Največji slovenski dncroik ▼ Združenih državah Velja za vse leto . . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto i Za inozemstvo celo ieto $7.00 $7.00 GLAS NARODA f^T List: slovenskih ^delavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily fcs' the United States. jlj lamed every day except Sundays 3 and legal Holidays, ^ 75,000 Readers. I TELEFON: C0ETLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. IGO — 6TEV. 160. NEW YORK, FRIDAY, JULY 10, 1925. — PETEK, 10. JULIJA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. DVA ITALIJANSKA MINISTRA RESIGNIRALA De Štefani in Nava sta resignirala kot načelnika finančnega in ekonomskega ministrstva. — Odstop obeh so pričakovali že dalj časa. — Španska je sklenila pomagati Franciji, ko so pričeli Rifci zmagoslavno prodirati. RIM, Italija, 9. julija. — Včeraj sta bili ministrskemu predsedniku Mussoliniju predloženi že dolgo pričakovani resignaciji Alberta de Štefani in Sesare de Nava, ministrov za finance in narodno ekonomijo. Izstop obeh iz kabineta ni povzročil niti najmanjšega razburjenja, ker se ne pripisuje temu odstopu nikake politične važnosti. Par ur po objavi resignacij so listi soglašali, da bo de Stefani-ju najbrž sledil grof Volpi, prejšnji goverenr Tripolisa. Splošno se domneva, da bo portfelj signorja Nava izročen novemu kandidatu .za politične časti, poslancu Giuseppe Belluzzo, profesorju na milanski politehniki in znanemu inžinir-ju Dr. Alberti Pirelli-ja, ki je bil finančni zastopnik Italije na različnih mednarodnih konferencah, tudi omenjajo kot kandidata za to mesto. Resignacij o obeh ministrov so napovedovali že več mesecev, in sicer resignacijo Nave radi neprestanega slabega zdravja in radi njegovega čudnega stališča kot zadnjega ne-fašistovskega člana kabineta. De Štefani je bil izpostavljen ostremu ognju tako fašistov kot opozicije. Dejanski sklep obeh ministrov, da resignirata, pa je bil storjen očividno v naglici. Ministrski predsednik Mussolini, drugi člani kabineta in voditelji stranke so se posvetovali tekom torka, nakar je včeraj poklical Mussolini v Rim Volpija in Belluzza. Nasprotni komentarji, ki so še pred kratkim polnili liste glede profesorja de Štefanija so se po njegovi resignaciji namah izpremenili v slavospe-ve, ker se mu je posrečila velikanska naloga uničenja primankljaja v znesku sedmih tisoč milijonov lir, in ki je obstajal v času, ko je prevezel urad. Celo opozicijsko časopisje soglaša v tem, da je dosegel značilne uspehe in niti enega kvar-Ijivega glasu ni v zboru priznavanja njegove osebne integritete in odkritosrčnosti. FEZ, Maroko, 9. julija. — V današnjem francoskem oficijelnem komunikeju se glasi, da pritiska 1 0,000 čet Abdel Krima in članov plemen, ki so sovražna Francozom, ob Uerga reki naprej z očividnim namenom, da prodrejo južno proti Fezu. Nekatera plemena so se pričela umikati pred napredovanjem plemen Abdel Krima. Njegovi voditelji skušajo odvrniti vsa plemena od Franco- zov. Začetek zanimivega procesa v Temi. Vse je pripravljeno za veliki opičji proces. — Prejšnji državni tajnik Colby, eden zagovornikov profesorja Scopes, nima časa. — Bryan je napovedal boj na življenje in smrt. Prejšnji državni tajnik I&iim-bridgt; Colby je v daLjši brzojavki obvestil znanega ochVtni/ka Clarence Darrona v Chicagu, da ne more zagovarjati učitelja Scopes, ki je v l>ayton, Tenn., obtožen, da je poučeval v šoli naravni izvor človeka. Ta svoj >klep je utemeljil s term, da je /adržan v New Yorku vsled razveljavi jenja newyorske Home Rule postave. O tem je tudi obvestil glavnega zagovornika, dr. Neala. Darrow ji odtopoval danes v Dayton, kjer se bo ipričel proces proti učitelju radi kršitve državne postave, ki prepoveduje poučevanje teorije o naravnem ( izvoru človeka. DAYTON, Tenn., 9. julija. — Tukajšnji zagovornik Scopesa je bil presenečen, ko je izvedel, da IZ NEMIRNE KITAJSKE UNOlflWOOD-A.UNDCftWOOO. JL V. i>lika nam predstavlja pogled na ikrtajsko mesto Canton, ki jt» središče sedanjih nemirov. Skoro polovica canton^kega prebivalstva živi v čolnih na reiki. Ameriški kapitan skrivnostno izginil. Sam je aretiral sedem sleparjev. ne more priti Colby k procesu Armadni kapitan Zdru- Neki živinorejec iz Tex- TtM VonI in •T'Cninl /In i ~ Z.. I Dr. Neal je izjavil, da se je že j iz prvega početka računalo s tem da bo ta ali oni zagovornik v zadnjem trenutku preprečen priti, da pa je prepričan, da bo ostal Colby še v nadaljnem eden zagovornikov in da se bo udeležil nadaljevanja procesa pri višjih instancah. William Jennings Bryan, ki bo nastopil za dotično državno postavo ter proti obtoženemu, je izjavil, da obžahije odstop Colby ja, s katerim bi se rad m-eril. Pred progresivnim klubom je Bryan omenil ta proces rekoč: — Boj med evolucijo hi krščanstvom je boj na življenje in smrt. Dosedaj se je vršil ta smrtni boj v temi. Od sedaj naprej pa se bo vršil v luči dneva. Pro- ženih držav je izginil.