ŠT. 15(1861) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 11. aprila 1985 Cena 50 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki Spet vlak bratstva in enotnosti Poziv i medvojnim izgnan-2" v Srbijo — Do 15. maJa prijave za vlak 11. oktobra ^ — Že odleta 196I nepre- bran |30teka m ani fest ac i j a »Vlak stalni3 *n. enotnost«<<- To jc odraz' ^ed K. P^y^teUskih in bratskih vezi jih lvšimi izgnanci iz Slovenije, ki niihn °kupator ,‘zgnal leta 1941 iz v Srbij tk)l^ov’ 'n nj'bovimi gostitelji ra^edobčinska koordinacijska odbo-enAt*1 orSanizacijo vlaka bratstva in glasju°Stl V ^rb'j' 'n Sloveniji sta v so-sjjl 2 vsemi sodelujočimi občinami vlak n i Ja Ul(J' 'etos organizirajo l j ' . PeUal bo iz Maribora oziroma Da '"'u'1-' ‘n sicer 11- oktobra, vračal ”d se bo v t - . Bžica IS Jcvaozir°ma Titovega sloveni ' °ktobra- Z;lto pozivajo vse hove ntedvojne izgnance in nji-{irtln "ajOŽJC družinske člane, da se on..,,re^. Povežejo s svojimi bivšimi njihovJ1. V Srb'J’ ‘er se na osnovi 15 e?a Povabila, najkasneje pa do finskih t985' zglas'j° na sedežih rih,,, , konterenc. MK SZDL Ma- PniavT MS SZDL Ljub'i ana. da bi b0j0 '1 sv°j° udeležbo. Udeleženci delež m?rak ob prijavi plačati svoj 7a kritje stroškov prevoza. “MDa — MLADOST nase dežele« Krško Zveze ~ Občinska konferenca -nlad,nT,al'S,lfnc rrdad'ne in svet za Krško ^“vne akcije pri OK ZSM kultur S*a k*rej^nji četrtek v Delavskem Kr§k nem d°mu Edvarda Kardelja v delo..~m Pr'Pravila kviz »Mladinske Kem -lovne at dejei e« -le — mladost naše dirsko' ^ l° Pr're^*tvU° m briga-cdvarjraJStavo v razstavišču DKD koso jna rde|ja- ki si jo je do včeraj".' in lu . 73Prh. ogledalo veliko mladih Počact i starejših obiskovalcev, so dan brigadirjev. Mesec čistoče v beli krajini ,bELa belok: So IMV: družbeno varstvo za vse 15. aprila bo občinska skupščina sprejemala razširjene ukrepe družbenega varstva za ves IMV — Odnose z Renaultom za vsako ceno doreči v maju NOVO MESTO — 9. aprila je novomeški izvršni svet dokončno oblikoval predlog sklepa za razširitev ukrepov družbenega varstva v IMV na. delovne organizacije, tozde in DSSS, ki bodo predloženi v sprejem delegatom skupščine 15. aprila.' Obravnavali pa so tudi poročilo o enomesečnem delu začasnega kolektivnega poslovodnega organa. KRAJINA — Vse rarjjske krajevne skupnosti Se odločile ■ Da je potrebno razširiti ukrepe družbenega varstva IMV je sicer izvršni svet odločil že na prejšnji seji. ker • V prvem trimesečju letos je bila v IMV dosežena za 7 odst. večja proizvodnja, izvoz pa je bil v primeri z enakim obdobjem lani povečan za 5 odstotkov. Letos predvidevajo, da bodo na domačem trgu (po novih cenah) prodali 6.000 »katrc« in 3250 vozil iz dopolnilnega programa, razen tega pa okrog 1000 prikolic. Že maja letos bo izvedena reorganizacija skupnih služb, ki bo zajela okrog 1000 zaposlenih. Pri tem računajfrna znatne prihranke. sc sanacijsko razvojni program, sprejet konec leta 1983. ne uresničuje, posledice tega pa so tudi bistvene DR. RIBIČIČ O POLITIČNEM SISTEMU NOVO MESTO — Na povabilo študijskega središča pri medobčinskem svetu ZK za Dolenjsko je 4. aprila predaval političnemu aktivu dr. Ciril Ribičič, član predsedstva CK ZKS in direktor Marksističnega centra. Izčrpno je govoril zlasti o kritiki političnega .sistema in pobudah za spremembo ustave in nekaterih sistemskih zakonov, pri čemer seje zavzel za res celovito in poglobljeno analizo o funkcioniranju sistema, na podlagi; katere bi gele pripravili predlog spfemernb in dopolnil. motnje v samoupravnih odnosih. Tokrat so v navzočnosti pravobranilca samoupravljanja in dveh predstavnikov iz IMV predlog sklepa dokončno oblikovali. Ukrepi družbenega varstva naj bi za dobo enega leta do 30. junija 1986 posegli na vse ravni samoupravne organiziranosti. Predlagana je odstavitev poslovodnih or- BERITE DANES! ' na 2. strani: • Riko se veže s fakulteto na 7. strani: • Nesklepčnost prelaga odločitve H U na 9. strani: • Novomeščani skozi socialne naočnike -- ' V- . H na 12. strani: • Drobnjakarstvo bi slovensko vinogradništvo pripeljalo v smrt na 13. strani: • Kar prav je, da ribe ne znajo jokati na 18. strani: • Sodišča sodnikov? kmalu brez na 24. strani: • Šola, ki je brez šolskega zvonca Poenotiti tudi komunalo — - Na področju komunalnih dejavnosti je v regiji preveč različic — Pobuda za ustanovitev ene OZD 23 april ProS|asij° Prebjv-1 clstoce v Beli krajini. Vse mesen3 -• P?z'vai°. naj v tem ile navl °u1StBO °^°i'co nepotreb-°dzvai: e'..Med prvimi, ki so se kr^j'. očiščevalni akciji, so kraiev' 'I6*1 mestnih črnomaljskih v soboto skuPnosti' Ta akcija bo Ure. • 11 aPrila- ob 8. do 12. NOVO MESTO — V vseh štirih dolenjskih občinah so komunalne delovne organizacije v težavah; povsod je šibka kadrovska zasedba, imajo slabo tehnološko opremo, manjka denarja za razvoj in obnovo zastarelih naprav; Marsikaj pa bi lahko izboljšali s spremenjeno organiziranostjo in enotnim nasto- nom. "liiljh NIKI ČAKAJO NA BRSTENJE — Izredno toplo vreme je rej,jo V .den vs<-‘ vinogradnike spravilo v vinograde. Mnogi so opravili že z kakšn °ji°njem in okopavanjem. Sedaj čakajo na brstenje, ki bo pokazalo, Ves in'0 ,.odo je vinogradom, povzročil a letošnja zima. Franc Nagelj, ki je Kor0 ' ,etlen s pomagači rezal v svojem vinogradu na Laporah za Trško tak*- n' lnie' n*e kai žalostnima obraza. Pravi, da so njegove rozgi ganov oz. vršilcev dolžnosti poslovodnih organov delovnih organizacij in tozdov, zoper katere so ukrepi naperjeni in začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev do I. marca 1986. Ob obravnavi poročila o enomesečnem delu novega začasnega kolektivnega poslovodnega organa je izvršni svet ugotovil, da je v razmero* ma kratkem času dobro zastavil delo. da pa je potrebno najkasneje v maju letos dokončno priti rta čisto glede odnosov z Renaultom, ne glede na pozitivne ali negativne odgovore in njihove posledice. Vzporedno naj bj novo vodstvo iskalo sodelovanje s tovarnami sorodnih strok in pripravljalo rezervne programe tudi zunaj avtomobilske proizvodnje. racionalno organiziralo podjetja v tu jini, pri reorganizaciji doma pa poskrbelo, da bodo strokovni delavci dobili ustrezne zaposlitve. Ljudje brez potrebne izobrazbe naj bi šli v proizvodnjo. V bodoče IMV ne sme zaposlovati novih delavcev, razen strokovnjakov, zavreti pa bi morali odhajanje strokovnjakov iz IMV. R. BAČER Mladi Potočani na Gospodarskem razstavišču Ena najuspešnejših celodnevnih osnovnih šol v Sloveniji LJUBLJANA. LOŠKI POTOK — Še danes in jutri bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta razstava o delu učencev Osnovne šole »Anton Debeljak- iz Loškega potoka, ki je na ogled od 8. aprila. Prikazujejo delo na interesnih področjih in \ šolski zadrugi ter uporabo računalnika pri tem. Razstavlja le pološka šola. ki jo je v Ljubljano povabil Zavod SRS za šolstvo. Razstava je namenjena pedagogom, staršem in drugim, ki sezani-majo za vzgojnoizobraževalno delo. Delo šole prikazuje obiskovalcem razstave nad 2(1 učencev potoške Sole. Poročali smo že. da je potoška šola pred 14 dnevi dobila priznanje izobraževalne skupnosti Slovenije za svoje uspešno delo kot celodnevna osnovna šola. J. P. Več o šoli v Loškem potoku še na zadnji strani. IS19 K'; Vil Vse to so ugotavljali na nedavnem sestanku direktorjev komunalnih OZD z območja Dolenjske in predstavnikov komitejev za družbeni razvoj, organiziranem v gospodarski zbornici za Dolenjsko. Ko so obravnavali sedanjo organiziranost z vidika zahtev družbenega dogovora in določil zakona o komunalnih dejavnostih, so ugotavljali zelo podobno problematiko v vseh štirih občinah. Komunalci Dolenjske so ob tej priložnosti zahtevali, da se celokupna problematika obravnava na skupnem sestanku predsednikov izvršnih svetov. gospodarske zbornice in komunale. hkrati pa naj bi obravnavali pobudo za ustanovitev regijske komunalne delovne organizacije. Predlogo organiziranosti bodo komunalci v kratkem pripravili. Ob tej priložnosti so predlagali še, naj v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu proučijo možnost na nižjo ceno električne energije, ki naj bi jo plačevale komunalne delovne organizacije. Prav tako pa komunalci menijo. da bi morali vsaj v regiji poenotiti občinske odloke na področju vodo-oskrbe. varstva okolja, odvoza odpadkov in organiziranosti komunalnih služb. R. B. STROJI SO UTIHNILI — Industrije gradbene keramike iz Račjega sela ni mogel rešiti niti Novoles. V soboto, 30. marca, ob 16. uri so končno utihnili stroji. Nikomur izmed delavcev v tistem trenutku ni bilo lahko pri srcu. Nekaterim starejšim delavcem