treba starostno dobo, tp a . kači jo, določitev plač Itd. Pri n« Je. breba proučiti vsak primer Posebej. To zahteva mnogo dela trokovnjakov, katerih število je v pczeini službi omejeno. Deželni od-sm Je dosl®j sprejel sklepe o uvr-utvj 315 uslužbencev te skupine v deželni stalež.
nKar se tiče začasnega osebja, so proučil) vse prošnje ter so vsem Pr zadetim sporočili, da jih bodo Pripustili k izpitom. Ustanovili so udi Izpitne komisije in sedaj ča-K“Jo, da računski dvor registrira “»trezne odloke. Takoj zatem bodo Poročili prizadetim čas in kraj iz-ni« •' GIeda možnosti napredovala! Slede plač je odbornik de-nai ra Je to odvisno od ureditve položaja osebja v staležu. V zvezi vii! m d°do tudi v kratkem ustano-t 1 upravni svet za osebje, v ka-~.j^a morajo sindikalne organi-“Pije še imenovati svoje zastop-ln?e- Ta svet se bo ukvarjal s položajem posameznih uslužbencev.
■ede plačila nadur se mora upra-,a ravnati po splošnih predpisih a de sme delati izjem. Kar se tiče eSa zavarovanja, so to vpra-; rešili prav v teh dneh in pri-kuje se potrditev zavoda ENPDP, vo v'Pisal vse deželno osebje. Za-. art)valni položaj osebja je deželna Prava uredila skuono s sindikalni-•Dredsta.vniki na pogajanjih u-ranove v Rimu. Po mnenju od-ornika Je bila zato stavka neupra-.®™a’ saj je Drišlo do nje brez vee i 'ltve Pogajanj in so jo naipo-*oi ' nePričakovano, tako da de-na uprava ni bila obveščena o d jej.
.Svetovalec Bettoli (PSIUP). ki je le i Pomemben sindikalni voditelj, ”9.uejal, da z odgovorom ni zado-voijen ter rekel, da mora deželni odbor sporazumno s sindikati rešiti vsa pereča vprašanja uslužbencev. ^Pregovorila sta tudi svetovalca J? rgotnas in Uril. Končno je pred-gF?d|k Berzanti zagotovil, da bodo vse. da se rešijo vsa sporna P.rašanja ter da ni deželna upra/va' r,va za zamude, ki so obiektivne-I UJ značaja. Na vsak način bodo i noi ali ravnati tako, da ne bo utr-i ueio osebje nobene škode. Seveda Pa se mora deželna uprava pri tem ravnati po zakonu, vi „.tem s° razni odborniki odgo-I voi da številna vprašanja sveto-I n! 151 so se nanašala predvsem ■ a Furlanijo. Na naše področje se j,-, Panašalo vprašanje o tenu. kako
, z gradnjo avto ceste Trst-Benet n ' Ki se že tako dolgo zavlačuje.
dbomik je v odgovoru povedal že vsem znana dejstva in dejal, da so
oprl) za promet 83,9 km ceste, to m Okrog 58 odst. vse njene dolžine, rf/a, se nadaljujejo na vsem pre-"talem odseku. Cesta bo stala "kupno 40 milijard lir in država le (."foevaia zanjo ie 8 in pol milJ-jara Za preostale 31.5 milijarde pa 1 ‘rwJe morala družba Autovie Ve-'ete obrniti na banke. Svetovalec 1 h^fter Wondrlch. ki je postavil vprašanje, je rekel da z odgovorom ; zadovoljen ter da je zavlačevanje
pri gradnji te ceste prava sramota.
Po odgovorih na vprašanja se je začela razprava o omenjenem zakonskem osnutku, s katerim se zboljša deželni zakon iz leta 1965 o šolski pomoči. Po omenjenem zakonu dajejo med drugim pomoč učencem in dijakom, ki se vozijo iz svojih krajev v šole, ki so v drugih krajih, s spopolnltvijo zakona pa bodo dajali pomoč tudi dijakom nepremožnih družin, ki bivajo daleč od doma v kraju, kjer obiskujejo šolo. To je bistvena sprememba k zakonu.
Poročevalec o tem zakonu Za-nin se je skliceval na pismeno poročilo, ki spremlja zakonski o-snutek. V njem pravi, da je dežela porabila v lanskem šolskem letu za šolsko pomoč skupno skoraj 790 milijonov lir. To pomoč delijo dijakom in učencem preko občin. V poročilu tudi pravi, da so se v razpravi o zakonskem osnutku strinjali, da bi morali izglasovati okviren organski zakon o šolski pomoči, medtem ko dajo to pomoč sedaj na podlagi vec zakonov.
V razpravi, ki je sledila, so spre-
govorili svetovalci Bergomas (KPI), Rizzi (PSIUP), Morelli (MSI), Urli (KD) in Trauner (PLI)). Bergo-mas je zlasti poudaril, da bi morali izglasovati okviren zakon. Rizzi je dejal, da zakonski osnutek ni zadovoljiv ter ne kaže z njim od bor dovolj občutljivosti za to važno vprašanje. Reke' je, da je zakon sploh fragmentaren. Tudi liberalec Traunev je dejal, da bi morali sprejeti okviren zakon za vprašanje šolske pomoči, da pa bo njegova skupini, glasovala za ta zakonski osnutek s pridržkom, da gre za nujno stvar.
V zvezi z razpravo so predložili svetovalci KPI resolucijo, v kateri je najprej omenjeno, da se je pričelo šolsko leto v zmedenem in napetem položaju zaradi neštetih pomanjkljivosti. Zatem zahtevajo da se programi in šolska ureditev moderniziraj i, da se mora odpraviti vse razredno razlikovanje itd. Končno naštev, resolucija u-krepe, ki bi jih morala sprejeti dežela v prid šoli. Resolucijo je orisal svetovalec Bosari.
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitttiiiiiiiiiiiHiiiMiii
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Izpuščen na svobodo ker ga oče ni tožil
Giosue Scelzo je bil obsojen samo zaradi posesti m nošnje orožja - Oprostilna razsodba za mladeničevo prijateljico
ERSA SE ZANIMA ZA SKUPNO VINSKO KLET
Kakšni so izgledi za izgradnjo skupne briške kleti v Krminu
Za njeno rentabilnost je že v začetku potrebno okrog 30 tisoč stotov grozdja Nujno je potrebna moderna predelava grozdja in tipizirana vina v steklenicah
2e nekaj let sl prizadevajo neka- i bi ne dobila toliko pridelka v Br-teri vinski strokovnjaki in napred- I dih, bi se morala obrniti tudi na nejši vinogradniki v Brdih, da bi I sosednje ravninsko področje (proti prišlo do izgradnje konzorcialne I čemur pa so vinogradniki iz Brd,
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Brenči, zapisnikar Chiarelli, obramba Aleffi, Annoscia in Girometta) je bila včeraj kazenska obravnava proti 24-letnemu Giosueju Scelzu iz Ul. A. Volta 4, ki je bil obtožen, da je hudo telesno poškodoval lastnega očeta Francesca Scelza.
Dogodek s skoraj smrtnim epilogom je v začetku tega leta vzbudil v mestu precejšen hrup, ker je bil žrtev družinskeg:	prepira France-
sco Scelzo, znan v krogih sodnijske palače, kjer je na okrajnem sodišču opravljal službo zapisnikarja.
Francesco Scelzo je že pred leti postal vdovec ter se ni več hotel oženiti, čeprav je imel dva še nedorasla otroka: sina Giosueja in hčerko Lauro (deklica je bila tedaj stara 10 let, deček pa 8). Zaradi svojih službenih dolžnosti oče ni mogel seveda primerno skrbeti za otroka, ki sta bila večkrat sama doma. Le včasih ju je oče peljal v popoldanskih urah s seboj v urad na sodišču. Tako se je počasi začelo ustvarjati nezdravo ozračje, ki je pripravljalo vse pogoje za hujše prepire in nazadnje za splpad med očetom in sinom. Ladi je bil zapisnikar Scelzo premeščen na sodišče v Pordenonu, kamor pa sta mu hčerka in sin sledila proti svoji volji.
Giosue Scelzo pa je imel v svojem neurejenem življenja veliko strast za zbiranje orožja. Med drugim je nekje našel nemško pištolo znamke P 38 kal. 9. Gre za vojno orožje, za katero zakon sploh ne predvideva dovoljenja za posest in nošenje. Poleg tega je ime! tudi še drugo pištolo kal. 6, za katero pa ni imel ustreznega dovoljenja policijskih oblasti.
17. februarja letos je oče Francesco našel obe pištoli med sinovimi predmeti v domačem stanovanju. Moški, ki dobro pozna zakone, se je najdbe zelo ustrašil. Zavil je orožje v papir ter ga odnesel k nekemu brivcu v Ul. Marconi.