— Dobil je povelje, naj prevzame službo v Fort Hancock, N. J. — Pogrešani častnik je imel sijajen rekord. asa se ni zanesel na policijo ter je sam zasledil sedem sleparjev, ki so ga ociganili. DEL0DAJALJCI ŽELE PREMIRJA Delodajalci v antracitni premogovni industriji ponujajo premirje. — Stavili bodo predlog, naj premogarji nadaljujejo z delom, dočim se bodo vršila poganja glede nove mezdne lestvice. — Medsebojna obljuba bi prepričala javnost o dobrih namenih. WASHINGTON", D. C.. 9. juf Vojnemu departnienutu je bil > včeraj sporočeno, da je izginil kapitan Robert Conell. ča redne armade, preje prideljen kot inštruktor narodni milici v Lancaster, Pa. ATLANTIC CITY, N. J., 9. julija. — Konferenca antracitnih delodajalcev je včeraj zvečer imenovala podkomitej šestih, da se pogaja o obnovlje-nju kontrakta s premogarji, ki bo ugasnil dne 31. avgusta. W. W. Ingl is, predsednik Glen Alden Coal Co. iz Scrantona, je bil izvoljen načelnikom, potem ko ga je nominiral Frank H. Hemelright, načelnik konferenčnega delavskega komiteja. Hemcl-right je odklonil to mesto, kljub ponovnim prošnjam njegovih tovarišev. Ostali člani mezdnega podkomiteja so Andrew Fine, podpredsednik Hudson Coal Company; Thomas Thomas, Lehigh Valley Coal Company; Jesse Warriner, generalni manager Lehigh Coal and Navigation Company; E. Suender, generalni superintendent Madeira Company in George Hadesty Philadelph ia and Reading Coal and Iron Co. Proizvajalci antracitnega premoga bodo v svojem odgovoru na zahteve premogarjev na jutraj-šni skupni konferenci predlagali medsebojno obljubo, da se nadaljuje z delom v rovih tudi po 31. avgusta, če bo sklenjen dogovor glede kontrakta ali ne. Priznavajo, da so ogorčeni nad obdolžit vi j o premogarjev, da se zavzemajo za prekinjenje o-bratovanja kot sredstva, da dobe višje cene za ta- I KANSAS CITY Kansas, d Jul. kozvani prebitek premoga, ki ga imajo na razpo- | Zadnjega sedmih .sleparjev, ki so i , ,. . _ _J * l«'parili živinorejca Frank Nor ,.............._____„ __ Izjavljajo nadalje, da bi taka medsebojna z1!!;'j fleet a i/. Toxasa za Ho 000. je do-j obljuba prepričala javnost o dobri veri obeh stra- lete-la edaj usoda, ko je sodnik ni. Izjava Hemelrighta, da ne more prevzeti na- ;nik ston, v zveznem sodišču odklo- čelništva mezdnega podkomiteja za delodajalce, .. i ml prošnjo za dovoljenje trajne-J . v , . , . . . J J ' Jeu ara habeas corpus povelja Vslecl {e razočarala delodajalce v splošnem. On je na- t<> odločitve bo w. Spencer, sed- čelnik konferenčnega delavskega komiteja, in Nikakeea skoopes-u ne do od-locila vojni department, odkar je bi! 4 - . " , v . I -- -- - t ^ ,er 1/roci1 pravici. Da doseže to, je uj0i v Californiii Frani™ Cor premeščen T^ru««^ r;» -v- r(1rt ! . . JC UJ'1 v dinonuji rrauiKd ocr Komunikej trdi, da ogroža ta ofenziva le en sektor in da je vplivala v glavnem na plemena, živeča krog Taze. Francozi so uničili tef zapustili nekatere svoje postojanke severno od Quezan. MADRID, Španska, 9. julija. — Francija in španska sta včeraj podpisali dogovor, da dobita skupno kopno blokado v maroškem vstaškem o-zemlju. Dogovor, ki izpopolnjuje dogovor glede morske blokade, podpisan pred kratkim, so sklenili delegati francosko-španske konference glede Maroka na seji, ki se je vršila tukaj včeraj zjutraj. Louis Malvy, načelnik francoske delegacije, je objavil, da bo podpisan danes tretji dogovor fran-cosko-španskega političnega sodelovanja v Maroku. PARIZ, Francija, 9. julija. — Rojalistični voditelj je pozval Francoze, naj se potlužijo strupnega plina v vojni proti rifskim četam Abdel Krima v Maroku. V listu L*Action Francaise, kojega urednik je, pravi, da bi Abdel Krim v par tednih prosil za milost, če bi spuščali plinske bombe na rifske va3i. Profpstiral je proti zmernosti francoske vlade, ki \ -J . * iz*, i f*e * • i koneeno porota temvoe narod sam. Tekom obra\-nave bo naše prizadevanje pojasniti narodu ra^pe principe, 'ki pridejo pri tem vpoštev. Zagovorniki Scopesa s. na kaka nesreča ali da je bil ne primerno dolgo »zadržan in da bo ; pe jasni l svojo ddsotnost. ko bo dospel na postajo v New Jersey. Od takrat naprej pa je rasla skrb glede njegove varnosti in preiskavo so raztegnili na ozemlje baltimor^kega glavnega stana v Lancaster, a brez uspeha. noče uporabljati v Maroku plina ter pravi, da je ves materijal, potreben za plinsko ofenzivo, pripravljen, da pa ni hotela vlada avtorizirati njene uporabe. Obnovi jen je komunističnih napadov na vojno v Maroku, napovedano na včerajšnji dan, je bilo preloženo na današnji dan, ker ni finančni komitej poslanske zbornice odobril do včeraj zvečer predloge ministrskega predsednika Painleveja, za na-daljnih 183,000,000 frankov za nadaljevanje o-peracij V Maroku. Prejšnja dovolila so znašala 95,000,000 frankov, a ta denar je bil že porabljen. noma varne je. Potom skpairsSvih operacij se je živinorejca utrdilo v veri. da je napravil več tisoč dolarjev in nato je bilo seveda lairko pregovorili ga. da naloži -Ml.OOO v petro-1( jskili akcijah ter pridobi z enim udarcem cel milijon, i Ko so dobfli sleparji d?nar. so seveda hitro izjrinili iz mesta. Xorfleet se je vrnil domov, poveril upravo svoje lastnine drugemu ter pričel zasledovati lopove, kojih sleV 200 lir .......... $ 8.60 500 lir............ $20.50 300 lir .......... $12.60 1000 lir..........$40.00 iti naroČilih, ki naiaj« murni MMlii mi »g^ij p« U «a poitniM In drnfe itroike, BaiF^nja as sateje ta liplaCaj« LW*w*a Mltaa 9 Trsta. S« pošilja tre, ki presegajo PETTISOO DINABJHV aU pa DVATISOfl LIR dovoljnjemo po mogočnosti le pooeben popart. Dtacrlea te Una sedaj al slataa. asaja M nftnt ta »sprt. ; Is ten raslega aaai al ■■fie padati aatanfes seas vaaprsfc pa tmd tistega dna. ka aaai prida >■■!■■! dsaar ▼ raka. PO&HiJATVB PO BRZOJAVNE* PISMU IZVBdUJBMO ft NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO KA BTROSK9 Mar na Je peetaM aajbelje pe PwwMi Peetal Rmr Orise ali »e Mew Tecfc Bank Draft. FRANK BAKSER BTATE BAHK n Oorttandl Itreel, Vtw. Tori, M. T. Telefon: Cortlandt 4687. V GLAS NARODA, 10 JT?L. 1925. GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Bakaer, presideni Louia Benedik, treasurer PUe* of buaine« of the corporation and addresses of above officers: 63 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLASNARODA "Voice of the People" Itemed Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja Ust ta Ameriko Za New York ga celo leto_ $7.00 in Kanado -............ M»M»* IMI Za pol leta ____......_______ $3.50 Za pol leta _ Za niozemstva ta celo leto_ $7.00 Za četrt leta____ ______%1JL0 Za pol leta —.....—------- $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. MGLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. PROBLEM NEZAPOSLENOSTI L** --- ^ Nezaposlenost v večji ali manjši meri je v vseii deželah sveta Nezaposlenost je postala prav posebno izrazita po zaključenju svetovne vojn**, ko >o prišle številne industrije iz tira, ko so izginili celi svetovni trgi in ko je izgubil v večini evrop>čaji bodi. da stanujejo tam Slovenci, ker Slovenci, zlasti islovem-^ke žene m dekleta slovijo kot ljubiteljice cvetlic. Nič ne pretiravaon, ako pravim. da «em videl že mnogo večjih in manjših mest po Ameriki, toda tokrko oleandrov in toliko ere*ja še v nobenem mestu kitk or v Jolietu, zato se lahko reče, da je to mesto mento oletodrov in ervetlic. Najlepše se zahvaljujem za pri-jaani sprejem in postrežbo vsem cenjenim rojakom, « karte- ll) i sem prišel skupaj. Lepa hvala gosp. Vidieu na Hickory St., /.a postrežbo in fino prenočišče. — Istotako se zahvaljujem gosp. L. Martincrc, 1410 Center St., za lep sprejem, izbomo kosilo in za njegovo spremstvo po mestecu. Pos<čeznanega in spoštovanega rojaka Louis Pucelj-a. 1317 Oora St. Ko se približava hiši, »aeujeva lepo ubrano petje s spremljevalcem harmonike. — Kaj naj pa to pomeni? — sem vprašal svojega vodnika. — Počakaj malo, pa boš kmalu videl, — je bil odgovor. Res, za par minut sva bila na mestu. Tam je bilo zbrano lepo število mož in žena. kakor tudi precejšnje število fantov in deklet. Mislil sem, da imajo svatbo ali >kaj eoiakega. Ni bilo ne eno. ne drago. Praznovali so 4. julij ali pratznik neodvisnosti. Na pro-■FWS WfflhMMlV&Š* fe i kited- fit«*1 pečen janjec in drage dobro- goče s" za delj časa ustaviti, in ! proti j -če n o storjeno, j Proti ve-eru sem se vrnil sam.} ker moj ■spremljevalec je moral iti po nujnih opravkih. In bila je res krasna domača zabava, p t je. ples, godba, izborila jedila, pijače, sploh vsega, kar si more po- Kipar Rudolf Valdec je izgoto želeti človeško srce. vil spomenik kralja Petra Osvobo- Zahvaljujem se še enkrat vsem clitelja. ki se odkrije v Velikem za prijaznost in naklonjenost za BeČkereku če/ leto dni. n« Vidov onih par dni ki sem jih preživel |Dan L 192G. Spomenik predstavni, d prijaznimi rojaki v -Toli »itn.) ija kralja Petra kot jezdeca na ko Ostali mi bodo v lepem spominu. ]nju v polnem diru. Kralj vtika iz-Še enkrat , lepa hvala in pri-jdrti meč baš nazaj v nožnico. Ki-srčen pozdrav! ! par je napravil spomenik po ideji: Joseph Blish, zastopnik dnev- "Končal sem delo, osvobodil sem nika Glas Xaroda, Chicago. 