so prišle solze v oči. Kako tudi ne, saj so 10 let stregli strojem, ki so izbruhali na milijone ploščic. J oda gospodarska logika je neomajna in se ne ozira na čustva. Na srečo bodo vsi delavci dobili drugo delo in tovarna druge stroje. Trebanjski seznam izgubarjev je zdaj prepolovljen. Za reševanje ostaja le še tozd IMV. (Foto: J. Simčič) Združeni bolj privlačni Uspešna predstavitev Dolenjske, Bele krajine in Posavja na mednarodnem sejmu Alpe-Adria LJUBLJANA — Nu letošnjem ljubljanskem mednarodnem turističnem in gospodarskem.sejmu Alpe-Adria je bil prostor dolenjske in posavske turistične ponudbe med najbolj urejeni* mi in tudi najbolj obiskanimi. Svoje o tem govori že podatek, da so obiskovalci razgrabili blizu 25 tisoč različnih prospektov turističnih znamenitosti Dolenjske. Posavja in Bele krajine, odnesli so 20 tisoč letos prvič natisnjenih programov turističnih prireditev v tem delu Slovenije. K zanimanju je zagotovo pripomogla tildi hkratna razstava lončarskih izdelkov iz Posavja in šentjernejskega konca, vrhunec pa je bila verjetno prireditev, ki so jo dolenjski turistični delavci pripravili ob tiskovni konferenci Kompasa. Ob tej priložnosti so namreč delavci novomeškega gostinskega šolskega centra kakim 100 zbranim novinarjem in predstavnikom raznih turističnih agencij predstavili dolenjske kulinarične posebnosti. Posavci so se predstavili s svojimi v ini. Belokranjci z žganji. svoje pa je k uspehu prireditve primaknil še hotel Metropol. Kot Zanimivost omenimo, da sta Nace Fink in Lojze Kapš. gozdna delavca iz Podturna, na prireditvi prikazala izdelovanje skodel iz roške smreke. priprav il poseben program izletov v ta del Slovenije, napovedan pa je tudi obisk skupine turističnih novinarjev. B. B. 1000 pionirjev na sprejemu kurirčkove pošte KRŠKO — Ploščad pred Delavskim kulturnim domom Edvarda Kardelja v Krškem je v ponedeljek dopolne ponujala praznično podobo. V pričakovanju kurirčkove pošte se je zbralo nad tisoč pionirjev in delegatov pionirskih odredov. Pred zbrano množico je govoril predsednik krške občinske borčevskeorganizaeije Stane Nunčič. ki je med drugim izrazil prepričanje. da bipionirji tudi danes, če bi bilo to potrebno, znali braniti svobodo. Velika dvorana DKD Edvarda Kardelja je bila zatem pretesna za vse, ki so si želeli ogledati partizanski miting ob tabornem ognju, ki so ga priprav ili ,pionirji pionirskega odreda »Karel Destovnik — Kajuh« na OŠ »Jurij Dalmatin« Krško in fnladinci te šole. Mladi so prikazali pot obnove, povojni zanos in srečo ljudi, ki so postali svobodni, predstavili so tudi gibanje neuvrščenih. Pionirski odred »Karel Destovnik.— Kajuh« je ob 40-letnici osvoboditve in sprejemu kurirčkove pošte izdal posebno literarno glasilo, v katerem mladi,pišejo o nesmiselnosti vojn in oboroževalne tekme. P. P. Kaj je resnica? Tako se sprašujejo prebi-valci ob Krupi STRANSKA VAS — 8. aprilaje bil v Stranski vasi razgovor delegacije krajanov šestih vasi. ki so uporabljale vode iz Krupe, ter listih v občini, ki sodelujejo pri sanaciji onesnaženosti reke. To je bil pravzaprav uvod pred zborom občanov in sestankom republiške komisije za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike o onesnaženosti Krupe, ki se bo v kratkem sestala v Stranski vasi in dala odgovore na vprašanja, ki so jih zastavili prebivalci v ponedeljek, a nanje lahko odgovorijo le strokovnjaki. Krajane moti jo zlasti različne izjave strokovnjakov v zvezi z njihovo nesrečo, tako da ne vedo več. komu naj verjamejo in ka j je res. Negotovost je Se toliko večja, ker prihajajo celo izvidi pregledov iz Ljubljane pod oznako »strogo zaupno — poklicna tajnost«. Kot je pojasnil dr. Albin Pečaver z Zavoda za socialno medicino in higeno Novo mesto, imajo ljudje pravico zvedeti o rezultatih oz. izvidih. Sicer pa je dejal, da v preiskavah ljudi, ki živijo ob Krupi, niso ugotovili ne akutnih ne kroničnih zastrupitev. Predhodna ocena preiskav bo znana konec aprila, končna pa jeseni. Kmalu bodo začeli tudi z izgradnjo • vodovoda, ki ga bodo gradili v dveh delih, denar zanj pa že zbirajo. Več v prihodnji številki DL. B. M. sne kot nič kaj žalostnega obraza. Pravi, da so njegove rozge prav Vse to je sev oda vzbudilo v eliko zanimanja med turističnimi delavci, pn i odziv pa je prišel kmalu: Kompas ježe Do konca tedna se bo nadaljeva-ko spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. Večjih temperaturnih sprememb ne ho. prejšnja leta. (Foto: J. Pavlin) kN\\\V\\v\\^\\\\V\XVW^V\vx«^\\\\\\\V\VKVA\\\\\\\\\V\\\\\\\\\^^^ ODPRTI IN Posavje ima svojo temeljno banko Ljubljanske banke od * 1975. vendar se je združeno delo vezalo tudi na Beograjsko banko, ki je prišla v regijo štiri leta pozneje. Nekatere delovne organizacije poslujejo z obema, nekatere le z eno. medtem ko devizne zadeve urejajo predvsem z Jugobanko. Posavje je odprt prostor in tak naj bi tudi ostal. V tem smislu je nazadnje izzvenel tudi posvet, ki gaje minuli teden sklicala predsednica medobčinske gospodarske zbornice s predstavniki obeh bank. izvršnih svetov in družbenopolitičnih organizacij Posavje ter večjimi članicami Ljubljanske in Beograjske banke. Naknadno so ga prekvalificirali e informativni sestanek, brez sklepov, razprava pa je pokazala, da obe poslovni banki zadovoljivo opravljata svojo vlogo v srednjeročnem razvoju posavskih občin in da naj ima združeno delo odločilno vlogo tudi v prihodn je. Obe banki obvezujejo k usklajenemu delovanju dogovori o temeljili planov in leme resolucije, obe pa sta nuli servis občanov, torej ste se jim dolžni približati. Potemtakem ni nič narobe (čeprav v Posavju vsi ne mislijo tako), če odpirata nove ekspoziture, saj od ljudi dandanes ni več mogoče zahtevati, da se po de-' namili opravkih vozijo iz Sevnice ali Brežic f Krško. ./. ti:pply 24. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, 5.-15.4/85 gorenjski sejem kranj — gozdarska in kmetijska mehanizacija ^reSm«ni — lovska razstava in ponudba celotne lovske opreme ^ — razstava sira, mlečnih in prehrambenih izdelkov — razstava in ponudba opreme kmečkega turizma — gozdarska razstava — živinorejska razstava 13. 4. ob 10 uri — razstava ovc — vsak dan demonstracije in degustacije — bogat spremljajoči program s posvetovanji in predavanji — velika izbira In bogata ponudba blaga Uroke potrošnje Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure — , __________ 35 let Družbene dejavnosti so v stiski KOČEVJE — Materialni položaj SIS družbenih dejavnosti v kočevski občini seje lani'občutno poslabšal in posledice se čutijo na vseh področjih. Zaradi pomanjkanja denarja lanski načrti SIS niso bili izpolnjeni. Posledice se zato čutijo povsod. Oprema v zdravstvu in šolstvu je iztrošena 80 do 90-odstotno. Zdravstvo ni dobilo plačanih kar za 27 milijonov din računov. Šolstvo je skrčilo programe za 16 milijonov din, amortizacijo pa je obračunavalo le polovično itd. Za letos manjka zdravstveni skupnosti 123 milijonov din, izobraževalni 17.5 milijonov din, otroškemu varstvu 14.6 milijona din za izplačevanje otroškega dodatka (v Ita.su je na primer dobivalo lani otroški dodatek za svoje otroke 23 delavcev, letos paje prijavilo zahtevke že 100 delavcev, ker so tu osebni dohodki zaradi izgube Itasa nizki), itd. Na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje ni bilo posebnih pripomb na vse te ugoto« vitve. Delegati so se strinjali s predlogi za izboljšanje stanja v SIS, ki predvidevajo, daje treba pri letošnjem izračunu sredstev za SIS upoštevati tudi lanski izpad (13,6 ind. točk), daje treba prispevno stopnjo povečati za dobra 2 odstotka in sprejeti še nekatere druge ukrepe. Kljub vsemu pa se obeta, da bodo imele vse SIS skupaj blizu 50 milijonov din primankljaja. J. P. Dolenjsko gospodarstvo peša 162 milijonov dinarjev bo LB Temeljna dolenjska banka razdelila članicam — Letos naj bi s krediti podprli sanacijo ekološke katastrofe v Beli krajini NOVO MESTO — 2. aprila so delegati na zboru Ljubljanske banke—TDB Novo mesto ob sprejemanju lanskoletnega zaključnega računa izražali zaskrbljenost nad položajem dolenjskega gospodarstva, ki v vse več točkah dosega slabše rezultate od poprečnih v republiki. Značilno za lanskoletno poslovanje skupnega prihodka, ki bo po ustaljeni banke je, daje sicer bilančna vsota porasla za 40 odst., da je bilo dokaj uspešno kreditiranje izvozne proizvodnje. da so bili krediti občanom za stanovanjsko izgradnjo znatno večji kot leto poprej in da lastnega deviznega nesorazmerja banka nima. prav taft Izčrpna informacija z vsemi številkami, ki prikazujejo stanje v IMV, med delegati ni vzbudila