Sin je kmailu zvedel, da je oče i odkril orožje. Naslednjega dne, 18.
februarja je prišel na dom skupaj s 34-letno Silvano M., ki je bila njegova prijateljica, ženska je poročena, toda ž,e veliko let živi ločena od moža. Glosuč Scelzo je zahteval od očeta, da mu izroči orožje. Francesco je dejal, da je pištoli izročil neki 03ebi, katerega imena pa ni hotel izdati. Sin je potegnil za bodalo ter prisilil očeta, da mu pove Ime in da napiše listek, s katerim pooblašča nosilca, da prevzame pištoli. Ko je Imel listek v rokah, je Giosue dejal Silvani, naj mu da električno vrvico, s katero je hotel očeta zvezati. Tedaj je prišlo do spopada med sinom in očetom. Giosuč je ranil Francesca z bodalom po levi strani telesa. Na srečo je Francesoo Scelzo okreval v 20 dneh.
Silvana M. je z listkom odšla k brivcu, ki je hranil orožje ter ga prevzela. Pištoli je pozneje Izročila nekemu odvetniku, ki ju je izročil policijskim organom.
Zato sta se morala zagovarjati včeraj na sodišču Giosuč (v priporu) zaradi telesnih poškodb ter posesti in nošnje strelnega in hladnega orožja, pa tudi Silvana M., katero so obtožili, da je mladeniču pomagala pri prikrivanju o-rožja ter da se je izdajala pri prevzemu pištol za njegovo sestro.
Sodniki so na včerajšnji obravnavi oprostili Giosueja obtožbe telesnih poškodb, ker ga oče ni tožil, obsodili pa so ga zaradi posesti in nošnje orožja na 8 mesecev zapora In 60.000 lir denarne kazni. Ker je kazen pogojna, so mladeniča izpustili na svobodo. Silvano M. pa so sodniki oprostili prve obtožbe, ker dejanje ni kaznivo, druge pa zaradi pomanjkanja dokazov.
""»•milil....................................
končano begunstvo mladega nepridiprava
Jugoslovanske oblasti izgnale tržaške pa aretirale vlomilca
Čez mejo je pobegnil po neuspelem poskusu vloma v avlosalon «Peugeot» - Aretiran tudi njegov pajdaš
nJKčeraj je leteči oddelek policije gnjavil sodnim oblastem 26-letnega I tT] banika Francesca Girondo iz
1 JJ. GsTviVa—! »a	loCTci in-
atalate:
Gambini 49 ter 23-letnega in-cj0,'aAerja Giorgia Boninija iz Ul Qe‘ Vento 9
, aretacije dveh nepridipravov j,i Prišlo io. avgusta letos, ko so žav°S ovanske oblasti izgnale iz dr-52^^ omenjenega Girondo in ga
nn.5le italijanskim oblastem od;
lSl?° letečemu oddelku policije, ki i<» tudi aretiral. Pri zaslišanju i vi Girondo izpovedal vse svoje tat-
Uvolu? Podvi5?e in delal’ da J® PI}
Data * tatvinskih poslih imel tudi reva a ~ Giorgia Boninija, kate ka so pozneje tudi aretirali.
; Giron(ja?so prišd agenti na sled
ag?nl° J« 27. julija letos, ko so na ^ letečega oddelka okoli 0.40 Trn-!®efonski poziv prihiteli v Ul. ney£lceHi 0, kjer sta malo prej dva ! bil a an,a roParja, potem ko sta raz-slnis„?tekl° glavnih vhodnih vrat,
: nSrfa a vdreti v avtosalon «Peu-saw' Ktoalu so agenti v bližini z nl*a našU avto giulia (TS 59220) trani stežaj odprtimi vrati. V no-rtaplesti avta pa so zagledali kup VsLv k&tejših vlomilskih priprav, dala nadaljna preiskava je, žal, izua negativen izid. Ker pa se Je lia» r ■ °’ da Je bi'a omenjena «giu-s lrnPflova last, so agenti pričeli
S t« ' , "wva lcutt, agenti p
Droi tPe jlt° preiskavo, da bi 1 izsledili lastnika. A brez
ha Moški jo je medtem umih nog že popihal v sosednjo državo.
Pozneje, ko so ga jugoslovanske oblasti izročile italijanskim, je Girondo na zaslišanju tudi priznal, da ie skupaj z Boninijem v prvi polovici julija nameraval vdreti v urade podjetja «Tergeste» v Ul. Pi-gafatta. Ker pa ni našel niti lire, jo je moral praznih rok popihati.
Kaznjenca v Koroneju hotela narediti samomor
Včeraj zgodaj zjutraj so v prej sledku približno ene ure pripeljali in sprejeli na kirurški oddelek bo!_ nišnice dva kaznjenca, ki sta si v trenutku duševnega obupa v svoji celici v koronejskih zaporih hotela vzeti življenje.
Do prvega primera je prišlo okoli 0,45, ko je 39-letni trgovec Antonio Piccolo iz Ul. Alfieri 8, trenutno priprt za dobo štirih let, s pestjo razbil steklo na oknu svoje celice in zauždl nekaj steklenih drobcev ter se ranil po jeziku, obrazu in desnem zapestju.
Nekaj pozneje pa je podoben korak z istimi posledicami storil tudi 27-letni delavec Salvatore Quinto iz Ul. del Rivo 42, ki je tudi priprt v koronejskih zaporih, čim-1 Tako Piccolo kot Quirito bosta o-uspe-1 krevala v približno dveh tednih.
iilflO «1K1S» PBOSEH
Podvaja danes, 3. oktobra, s pričetkom ob 19.30 dramatični češki film o nemški okupaciji:
IIOUINTO CAVALIERE E LA PAURA
hirajo: MIROSLAV MAHACLK, OLGA 'ŠENPLUGOVA, ZDENA PROHAKOVA ter JOŽEF VINKLAR
_	Mladini pod 18. letom vstop prepovedan!
Demonstracija ranžirne lokomotive UNI10K-RIES v koprskem pristanišču
Zahodnonemška tovarna Dalmler Benz A. G. iz Stuttgarta bo priredila jutri dopoldne v koprskem pristanišču demonstracijo posebne ranžirne lokomotive UNILOK-RIES tip 406 z vlečno močjo 300 ton. Pri organizaciji praktičnega prikaza vlečne enote sodelujeta podjetje Luka Koper im generalni zastopnik nemške tovarne za Jugoslavijo «Autooommerce» iz Ljubljane. Prireditev bo zveznega značaja, udeležili pa se je bodo tudi predstavniki italijanskih in avstrijskih železnic.
Vozilo Unilok se lahko uporablja kot vlečno vozilo na tračnicah ali na cesti. S pridom se uporablja kot ranžirna lokomotiva na kolodvorih za sestavljanje kompozicij, na industrijskih tirih ali v pristaniščih. Po vleki po tračnicah more Unilok preiti iičez cesto« na druge tračnice, ki niso povezane s prvimi, kar je posebnega pomena pri hitrem manipuliranju z blagom.
V kraiko jamo je zdrsnil
Včeraj ob 1340 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 17-I etn ega dijaka Marka Kranerja lz Narodne ulice 89 na Opčinah
V	bolnišnici, kamor so ga piipe ltja.ll z osebnim avtomobilom, je povedal. da se je zjutraj S tovariši odpravil proti Velikemu Repnu, kjer bi morali raziskovati neke podzemske jame. Nenadoma pa je zdrsnil in padel v neko jamo globoko približno 10 metrov.
Pri padcu je fant dobil možganski pretres in se pobil po .stegnenici, desni rami in obeh noga-n. Okreval bo v približno dveh tedn i n.
Motofurgon v avto na obalni cesti
Včeraj ob 11.35 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice obletnega šoferja Saveria Žita iz Ul. Carducci 18, ki je pri prometni nesreči na obalni cesti v višini 137. km dobil možganski pretres in se pobil po stegnenici in desnem kolenu.
Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je Žita vozil po omenjeni cesti svoj motofurgon ape (TS 36745) in iz še nepojasnjenih vzrokov trčil v fiat 2100 (TS 43103), ki ga je iz nasprotne strani privozil 47 - letni trgovski potnik Claudio Guastalla iz Ul. Čampi Elisi 16.
V	bolnišnici se bo Žita moral zdraviti približno 20 dni.
kleti v kateri naj bi združili glavnino pridelka grozdja iz Goriških Brd ter tipizirali in s tem izboljšali vinsko proizvodnjo. Vodja kme. tijskega oddelka pri trgovinski zbornici prof. Marsano je v zadnjih letih pripravil več sestankov, na katerih se je obravnavalo ta problem ter do podrobnosti izdelal načrt in proračun za realizacijo te zamisli. Pridobil je zanjo precej naših kmetovalcev z Oslavja in Steverjana, vendar so pozneje naleteli na ovire, ki so jim zaprle pot.