11!. narod, pa devam meč v nožnico." Kip Rudolfa Valdeca je visok 4 Akron, Ohio, metre, podstavek takisto štiri. Vi-Pošiljam najlepše pozdrave in taina celokupnega spomenika bo čestitke dopisnici — KSKJ iz znašala osem metrov. Spomenik bo Chicago, 111., 'ki je tako izborno' torej toliko visok kakor kij) bana ilustrirala Mr. Grdi/novo kolekto j -Jelačiča. V ateljeju kiparja Valili siromaštvo ter narodnost pa- deca v Zagrebu (Bosanska nI.) se peža. Ce bi bilo par .vto žensk več; nahaja sedaj model spomenika v tako ]>ogiunnih. tedaj 1 >I si Ko-'naravni velikosti. Te dni si je o-verta & Co.. ne upali tako vleči I gledala kip posebna komisija beč-za nos svojih vernih ovčic, kakor! kereškega odbora ter je izrazila jih sedaj vlečejo! Seveda, resnica nad delpm Rudolfa Valdeca svoje v olči bode. toda vedo naj, da sine da vsakdo hipnotizirati z njihovim ho4cus-p okusom. katerega nameai je varati maso pod krinko popolno zadovoLjstvo. V komisiji so bili gg. Andra Stefanovič, oletno obleko; nič skoraj. * V Rusiji ni vse tako kot bi moralo biti. Kiljub temu pa hoče Rusija dostiči, da bi bile vse dru-ge države take kot je ona sama. Šele v tem slučaju bi bila Rusija ravno taka kot so vse ostale države na sv itu. * Včeraj je bila v Brooklynu seja glede denarja, ki je bil nabran /a brooklvnsko cerkev. Ker se mi je zdela stvar brezpomembna, ni-M'lii poslal tja svojega poročeval-ea .Najbrž so skl nili, naj se zgradi z nabranim denarjem no\ doni kajti bliža se jesen, in Dani-čina klet ob času trgatve ne bo zadostovala. Kletaril bo gospod pomožni urednik, in pri njegovem kletarstvu bo igrala voda pojrla-vitno vlogo. Tudi pregledovanji računov naj njemu poverijo in -'ploh vse blagajnišk • posle. * - Pribita resnica je, da bi se vsaka ženska rada poročila. Toda izbirati moža je najtežavnejša stvar na svetu. Vsaka ženska bi rada imela delovnega, znaeajnega, moč nega in neupogljivega moža. k:i-ter g.i I »i lahko ob vsaki ])riliki krog prsta oviia. * šola je najpotrebnejša stvar na svetu. Brez potrebne izobrazbe fdovek nikamor ne pride. Stariši pošiljajte svoje otroke v š'»lo'. Naj-prej v ljudsko šolo. potem pa v vi^je šole. In če imate sred-tva na razpolago, dajte jim tudi višješolsko izobrazbo. Za vzor naj vam služi mlad fant. ki je pred tremi meseci z odličnim uspehom končal študije na Columbia vseučilišču. Danes p<> tr-li mesecih je fant zidar ter zasluži po šestnajst dolarjev na dan. * Maroeani delajo Francozom velike preglavice. Vsak dan odhajajo nove sveže čete iz Francije v Maroko, pa lie morejo nič opraviti. Francija .ie v velikih zadregah. Toda v stiski hudič muhe žre. h tako se je zgodilo, da je nekdo predlagal v franco>ki zbornici naj se posftuži francoska vlada proti upornim Maroičanom strupenih plinov. Fran.-oske državne oblasti so začele resno razmišljarti o tem preillogu. In kadar začno državne oblasti o kaikstm predlogu resno razmišljati, je predlog brez dvoma tudi sprejet. In tako se bo zgodilo, da bodo gmalu vršali nad rifskim ozemljem francoski zrakoplovi ter si-pali v obliki plinov smrt na rif-sko pleme, ki se je strahovito pregrešilo zoper civiHzaeijo s tem, da brani svojo rodno grudo pred vsiljivim tujcem. Mimogrede bodi omenjeno, da se je te dni zaključila v Ženevi konferenca, na kateri so zastopniki petnajstih držav podpisali medsebojno pogodbo, da se ne bodo v bodočih vojnah posluževali plina kot vojn ega%or o ž j a. Tu: di Francija je podpisala. Toda kaj za to! V slučaju vojne pogodbe baš tako lahko pozabljajo, kot ^e lahko -klepajo in podpisujejo za časa miru. * Ribiška sezona ob krasni long-islamlski obali se je pričela. Tudi slovenski ribiči so zastopani v dobršnem številu. Vsi brez izjeme imajo kapitanske sarže, njihove 'zmožnosti pa niso enake. Zadnji' je nekemu našemu kapitanu padlo -rec globoko v hlače, da je dezer-tiral . s kaipitanskega mostička. Ker bi kmalu nastal iz tega javen škandal, so sklenili prijatelj?, da ga bodo prihodnjič na suhem stili ter mu dali v prijetni senci toliko vinskih dobrot na razpolago. da bo lahTco že vsaj po šn-hem barko voeil. Krivoprisežništvo. ' pomočnik iz Padove, mož done- Jau-.iz Poljaik, posestnikov sin v imena. Dante Piccioni. Kon- Brodu, je bil osumljen, da jc za-|cem marca t. 1. je priromal v našo čet kom tega leta lovil v tujem lo- domovino v času, ko se je višču ter pri tem ustrelil zajca. | Italija začela polniti z Pri razpravi je predlagal, da naj, Ijiulmi. Prišel je -e zaslišijo tudi njegovi najožji ,dokumentov edino v namenu, da sorodniki, t. j. oče, mati, sestra;^ ka.i pridobi. Izdajat se je za in ž« na. Ti vsi so pri razpravi; premožnega konjskega prekupee-mirne vesti prisegli, da se našimi vsakršnih osumljenec nahajal kritičnega line ves čas doma in da torej ni Igovora o njegovi krivdi. Ker pa Ko druge priče ravnotako in š bolj v. rodostojno potrdile dejanski stan. s katerim je bil obtežen obtoženec, ki je bil res otbsojen. Po obsodbi je sam priznal krivdo in prišlo je na dan, da so se dogovorili med seboj, da bodo iz prijaznosti zanj in ljubezni, tla jra rešijo kazni, vsi pričali zanj in krivo prisegli. Zoper vseh pet se je vršila razprava pred ljubljanskim deželnim sodiščem in so bili obsojeni vsak na en mesec t ž-ke jeČe Nasilnež. Frane Čcrne. delavec v Vevčah, ga redko popije kaj več, ampak če ga. ga pa tudi takoj pre v č. Ta slaba lastnost mu je naprtila pred ljubljanskim