posebnih razprav. Menili so le, da četrti — tokrat naj bo zadnji — poizkus rešitve dolenjskega velikana mora uspeti, sicer se stečaju ne bo moč ogniti. O novem oziroma spremenjenem sanacijskem programu IMV, ki ga v kolektivu pospešeno pripravljajo, bo zbor novomeške LB odločal prihodnjič. ko nima nekritih tečajnih razlik. Likvidnostne razmere so bile v letu 1984 zadovoljive. Vse delo v banki in njenih ekspoziturah— v Črnomlju in BršIji— nu sta dobili nove prostore—je opravljalo 354 zaposlenih s poprečnim osebnim dohodkom 29.900 dinarjev, pri čemer so Novomeščani zadnji na lestvici zaslužkov v okviru Ljubljanske banke. Banka je lani dosegla 162 milijonov praksi razdeljen članicam. Skrb delegatov in bančnikov vzbuja dejstvo, da dolenjsko gospodarstvo zadnja leta nazaduje tako močno, da pri gospodarnosti ne dosega več ne republiških in rte zveznih poprečij. Amortizacija ne zagotavlja niti osnovne reprodukcije, zadolženost je nad-poprečna, zato najemanje kratkoročnih kreditov za premeščanje likvidnostnih težav gospodarstva povzroča še večje stroške od naraščajočih obrestih. Poudarili pa so, da seje le 21 odst. vseh plačanih obresti v regiji v preteklem letu nateklo v Ljubljansko banko. Ena najhujših težav pa je pomanjkanje obratnih sredstev, kar pa ni samo bolezen IMV. marveč je v regiji Riko se veže s fakulteto S pomočjo znanosti do boljših rezultatov — Revolucionaren preobrat, ki mu v svetu ni para RIBNICA —Skoraj ni dneva, da bi časopisi ne prinesli vesti o kakšni novi napravi, ki sojo izdelali v ribniškem Riku. Za poznavalce razmer to ni preveliko presenečenje. Riko se je namreč že pred leti odločil, da bo več vlagal v znanje, k čemur ga je silila tudi izvozna naravnanost. Danes dela v razvojnem sektorju Rika 110 ljudi, večina mladih in z. najmanj višjo izobrazbo. To je desetina kolektiva in od te desetine pričakujejo v Riku res veliko. Pogovor z inž. Miranom Šavlijem, kije prišel iz kranjske Iskre, razkriva Rikove načrte in. pričakovane korake v svet elektronsko krmiljenih strojev. matike ni bilo moč uporabiti v takšni meri, se zdaj lotevamo gradnje avtomatskega transportnega vozička. V tehničnem pogledu gre za revolucionaren preobrat, kakršen še ni bil do kraja izpeljan niti v svetu. S tem avtomatskim transportnim vozičkom, ki ga upravlja računalnik, je namreč mogoče delati v sistemu avtomatskih obdelovalnih linij s po 6do lOcentrov. Voziček oskrbuje te centre z materialom in tudi odvaža izdelke. Taka mala tovarna, ki je programsko vodena iz centra, pa je postala modni hit tehnike. Zanjo se zanimajo tudi v Sovjetski zvezi, kjer že imajo take gibljive proizvodne linije. Predvidevamo, da bodo prototipi narejeni do naslednjega leta. Sami imamo premalo strokovnjakov za razvoj in dodelavo tako zahtevne naprave. Naša delovna organizacija se je zato povezala z ljubljansko elektrofa-kulteto. vendar th ne gre samo za sentimentalno povezanost nekdanjih učencev in učiteljev, ampak za našo globoko potrebo,« je dejal inž. Šavli. Vodja razvoja pri RIKO RIBNICA Srečko Vesel: >*Pri razvoju novih programov največ sodelujemo s fakulteto za strojništvo in fakulteto za elektrotehniko. Posebno elektrotehnična nam pomaga pri uvajanju elektronskega krmiljenja. Tako so nam doslej že razvili polavtomatiko za sušilnice lesa. zdaj pa za naše sušilnice pripravljajo še avtomatiko. S fakultetama sodelujemo tudi pri drugih programih. V' okviru SOZD Združenje proizvajalcev strojne opreme sodelujemo z raziskovalno skupnostjo za robotizacijo. Zainteresirani • smo zlasti za varilstvo. Z ustreznim inštitutom te skupnosti sodelujemo na področju uvajanja varilnih robotov v proizvodnjo. V kratkem bomo podpisali sporazum o vlaganju v raziskovalno enoto za robotizacijo, še posebej v varilstvo. Kar zadeva elektfonske merilce, sodelujemo z inštitutom Jožef Štefan, pri uvajanju novega poslovno informacijskega sistema za Riko pa z Zavodom za produktivnost dela. Pri uvajanju kontrole kakovosti nam pomaga inštitut Iskra — Zorin. še 60 takih manjših in večjih delovnih organizacij. Skupno je ob koncu leta primanjkljaj obratnih sredstev znašal že 23 milijard dinarjev. V letošnjem letu predvidevajo v LDB zbrati 7.3 milijarde dinarjev novih sredstev, ki jih bodo obračali in namenjali po točno določenem programu V razpravi pa so delegati sprejeli sklep, naj bi banka izjemno dodelila Beli krajini za sanacijo ekološke katastrofe ob Krupi in Lahinji posojila pod ugodnejšimi pogoji, z manjšo obrestno mero in na daljši odplačilni rok. R. BAČER 17. APRIL — DAN LJUDSKE TEHNIKE 17. aprila 1946 je bila pri CK Zveze komunistične mladine Jugoslavije ustanovljena komisija ••Tehnika in šport« z nalogo, da razvija tehnično kulturo ljudi. Iz teh aktivnosti je dve leti kasneje nastala množična družbena organizacija Ljudska tehnika Jugoslavije — Zveza Organizacij za tehnično kulturo, ki šteje danes že okrog 2 milijona članov v 18 tisoč osnovnih organizacijah, združenih v republiške in pokrajinske organizacije ter specializirane zveze. Organizacija predstavlja pomembno družbeno silo v 'razvoju znanstv eno tehnične kulture. Na 6. kongresu Ljudske tehnike Jugoslavije leta 1979 pa je bilo sklenjeno, da je vsako leto 17. april dan Ljudske tehnike Jugoslavije. OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV LJUBLJANA. NOVO MESTO — Letošnji praznik železničarjev 15. april bodo slovenski in istrski železničarji obeležili s številnimi prireditvami. Osrednja bo spominska slovesnost ob 65-letnici železničarske stavke v ponedeljek, 15. aprila, na Zaloški cesti v Ljubljani. Na dan železničarjev bo v razstavnem prostoru ŽG Ljubljana odprta tudi razstava najboljših literarnih in likovnih del osnovnošolcev. V sklop prireditev sodi tudi tradicionalni spominski pohod ••Štampetov most«. Proslavo v počastitev praznika železničarjev pripravljajo tudi v Novem mestu. V petek. 12. aprila, ob 8. uri bo na peronu postaje v Bršlinu slovesnost v spomin na padle železničarje, uro kasneje pa bodo v Domu JLA podelili priznanja jubilantom. ŠE DVE GOSTOVANJI BRliŽICI: — Amaterski oder i/ Brežic uspešno gostuje / Brešanovo komedijo »Smrt predsedniku hišnega sveta«. Jutri oh 20.30 ho nastopil \ Kostanjev ici, v nedeljo. 14. aprila, oh 17. uri pa na Senovem. Bolj oprezno najemanje posojil Lani zelo uspešno poslovanje LB — Temeljne posavske banke Krško Inž. Miran Šavli »V našem razvojnem sektorju so doslej delovali predvsem strojniki. To je seveda povsem razumljivo, saj je bila taka Rikova usmeritev in proizvodni program. V skladu s potrebami trga in tehnološkim razvojem po svetu, ki napreduje z velikimi koraki, se zdaj lotevamo elektronike. Medtem ko je Riko doslej izdeloval posipalce, stiskalnice in druge stroje, kjer te avto- KRŠKO — »Lani je banka poslovala dobro, saj je bila precej visoko likvidna, imela je stalen presežek denarja (kar za gospodarstvo sicer ni najbolje), skupni dohodek pa je dosegla v višini 325 milijonov dinarjev. Približno tak ostanek smo lani prvič dosegli pri več kot 2000 delavcih v tovarni Djuro Salaj,« je povedal Pavel Krošelj na 3. zboru LB — Temeljne posavske banke v Krškem. Pohvalne besede na račun banke je izrekel tudi član krškega občinskega izvršnega sveta Ivan Glogovšek, češ da je LB — TPB lani v največji meri storila, kolikor je lahko, da je zelo selektivno in po pravilnem vrstnem redu usmerjala sredstva. Priporočil je. naj bi se banka zavzela za širšo ponudbo občanom. »Naša banka bi želela biti še bolj poslovna, a jo. podobno kot druge, utesnjuje k red it no-mon et urna politika.