Pozneje so sprožili akcijo v tem smislu v Krminu, kjer naj bi postavili tako klet in ki Jo Je učinkovito podprl tudi župan iz Krmi-na. Skupina vinogAdnikov, ki so vzeli zadevo v roke in med katerimi so tudi nekateri naši vinogradniki iz Steverjana, so trdo odločeni izpeljali zadevo do konca. Sedaj se zanima za izvedbo te zamisli tudi Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), ki je edini deželni urad, ki ima svoj sedež v Gorici, z delovanjem na področju vse dežele.
V posebnem dokumentu proučuje urad ERSA načrt in dosedanji potek akcije za izgradnjo vinske kleti v Brdih, upoštevajoč pri tem, da je to področje uvrščeno v pasivna področja po zakonu št. 614 od 22. julija 1966.
Briško področje obsega 6.700 ha površine, od katere pa je samo 15 od sto obdelane z vinogradi, ki dajo poprečni letni pridelek na Goriškem, ker ostalih 80 tisoč ha pridelajo v ravninskem predelu ob Soči. Med sortami, ki se pridelujejo v Brdih, je na prvem mestu tokaj s 27%, sledijo mu belo briška, istrska malvazija in beli pinot; te štiri sorte predstavljajo nad 60 od sto celotnega vinskega pridelka v Brdih.
Kot znano je pristojno ministrstvo v Rimu z odlokom od 24 5. t. 1. priznalo Brdom pravico do zaščite in kontrole vinske značke z imenom «Collio». To predstavlja prvi korak, ki nujno pelje k skupni vinski kleti in kontrolirani vini-fikaciji. ERSA v svoji študiji o-menja, da manjkajo na Goriškem ustrezne naprave za skupno predelovanje grozdja v vino z izjemo nekaterih zasebnih večjih posestev, ki so bolje organizirane tako glede pridelave kot glede prodaje vina. Večina malih vinogradnikov pa ima zelo primitivne naprave in sredstva za to delo in njihove stiskalnice n. pr. so često na ročni pogon, z leseno posodo ki je često v slabem stanju.
Spričo takega stanja se je ERSA odločila, da bo podprla pobudo vinogradnikov iz Krmina in okolice, ki jih je podprla v njihovem prizadevanju tudi občinska uprava Krmina! Da pa bi taka klet lahko delovala učinkovito in gospodarsko koristno, bi morala prevzeti letno 30 do 40 tisoč stotov grozdja; če
ki so ljubosumni na svojo boljšo kvaliteto Op. ured.) Po 10 letih pa bi se morala kapaciteta kleti podvojiti, da bi bila rentabilna. Klet bo treba opremiti tako, da bodo lahko proizvajali v njej kvalitetna vina izbranih sort, ter da bo zajamčena značilna kakovost posameznih vrst vina, kot je predvideno v dekretu za zaščito imena tipičnih briških vin. Da se jamči pristnost vina ga bo treba prodajati izključno v zaprtih stekleni-
cah in bo treba zato klet opremiti z ustrezno napravo za vstekleni-čenje in stabilizacijo vina v toplem in mrzlem ambientu.
Pri proizvodnji tipičnih vin bo potrebno doseči tudi določeno minimalno gradacijo in zato bodo morali urediti tudi napravo za koncentracijo mošta, ki ga bodo potrebovali, kadar bodo kakovostno slabše letine, da bodo z njim okrepili nov pridelek.
To so nekatere glavne ugotovitve, ki jih prinaša študija ERSA glede skupne vinske kleti. O nekaterih drugih podrobnostih pa bomo še pisali.
LETNA SKUPŠČINA AVTOMOBILSKEGA KLUBA
Odobrena gradnja motela avtomobilskega kluba v Gorici
Njegova lokacija bo nasproti vojašnice na Tržaški cesti - Veljal bo 330 milijonov
Goriški avtomobilski klub bo zgradil v bližini Tržaške ceste motel, ki bo velikega pomena za turistični razvoj našega mesta. Načrt so potrdili na ponedeljski skupščini člani ACI. O njem je obsežno govoril predsednik ing. Lodatti, ki je dejal, da je nastala pobuda za izgradnjo modernega in funkcionalnega motela nasproti vojašnice na Tržaški cesti v sedanjem neprestanem razvijanju našega mesta, skozi katerega vodijo vse pomembne prometne poti med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. Njegova uresničitev sodi nadalje v okvir regulacijskega načrta, ki predvideva izgradnjo mednarodnega prehoda pri glavnem pokopa-
DEZURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je od prta lekarna AL CORSO, na Korzu Italija 89 — tal. 24-4S.
TRZIC
Danes je v Tržiču odprta lekar na «ALLA SALUTE«, Ul. Cosulich št. 117 - tel. 72480.
iiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHMiiiniimiiiiiiriimiiiiiiiiiiiiiini*
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Izvajanje premišljenega načrta za turistični razvoj Črnega vrha
Načrt je idrijska občina poverila arhitektu Edu Mihevcu - Letos dve novi žičnici z veliko zmogljivostjo - Prihodnje leto morda novi hotel za zahtevnejše goste - Goriško gospodarstvo kaže znake oživljenja
Končno so v Črnem vrhu nad Idrijo — potem ko so ga povezali z asfaltirano cesto proti vzhodu in proti zahodu začeli uresničevati obsežne načrte, ki bodo uvrstili po naravi izredno prikladno mesto med najbolj zanimiva središča za zimski in poletni turizem v Sloveniji. Zapeli so namreč stroji splošnega gradbenega podjetja ((Primorja« iz Ajdovščine in pripravljajo zemeljska dela za postavitev prvih pomembnih turističnih objektov. Marsikaj novega bodo turisti doživeli že letošnjo zimo.
Pomembno je poudariti, da gre za izvajanje temeljito premišljenega načrta, ki je urbanistično in gradbeno poverjen znanemu slovenskem arhitektu Edu Mihevcu. Idrijska občina namreč zasleduje cilj, da v ničemer ne spremeni sedanjih arhitektonskih značilnosti tega znanega alpskega naselja. Dosedanjo žičnico cUp cesti, ki vodi od Črnega vrha proti Godoviču, ki je nekaj let uspešno služila potrebam številnih turistov, bodo odstranili. Pravijo, da je postala za potrebe Črnega vrha preskromna, razen tega pa je že tudi precej iztrošena. Namesto nje bodo postavili že letos dve novi vlečnici. Ena bo velika in bo lahko prepeljala na uro po 1000 smučarjev, druga manjša pa bo imela polovično zmogljivost velike. Kaj bo to pomenilo, naj ilustrira podatek, da je imela dosedanja žičnica zmogljivost okoli dvesto smučarjev na uro.
Vzporedno bodo postavili do letošnje zime tudi skromnejši objekt za prehrano in zadrževanje gostov. Za prihodnje leto pa obljubljajo tudi novi hotel v značilnem alpskem slogu, ki naj bi šele odprl
pot tudi zahtevnejšim gostom. Ob hotelu z restavracijo bo tudi vrsta objektov in priprav za raznovrstno športno rekreacijsko dejavnost. Po izgradnji tega hotela bo moč postavljati tudi druge turistične objekte.
Ni nobenega razloga, da ne hi verjeli v uspeh načrtov. Občinska skupščina v Idriji se je z velikim zagonom posvetila delu. Zagotovila je tudi nekaj denarja. Za nadaljnje financiranje turistične izgradnje Črnega vrha pa se zlasti zanima podjetje Adria iz Ankarana. Le to ,je tudi investitor hotela, ki ga bodo zgradili prihodnje leto. Podjetje namerava predvsem povezovati morski in alnski turizem.
• » •
Bovčani so im^li v zadnjih letih številne težave s svojim kampom za turiste. Bil je skromno opremljen in je imel pomanjkljive sanitarne in druge prostore za bivanje. Inšpekcijski organi so ga za to že prepovedali uporabljati. Končno sta se občinska skupščina v Tolminu in pa turistično društvo v Bovcu dogovorila za akcijo, ki bo nedvomno spodbudna za številne turiste, ki obiskujejo Posočje. Društvo je najelo 15 milijonov dinarjev posojila, ki ga bo vložilo v ureditev in razširitev prostorov. Tako bo kamp drugo leto potrebno opremljen, da bo lahko sprejemal številne turiste, ki se bodo odločili za prenočevanje in bivanje v njem.
• * *
Številni znaki so, ki kažejo, da gospodarstvo severnoprimorskih občin začenja močno oživljati. Podatki, ki so jih objavili te dni za posamezne občine, opozarjajo, da so podjetja začela občutno dvigati
proizvodnjo v primerjavi z minulim obdobjem. Nekatere delovne organizacije so povečale proizvod njo celo za polovioo. Od 12 industrijskih podjetij v tolminski občini, jih je dvignilo obseg proizvodnje 9. Tovarna «Bača» v Podbrdu je celo povečala njen obseg za 70 odstotkov. Prav tako so podjetja izboljšala v tej občini tudi finančne rezultate poslovanja in pripravila načrte za posamezna vlaganja. Med drugim bo več kakor podvojila proizvodnjo z novimi vlaganji ((Kreda* v Srpenici. Prav tako so spodbudni podatki za ajdovsko občino, v kateri je bila proizvodnja v prvem polletju višja v primerjavi z istim obdobjem lani za 7 odst.