kltiželnim so-liščem radi nepremišljenih dejanj, izvršenih v precejšnji pijanosti. Ko se je namreč takole malo pr več na srkal sladke kapljice, je stopil iz gostilne grede 'k dvema mirnima Šetalcema ter ju nahrulil z neprijazno pretnjo* " Danes morata biti še dva mrzla", kar je v obeh napadenih seveda izzvalo neprijeten občutek nemira, posebno ker je bil Čer ne oborožen s pištolo pred-potopn« nilisti"-nimi pogrešk®ni. Glasi se: Chicago, 111. ali ako st" tako radodarni zakaj tekel k Ilerodiijadi. Pa saj jo vein-dar sovraži. A ona bi ga navdala s in tudi pogumom ; vse vezi cara, Tračana. en Galec, dva Germana, lovci na gazele, idumejski pastirji, palmirski sultan, mornarji iz ! Eziongabera. Sleherni je imel pred kateremu so je nekoč udajal, niso j bile še pretrgane. i seboj kolač iz mehkega testa, da si Ko je stopil v njeno sobo, se jc[ie otiral l)rste- in roke> iztezajoče kadil cimet na porfirni medenini: «« kakor jastrebovi vratovi, so se-in le potil ne moke, mazila, tkani- Uale P° olivah, pistacijah, mand-(Jlas je naraščfl, se razvijal, se jn€ podobne oblakom, vezenine la- J^ih. Vsi obrazi so žareli veselja valil z gromovitimi treski, in kerjžje otl }m}ia so bile razvlečene po i^pod cvetličnih vencev. ga je odmev oil gore ponavljal, je njj bil po Maheru s pomnoženimi u-omoč? Kot članica [ proti čemer nima nihče ugovora. Kranjske Slovenske Katoliške Jednoie, vas prosim, ilr. Grdina. pustite naša, društva pri miru > takimi kolektami ker denar potrebujemo zase. za svoje bolne in oliabljcne ter pomoči potrebne član' in za rodbine umrlih naših članov, ne pa za vaš in papežev luksus! Ce hočete kaj darovati, ilarujte iz svojega lastnega žepa. Pa nikar ne mislile, da sem odpadnica od v ire in cerkve, če to pišem. Jaz sem versko značajna in nihče mi ne more odvzeti daru sv vere, katero so mi že starši vcepili v srce, toda poleg tega vem, kaj je prav in kaj ni prav. Stojim za poštenje, pravico in naš slovenski narod! 'Jlaniea dr. št. 78. KSK-T. ii'daste tisti dar namenjen Papežu Slepcem v Ljubljani, ki mi reveži da se kamnu smilijo. Ako ste tako radodarni zakaj niste I;;u>ko leto poslali eno tako svoto v Polhov Gradec revnemu ljudstvu katerirrf* je strašno neurje \z lo vse domove in polja in vse kar so imeli. Ali je mogoče Italija kaj poslala vsem tem, kako pomoč Kod članica K. S. K. J. prosim vi Mr. Grdina pustite naša društva pri miru s takimi kolek-tami ker denar potrebuje za našo Slov. šoK>. požiga jo Slov. domove Slov. ljudstvo za bolne in umrle m vasi pošteno ljudstvo zapira- člane ne za vaš luksus vi Mr. Gr-jo in pretepajo, ali se j" že sliša- dina če hocv\te darovati darujte lo da bi sv. Oče samo besedico iz svojga la.-tuega žepa. Pa le no črhnil proti temu počenjanjn — mislite da sem kaka odpadnica ne zato ki je prepojen z duhom od vero in cerkve če to pišem jaz Italijanstva, in potem v zahvalo sem značajna v veri in cerkvi za vse to mu bodetar nosili dar od liilcdo mi ne mor.'! odvzeti dar sv. Gospod Grdina oziroma nj- gov uredniški oproda se lahko na svoje lastjie oči prepriča, da dopis ni bil bistveno iziprenienjen. tla dopis ni bil v našem uredništvu zmrevarjen, da ni bil ponarejen in da svojevoljno nismo ničesar bistvenega dodali ter ničesar bistvenega črtali. \M tihega gre nagrada -t 100 uredništvu Glasa Naroda, ki jo pa že vnapr j pro poklanja največjim revežem v Sloveniji — slovenskim slepcem. Ker liani je Uidi urednik. Glasila očital potvarjanjo dopisov, bi v človookljulm m namenu t it ti t njega pozvali, naj daruje iz svojega lastnega žepa i>to ^voto. T> bo najbrž radovoljno storil, ker živi v dobrih gmotnih razmerah in ga Jcdnota za njegovo "delo" razmeroma visoko pl«.i:a. ^'apomnite si, go-p< Ije. mi iu potvarjamo dopisov, ampak smo celo tako skromni m ol/irni. ,la zaenkrat še nočemo objaviti in z dokazi podpreti vse resnice, ki io vemo o vas. Toda o 11 ui ob drugi priliki. Zaenkrat so gos|>ouu Grdini v imenu revežev-slepcev v Sloveniji iskreno zahvaljujemo za velikodušen dar $100.00. katere jim bo podaril, ee je res tak značajnež in poštenjak, kot trdi ob vsaki priliki, da je. Ako bo pa go-spo i • rdina snedel svojo besedo — iti resno so bojimo. da jo bo — ga proglašamo za figa-moža, neymlnega in nezmožnega, da bi se še kdaj oglasil v javnosti. Uredništvo "GLAS NARODA". Umori in uboji na Kitajskem. odkrita t\oj madež bo razodet o-čem ! Tvoji vzdihi ti bodo polomili zobe! Večnemu se gnusi smrad tvojih pregreh! Prokleta! Proklc-ta ! Pogini kakor psica ! * Zaklopniea se je zaprla, pokrov se je poveznil. Manaej je hotel Jaokanana zadaviti. Herodijada jo izginila. Antipa, sredi med njimi, se je opravičeval. — Brez dvoma. — je povzel E-leazar, — dolžnost je, poročiti ženo svojefra brata, toda lierodijada ni bila vdova, in vrhu tega je i-mela dete in v tem je grozodejstvo. — — Zmota! Zmota! — je oporekal Sadueejec Jonatan. — Postava obsoja