« je pojasnil direktor LB — TPB mag. Dejan Avs . Na očitek, da je bilo Bremena napak nosijo deiavci Trebnje: na programsko volilni seji ZK kritično govorili o (ne)delu — Zakaj so na _______vodilnih mestih v Zdravstvenem centru spet isti ljudje? Mlačnost je tudi v idejno akcijskemu usposabljanju komunistov. Ti največkrat niti ne vedo. kaj bodo na tečajih pridobili. Večkrat se tudi zgodi, da slušatelji pridejo, ni pa predavateljev. TREBNJE — Povsem drži ugotovitev trebanjskih komunistov, daje bilo preteklo leto težko predvsem zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu. Vendar pa hkrati drži tudi ugotovitev, da so se odkrivale slabosti ZK, idejne, organizacijske, zlasti pa akcijske, sicer ne bi bilo na seji toliko razprave in tudi tako kritične ne. Kritične so bile zlasti izjave o razmerah v Zdravstvenem centru Dolenjske, vendar pa razpravljalec iz trebanjskega zdravstvenega doma ni dobil odgovora niti od občinskih niti medobčinskih funkcionarjev ZK, čeprav so bili prisotni na seji. Tudi sicer je bilo slišati veliko tehtnih pripomb čez mlačnost, kije postala domala »stil dela« v ZK. Tako je med drugim predstavnik mirenske osnovne organizacije ZK dejal, da je v krajevni skupnosti premalo čutiti prisotnost komunistov. V delovanje krajevne samouprave bi se morali vključevati vsi po vrsti ne glede na to, kje so organizirani. Pripombe je bilo slišati tudi čez poročijo, češ da je preveč mlačno in stereotipno, saj je v njem moč najti zadeve izpred let, le da so malo spremenjene. V duhu 13. seje CK ZKJ pa bi moralo v njem tudi pisati, kaj je bilo v preteklem obdobju narejenega, kjer pa ni bilo moč narediti vsega,, pa našteti subjektivne in objektivne vzroke. Prej ko slej pa bi bilo potrebno vse vzroke odpraviti in najprej subjektivne • Na programsko volilni seji je bil za predsednika ponovno izvoljen Ludvik Lovše. Na seji so izvolili tudi štiri nove člane komiteja: Avgusta Gregorčiča, Draga Kotarja, Jožico Strmole in Stojana Vojnoviča. Jožico Strmole so izvolili tudi za članico predsedstva OK ZKS Trebnje. Težje družbenoekonomske razmere pa zahtevajo usposobljene komuniste, ki bodo sposobni spopadati se s težavami. Kot je poudaril predsednik Ludvik Lovše, sta poleg znanja potrebna tudi moralna pokončnost in zavest o ZK kot avantgardi delavskega razreda. Pravi komunist ne bi smel postavljati svojih osebnih interesov pred družbene. Spet bo potrebno dati pravo mesto odgovornosti. Ni prav.-da breme napačnih odločitev v preteklosti nosijo, samo delavci. Zlasti kritičen je bil v razpravi predstavnik trebanjskega zdravstvenega doma. Pcjal je. da niti v tozdih niti v Zdravstvenem centru Dolenjske kot celoti ni bilo pravih želja niti sposobnosti za hitrejšo izpeljavo samoupravne organiziranosti. V tej ustanovi so namreč še zdaj v veljavi samoupravni akti, ki so bili sprejeti pred osmimi leti. Prav zaradi tega so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi sprejeli odklonilno stališče do ponovne izvolitve istih vodilnih v ZCD. Bili so izbrani niimo "določil zastarelega statuta ZCD. Da so bili izbrani napačni ljudje, pa po mnenju predstavnika zdravstvenega doma gbvore njihova poročila, kjer jasno piše. da nobena stvar ne deluje, kakor bi morala. I SIMCJL malo denarja /a dolgoročne naložbe (368 milijonov), je odvrnil, da v posavskem združenem delu ni novih programov, res pa jetudi, da združeno • Vse bolj deluje »sivi trg denarja«, a tega ne bi potrebovali, če bi banke delovale, kot bi morale. Gospodarstveniki pravijo, da je še sreča, da deluje vsaj ta trg, ker bi se združeno delo znašlo še v hujših škripcih. delo zdaj zelo previdno najema posojila. Glede na dober dohodkovni položaj je Temeljna posavska banka dajala za dva odstotku nižje-obresti svojim članicam kakor njene »sestre« v okviru Ljubljanske banke. Združeno delo in banke seveda moti. da Narodna banka Jugoslavije prevzema vse večjo vlogo, poslovne banke pa jo' izgubljajo. Vse preveč je raznih omejitev, banka je vse bolj nekakšna transmisija. ne pa banka, kakršno si želi združeno delo in kot je zapisano v ustavi. ___________________________ p. pi ■: r c UGODEN ZAČETEK RIBNICA — Po prvih ocenah v Rikostroju sklepajo, da so prvo četrtletje ugodno zaključili. Celotni prihodek je znašal 1.32 milijarde din. kar predstavlja v primerjavi z enakim obdobjem lani indeks 205. Njihov plan za letošnje prvo četrtletje pa je bil .980 milijonov ».lin celotnega prihodka, kar pomeni, da so ga presegli za 35 odstotkov. Ostali pokazatelji ob našem obisku še niso bili izračunani. Direktor Rikostroju I rane Sile prav i. da pač morajo v eliko delali, ker potrebujejo v eliko denarja. Predvsem bodo začeli po zazidalnem načrtu urejati območje med progo in I.epov čarni, in sicer skladišče m prostore za pripravo pločevine ter novo lakirnico. NASA anketa' Podkupnina dela čudeže? V naši socialistični samoupravni družbi naj bi ljudje za zadovoljevanje svojih vsakdanjih ali malo manj vsakdanjih potreb v nobenem primeru ne potrebovali kakršnegakoli podkupovanja. Uradno tega tudi ni. Druga pesem so vsakdanje dogodivščine, o katerih se med ljudmi veliko šušlja in govori. Bomboniera. zavitek kave. šopek rož pa razne prehrambene dobrote, kuverte ali protiusluge znajo menda delati čudeže. Korupcija se v kriznih časih, v kakršnih smo. še bolj razrašča, postaja način ravnanja, obnašanja, pa če to priznamo ali ne. Krivi so oboji, tisti, ki podkupujejo, in oni. ki se dajo podkupiti-Najbolj žalostno je. da revni podkupujejo bogate, smo med drugim zvedeli v današnji anketi. , JOŽE KOČEVAR, učitelj iz Metlike: »Podkupovanje je zmeraj bilo in zmeraj bo. in to v najrazličnejših oblikah. Najbolj grozno pri tem je. da v glavnem revež podkupuje bogatega. Jaz. sicer vem za primer, ko je zdravnik odklonil pacientovo kuverto, češ: Kaj mi boš dejal denar, saj ga imam jaz več kot ti!’. To je. žal, bolj izjema kot pravilo. Ko se v nekem okolju izve, da s podkupovanjem marsikaj dosežeš, postafie to normalen način vedenja in ravnanja. Za podkupovanje pa sta vedno potrebna dva. Zame so bolj krivi in obsojanja vredni tisti, ki sprejemajo.« TOMISLAV STONIČ, tehnolog v sc-miški Iskri: »Opažam, da je podkupovanja že veliko kot pa je dobrin. Menim. Ja je med tistimi, ki imajo veliko premoženje, malo takšnih, ki so prišli do tega bogastva s poštenim delom. Resje namreč, da revež ne more nikogar podkupiti, ker nima s čim. tisti, ki imajo že veliko, a hočejo imeti še več. pa si pomagajo, če ne morejo drugače, tudi s podkupninami.« BRUNO GRIČAR, predsednik OK ZSMS Trebnje: »O korupciji je težko govoriti, ker se zdi nekako neulovljiva. Poleg tega je težko ločiti med vljudnostno gesto, kot je podaritev bombonrere, in med pravo podkupnino. Mislim, da je prava korupcija tedaj, kadar nekdo vzame ponujen denar. lake stvari so se pojavile tudi v nekaterih naših javnih službah. Kaj več in konkretno ne bi mogel reči. Zdi se. da kriza prav spodbuja k bohotenju podkupovanja. S podkupnino pridobljeni privilegiji pa spet poglabljajo krizo.« BRANKO PODBRŠČEK. prodajah* M-Preskrbe Krško: »Korupcija je prisotna tudi pri nas. kar je slabo za to družbo, tudi zato, ker si jo lahko privoščijo predvsem nekateri — bogatejši in si s kuvertami še izboljšajo že tako v marsičem privilegiran položaj. Sem proti korupciji, ker la sploh ni v skladu z našo ureditvijo in mislim, da sam nikoli ne hi, podlegel kakšni kuverti.« VITO SAVIČ z osnovne šole Kočevje: »Korupcija je povsod in vedno bolj se bohoti. Prijaznost moraš kupovati z denarjem ali s protiuslugo. Zaposleni v družbenem sektorju bi morali opraviti vse brez dodatnega plačila, saj dobe za svoje delo že redni osebni dohodek. Žal je tudi res, da standard vedno bolj pada in si ljudje iščejo dodatni dohodek na razne, tudi nedovoljene načine.« DUŠAN LOVŠIN, predsednik pn*1 sodstva OO ZSMS Riko v Ribnici: ..C c hočeš danes preživeti, se moraš znajli-goljufati ali pa dodatno delati. Vsi vem1’-da se dogajajo razne lumparije, a morebiti o tem tiho. če nimaš dokazov. Obrtm ka s prijavljenim dohodkom 2().(HM) primeru bližnje krajevne skupnosti, ko so baje morali .odkupiti štiri tone fižola od stare mame odgovornega v tovarni kablov, da so dobili kabel. Fižol se jim je v hribih hudo otepal, a kabel so Je imeli.« i f v BRANKO LUKIČ, pravni referent prl Gorjancih v Straži: »linam tak poklic-T. varujem zakonitost in sem prvi prot' vsakršni obliki podkupovanja. Prijav il bi r . I j/ vsakogar, ki bi me na tak način izrin" ^ vrstnega reda v trgovini, pri zdravnika’ kje drugje. Mislim, da zveze ter priložnos tna darila vedno bolj zapuščajo nas vsak- dan. Ob dobrem delu samoupravnih 0 ganov v podjetju podkupovanje ni moža1’’ v trgovinah pa bodo morali ob tako visokih cenah kmalu trgovci podkupiti kupe če bodo hoteli prodati kaj večjega.« MIHA SR L EC z Velike Doline: »Ljudje na splošno menijo, da je v našem javnem življenju precej nekorektnih odnosov. Ne gre sicer za velika podkupovanja. ampak za povsem drobne in vsakdanje stvari. Odražajo se n. pr. ob javnih razpisih prostih del in nalog, saj so mesta večinoma že oddana. Temu lahko rečemo zveze. Za večje zadeve pa nafadhi občani ^ maloverno.« m mm DOLENJSKI LIST Št. 15 (1861) 11. aprila kmetijstvo Zakon je eno, življenje drugo Ovire za uveljavitev preživninskega varstva so na obeh straneh_ r C* • » v v o ejm is ca NOVO MESTO — Na Ponedeljkov sejem so kmetje Popeljali naprodaj 86 prašičev, ar>h 7 do 10 tednov in 200 Prašičev, starih 10 do 12 tednov. . as,tnika je menjalo skupaj 149 n '!"lnožce,v. Prašičem je tudi LC. liko /rasla cena. Mlajše je , 0 moč dobiti /a 7.000 do din, starejše pa /a '° 000 do 12.000 din. .