...........................mm.m........................
Prisrčen dar •slovenskih akademičark
Z uspelim koncertom v goriškem | re nuditi ubran in izvežban pevski Gradu so se člani univerzitetnega kader. Posebno občutljivost ter zvoc-
nost je dosegel v nekaterih pontonskih delih, med katerimi naj
pevskega zbora iz Brna (ČSSR) po slovili od Gorice in tudi od svojih prijateljev, ki so si jih pridobili v njej. Pri tem poslednjem srečanju je bilo — kakor tudi na koncertu Kuehnovega zbora iz Prage zelo veliko Slovencev.
Program je obsegal tri dele. Prvi je obsegal nabožno klasično polifonijo, drugi klasično polifonijo, tretji pa narodne pesmi. Navzlic utrudljivosti italijanske turneje, med katero je zbor dopoldne potovalni napori niso prav nič vpli-nastopal, so pevci pokazali mladostnega poleta in svežine ter potovalni napori niso prav nič vplivali na umetniško podajanje zahtevnih skladb. Pevovodja Lubomir
omenimo našega mojstra Jacobusa Gallusa, ki je bil prisoten s tremi opusi. Drugi del polifonskega programa je vodil mladi pevovodja Petr škarohlid, medtem ko je v folklornem delu spet prevzel zbor Lubomir Mati.
Med odmorom je nastopil pevski zbor «Seghizzi» pod vodstvom pevovodje Valentinčiča. Pel je v narodnih kostumih ter prijetno zapel nekaj furlanskih pesmi. Med odmorom so dekleta v furlanski narodni noši prinesla na oder košarico vrtnic, ki so jih pevci «Se-ghizzija* poklonili češkim pevkam.
____________ ___________________ Ob zaključku koncerta pa so pri-
Matl je z njemu lastno avtoriteto l šle na oder še slovenske akademi izvabil iz zbora prav vse, kar mo | č.uke iz Gorice v stiliziranih na
rodnih nošah ter poklonile zboru košek rdečih nageljnov s posvetilom in jim darovale sliko Vladimira Klanjščka iz Steverjana, ki prikazuje Grad s srednjeveško cerkvico. Na hrbtni strani so napisale posvetilo, da slovenski akademiki iz Gorice poklanjajo to sliko v dar bratskim pevcem iz Češkoslovaške. Dirigent, ki se je zahvalil za prisrčen dar, ter pevci so s simpa tijami sprejeli voščila in darilo slovenskih akademikov. Dirigent je sliko visoko dvignil nad glavo ter jo pokazal občinstvu, potem pa jo je obrnil ter pokazal še posvetilo. Iskren aplavz je spremljal to poslednje slovo zbora od občinstva.
Po koncertu so jim goriški univerzitetni dijaki pripravili zakusko v dvorani UGG. (Na sliki dirigent Lubomir Mati, ki dviga sliko, ob njem pa so slovenske akademi-čarke).
lišču.
Motel bo imel v spodnjih prostorih, ki bodo delno podkleteni, prostore za avtomobile, v visokem pritličju bodo uradi, jedilnica, dnevna soba snak-bar ter enajst sob s po dvema posteljama; v prvem nadstropju bo še 37 sob prav tako s po dvema posteljama. Vse bodo imele svoje sanitarne naprave. V njih bo 96 postelj. Zgradba bo v nekoliko stiliziranem alpskem slogu ter bo po sedanjih predvidevanjih stala okoli 330 milijonov.
V nadaljevanju svojega poročila je predsednik ing. Lodatti dejal, da se je število članov zvišalo na 2.324 in da zvišanje članarine od 5.500 na 6.500 ni vplivalo na število članov. Omenil je namestitev avtomobilske avtomatske pralnice, razdeljevanje bencinskih bonov, kampanjo za cestno-prometno varnost ter druge pobude, ki nudijo avtomobilistom vrsto ugodnosti. Po omembi mednarodnega avtomobilskega ralljrja, ustanovitve zdravstvene službe ter občasnega pregledovanja delovanja žarometov je predsednik svoje poročilo zaključil z ugotovitvijo, da so si v okviru proračunskih možnosti prizadevali zadostiti potrebam članov kakor tudi avtomobilistom na splošno.
Seja izvršnega odbora ERSA
Na svojem sedežu v pokrajinski palač) v Gorici je imel včeraj sejo izvršni odbor deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), ki jo Je vodil predsednik Mario Lucca. Ob tej priliki so obravnavali dnevni red za sejo upravnega odbora ustanove, ki bo v torek 8. t.m.
Med drugim bodo obravnavali tudi vprašanje agrarnih kreditov, ter bodo proučili tudi predlog za imenovanje komisij za razne kmetijske probleme. Obravnaval; bodo nadalje o ustanovitvi živinorejskega centra ter o gradnji zadružne klet: v Brdih.
muMiMMiiiiiitmiiiMHiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiimmiitimiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiv
SMRTNA NESREČA PRI R0NKAH
TRI DNI PRED POROKO
JE PRIŠLA POD TOVORNJAK
Med prevozom v bolnišnico je 23-letna bolničarka iz Turjaka podlegla poškodbam - Blizu letališča je padla pod jugoslovanski tovornjak
Včeraj popoldne ob 14.50 se Je pripetila na državni cesti št. 14 v bližini gostilne pri ronškem letališču smrtna nesreča, pri kateri Je izgubila življenje 23-letna bolničarka Maria Mininel iz Turjaka, Ul. Casoni 8.
Mininel se je z mopedom vračala proti domu iz tržiške bolnišnice, kjer je zaposlena. Na omenjenem mestu se je srečala s težkim jugoslovanskim tovornjakom s prikolico, ki ga je venil 31-letni Franjo Petrič iz Zagreba, Niška ul. 33. Pomožni šofer pa je bil 31-letni Josip Puškarič, prav tako iz Zagreba. Ko se je mopedistka peljala mimo tovornjaka je po vsej verjetnosti zgubila kontrolo nad svojim vozilom, zadela najprej ob živo mejo pri cesti ter po vsej verjetnosti potem trčila ob zadnji del prikolice in padla pod vozilo. Takoj so jo odpeljali v tržiško bolnišnico, vendar je že med prevozom podlegla poškodbam. Zdravniki so ji ugotovili prebitje lobanje na sencu in od zadaj ter notranje poškodbe.
Brvatska šoferja nista niti opazila nesreče In sta vozila mimo dalje. Očividec nesreče 46-letni Fau-stino Padovan je s svojim fiat 850 hitel 2» tovornjakom in obvestil oba šoferja o nesreči. Takoj sta se vrnila na kraj nesreče in se dala na razpolago izvidnici cestne policije, ki je tudi prišla na mesto Dodamo naj še, da se je pone srečena bolničarka nameravala poročiti prihodnjo soboto.
Tečaj za slovenščino v železničarskem klubu
železničarski klub v Gorici s se dežem na južni -postaji bo tudi letos organiziral v svojih prostorih večerni tečaj za slovenščino. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 20.30 do 22. ure z začetkom dne 15. oktobra. Trajal bo šest mesecev.
Vpisovanje pri tajniku kluba na železniški postaji v Gorici, kjer bodo prizadeti lahko dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Še je zaprto poslopje otroškega vrtca v Viskorši
čeprav Je država že pred meseci dogradila v Viskorši v tajpanski občini lepo novo poslopje za otroški vrtec, pa se občinska uprava v Tajipani doslej še m pobrigala, da bi ga odprli in začeli z rednim poukom. Do lanskega leta je deloval v Viskorši župnijski otroški vrtec. ki pa so ga zaprli prav zato, ker Je država zgradila novega, ki J« pod občinsko upravo.
Vzrok za tako malomarnost pripisujejo dejstvu, da imajo v Taj-pami tudi občinski otroški vrtec, ki pa ne more delovati, ker je vanj vpisanih samo 8 otrok. Zato bi občinska uprava hotela, naj bi hodilo tudi 15 otrok iz Viskorše v vrtec v Tajpano, čeprav je do tja kar 14 km in od tega več km zelo slabe poti. Vaščani so že aprila odločno zahtevali naj končno odprejo novi vrtec in dobili so v tem smislu oc župana tudi zagotovilo: toda do ser daj je ostalo le pri obljubah.
Dva ranjena pri avtomobilskem trčenju
Sinoči ob 20.15 so pripeljali z rešilnim vozom v splošno bolnišnico v Gorici 21-ietnega zidarja Generia Spessota iz Fogliana in 46-letno Angelo Battistella por. Bazzani prav tako iz Fogliana, ki sta dobila poškodbe pri avtomobilski nesreči blizu gostilne «Alle viole« pri Farri.