take zakone, vendar jih odločno ne prepoveduje. lja Ivaju, h kateremu je zahajal A gripa; in njega da bodo poslali v prognanstvo, ali ga bodo morda hotelo po Palestini no za opravilo v templju. Jnas tu živečih Slovencev. Ako ste vere katero s0 me starši učili am- Avlus se je namaEal z njo pod|tako radodarni -pošlite rajši tisti p:l.k v m kaj je prav ali ni prav pazduho, in Antipa mu je je obljubil cel tovor povrhu tri čajne tistega pristnega balzama, zavoljo katerega se je Kleopatri za- umorili. lierodijada ga je skušala potolažiti z zaničljivo obzirnostjo. — Naposled jo vzela iz majhne skrinjice čudno svetinjo, okrašeno s Tiberijevim profilom. \Pred tem da bi že 1'iktorji posedeli in pritožbe se zrušile. Antipa4, ginjen hvaležnosti, jo je vprašal, odkod jo ima, — Dobila sem jo v dar, — je odgovorila. Izza zagrinjal nasproti se je pomolila naga roka, očarljiva, kakor da jo je izoblikoval Poliklet v slonovini. Nekako narodno in ven- Avlus, ki je bil spal, je stopili ,, .. . , , ' . 1 1 dar graeijozno je veslala po zra- ta hip mednje. Ko so mu zadevo . , ,___, . ,- 1 J ku. da In dosegla tuniko, pozablje- razložili, je pritegnil teatrarhu. „„ „„ ____. , . ' J 1 ^ no na podnozniku poleg stene. Zaradi takih bedastoč ni, da bi se Stara ženicfl odgrnivši zaveso> človek krotil; in zelo se je smejal jo je tiho p(>dala Tetrarhu se je zbudil spomin, ki ga ni mogel jasno določiti. — Ali je ta sužnja tvoja ? — Kaj ti mar! — je odgovorila Herodijada. duhovniškim očitkom in Jaokana-novi besu ost i. Herodijada se je sredi stopnic okrenila proti njemu. — Krivo sodiš, gospod! Ljudstvo navaja, naj odpove davke! — Ali res? — je vprašal hitro carinar. Odgovori so bili sploh pritrje-valni. Tetrarli jih je še podkrepljeval. Vitelij se je spomnil, da bi u-tegnil ujetnik pobegniti; in ker se mu je Antipovo vedenje zdelo dvomljivo, je postavil straže pred vrata, ob obzidju in na dvorišče. Potem jo šel proti svojemu stanovanju. Duhovniški odposlanci so ga spremili. Ne da bi sprožil vprašanje o višjem duhovništvu, so oboji razlagali svoje pritožbe. Vsi so silili vanj. On jih je odslovil. Jonatan jo odhajal od njega, ko zagleda ob nadzidku Antij»o v razgovoru z nekim možem; bil je dolgolas, v belo oblečen. Esence; in žal mu je bilo. da se je bil zanj potegnil. Ena misel je bila tetrarlia potolažila : Jaokanan ni več od njega odvisen; Rimljani so ga prevzeli. Kakšno olajšanje! Fanuel se ie šetal po okroglim. Poklical ga je ia mu pokazal vojake. so močnejši 1 Ne morem ! Ni moja krivd«! Stotnik njegove posadke v Tiberiji, pravkar dospel, se je bil posadil za njim, da bi ga zabaval z izvenrednimi dogodki. A njegova pozornost je bila deljena med pro-konzulom in med razgovori pri sosednih mizah. Tam so kramljali o Jaokananu m denar v Pen. Slov. premogarjem jaz ljubim poštenje in pravico in ua bodo kupili kruha bednim o- naš Slovenski narod, troči^em ki so jim Kapitalisti za-' Članica dr. Marije Pomagaj. Pi*li rove in odvzeli vsak zaslužek Šr. 78. K. S. K. J. Tako je bil pa dopis objavljen v 130 številki našega lista: KANTON. Kitajska, 9. julija. Poroča se. da je neki Kitajec za-vratno napadel Yti Hon Mina, civilnega governerja pred kratkim stvorjene vlade v Kantonu, iu Ilu> Sija. vojnega ministra v i-4can kabinetu in da sta bila oba uradnika ranjena. Straže so ubile napadalca. <'I NKING, Kitajska. 0. julija Tukajšnji kitajski obrambni ko-misar j.> izdal danes prtiklamaei-jo. v kateri preti s smrtno kazni-jo vsem, ki bi vpriz^rjali demonstracije proti inozenieem. Položaj je postal tako kritičen, da so bili vsi inoz^mei že pripravljeni zapustiti mesto. Velik požar v Glasgowu. Chicago, 111. Zadnji teden sem prejela glasilo KSK-J ter čitala v njem članek Mr. Grdine, v katerem agiti-ra za romanje v Rim. V tem članku prosjači, da bi so nabralo III. Gostje so polnili slavnostno dvorano. Imela je tri ladje kakor bazilika, ki so jih delili stebri iz algu-mimovega losa z bronastimi kapi-teli, pokritimi s skulpturami. Mize so bile postavljene po vrsti po vsej dolžini dvorane; kan-delabri. goreči na njih, sq,- tvorili ognjene grme med kupami iz poslikane ilovice in bakrenimi plad-nji. med kockami ledu in griči grozdja: a ta rdeči blesket se je proti visokemu stropu čedalje bolj izgubljal, in svetle točke so se iskrile kakor ponoči zvezde skozi vejevje. Skozi odprtino velikih vrat si vid d plamen ice po hišnih terasah ; zakaj Antipa je gostil svoje prijatelje, svoj narod, sploh vse. ki so bili prišli. Sužnji, okretni kakor psi, s klo-bučevinastimi sandali na nogah, so se kretali s skledami v rokah. Prokonzulova miza je stala pod pozlačeno tribuno na odru iz siko-morovine. Oprežena z babilonskimi preprogami je bila kakor v šotoru. Na treh poeivalmeah — ena v sredi ia dve ob straneh — so bili (Dalj« prihodnji^ terega naj bi izročili dar sv. Očetu. Kot članica te Jeduote odločno prot- stiram