^REŽICE — na sobotnem *jmu so rejci ponujali 378 Prašičev, starih do 3 mcsece in 8 prašičev, starih nad 3 mesece. so 276 prvih in 6 drugih Kil?-1’ ^Mogram žive teže ntla- 230Jd'Sta* c*‘n' s,art'j^h Pa BREŽICE — Zakon je črka, pisana za prakso, za ljudi. Brez njih ne more zaživeti, kot na primer v brežiški občini ni zaživelo preživninsko varstvo kmetov. Delavci socialnega varstva vidijo na eni strani odpor pri ostarelih kmetovalcih, ki zaradi navezanosti na zemljo raje životarijo, kot da bi jo zamenjali za preživnino in breskrbnejše življenje v domovih počitka. Med njimi so taki. kijih pokoplje že misel na to, da niso več na svojem. 0 CENI ZEMLJIŠČ rJN STANOVANJ - ČRNOMELJ _ Na nedavni seji h orov črnomaljske občinske sku-()(l|lnc so delegati sprejeli predlog —1,a l’ določitvi cen kv. metra raz-secnegj stavbnega .zemljišča. Če gre dr ^ ,akc8a zcmUišča i/ zasebne v 2tl ,Cnc’Jast. bo odslej lastnik dobil t' lnjrjev za kvadratni meter. Poleg j a“ Pmjeli tudi osnutek odloka o Hci.tvi Poprečne gradbene cene in : Prc^n'h stroškov komunalnega ure-nJa stavbnih zemljišč, če gre za pro-*Jo stanovanjskih hiš in stanovanj v C,UZ cn‘ lastnini. Poprečna gradbena uu objekta znaša za kvadratni meter nstne stanovanjske površine 38.500 odnsar|cv: na 'o ceno pri se pribije še 20 ■ ■ za stroške komunalneca urejanja Stavbnega zemljišča. ČNOVOMESKt tržnici novo Mesto — Minuli zel„C- jttJbfla mestna tržnica bow.2,Vahna- vedno jena izbiro Urev'ta poiuuJba sadik sadnega DroČ 'n nbc/a- čebulček pa din. |ajo. P° 220 oziroma 200 ,lh;rNV Ktcr. Tokrat so ženske n ir!? 0 za jajca 20 ali 22 di-kii,, V' rc8rat je vel jal 300'dinarjcv „)0Sr,m' s°iatni radič je bil za vo): ,n vlriižji. Kupcem je bilo na .06?,i^ dovol-> lcpih Jabolk P° stal .dogram, sicer pa imajo v 1‘1J^*°skih dovol j zelenjave in toki?* PbrtlliSki Jel tržnice je bil nro i't S? boli° obiskan, vse bolj pri sajalci izdelke ponujajo. So pa nuli primeri, ko sc ho/cimi in betežni kmetje odločijo, da bodo oddali družbi celotno posestvo ali samo deI zemljišč in si tako pridobili pravico do preživnine. Tedaj se pojavi ovira tla drugi strani. Zgodi se. da zemlje niltče ne prevzame. Na papirju naj bi bila ta k malijska zemljiška skupnost, ki pa v praksi lega ne izpelje. Najbrž tudi nima denarja za odkup zemljišč, kol ga marsikdaj nimajo kmetijske organizacije. Predvsem bi se morala zemljiška skupnost organizirali tako. da bi to zmogla, saj je pričakovati vet/no več ponudb v zameno za preživninska varstvo. Kmetje se starajo in večkrat tudi ne poznajo pogojev Vrednost česna Človeštvo pozna česen kot najstarejšo zdravilno rastlino Velika zdravilnost česna sloni na treh organskih snoveh, to so: žveplo vsebujoče eterično olje ali alilpropildisuHid. organsko vezana jodova spojina in organska kremenčeva kislina. Te tri snovi v prevelikih količinah dražijo sluznico in kožo. V manjših količinah povečujejo prekrvavljenost sluznice in spodbujajo prebavne organe. kar zdravi zaprtje, driske, pospešuje delovanje jeter in žolča. Česen tudi preprečuje gnilobne procese v črevesju, zdravi bolezni dihal, zlasti je učinkovit pri zdravljenju tuberkuloze. V česnu je tudi precej fosforja 134 mg na 100 g. 38 mg je kalcija. 33 mg vitamina Č. 0.04 mg vitamina B T in B 2 ter 0.6 mg niacina. Najpogosteje uporabljamo česnovo tinkturo, ki jo pripravimo iz 1/4 kg olupljenega česna, namočenega za 14 dni v liter žganja. Steklenico zamašimo z voskom, jo postavimo na toplo in večkrat na dan pretresemo. Precejena tinktura je uporabna eno leto. Za preprečevanje bolezni vzamemo vsakdan 10 do 15 kapljic te tinkture. pri omedlevici z njo natremo čelo. pri močnih krčili pa pijemo tinkturo in z njo masiramo trebuh. Tudi na trdovratne rane dajemo v vato namočeno tinkturo. Česnova tinktura zdravi tudi nečisto mozoljasti' kožo po obrazu, nespečnost. gliste, boleče pike žuželk, kožno jetiko in čire. Ker ima česen izredno močan duh. ki je. nekaterim neprijeten, lahko v česnovo tinkturo damo 10'i cveta poprove mete ali pa va-lidol. to je mentolov ester baldri-janove kisline: tako popolnoma izgine duh po česnu. Poleg tinkture lahko uporabljamo strt česen, pomešan z medom, za zdravljenje prehlada, hripavosti, bronhitisa, kašlja, krvnih podplutb, za kar priprav imo obkladek, za zdravljenje kamnov in bolečin v mehurju zmešamo tri strte česna s toplim vinom in vse popijemo, pri zdravljenju glist pa česnov sok pomešamo z mlekom. Dr. MIHAELA ČERNE Kmetijski inštitut Slovenije treL razmahu drevesničarstva sadjarju ali vrtičkarju že dolgo ni več k0 ;e Znati ccpiti sadnega drevja, kur je bilo nujno v preteklih časih, 'b-dr m°ra' sam skrbeti za vse in je — po Vodniku »jablane, hruške dobr^' cepe cepil v mladosti za stare zobe«. Vendar je tudi sedaj jrev,? zna‘i to opravilo, predvsem za precepljanje že .posajenih bi žeM 'zbor se menja hitreje, kot je mogoče slediti, vsakdo pa sl imeti-v sadovanjaku kar najmodernejše sorte. vsak mo,, . - namreč »priti v sok«, postati mora muževna. da je sploh ha n?,Cu 'Ub °Jbipiti od lesa. Cepiče sadnih sort. ki jih hočemo vnesti ga moraCaS *** nastoPil najugodnejši trenutek za to opravilo. Podla- ~ 3goče I PretaE*a®° ali na Jrugo sorto, je trebit narezati že poprej, še pred zadnjem sokov , ter jih z vlažno žagovino. peskom ali kar z vodo Upor-k*' da sc ne bi izsušili. Tudi v hladilniku se lahko dolgo držijo, abni pa so vse j()t|cj. dokler ne začno brsteti. nju aS'°JnJe. za kar seje treba odločiti, je način cepljenja. Pri ceplje-Upor?hr',n'b Podlag ali vegetativno razmnoženih ključev se največ Pol .i !)a °kuliranje (cepljenje na oko). To delajo v drev esnicah v u "> mesecih in dosežejo zelo v isok odstotek prijetih očes. to je Zelo k ccP*iL'nk- Če sta podlaga in cepič približno enako debela, se prim. nCSe cePLienje v spoj ali angleški spoj. če pa je podlaga ne-obn .Cri1° J°belejšu. in to je primer pri precepljanju, pa se bolje _ese cepljenje na sedlo.'v žleb ali v razkol, da 'a,c Pove> kakšni načini cepljenja so to. Bistveno za vsakega je, in .,n,0R0či kar najtesnejši neposredni stik kantbijalnih plasti podlage eP’Pa-. tako da se sokovi lahko nemoteno pretakajo in oba dela yPrej medsebojno /rasteta, pla ?Stno J°lo in ostro nabrušeno cepilno orodje (nož), ki ne natrga tud • Uorncga tkiva (kambija). sta pi v i pogoj /a uspeh. Koristna je ran',Cu^'l.na sm°la ali kak drug novejši tovrstni pripravek, saj ublaži Cenp* ccPljvnjc zadane drev esu. ter pospeši cepljenje. Sev oda je jn 1 bhio drevo predvsem \ začetku občutljiva) še za druge nevarnosti °fa biti deležno večje pozornosti kot sicer. Inž. M. E. za pridtJbitev preživnine in pravno varnost, ki izvira iz te pravice. Socialno skrbstvo najbrž upravičeno predlaga, da bi i' krajevnih skupnostih organizirali tudi razprave tudi o zakonu o preživ- SOLIDARNOSTNE AKCIJE RK i/ Artič je pred nekaj dnevi začel tli solidarnostne akcije. V pni bodo ljudje s prostovoljnimi prispevki pomagali Semičanom, ki jih je prizadela toča. v drugi prizadetim na Kopaoni-ktt. v tretji pa lačnim v Afriki. Zadnji dve akciji smo organizirali tudi v šoli. Odziv je bil v elik. MO.IC' \ CIZELJ. 6. b OŠ Artiče Kmetijski nasveti § precepljanjem do želja ; t 0 !i 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0' 0 0 0 0 0 t 0 0 PO D USTI PREHITELE VODARJE DOLENJI BOŠ TANJ — V zadnji številki Dolenjskega lista, prispevek je bil v uredništvu teden dni prej, smo poročali o poskusu novomeškega Vodnogospodarskega podjetja da v strugo Mirne namestijo skale za počivališča rib. V tem času so vodarji stroje odpeljali. Minuli petek pa se je že pričel prvi letošnji drst podusti. Sedaj najmanj dva meseca ribiči ne bodo smeli ničesar početi v strugi, ker bi sicer lahko naredili neprecenljivo škodo na zarodu. Bodo skale ostale sedaj na travnikih do prihodnjega leta? Sev niški ribiči so v zpostav iLi dnevno in nočno čuvajsko službo. Ribiški čuvaji imajo celo radijsko zvezo s postajo milice. ninskem varstvu in ga ljudem podrobno raztolmačili. To velja še posebej za predele, kjer je pričakovali veliko socialnih problemov zaradi oslarelosli kmečkega prebivalstva brez naslednikov na posestvu. I. II P Pl ) Dve resnici o škodi od divjadi Kmetijci in gozdarji še ne najdejo skupnega jezika z lovci KOČ E VJE — V kočevski občini sc bo še do seje občinske skupščine nadaljevala razprava o lovstvu, škodi /tiradi divjadi in o samoupravnem sporazumu. ki naj bi ga sklenili kmetijci. gozdarji in lov ci. govoril pa bi o uporabi tega skupnega prostora, predvsem pa tudi o divjadi in plačevanju škode, ki jo povzroča. Predstavniki kmetijstva ugotavljajo. da je največ škode od div jadi v Kočevski in Cabranski ter Dragarski dolini, manj