Obema so zdravniki ugotovili poškodbe na glavi in telesu ter so ju pridržali za 15 dni na zdravljenju. Spessot se je malo prej peljal s fiat 1300 v smeri proti Gorici, prav tako s fiat 1300 pa v nasprotni smeri Battistella, ki je imela v avtu tudi sina in hčer, ki sta pri nesreči ostala nepoškodovana. Karabinjerji iz Gradiške so ugotovili precej škode na obeh vozilih.
Gorica
CORSO. 17—22: «Sale e pepe... su-perspie hippy», S. Davis Jr. in P. Lawford. Ameriški film v barvah.
VERDI. 17.15—22: «1 berretti ver-di», J. Wayne in D. Janssen. A-meriški kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 17.30—22:	«100
milioni per morire«, M. Costan-tin in A. Duperey. Italijanski kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17—21.30: «Eva, la ve-ritš sulFamore«, S. Determan in F. Matter. Švicarski film.
CENTRALE. 17.30—21.30: «L’impla-cabile caccia«, R. Hanin in C. Marchand. Francoski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30: «4—3—2—1... mor-te», L. Jeffriers. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 17.30: ((Assassinio al terzo piano«, S. Sdgnoret. Barvni film.
PRINCIPE. 17.30: «E per tetto un cielo di stelle«, G. Gemma in M. Adorf. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 19.00: «1 ponti di Toko Ry», W. Holden, G. Kalif Ir F. Uarcb.

HOGOMtT

POKAL PRVAKOV
Po zmagi nad Malmoejem s 4:1 Milan v drugem kolu tekmovanja
Sejemski pokal: Fiorentina-Dinamo 2:1 - Pokal pokalov: Torino-Partizan Tirana 3:1
V Milanu je v povratnem srečanju prvega kola tekmovanja za pokal prvakov Milan premagal švedsko enajsterico Malmoe s 4 : 1 (1 : 1). Gole so dosegli v 1. polčasu Ljundberg in Prati ter v 2. polčasu Sormani, Prati in Rivera (iz 11-metrovke).
Ekipi sta zaigrali z naslednjima postavama:
MILAN:	Cudicini; Anquilletti,
Schnellinger; Rosato, Maldera, Tra-pattoni; Petrini, Lodetti, Sormani, Rivera, Prati.
MALMOE: Hult; Anderssen, Kris-tensson; Elmstedt, Bjorklund, An-dersson; Grandstroem, Ljundberg, Tapper, Olsberg, Szepanski.
Stanje v kotih je bilo 12 : 0 za Italijane.
Ker je Milan v prvi tekmi na Švedskem doživel poraz z 1 : 2 je zdaj skupni izid 5 : 3 in se Je torej uvrstila v drugo kolo italijanska ekipa.
Se drugi izidi tekmovanja za pokal prvakov:
Zuerich — Akademisk Boldclub 2 :1 (A. Boldklub v osminko finala). Manchester United — Waterford 7:1 (Manchester United).
Jeuness — AEK 3 : 2 (AEK) Glentoran — Anderlecht 2 : 2 (Anderlecht).
Rapid — Rosenborg 3 : 3 (Rapid). Fenerbahce — Manchester City 2 :1 (Fenerbahce).
Spartak Trnava — Steaua 4 : 0 (Spartak T.)
Lahti — Floriana 2:0 (Lahti). Celtic Glasgow — St. Etienne 4 :0 (Celtic G.).
Ajax — Nuerenberg 4: 0 (Ajax).
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Torino — Partizan Tirana 3:1 (Torino).
Kamratema — Crusaders Belfast 4:1 (Kamratema).
West Bromwioh — Bruges 2:0 (W. Bromwioh).
Koeln — Giroodims Bordeaux 3:0 (Koeln).
Barcelona — Lugano 3:0 (Barcelona).
Porto — Cardiff 1:0 (Porto).
Lynn Oslo — Aitay Izmir 4:1 (Lynn O.)
Randers Preya — Shamrock Ro-vers 2:1 (Randers F.).
Tudi BOR se Je aoral kljub zmagi 2:0 (1:0) nad Slovanom iz Bratislave, posloviti od nadaljnega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov, ker je prvo tekmo v Bratislavi Izgubil s 3:0.
POKAL SEJEMSKIH MEST
Florentdna — Dinamo Zagreto 2:1 (Fiorerutina).
Bologna — Basel 2:1 (Bologna).
Hibemian — Olimpija Ljubljana 2:1 (Hibemian).
Slavij a Praga — Wiener Sport-kluto 5:0 (Slavlja).
Airges Pitesta — Leixoes 0:0 (Ar-ges P.).
Lyon — Coimbra 1:0 (povratno srečanje 9. t.m.).
Legia Varšava — Muenohen 1860 6:0 (p. s. 9. tm).
Olimpdakos — Hansa Rostock 2:1 (Hansa R.).
Aberdeen — Slavlja Sofija 2:0 (Aberdeen).
Vojvodina — Gla sgow Rangers 1:0 (Giasgow R.).
Kljub zmagi z 1:0 (0:0) v povratni tekmi z Rangersom iz Gla-sgowa je novosadska Vojvodina izločena iz nadaljnega tekmovanja za pokal sejemskih mest, ker je prvo tekmo Izgubila z 2:0. Edini gol v današnji, obojestransko precej grobi igri, je dal Nlkezič v 64’.
V nedeljo Pokal Pacco za začetniške ekipe
Po daljših pripravah so se organizatorji le odločili, da se bo začelo nogometno tekmovanje za Pokal Pacco za začetnike to nedeljo. Nastopile bodo štiri ekipe: Fortitudo.
..............................»..................■•■■■•>.......i.iliuin..,lil.ii..„i,ili.i.ili.liiiiiHi..il.ii.i........
Triestina, Breg in Union. V nedeljo bo Breg igral v prvem kolu ob 13.30 v Miljah s FortiJtudom, Union pa na stadionu »Prvi maj« v Trstu s Triestino.
Ker so prireditelji sporočili datum začetka turnirja razmeroma pozno, se bodo lahko ekipe pripravljale le malo časa. Brežani bodo opravili le dva treninga, vendar pa vse kaže, da bodo lahko nastopili z nekaterimi dobrimi igralci. Tako bo vrata Brega verjetno branil mnogo obetajoči vratar Lucijan Zahar.
SINOČI V BAZOVICI
Po precej poprečni igri Sokol premagal Zarjo s 3:2
Zaradi odsotnosti Izole sta ženski šesterki Sokola in Zarje odigrali le prijateljsko tekmo
V Bazovici bi moral biti sinoči ženski odbojkarski turnir z udeležbo treh ekip. Ker pa šesterica Izole iz neznanega vzroka ni prispela sta preostali ekipi odigrali medsebojno prijateljsko tekmo.
SOKOL — ZARJA	3:2
(15:6, 12:15, 15:7, 10:15, 15:9) ZARJA: Križmančič Sa„ So., M., D., Terčon, Bandelj, Seražin, Čufar, žagar, Fonda, čač.
SOKOL:	Zavadlav, Švab, Škrk,
Gabrovec, Filipčič, Bagatel j, Colja
imitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunimiiiiitiiiiimiiiiiiiiiminnimmmHHmmiiiiiiiiiiiiHiiniiii
PREDOLIMPIJSKE VESTI
Po nastopih v South LakcTahoe 14 kolajn za ameriške atlete?
Letošnja atletska reprezentanca ZDA motna, kot še nikoli doslej
Po fantastičnih rezultatih na Iz- | svoje rekorde, tekači od 800 m da-birnih tekmah v South Lake Tahoe lje pa so dosegli slabše ali celo sla-(Kallfamija) se zdi ekipa ZDA | be čase. Atletom je pomagalo tudi
za bližnje olimpijske igre tako močna kot še nikdar prej. Od skupno 24 disciplin v moški konkurenci so Američani skoraj gotovi zmagovalci v 10, v 5 pa imajo vsaj polovico možnosti da zmagajo. Zaprto pot imajo po predvidevanjih v 9 disciplinah. Realno lahko osvoje ameriški atleti od 12 do 14 zlatih kolajn ter precej srebrnih In bronastih. Zelo verjetnih bo tudi nekaj «trojk», to se pravi vseh treh prvih mest v isti disciplini. V Tokiu so atleti ZDA osvojili 12 prvih mest.
Danes govorimo o
• ••
m
• Razen športnega tedna Gaje, o katerem smo že poročali, je bi-
^ nučc/i sijurincyu icuitu	v n-un/.	--
lo v prejšnjem mesecu športno delovanje še skoraj popolnoma mrtvo. Tekem je bilo v vseh panogah zelo malo in o nekaterih sploh nismo bili obveščeni. Zato bo tudi pregled nastopov v prejšnjem mesecu precej kratek.