proti temu namera-■\aneinu činu. Cemu črpati denar i? blagajn naših društev in .leil-note ter nositi na kup. kjer že leže milijoni! Le pojdite v Rim pa protestirajte proti temu. kaj dela italijanski narod v naš^m zasedenem slovenskem ozemlju, kako grdo preganjajo našo slovensko duhovščino, slovensko u-eiteljstvo. slovenske šole, kako požiga jo slovenske domove in vasi in kako 'zapirajo in pr tepajo naše slovensko ljudstvo! Ali se je že slišalo jim kapitalisti zaprli rove in odvzeli vsak zaslužek. In če sto tako plemeniti in radodarni, čemu n»' pošljete tistega denarja, namenjenega že itak-bogatemu papežu v Rimu. slepcem v Ljubljani, ki so reveži, da se kamnu smilijo?! — In sto res tako radodarni, zakaj niste lani poslali taike svote v Polhov gradeč revnemu ljudstvu, kateremu je strašno neurje porušilo domove in pokončalo žitna polja in sploh vse. kar so imeli?! Ali je-morda Italija poslala vsem Nemci so se pridružili Maročanom. GLASGOW. Škotska. julija. Eileu največjih požarov v zgodovini Škotske jo uničil \ čeraj po-i:o-i Kelvin Hall ter posloipje kor-poracijske razstave, ki obsega več a k rov. Zgorela je tudi »••• najli ipših cerkva Gla.sgowa. Kelvin Ilall United Free Ohureh. Ta cerkev "je (Implikacija slavne katedrale v Rheims, a v manjšem obsegu. Nahaja se četrt milje od točke, kjer je izbruhnil požar ter so ga zanj »tile iskre, katere je zanesel veter. ^ Umetniške galerije Glasgowa i-e n ihajajo ravno nasproti Kelvin llall ter so ostale nepoškodovano le raditega, ker je pihal veti rv naMprotno smer. ali veste, —
, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zeio zanimivo za vsakega Jugoslovana.....8.21 POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............46 Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ............................75 Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —> Kraljica mnčenica, trdo vezano ............... .80 Kazaki, povest iz ruskega .......................70 Mi plačamo poštnino. IX GLAS NAKOPA, 10 JUL. 1925. ŠOLANA. . ' T. iv i* k KOMAH. • . ft »' * r i l * : I l i Za "Glas Narcda" priredil O. P. 67 (Nadaljevanje.) } Ko je stopila v vežo. je stal pred njo tuj, starejši delavec. . — Ali prinašate pismo? — Ne, je radi bolniške blagajne,. Moja žena se je pri košnji ... — Že dobro. L ^ Joried se je obrnila ter odhitela skozi stranska vrata, j ■! Tam je omaluula brez *ape na prvi stol. — Ta sl> ta večni strah! — je stokala, vsa vskičena. — Te-i ga razburjanja ne prenesem več. V kaminu je nekaj zašumelo. Vsa trt-oea -c je v.->taJa ter pohitela proti vratom. Popolnoma je pozabila, da je sama v sobi. Strah pred prikaznimi se je je zopet lotil ter gnal ' a-prej. Hišna je ravno stopila iz sobe za perilo. A sa prešCfidčena je vila roki. — Za božjo voljo, kako pa izgledate, kontesa? To je strašno! Ali vam je slabo? Ali vam hočem prinesti čašo vina? Joried jo je prijela za roko. — Pozvonile! Naj ga prinese Friderik. 0>tanite pri meni . . . Starka je storila kot ji je bilo ukazano in nato je vzela mrzli hi tresoči se roki kontese med svoji ter ju pričela dr^ilii. — Kaj vas pravzaprav tako razburja, kontesa? — je vprašala skrbno. — I.e strah pred prikaznimi / — No, le pomirite se. Pred eno uro je bila pri meni moja svakinja, rojena Poljakina, ki ve vse o vampirjih in rekla mi je, da pozna povsem varno sredstvo, s katerim se jih prežene. — Prežene ? — Gotovo. l)a vas ne bodo nikdar več nadlegovali. Potem bo-st»> zavarovana pred takimi srečanji in nič več se vam ne bo treba bati. - - Friderik ičašo vina za gospodično kontebo! — Težkega dezertnega vina! — Povejte mi. prosim, kaj je treba storiti, — je prosila Joried. Hišna se je odvažuo sklonila proti njej. — ledeni žebljev, v obliki križa, morate zapičiti v grob vampirja, dva žeblja v oči, enega v usta, dva v noge in dva v srce . . . — In to res pomaga? — V vsakem slučaju, kontesa, — je mrmrala starka. — Reč m vam, Poljakinje se razumejo na to! — Seveda, imamo še druga sredstva, ki pa niso tako priprosta in bolj strašna . . . — Strašno je iti na pokopališče ter stopiti k njenemu grobu, — j" mrmrala Joried. — Sama bi tega nikdar ne storila . . . Umrla bi od strahu. — Seveda ne. Jaz vas spremljam, kontesa! Tudi ni treba, da bi bilo ponoči, tako proti večeru se odpeljeva proti Trnova, — če je go-j»pici prav, takoj jutri, ker je rojstni dan moje ro-Čakinje. Preje strašno bledo lice Joried je pričelo žareti. Hitro je namreč popila vino in to jo je razburilo. — Dobro, jutri se od»>eljeva, — je rekla Joried, — in vi jamčite za to, da ne bo nikdo izvedel za namen tega iZIeta. Sama sebi se zdim neumna in bedasta, »ko verujem v te bajko^, a čudno je, da se ne morem otresti te fiksne ideje. — Živci, kontesa, živci! Vse to se bo izpnemenilo. Friderik je prišel med /cm iz sobe baronu ter stopil na prag veže. — Jlarward, recite v hlevu, naj v p režejo. Kakorhitro