pa na območju Suhe krajine. ker je območje Žužemberka prej sodilo pod Ljubljano, kjer so ostreje ocenjevali škodo, kot jo Novo meščani.'Na območju Poljanske doline(l.l) Predgrad) prihaja do spotov, ker menijo kmetje, da jv škoda prenizko ocen jena. Zadev e prihajajo eelo pred sodišče. Predstavnik I I) Predgrad je povedal. da 11) Predgrad vlagtt veliko sredstev v preprečevanje škod od divjadi. Kmetje pa teh sredstev (tudi električnih pastirjev itd.) v veliko primerih no uporabljajo. Menil je tudi. da je odškodninski cenik prirejen /a-"razmere v Vojvodini, kjer so veliki donosi. KS bi morale dati tudi sv ojega predstavnika k occnjevanjirškode, a ga ne dajo. V dosedanjih razpravah je bilo predlagano, naj bi poročilo o lovstv u dopolnili tudi s podrobnejšimi finančnimi pokazatel ji. Predlagano je bilo. naj bi pri varstvu pov ršin uporabljali čim manj kemičnih sredstev. Ugotovili pa so tudi. da bo stanje boljše, ko bo že letos zaposlen tudi lovsko-ribiški inšpektor. J. PRIMC Tobak se je »prijel« V Suhi krajini ga prideluje že 12 kmetov ŽUŽEMBERK — V Suhi kraji-ni. kjer imajo kmetje hude težave, ker jim divja d po njiv ah naredi veliko škodo, uvajajo novost: pridelovanje tobaka, ki ga pa divjad ne mara. Prvi poizkus je bil pred dvema letoma v Selih pri I lilijah na 15 arih površin, letos bo s tobakom zasajenih že 150 arov. Kmetijska inženirka Ida Kastelic, pospeše-valka žužemberke zadruge, je o tobaku povedala: »Za pridelovanje tobaka so v Suhi krajini zelo dobre naravne možnosti. Izkušnje prvih dveh let Ida Kastelic: »Za pridelov anje tobaka je v odročnih suhokranj-skih predelih vse več zanimanja.« kažejo, da je tobak v višjih legah zelo kvaliteten. Začeli smo sodelovati s Tobačno tov arno v Ljubljani in obeti so zelo dobri. I litijski predel, ki'je bil iz leta v leto bolj . kmetijsko zapuščen, spet oživlja.« • Kaj pravijo kmetje, ki so /< poizkusom začeli? »Nekateri že * razmišljajo, da bodo opustili druge poljščine in pridelovali le tobak. Na ar pridelajo povprečno250 kilogramov tobaka. kar je odv isno od obdelav e. I)a se je poizkus obnesel, priča vse večje zanimanje za saditev tobaka, trenutno imamo i2 kooperantov. Sama sem veliko na terenu pri teh kooperantih, obiskujejo pa jih tudi strokovnjaki iz ljubljanske tobačne tovarne..Proizvodnja tobaka v splošnem ni zahtevna, privlačna pa je tudi zato. ker ne zahteva strojne obdelave. Škropljenje na tako majhnih parcelah lahko pridelovalca opravijo z vinogradniškimi škropilnicami. Dva kooperanta sta si že nabavila šivalni stroj za nabiranje tobaka. Odkupna cena je ugodna, saj za kilogram prvora/rednega tobaka plačamo 400 dinarjev. I o je zaslužek, ki ga na lej zemlji in na tako majhnih parcelah ne bi dala nobena drugu kultura.- K. BAČ I K m NAJBOLJŠI KROMPIR ZA SEME — Zadnje lepe dneve so ljudje s pridom izkoristili za dela na polju. Eno glavnih del sedaj je sajenje krompirja, naše vsakdanje in priljubljene jedi. Rakarjevi z (iradca v Beli krajini ga vsako leto posadijo kakih 20 gajbic. (Eoto: Bartelj) EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja: Tit Doberšek Posledice pozebe Vinogradniki so v tem času trte obrezali.■Čeprav še niso odgnale, je bilo pri rezi že mogoče ugotoviti. ali se je trta zaradi pozebe popolnoma posušila ali ne. Zaradi močnejše pozebe trt pa vinogradniki ne smemo obupati. Iz izkušenj vemo. da so zimske pozebe lrt redke in se menjajo v večjem časovnem razdobju. Sklep, da bo kdo trle posekal in sadil sadno drevje, iz gospodarskega v i-dika ni utemeljen. Vedeti moramo. da je tam. k jer rasle trta. zemlja tako skopa, da bi v njej sadno drev je slabo uspevalo. Ne hitimo s krčenjem trt Na splošno je letošnja zima pozeba trt naredila škodo zlasti na zimskih očesih. Prizadet bo pridelek grozdja. Kot se spominjam, je bil (kljub zimski pozebi) pridelek vina po hudi zimi leta 1929 obilen. Zato trt zaradi zimske pozebe na splošno ne bo treba sekali. Močneje prizadeti trsi bodo spomladi in v začetku poletja še pognali zelene mladike iz starega lesa. Te mladike bo treba opleti in pustiti le najbolj primerne.’ Zato s krčitvijo trt čakajmo, da bomo med letom videli, kaj bo iz panja še pognalo, saj je vzgoja trt iz teh mladik še v edno cenejša kot zasajanje novih. Le hudo poškodovane trte bomo iztrebili. Če je izkrčenih trt v mladem vinogradu manj kot polovica, se izguba izplača nadoknaditi z dosajanjem trt. kar je še vedno ceneje kot celotna obnova vinograda. Irte lahko podsadimo še letos (do srede maja), če bomo pri trsničarjilvdobili ustrezne cepljenke. sicer pa bomo dosajali v prihodnjem letu. V primeru, ko je izkrčenih trt v vinogradu več kot pol, pa ne kaže drugega kot v inog-rad v celoti obnoviti, to je prerig- olati in na novo saditi. V tem ' primeru kaže že sedaj pri trsniča-rjih naročiti ustrezne cepljenke. Lo je umestno zato. ker trsničarji sedaj cepijo trte. Kak na trti Kol posledica pozebe se čez eno ali več let pojavi na nadzemnih delili trte. to je na deblu in starem lesu. zlasti blizu zemlje, rak na trti. Nastane zaradi obolelih celic kam-bija in ustvarja nenormalne celice s tankimi opnami. To ni dedna bolezen. Ta bolezen se največkrat pojavlja v dolinah, kjer so pozebe pogostejše in kjer je v eč vlage. Izrastki, ki jih povzroča rak, ovirajo pretakanje sokov. Rodovitnost trle naglo peša. trta hira in se kmalu posuši. Najbolje je. da trto s hudim rakom čimprej obrežemo do zdravega lesa. da jo tako po možnosti še pomladimo in na novo vzgojimo. Manjše izrastke raka odstranimo pri rezi trte z nožem in rano namažemo z 20' i razstopino železne ali zelene galice. Dobro razkužilo za raka je tudi navaden kis. Pegav ost listja prav tako povzroča mraz. Na listju vzdolž, glavnih žil se pojav ijo med zelenimi deli skupine rumenih pa tudi belih celic, tako da je list pisan. Od kloroze se pegav ost razlikuje po tem. da bi kiorozi barva počasi prehaja od zelene v bledo rumeno, pri pegavosti pa tega prehoda ni. Poleg tega je pri pegav osli rumena barva v zelo izrazitem. ne pa bledem odtenku. Bolezen je dedna in se prenaša s cepiči in cepljenkami. Obolele trte obrezujemo na gla-vič, če pa to ne pomaga, jih izkrčimo. T. DOBLRŠLK Ljubljansko pismo Svež veter ZK: sadovi večje notranje demokracije LJUBLJANA — l>o nedavni 16. seji CK ZK.I je moč z gotovostjo zapisati naslednje: po tej seji ne bo več moglo iti naprej po starem. ZK ne more v cč odlašali z akcijo za uresničitev vodilne vloge v družbi in okrepitev idejne in akcijske enotnosti v delovanju komunistov. Dialog, ki se je sicer med člani CK ZK.I šele začel, tudi več kot zgovorno priča, da ni več mogoče ubežati pred temami, ki jih življenje postavlja na dnevni red. V programu dela CK in predsedstva tako nista naključno uvrščeni tudi dve temi. ki sta prevladovali na 16. seji: protiinflacijski program in kritična razprav a o 'metodi dela CK. Kot so se dogovorili, bodo o tem razprav Ija-li že na 17. seji CK ZKJ. CK ZK.I je torej prvič v zadnjih letih pokazal polno (samokritičnost tako do sebe kot do svojega predsedstva. Pokazal je tudi veliko Večjo odločnost kot kdajkoli v zadnjih letih. Opogumlja tudi sprememba, do katere je prišlo v samem vzdušju v CK — člani CK niso večsamo brali vnaprej pripravljenih razprav, marveč so začeli govoriti z očitnim namenom, da za svoja stališča -pridobijo« pasivno večino, ki gotovo obstaja tudi v CK ZKJ. Sicer pa se je na 16. seji CK ZKJ moralo zgoditi, kar se je zgodilo. Na osnovi analize vsebine in sporočil iz tisočev zapisnikov, razprav, predlogov. idej. kritik, ocen in stališč se nujno vsiljuje sklep, da je splošna razprava v ZK o predlogu sklepov D. seje CK ZKJ izrazila celo v cč. kol je kdo lahko pričako-val. Sprostila je ustvarjalno kritiko in razvila slog notranje partijske demokracije. j Jako delavci zahtevajo, naj se breme ekonomske stabilizacije v družbi razporedi bolj enakomerno, kol je razporejeno zdaj. Veliko kritike je zaradi razslojevanja naše družbe, bogatenja mimo dela z nezakonitostjo, zlorabo, špekulacijami. krajo družbenega premoženja. izigravanjem predpisov itd. Vsem mora biti jasno, da po tej razprav i ne bo več moč trpeti oportunizma ter da posamezniki ne bodo več mogli br.ez posledic krniti ugleda ZK. Zlasti je škodljiv o lo. da se navadno v vodstvenih organih vsi sklicujejo na načela, ki pa jih pogosto različno razlagajo zato. ker da bi jim ne bilo treba spreminjali dejanskih razmer. Ljudje tako začenjajo.dvomili tudi o sami pravilnosti načel. Komunisti v razpravi niso nikjer oporekali dosedanjim dosežkom v našem 'razvoju niti niso podvomili v veljavo temeljnih načel in vrednost socialističnega