Turnir ekip moške B lige:
Pokal Pacco:
Turnir v S. Pier dTsonzo:
Mladinsko prvenstvo:
Prijateljske tekme:
Odbojka		
: 27.9.	Bor — GRDA	2:0
28.9.	Bor — Gasilci	2:1
29.9.	Bor — Libertas	2:1
Nogo met		
8.9.	Primorje — Libertas	0:0
	Fortitudo — Breg	3:2
15.9.	Fortitudo — Breg	3:0
I 15.9.	S. Pier d’Is. — Sovodmje	4:3
I 15.9.	Breg S. Anna	3:1
	Vesna — Esperia	2:0
	Cremcaffč — Gaja	5:0
22.9.	Breg — S. Giovannj	1:0
	Gaja — Edera	1:7
29.9.	Breg — San Sergio	2:1
	Esperia — Gaja	1:2
	Fortitudo — Vesna	4:2
: 15.9.	Staranzano — Vesna	2:1
22.9.	Turriaco — Vesna	0:0
29.9.	Zarja — Union	1:0
	Vesna — Primorje	1:0
Atletika
8.9. Na deželnem prvenstvu v deseteroboju Cesar tretji, Švab osmi.
Namizni tenis
28.-29.9. Sokol nastopi na državnem turnirju v Parabiagu.
Ekipa ZDA za olimpijske igre (v oklepaju letošnji -najboljši rezultati):
100 m: Hines (9”9), Greene (9”9), Pender (10”), za štafeto še R. Smith (9”9).
200 m: Carlos (19"7), T. Smith (WW, Qu'eetad (20”)
400 m: Evans (44”), James (44”1), Freeman (44”6), za štafeto še Mat-thews (44”).
800 m: Farrel (1’46”5), Bell G’ in 45”5), Kutschinskl (1’46”4).
1500 m: Ryun (3’55”9, na 1 miljo 3’37” na 1500 m), Liquori, Van Ruden (3’39”4).
5000 m: Day (13’40”2) Backelor, Scott,
10.000 m: Smith (28’47”), Van Nelson (28’54”4), Laris.
110 m ovire: Davenport (13”3), Coleman (13”4), Hali (13”4).
400 m ovire: Vanderstook (48”8), Glttens (49”1), Whitney (49”2).
3000 m zapreke: Young (8’30”6), Reilly, Nightingale (8’38”4).
Palica:	Seagren	(5,41), Peijnel
(5,28), Carrlgan (5,18).
Višina: Caruthers, Brown, Fostou-ry (vsi 2,21).
Daljina: Beamon (8,33), Boston (8,25), Mays (8,16).
Troskok: Walker (16,81), Smith (16,24), Tate (16,00).
Krogla:	Matson	(21,30), Woods
(20,73), Maggard (20,53).
Disk: Silvester (68,28), Carlsen (64,14), Oerter (62,74).
Kopje:	Murro (83,21), Covelli
(87,76), Steinlund (80,85).
Kladivo:	Burke	(69,09), Hall,
Connoly (68,48).
Deseteroboj: Toomey (8222), Wa-ranktin, Waddel.
Rezultati iz South Lake Tahoe so potrdili že znane teorije o visokih nadmorskih višinah. Atleti s kratkotrajnimi napori so Izboljšali
čudovito okolje v katerem so nastopali. Stadion je dobesedno Izsekan med visokimi smrekami, ki rastejo tudi v stadionu samem. Za disk, kopje in kladivo uporabljajo pomožne naprave. Proga in vsa zaletišča so iz umetne mase »tartan« kot tudi v Mehiki. Posebne sprinterice z 68 žebljički so zagrenile veselje nekaterim tekačem in nekaj rekordov morda ne bodo priznali, gre pa za navadno konservativno potezo mednarodne zveze, ki je redno v zamudi z razvojem atletike. Atleti kot Carlos, T. Smith in Evans so bili rekorderji tudi z navadnimi sprintericami.
Ameriške atlete čaka še kratko bivanje v Sauht Lake Tahoe nato pa bodo odpotovali naravnost v Mehiko. Višinske razlike ne bodo občutili, saj je kraj na isti nadmorski višini kot mehiška prestolnica.
-lin-
L„ M., Caiharija, Zidarič.
Sodniki: Pimarzoni, Bonini, Ban.
Igra obeh ekip nii pokazala nič posebnega. Morda igralke zaradi odsotnosti Izole niso bile posebno razpoložene in niso vložile v igro vseh svojih sil. Obe šesterki sta pred kratkim vpeljali nov sistem, to je «center nazaj«, ki jima povzroča še precej preglavic. Igralke zadnje linije pri obeh ekipah preveč silijo naprej in puščajo za svojim hrbtom praznine.
Vsekakor pa je Zarja pokazala napredek, tudi v primerjavi z zadnjim nastopom v Padričah. šesterka se giblje bolj urejeno, igro gradi in zaključuje s tolčenjem, nima pa izrazite tolkačice, tako, da napad, ki je sicer razmeroma konstanten, ni posebno učinkovit. Igralke so še tudi premalo dinamične in bi lahko (nekatere) prestregle z bolj živahno in samozavestno igro marsikatero po nepotrebnem zapravljeno žogo.
Sokol je v preteklosti pokazal že precej boljšo igro kot sinoči. Zato se je moral tudi precej naprezati, da je spravil na kolena manj izkušene Bazovke. Večina nabrežin-ske ekipe se sinoči ni znašla pod mrežo, razen dveh igralk pa ostale tudi niso napadale.
Do začetka drugoligaškega prvenstva je sicer še precej časa, vendar pa bi obe šesterki potrebovali več srečanj s težjimi nasprotnicami, šele take tekme pokažejo pomanj-
Si bodo morali tudi v Trebčah sami zgraditi nogometno igrišče?
Po zadnjem občnem zboru ŠD Primorec je glavna naloga novega odbora zgraditev nogometnega igrišča - Tržaška občina je že obljubila zemljišče
-Pretekli teden se je prvič po občnem zboru, ki je bli 23. septembra, sestal oovi odbor ŠD Primorec. Odborniki so ponovno soglasno izvolili za predsednika Ma-rče-la Kralja, ki se je v pretekli sezoni zelo trudi-l za uveljavitev in poživitev športnega življenja v Trebčah.
Ko so si novoizvoljeni odborniki razdelili ostale funkcije, je predsednik načel vprašanje nogometnega igrišča.
Trabenskl športniki in -ljubitelji športa, že vrsto let čakajo na nogometno igrišče in ga bodo najbrž še dolgo čakali, če se bodo zanašali na obljube in zagotovila tržaške občine oziroma njihovih predstavnikov. že ob začetku ustanovitve ŠD Primorec oktobra leta 1966 se je tokratni od-bor pozanimal In sl zastavil za prvi cilj zgraditev športnega objekta.
Prvi načrti so bili že narejeni. Na povabilo društva sta prišla marca 1967 na mesto, kjer naj bi zraslo novo igrišče predstavnik občine in inženir OGNI. Načrti so bili potrjeni ter izpopolnjeni in občina sama jih je predstavila tehničnim pokrajinskim uradom ki naj bi poskrbeli za izvedbo in financiranje. Kazalo je, da -bo do te gradnje res prišlo. Toda ostalo je vse le pri obljubah.
Za postavitev tega igrišča se je zanimal celo občinski svet v svojem petletnem gospodarskem načrtu In so dodelili tudi določeno vsoto (kje naj bi jo črpali še danes ne vemo). Po dveh letih neprestanih obljub, interpelacij, za katere se je zanimal tudi tisk, se je vse razbll-n-ilo
komunikacijskimi zvezami (v poldrugi uri pa lahko vsakdo doseže katerikoli kraj -tržaške pokrajine z vsakim avtomobilom in se vrne)
Trebencem ostane še eno u-panje. -Predstavniki društva so -namreč pred kratkim Imeli sestanek na občini, kjer so jim na njihovo prošnjo formal-no obljubili zemljišče, na katerem naj bi si zgradili igrišče sami. Upajmo, da se bo vsaj ta obljuba uresničila. Za to bo pa potrebno mnogo dobre volje In truda vaščanov samih, -predvsem pa mladine in ljubiteljev športa.