bo ponehal dež, se odpelje gospod v Trnovo. — je zafclieal navzdol na dvorišče in Joried je dvignila glavo, da posluša. Torej se bo zopet odpeljal? Vzdih olajšanja se je iz vil iz njenih prsi. Hvala Bogu! Kurt bo našel gnezdo prazno če bo prišel, da jo zatoži baronu in Joried bo zopet imela priliko, da sprede fino mrežo, s katero mu bo povezala roke Ur zamašila usta. Se enkrat bo mu pisala ter ga prosila za sestanek. Čimipreje, tombol j še. Dokler je Maurus zaiposlen v Trnovem, ima ona proste roke na gradu. Vrnila .v je v godbe ni salon, kjer sta se nahajala njena mati in Maurus. Stara dama jc bila očividno slabe volje. Z velikim zanimanjem je preje opazovala mladi par ter videla, kako sta se stisnila skupaj ter šepetala — in že je mislila, da se bliža z velikanskimi koraki zažjlijenemu cilju. Sedaj pa je ta nepre-računljivi človek zopet naročil voz, da se vrne v pikantno ozračje one igralke! No da. — dnevi njenega bivanja v Trnovem se šteti in se istega dne se bo vršil zadnji k on o j rt.— Odšli bodo, Bog ve kam. Nomadi! Pravi cigani! To je pač nevarno za srca. — a za pravo poroko ... / Izklj ueno le s to pa je računala stara grofica. Ko se je vrnial Joried, je omahnila na stol poleg okna ter prijela za časopis. Maurus pa jo je pričel prositi, naj nekaj zaigra in zapoje. — Ali, ' Kraljevsko dete \ — je vzkliknil. — To je moja najljubša pesem. To mi morate zaigrati. Joried je hotela ugovarjati, a pogled iz oči matere je zlomil ves njen odpor. — Videli boste, nobenega glasu nimam v grlu, — je rt'kla. — Mislim, da sem se malo prehladila. Maurus se je ljubeznjivo nasmehnil ter se naslonil na klavir. Joried je pričela' igrati uvodno spil^mljevanje. Nato pa je dvignila glas, ki je bil hripav, prisiljen in neprijeten. Pela je o pogovoru med mladeničem in mrtvo ljubico, ki pravi, da prihaja le ponoči k njemu, ker ga tako ljubi . . . Marurus je bil ves očaran, a Joried je udsrila po tipkah, skočila pokonci ter si pokrila obraz z rokama. Pohitela je k oknu ter omahnila na stol. Baron ji je sledil ter se poln skrbi sklonil proti njej. — Petje vas je razburilo ,kontesa? Ali vara sanem preskrbeti o kr ep čilo ? Jorfad pa je neTvozno zmajala z glavo. ^ — Zakaj sem pela ravno to pesem — je vzkliknila. — |Zdi se mi. da se je vse zarotilo proti meni, da me spominja zamrle . , . — Margarete? — je vprašal baron nežno. — O, Joried, kako krasna pesem jM» bila to ravno raditega! Joried je stisnila zobe. — Ali res? In če bi res prišla ponoči? Oko barona je zablestelo. — Ne bojim se je. — je vzkliknil. Udobni prostori tretjega razreda na par-niku "PARIŠ". Ali greste na vsesokolski izlet v Zagreb? NOVA IZBOLJŠANJA IN OPREMA . za udobnosti tretjega razreda 4 Na ogromnem francoskem zastavnem parniku tt PARIS 91 Izvolite se jih poslužiti Mi vam jih s ponosom nudimo Izkoristite jih! Tekoča voda v vsaki kabini Velike udobne kabine Prijetne in privlačne obednice, kadilnica, salon za ženske, dosti prostora na krovu_ igre — godba — ples — kinematograf. Pridružite se izletu v Jugoslavijo Odplutje na Paris u 18. jul. 1925 Pišite svojemu agentu po tiskovine z opisom teh udobnosti, ali pa na — FRENCH LINE 19 State Street New York, N. Y. Porotne obravnave v Sloveniji. Nepojasnjen umor. Maribor, 22. junija. Jožef in Barbara Benko sta bila v predzadnjem porotnem zasedanju dne 13. decembra 1924. obsojena, da sta dogovorno umorila Fr. potrdili pa vprašanje o odaljeni sokrivdi Barbare Benko,, nakar je bil Jožef Benko oproščen umora in obsojen zgolj radi prestopka o posest i in nošenju orožja na teden dni zapora. Barbara Benko pa je ' ---O ~ - -------« A A. Funtingama iz Lahoneev pri Or-1bila obsojena na 5 let ječe .(Dftlje prihodnjič.) možu. Jožef Benko je bil obsojen na smrt na vešalih, Barbara Benko pa, ki v času izvršenega umora še ni bla stara 20 let, na 12 let težke ječe. Soobtoženi Frane Obran je bil oproščen. Zoper to sodbo se je pritožila samo Barbara Benko po svojem zagovorniku. Njeno pritožbo je stol sedmorice v Zagrebu zavrnil, v zmislu določil par. 290 in 346 k. pr. r. pa je razveljavil sodbo glede obeh obsojencev, češ, "da je v sodbi ugotovljen le dogovor in medsebojno podpiranje Jožefa in Barbare Benko. ni pa povedano, da sta se oba obtoežnca lotila Fr. Puntingama neposredno ob izvršitvi umora. K sobotni razpravi je bilo vab-jenih nad 60 prič in je trajala za to razprava v soboto od S. zjutraj ves dan in celo noč do 7. zjutraj v nedeljo, z enotirnim odmorom v soboto med 13. in 19. uro. Mestoma je bila razprava zelo burna; prišlo je od ostrih nastopov med zagovornikoma na eni in predsednikom razprave, zastopnikom drž. pravdništva in zasebnega udeleženca na drugi strani. Predsednik je po ponovnih brezuspešnih opominih kaznoval oba zagovornika z ukorom. Trdilo se* je med zaslišanjem prič celo, da je bilo več prič dene tatvine izvršil lani od 1. av Odprto je torej o