samouprav Ijanja. Zalo pa so toliko bolj odločno opozorili na različne resne ovire, od normativ nih in institucionalnih do subjektivnih, ki si) upočasnile naš družhcm razvoj in pozv ročile zastoj samouprav Ijanja. Splošna m enotna je ocena, da je politični sistem kljub pomanjkljivostim v delovanju v osnovi dobro zastavljen, premajhna pa je predvsem dejavnost komunistov za njegovo uresničevanje, razvoj in nadaljnje izpopolnjevanje, kar je temeljni vzrok mnogih pomanjkljivosti. Članstvo ZK je v mnogih organizacijah izrazilo nezadovoljstvo z metodo obveščanja javnosti o pogajanjih z mednarodnim denarnim skladom. Javnost zahteva več pojasni! in jasno razmejitev, v kakšnem obsegu je sodelovanje s to in podobnimi ustanovami še sprejemljivo z naše strani, da bi pri lem ne prizadelo samouprav nega socialističnega bistva naše družbe. Neizrečeno, toda dejansko sporočilo 21 ur trajajoče razprave na 16. seji CK ZKJ bi torej lahko izrazili z enostavnim stavkom: partijska baza je. z določenimi pomanjkljivostmi. nadvse uspešno opravila izpit v splošni partijski razpravi o predlogu sklepov 13. seje C K ZKJ. VINKO BLATNIK u IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Preveč je kritizerstva Ugotovitve z nedavne programske seje občinskega komiteja ZK v Novem mestu kažejo na napake NOVO MESTO — Poročali smo o programski konferenci občinskega komiteja ZK, ki je delala v treh skupinah, sklepe pa sprejela na plenarni seji, V poročilu predsednika konference Lojzeta Padovana je več zelo kritičnih ugotovitev, nekatere na kratko povzemamo: • Zanimiv pojav je kritizerstvo iz varne razdalje. Nekateri, praviloma bolje situirani ljudje, ki jim čas maje njihove privilegije, napadajo vse po vrsti. Nič jim ni dobro, vsi naši napori so zanje nični, dosežki nepomembni. Vse, kar je v svetuje bolje kot pri nas, ljudje na odgovornih mestih so po njihovem kar po vrsti nesposobni, nepošteni. Take kritizerje imamo celo v lastnih vrstah. • Pri kadrovski politiki je potrebno opozoriti na ljudi s kameleonsko sposobnostjo prilagajanja vsaki situaciji. Vedno so v toku dogajanj, na zunaj demokratični, v kadrovski igri in v svoji biti pa obremenjeni s starimi metodami dela, s personalnim in birokratskim tipom vodenja. Številne akcije se običajno ustavljajo prav pri takih ljudeh (neuspeli referendumi, povezave v gospodarstvu, kadrovske zamenjave in podobno). • Priče smo izsiljevanju organov — komiteja in predsedstva, da se vpreže-ta v voz raznih parcialnih interesov, včasih celo osebnih. R g VEČ PREDAVATELJEV KOT STARŠEV NOVO MESTO — Nedavno so se končali diskusijski večeri o vzgoji in zdravju predšolskih otrok, ki jih je pripravil svet za predšolsko vzgojo in delo s starši pri občinski Zvezi društev prijateljev mladine. V akciji je sodelovalo kar 45 strokovnjakov s področja vzgoje in zdravja otrok, ki so se s starši srečali v 14 krajevnih skupnostih. Pogovor je potekal v obliki okrogle mize, žal pa organizator ni bil zadovoljen s sodelovanjem z nekaterimi šolami, ki se kar premalo zavedajo, da je to delo tudi njihovo delo. Zgodilo se je, daje bilo na nekaterih večerih (Stopiče, VVO Kristanova v Novem mestu) več predavateljev Jcot -staršev. Presenečni pa so bili predavatelji v Škocjanu, kjer jih je pričakalo skoraj 100 staršev. 559 PROŠENJ ZA VRTEC NOVO MESTO — Konec marca je potekel rok za oddajo prošenj za sprejem otroka v vrtec v Vzgojno varstveni organizaciji Novo mesto. Skupaj so starši oddali 559 prošenj, od . tega 58 za Šentjernej, 23 za Stražo, ostalo pa za vrtce v Novem mestu. Spet je največ prošenj za sprejem najmlajših otrok in sicer 23 za otroke letnik 1985, 142 za letnik 1984, 167 za letnik 1983 ter 125 za letnik 1982. Za letnike od 1979 do 1981 pa je skupaj 102 prošenj za sprejem. V celoti je naval na vrtce nekaj manjši kot lani. O PROGRAMU SAMOPRISPEVKA METLIKA — Na nedavnem posvetu s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL v Metliki je beseda tekla o osnutku programa samoprispevka, dogovorili so se za aktivnosti v zvezi s tem v krajevnih skupnostih. Razprava o tem bo trajala do 10. aprila, ko naj bi izvršni svet pripravil predlog programa zh sejo zborov občinske skupščine, ki bo okoli 20. aprila. ODLIČEN IZVOZ NA ZAČETKU LETA NOVO MESTO — V prvih dveh mesecih letošnjega leta je novomeško gospodarstvo izvozilo dvakrat več kot lani ob tem času. Izvozili so za 21,3 milijonov dolarjev ali 3,9 milijarde dinarjev, kar 90 odst. celokupnega izvoza pa je šlo na konvertibilna tržišča. V istem odbobju je gospodarstvo uvozilo za 3 milijarde dinarjev, od tega 99.4 odst. vsega uvoza predstavlja repromaterial. Uvoza opreme in blaga široke potrošnje v tem času ni bilo. Pokritje izvoza z uvozom znaša v prvih dveh mesecih kar 130,7 odstotkov. NAMESTNIK BOLJE PLAČAN OD PREDSEDNIKA NOVO MESTO — Lepo so jo uslužbenci novomeške občinske uprave konce minulega meseca zagodli občinskim funkcionarjem! Takoj po sprejet ju občinskega proračuna za letošnje leto, to je bilo 28. marca, so si kar čez noč izračunali nove višje osebne dohodke, kot jim je pač dovoljeval proračun, medtem ko so funkcionar ji ostali pri starih. Tako se je zgodilo, da je imel namestnik občinskega komiteja nenadoma večji osebni dohodek kol njegov predsednik, kije član občinskega izvršnega sveta. A brez bojazni, saj bo že april tudi slednjim prinesel kak dinar več v žep in poračun za nazaj. Smo pa veseli nauka le zgodbe: da znajo jt ant reč občinske upravne službe delati tudi izredno hitro in učinkovito. f I N I S I S I s I s I s > s I s I N I S I s I s I N I S I > N I S I S I s I s I \ I s I N > I > N I S I N I S I S i GETRTK0V INTERVJU Kako živi 240 društev? delu društev preveč profesionalizma, zato skušajo oživeti prostovoljno delo NOVO MESTO — Na območju novomeške občine je uradno registriranih 21 občinskih zve/oziroma delovanje več kot 240 društev, ki imajo preko 27.000 članov. Kakšen je njihov položaj, je povedal Marjan Pavlin, predsednik koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva na občinski konferenci SZDL. »Imamo precejšnjo armado članov raznih društev in organizacij od teh jih je polovica res aktivnih. Na primer v AMD ali v planinsko zvezo se mnogi vključujejo le zaradi ugodnosti, ki jih organizaciji nudita članstvu. Med "najbolj pomembnimi in tudi delavnimi društvi pa je gasilstvo, prav tako pa so po svoji funkciji pomembna zlasti kulturna in športna društva.« Imamo morda tudi društva, ki obstajajo le na papirju? »Tudi taka imamo. Izvedejo postopek ob registraciji, potem je vez z našim odborom prekinjena. Tako nemalokrat šele čez mesece izvemo, da društvo ne dela več. medtem ko je v register društev še vpisano. Dogaja se tudi to. da društva ali zveze na občinski ravni delajo, oziroma delajo njihovi funkcionarji, vendar tako rekoč nezakonito. ker več let niso imeli skupščine, kjer bi morali izvoliti nove organe in obravnavati delo. Naš koordinacijski odbor na take Marjan Pavlin pomanjkljivosti opozarja, v zadnjem času paopravljatudi usklajevalni postopek za razdelitev družbenih sredstev.« Koliko denarja gre letos za organizacije in društva in ali so vsi upra-* vičeni do družbenih sredstev? »Imamo dva sistema za dodeljevanje družbenih sredstev (prek njihovih zvez s pomočjo članarine in občinskih SIS), zato je sproti težko izračunati, imamo podatke iz leta 1981. ko je šlo v občini za organizacije in društva 400 milijonov dinarjev. Ocenjujemo, da bodo letos razpolagali vsaj s trikrat tolikšno vsoto. Želo težko pa je priti do družbenih sredstev. Največji del sredstev društva pridobivajo z lastno dejavnostjo, družbena sredstva pa se delijo na osnovi programov in aktivnosti. Je res, da obstaja v občini uradno društvo pijancev in še nekaj društev s čudnimi nazivi? * »Res je. Društvo pijancev imajo v Šentjerneju, društvo pipčarjev blizu Otočca, imamo uradno Kurentovo oblast in podobno. Po zakonu je to dovoljeno, jasno pa je. da taka društva niti slučajno ne pridejo na spisek za dodeljevanje družbenih sredstev.« Kakšna je trenutna problematika organizacij in društev v občini? »Večinoma imajo pomembna društva z vzgojno ali humanitarno lunkeijo premalo denarja za redno dejavnost, marsikaj pa bi lahko spritfnenili. V zadnjem času se kaže tažnja po zaposlovanju strokovnih delavcev, posebno na področju invalidnih organizacij. Ieh je v občini 11. menimo pa. da bi lahko več sredstev ostajalo za njihovo redno delo, če bi administrativna in tehnična opravila spravili na prave naslove. Že pred leti smo dali pobudo za ustanovitev finančnega servisa za društva, a niso bili zanj. To delo opravlja vsak zase. V humanitarnih društvih pa opravljajo nekatere funkcije tudi namesto služb, ki so za to delo plačane, a slabo delajo. To je narobe.