Resnici na ljubo naj povemo, da je občinska up-rava zelo malo napravila v povojnih letih za treben-siko vas: za šport in rekreacijo pa sploh -nič. če imajo Tre-benci svoj ljudski dom in odbojkarsko Igrišče se morajo za to zahvaliti svojim vaščanom in prosvetnim delavcem. Celo prvotno nogometno igrišče katerega so si v povojnih letih sami zgradili, je občina popolnoma zanemarila in ni niti najmanj poskrbela za njegovo ohranitev, čeprav za ta teren vaščani plačujejo davek že 20 let.	R. K.
kljivosti moštva in privedejo k | v nič. Sedaj trde, da so Trebče iz-boljši uigranosti ter kakovostnejši ven središča bolj obljudenih nase-lgri.	j hj in premalo povezane z glavnimi
iiiiiipmiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiitiHimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiii
TV prenos iz Mehike
v nevarnosti
CIUDAD MEXICO, 2. - Zaradi visokih denarnih zahtev mehiških telekomunikacijskih družb grozi televizijskim prenosom letošnjih o-limpijskih iger v Evropo, severno Afriko in del Azije huda nevarnost. Predstavniki Evrovizije Er-
nest Braun je izjavil, da zahteva postaja mehiškega radia Tulanci-go, ki bi morala olimpijske dogodke posredovati umetnemu satelitu in preko njega Evropi, severni Afriki in delu Azije, 300 milijonov lir višjo ceno, kot jo je prvotno izračunala Evrovizija na osnovi a-meriških cen za tovrstne storitve. Voditelji Evrovizije so namreč izračunali, da bo prenos stal 2 milijardi 790 milijonov -lir, Mehikanci pa zahtevajo 3 milijarde 100 milijonov lir. Evrovizija je predvidela skupno 180 ur prenosa olimpijskih dogodkov, zdaj bi se pa lahko zgodilo, da bi se to število znižalo na od 15 do največ 30 ur prenosa.
Olimpijskim igram bi moralo v primeru predvidenih rednih prenosov slediti po malem ekranu 600 milijonov gledalcev, če bo pa prišlo do omejitev bo prizadetih kar 350 milijonov gledalcev.
Španija je že član olimpijskega turnirja
Visokogorski «gozdni» stadion v South Lake Tahoe v Kaliforniji
MONTERREY, 2. — Na kvalifikacijskem predolimpijskem košarkarskem turnirju si Je Španija z zmago nad Avstralijo z 85 : 66 že zagotovila vstop v olimpijski turnir.
Ker je v drugem srečanju večera Urugvaj premagal Indonezijo s 96:73 se tako potegujeta za preostalo prosto mesto v olimpijski finalni sku pini Poljska in Urugvaj. Odločalo bo medsebojno srečanje med tema dvema ekipama.
V nedeljo v Bazovici tekmovanje SPD Trst za naj mlajše
V nedeljo 6. oktobra bo Slovensko planinsko društvo iz Trsta priredilo za najmlajše zanimivo tekmovanje na svojem rekreacijskem prostoru pri Bazovici. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri zjutraj.
Spored se bo začel z raznimi igrami, ki bodo ustvarile primerno vzdušje, nato pa bo na vrsti pravo tekmovanje in si-
1.	tekmovanje na stezi z raznimi zaprekami:
2.	udeleženci bodo morali odgovarjati na vprašanja iz smučarskega izrazoslovja (tekmovalci se bodo lahko naučili izrazov v leksikonu);
3.	mladi tekmovalci se bodo pomerili še v zemljepisnem poznavanju Julijskih Alp
Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine:
prva: rojeni v letih od 1960 do ±962;
druga: rojeni v letih od 1957 do 1959;
tretja: :rojeni v letih od 1954 do 1956.
Prvi trije iz vsake skupine, ki bodo nabrali v vseh treh tekmovanjih skupaj največ točk bodo nagrajeni z diplomami, prvi iz vsake skupine pa bo dobil še brezplačno vozovnico za izlet SPDT.
DVIGANJE UTEŽ!
3. TROBOJ PRIJATELJSTVA
Zmaga deželne ekipe Furlanije-J. krajine
2.	Slovenija 4228,6 kg
3.	Koroška 4228,2 kg Zmagovita ekipa je osvojila po?
kal, ki je tehtal 16 kg.
iiliiiimiui m m ll Hliniti um nun inttll m iiiimiilll«
V tretjem mednarodnem troboju« prijateljstva« v dviganju uteži v Moravčah pri Domžalah je zmagala deželna reprezentanca Furlanije - Julijske krajine pred Slovenijo in Koroško.
Slovenci so zasedli drugo mesto kljub temu, da so imeli najlažjo ekipo: 481 kg (F. - J. k. 553, Koroška 520.)
Končna lestvica tega tekmovanja (o nastopih v Vidmu, Beljaku in Moravčah) je naslednja:
1. Furlanija - Julijska krajina 4372 kg
Bogastvo slovenske pesmi
(Nadaljevanje s 3. strani)
1000 in ki so, kot kaže, povezane _ papežem Gerbertom (Silvester II.) ali s papežinjo Ivano. Skoraj mistične motive najdemo v pesmi o pevcu, ki se odpravi pred vrata pekla, da bi rešil svoje sorodnike (mater, očeta, brate) in ki mu je ime sv. David (po rezijansko Sin-tilawdič) ali kar celo kralj Matjaž! O pesmi «Marijine sanje«, za katero je prof. Toschi pred nedavnim našel med drugim zanimivo italijansko ikonografsko paralelo, poznamo Slovenci kakih 15 zabeležb. Razumljiva je, da se širjenje te proti vzhodu in jugovzhodu ne ustavi pri nas, pač pa gre bolj daleč in kolikor mi je znano, je razširjena vse do Makedonija.
Slovenskemu ljudstvu je poteg tega domač tudi kak pasijon 'd »Passioni Italia centrale«, kot jih je v svoji temeljiti študiji prika; zal prof. Toschi o «nabožni ljudski poeziji v Italiji«. Nekatere zgodbe, ki so prišle iz sosedstva verjetno v pripovedni obliki, so zado-bile pesniško obliko šele na ozemlju s slovenskim jezikom. Glede tega bi mogel služiti primer, kako se je sveti Volbenk poigral s hudičem (sv. Volbenk prekani hudobo), ki izhaja z Bavarskega. Tudi legenda »Sveti človek (Andreju), ki se je dvakrat rodil« j* dobila obliko poezije, je bila sestavljena v verzih šele med Slovenci. Znani «Skesani grešnik« pa je poznan v verzih tako pri Nemcih kot pri Slovencih in Hrvatih.
Če bi nadaljevali po tej poti, bi naleteli na apokrifne zgodbe o težavah svete družine na begu V Egipt, v dokaj podrobnih opisih obiskov na drugem svetu, o nasprotjih med dušo in telesom. Ta kategorija pesmi, ki je zelo razširjena med Slovenci, nekoliko manj med drugimi južnimi Slovani, ja med Nemci redka. Tam, kjer se zdi, da je ni, je to, po ,A()pjen> mnenju, treba pripisati dejstvu, da so bili zbiralci malomarni, ali pa so jo iz različnih vzrokov opustili.
Slovenci, ki jezikovno pripadaj« skupini južnih Slovanov, so tista veja Slovanov, ki se je naselila najbolj globoko na Zahodu, če niso razvili ali ce so izgubili tipično čisto epiko, ki je značilna za druge južne Slovane, jih opravičuje njihova zgodovina — tisočletno življenje pod tujim jarmom. Ker živijo vkleščem med neo - latincA Germani in Madžari, je pravi čudež že to, da so ohranili svoj ježih in svojo fiziognomijo Zaradi svojega zemljepisnega položaja, zaradi njihove narečne razčlenjenosti; običajev in navad imajo Slovenci precejšnji zaklad pripovednih spe; vov. Tam, kjer je kak pripovedih spev razširjen tako med Slovenci kot med Srbi in Hrvati, ima skoraj vedno slovenska verzija bolj arhaično obliko. Poleg tega slovenski pripovedni spevi ponavljajo teme, ki so lastne ljudskim pesmim drugih, bližnjih ali daljnih narodov. Razvijajoč misel Michelej* Barbija, ki je bolj upošteval razne variante istega speva kot nov* pesmi, bi slovenske ljudske pesmi' v svoji bolj arhaični ibliki moral® imeti pomembno veljavo tudi z® poznavanje podobnih pesmi sosednih narodov, torej narodov, ki mejijo s Slovenci, kot tudi narodov? ki so od Slovencev bolj oddaljeni’:
.................... ............J
“• C B. travepT)
General iz džungle
«Tudi odstrelili?«
«Ne odstrelili. Vse odrezali. Ti divjaki, zverine.«
»Poročnik Bailleres, ne boste mi zdaj pripovedovali, da sem vas jaz poslal tja v izvidnico. Prav gotovo ne. Vi ste to predlagali. Jaz pa sem vam dovolil iti. Kje sta oba podporočnika in podoficir, ki ste jih vzeli s seboj?«
((Divjaki so jih tam zadržali.«
«Kot talce?«
«Tega ne vem, mi general. O tem mi niso nič dejali. Peljali so me iz taborišča, da bi vam prenesel sporočilo, ki vam ga je želel poslati tisti usrani prašeč, imenovan General.«
«Kakšen pa je ta zločinec? Chamula?»
«Ne, mi general. Ni chamula. Pač pa je Indigena. Kako more biti njihov general, ne razumem. Opoteka se ko hrom pes. Komaj stoji na nogah. Niti ne ve, kako naj zagrabi puškino kopito. Nihče ga ne spoštuje. Vsi ga tikajo, žre kot vsa tolpa s prsti. Spi na rogoznici kot vse druge svinje. S to ušivo, svinjsko sodrgo bomo pometli v treh urah. Sama svojat.«
«To ni nič novega, poročnik. Pričakoval sem več.» Divi-sionario se je začel grgraje smejati. «Lepota, poročnik, je minila. In ušesca so bila tako lepa. Vsekakor se mi zdi, da ta ušivi general, o katerem ste mi tukaj govorili, da se opoteka ko hrom pes, ni imel nobenega spoštovanja pred vami. Morda ni bil popolnoma tako neumen, kakor ste mislili, ko ste predlagali, da bi se preoblekli v peone in ugotovili njihov položaj, moč, oborožitev in načrte. Spregledal vas je
skozi vašo preobleko. In če že hočete prihodnjič sodelovati še pri kakem karnevalu, si boste morali pač vso glavo oviti, zakaj maska na obrazu že ne bo več zadostovala. Kako more biti človek takšen osel in dovoliti, da mu razbojniki odrežejo ušesa?«
Poročnik nikakor ni pričakoval sočutja niti od svojega poveljujočega generala niti od tovarišev. Ne bi hotel, da mu izkazujejo sočutje, in bi zagotavljal, da se mora vojak žrtvovati, ker je pač vojak. Jezilo pa ga je, da ga ni nihče slavil kot junaka, niti kot pogumnega oficirja, ki si je drznil iti med sovražnike, ki je pretrpel bolečine in sramoto, da bi si ustvaril sloves v svojem bataljonu. Res, poveljujoči divi-sionario mu ni ukazal, naj gre v izvidnico. Prostovoljno se je prijavil bolj zato, da bi se postavil pred svojimi tovariši, kakor da bi izpolnil nujno nalogo. Generalu ni bilo prav nič ali zelo malo do kakih obvestil o upornikih. Upornikov ni jemal resno in v marsikaterem pogledu mu je bilo pod častjo in činom, da so njega, božanskega divisionaria, poslali nad tolpo ušivih peonov. Za to bi lahko po njegovem mnenju poskrbel kak major s pol bataljona. Toda nekcio v vojnem ministrstvu je izdal povelje, naj se odpravi s toliko in toliko vojaki proti upornikom in to povelje je moral izpolniti. Ce pa so trije mladi oficirji hrepeneli po pustolovščini, če so se dolgočasili, ko so postajali tukaj v blatu, in čakali na prihod upornikov, je bila to njihova stvar. Dovolil jim je, ker so ga za to prosili. Ce pa se je njihova pustolovščina zanje nesrečno iztekla, si ni belil glave. Čemu si ne bi zdaj privoščil poročnika in se zabaval ob njegovem žalostnem videzu, kakor bi se zabaval, če bi kak poročnik pri ljubezenski pustolovščini treščil z lestve na tla. Bailleres je seveda drugače mislil. Imel se je za junaka. In ker mu niso dali tega priznanja, si je tudi mislil privoščiti užitek, in to na račun divisionaria, ki je cmo-kaje, hrupno ropotaje použival svoj mogočni zajtrk in posvečal več pozornosti soli, popru, papriki in paradižnikovi omaki kot trpljenju in ranjenemu ponosu svojega poročnika.
«Ta ušivi general mi je dal sporočilo, ki naj bi ga vam
prenesel, mi general,« je dejal poročnik, ko je pojedel juho.
«To sporočilo bo naravnost veselo, caballeros, in idiotsko povrhu. Sporočilo zame od ušivih peonov. No, kar na dan z njim, teniente.« Divisionario se je mogočno zasmejal, pri čemer se mu je zataknilo, da je zakašljal.
((Sporočilo ni posebno spoštljivo, mi general.«
«Tega vas nisem vprašal, teniente Bailleres. Upam pa, da je vsaj špasno.« Divisionario se je ozrl na oficirje in se zarežal. ((Gospoda moja. zdaj se bomo zabavali.«
»Prav gotovo, mi general. Toda ne dolžite mene. Storil bom samo tisto, kar mi je bilo naročeno. Vaša mati je stara kurba.«
«Kaj pravite? Kaj vam je šinilo v glavo, teniente Bailleres?«
((Hoteli ste slišati, kaj vam ima povedati general teh ušivih svinj.«
«To je nekaj drugega. Dobro, na dan z besedo.«
«In vi ste svojo mater onečastili in obe stari materi. In sporočam vam, da vas bo skupaj z vašo vojsko razsekal na kose in si privoščil zadovoljstvo, da vas bo osebno izvlekel iz vašega štaba, da bi vam odrezal ušesa, nos in še nekatere druge pritikline. Ne bo vam ugodil in dovolil, da bi ga poklali v soteski La Pena Alta, pač pa se vas bo ognil v širokem loku in požgal vse fince in kraje za vašim hrbtom, vse prebivalce pa bo obesil na najbližja drevesa in jih pustil tam bingljati z namenom, da vas bo vojno ministrstvo sramotno degradiralo, ker ste lem in ker imate preveč polne hlače, da bi ga napadli. In če je v vas samo iskrica poguma, če hočete biti pravi mož in vojak, potem bi morali priti tja, kjer vas pričakuje. Toda vi ste kajpak samo star, trhel kurbir, ki si ne upa napasti ušivih upornikov in misli samo na žretje in vojne dnevnice Vi ste stokrat bolj ušivi in skurbani kot najbolj usrani in idiotski izmed njegovih muchachosov, ki imajo dovolj poguma, da vas, vso vašo vojsko in vse, kar nqsi uniformo in se sprehaja naokoli z revolverji, karabinkami in strojnicami, napadejo s trhlimi krepelci in si pri tem niti
ne pomagajo s polomljenimi mačetami, da bi vas vse skup« vrgli pred grintave pse in stare svinje. Za kaj drugega, k® da onečastite lastne matere in posiljujete svoje stare mater® tako in tako nihče izmed vas ni dober, vojaki pa ste saii® zato, ker si ne bi mogel nihče izmed vas, če si ne bi obleK' uniform, s poštenim delom zaslužiti skorjo kruha ali plesni*1 tortillo. Vi pa, mi general, ste največji, najbolj bedasti, lefl' požrtni in grintavi kurbir lastne matere, kar jih je na zemil V glavi imate samo mehur, napolnjen z mlačno vodo. V ga treščite ob kost, ga raznese kot od črvov obžrlo krepelc® ker imate kostno jetiko in se vaša mati v Tapachuli za des® centavosov pod drevesi peča z navadnimi vojaki. Sploh nis*1 noben general, ampak ste danes general samo zato, ker S1 vaša žena in vse vaše hčere ležale v posteljah vseh tistih, * imajo kako besedo. In če se vaša žena ne bi povsod ok°* gonila in če ji vaše hčere ne bi pri tem pomagale, ne bi b>' zdaj niti seržant, ampak gonjač mul. Perdoneme, mi gener®' oprostite, toda hoteli ste slišati sporočilo. Jaz pa kot podr® jeni oficir sem izpolnil vaš ukaz, mi general, in sem vat* kot zmeraj na uslugo in z vsem spoštovanjem. Zdaj pa val* moram še nekaj izročiti, kar vam ta ušivi general pošilJ1 za zajtrk.«
Niti general niti kdo izmed oficirjev, ki so sedeli pri ali so prišli v sobo in so stali naokoli, ni prekinil poročniK* Pustili so ga govoriti do konca, kakor da je blaznež, ki ga »j morejo imeti odgovornega za njegove besede. Ko pa je konč® so vsi, posebno divisionario, spoznali, da poročnik ni govof' v svojem imenu, ampak da je v resnici poročal samo o tefl1 kar mu je bil naročil uporniški general. En sam tak izr® bi spravil poročnika pred vojaško sodišče, cel govor pa bi t gotovo veljal dvesto petdeset let ječe v vojaškem zaporu j Santiagu. Toda ne glede na vse drugo, so bili izrazi takš® da si jih oficir ne bi mogel izmisliti, četudi bi si prizadev® Zato niso ne divisionario ne drugi oficirji z nobeno bese«1 prekinili poročnika.
(Nadaljevanje sledi)

UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOOH1 6, II., TELEFON «3-808 ln '4 638 - Poštni preda) 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur ' vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8 100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisi® Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Start trs 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena o-lasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni	osmrtnice 150 lir — MaU oglasi 40 ®
beseda - Oglasi ra tržaško in goriško pokralino se naročajo prt upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soclet6 Pubblfcita ftallana« - Odgovorni urednik’ S’-*	... ‘ra in tt±'-a /«i' p 'vn tr''a'kega tiska. Trst