« R. BAČI K S \ S I s < s I \ I s I s I s 5 t s I s I s I K I S I s I K I S I s I > s I N I K < S I S I \ I s I s I s I s I s I s K Obrtnikom začetnikom več strokovne pomoči Združenje na dobri poti NOVO MESTO — Letošnji program dela Obrtnega združenja Novo mesto je veliko boljši kot prejšnja leta, dopolniti pa bi ga morali še s poudarjeno pozornostjo in pomočjo obrtnikom ■ začetnikom. V novomeški občini je 600 rednih obrtnikov premalo. O tem. kako bi vpeljali boljše sodelovanje med obrtnim združenjem oziroma predstavniki zasebne obrti v občini in upravnih organov, so pred kratkim pretresali v izvršnem svetu. Na seji so predstavniki obeh strani poudarjali, da si želijo dobrega sodelovanja, prav zato pa je potrebno odpraviti drobne pomanjkljivosti, ki take odnose kdaj pa kdaj skalijo. Pri zaposlenih v obrtnih delavnicah ne bi smelo biti razlik v nagrajevanju po načelu »žlahti več«, če imajo vpeljano nagrajevanje po delu, pri čemer je upoštevana tudi strokovnost. Prav tako bi moralo združenje vplivati na posamezne obrtnike, ki navajajo tako nizek osebni dohodek, da bi bili njihovi otroci upravičeni do dodatka, znižanih cen v vrtcih in morda še do nadomestila za stanarine. To so oblike družbenih socialnih pomoči, zato so do njihove upravičenosti občani zelo kritični. Navedbam o tako nizkih osebnih dohodkih nihče ne verjame. Če ne bodo teh reči znali urediti prek združenja obrtnikov, bodo. kot je bilo slišati v izvršnem svetu, zagrozili z javnim obravnavanjem takih primerov. Ko pa so ponovno govorili o ustanovitvi knjigovodskega servisa, o katerem že več let le govorijo, so v izvFŠnjem svetu poudarili, da si obrtniki v servisu ne smejo predstavljati neke izpostavd uprave za družbene prihodke. Servis naj bi delal v korist obrtnikov, če ti dohodka ne prikrivajo, se ga tudi povsem brez potrebe otepajo Marsikaj v zvezi z nerešeno proble matiko obrti v občini pa bo naknadno razjasnjeno na problemski konferenci pod okriljem SZDL, predvideni letos spomladi. R. B. J Trgovina na novem razpotju Nova analiza kaže, da bi bilo najsmotrneje združiti Mercator Stan-dard—Novotehno in Dolenjko, priključiti pa tudi vse zadružne trgovine NOVO MESTO Kar so pred leti predlagali potrošniki in seje zdelo bogokletno, je zdaj ugotovila strokovna-komisija pod vodstvom ekomomis-ta Ivana Hrovatiča: najsmotrneje bi bilo združiti tri novomeške trgovske organizacije in jim priključiti še zadružne trgovine. Tak predlog ima vrsto drugih prednosti. Leta I983.narejena analiza o stanju trgovine je lani privedla do razvojnega programa te dejavnosti. Dodatno analizo o novomeški trgovini je nedavno tega končala delovna skupina, katere Kadi so še prvi izdelek Letos bodo v metliškem Novolesovem tozdu naredili kar 35.000 kopalnih kadi iz akrila — Nova naložba METLIKA — Tovarna kopalniške opreme, metliška temeljna organizacija Novolesa, je edini jugoslovanski proizvajalec kopalniške opreme iz akrila. Njihov glavni proizvod so kopalne kadi in lani so jih izdelali 22.000, za letos pa načrtujejo proizvodnjo kar 35.000 kopalnih kadi, ki jih izdelujejo v 12 modelih in osmih barvnih odtenkih. Poleg kadi izdelujejo v tem tozdu še tuš kadi in tuš kabine, umivalnike, ogledala in ogledalne ter kopalniške omarice, tako da res lahko ustrežejo tudi najbolj zahtevnim kupcem. »Pri programu kopalniške opreme načrtujemo za letos 18 odst. večjo proizvodnjo kot v lanskem letu, v novem O NADALJNIH UKREPIH V IMV METLIKA — Na današnji seji metliškega izvršnega sveta bo med drugim beseda tekla o predlogu za uvedbo nadaljnjih ukrepov družbenega varstva v IMV, potrdili bodo zaključni račun davkov in prispevkov občine za lansko leto. Govor bo še o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede ter za dovoljenja za prodajo mleka, člani pa se bodo seznanilfše s pripravami na spomladansko setev. obratu v Radaloviciu pa je stekla še proizvodnja kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakrila, ki naj bi predstavljala četrtino celotnega prihodka tozda; za letos načrtujemo 2 milijardi dinarjev celotnega prihodka, medtem ko smo lani dosegli 800 milijonov din,« je povedal Peter Drenik. direktor Tovarne kopalniške opreme. Torej bo osnovna proizvodnja tega 130-članskega kolektiva še vedno program kopalniške opreme, vendar računajo, da bodo konec leta povečali tu'di pi proizvodnjo v Radatovičih. Kljub temu da bodo proizvodnjo povečali, pa vsaj kar se prodaje tiče, tudi v tej tovarni nimajo prav mirnega spanca. Lani so plan prodaje celo malo presegli, vendar je bil zaradi zamrznjenih cen končnih proizvodov dohodek pod načrtovanim, letos, ko cene sicer prosto oblikujejo, pa s prodajo ne kaže najbolj rožnato, kajti tudi cene njihovih proizvodov so se precej povišale zaradi skokovitega naraščanja cen surovin; poleg tega pa zaradi splošne krize in draginje ljudje veliko manj gradijo. Vendar so se kljub temu odločili za povečanje proizvodnje, kajti zavedajo se, da če ne napreduješ, stagniraš in kaj hitro tudi nazaduješ. Tudi zato so se odločili za novo investicijo in so šli v gradnjo prostora za nanos poliestra, kar jim je doslej onemogočalo hitrejši razvoj proizvodnje. Računajo, da bo gradnja končana poleti, naložba bo veljala okoli 70 milijonov dinarjev. A člani so bili: Miha Hrovatič. Vida Žgajnar—Dugar, Lado Jaki, Ciril Jarnovič in Ivan Brumat. Ti so ugotovili, da so v Novem mestu sorazmerno zadostne površine za lojcale in delno za skladišča, ni pa blago racionalno razmeščeno, ker vsi prodajajo vse, dostikrat pa v nobeni trgovini kupec ne dobi določenega izdelka. V Novem mestu je izrazito slaba oskrba z repromateriali. ker se spet vsi ukvarjajo z grosistično trgo-. vino in se v prodajnih programih prekrivajo. Posledica take »branjarije« je tudi. da so tri krajevne skupnosti v občini še brez trgovine, Mercator ima 15 prodajaln na terenu. Dolenjka jih ima 17 in Zadruga 18. Trgovina pa je ne le v Novem mestu, ampak tudi v vsej državi v vse slabšem gmotnem položaju. Delovna skupina, ki je pripravila tudi okvirni predlog nove. združene delovne organizacije, pušča široko odprta vrata za nadaljnje pov c/o\ anje v močnejši sozd zunaj občine in za povezovanje v regiji in občini. Med prednostmi, kijih delovna skupina navaja za združitev, je omembe vreden predlog skupne servisne dejavnosti, kjer bi lahko ceneje popravljali vozila za vsa transportna sredstva in opremo. R. BAČER OBVESTILO KOMUNALA Novo mesto obvešča vse porabnike pitne vode na območju Novega mesta — center, da bo aprila izvajala nujna vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju, zato bo v tem času motena oskrba z vodo. Večje potrošnike bomo še dodatno obveščali. POSVET S SEKRETARJI NOVO MESTO — 5. aprila je bil v Novem mestu posvet s sekretarji osnovnih organizacij ZK. na katerem so obravnavali naloge, sprejete na nedavni programski konferenci, in program kadrovanja v ZK. Ta oblika.dela, ki se je zadnje čase že uveljavila, je v bazi dobro odjeknila. Kratki in jedrnati napotki za delo v vsakdanji praksi so mnogim v pomoč, po drugi strani pa predsedstvo ZK na teh posvetih dobi tudi informacije o problematiki v posameznih okoljih. 0 čem danes delavec še odloča? Nekaj poudarkov iz razprave s programske konference ZKS v Metliki — Na jasna ___vprašanja ni odgovorov (ne)odgovornih — Nesklepčen konec METLIKA — Osrednji del programske konference ZKS Metlika — bila je 5. aprila —je bil namenjen poročilu in oceni dela občinske organizacije Zveze komunistov v metliški občini v zadnjem enoletnem obdobju. V poročilu in uvodni besedi so največ pozornosti posvetili gospodarskim uspehom in težavam. Vendar je obsežno in ponekod po nepotrebnem gostobesedno gradivo spodbujalo tudi tako razpravo, kar je ob siceršnji nedisciplini nekaterih članov konference pripeljalo do tega, da ob koncu zaradi odhajanj konferenca ni bila več sklepčna in niso mogli izvesti volitev. pravi tista dejavnost, ki so jo prod časom glodali / viška in tako rekoč od- Ob splošnih in že iz raznih prejšnjih sej in sestankov znanih ugotovitev iz porpčila in razpravo, ki ali ponavlja znano in zapisano stvari ali pa se spušča na področja, ki nimajo s tematiko, ki je predmet poročila, nobene povezave, so bili nekateri odkriti, kleni, jasni in natančni posegi v razpravo toliko bolj zanimivi, deležni zbrane pozornosti in odobravanj. Tako tisti razpravljalec, ki je dejal, da komunisti premalo kritično gledajo in reagirajo na dogajanja. »Inflacija je velik sovražnik našega sistema. O tem smo nekaj časa na veliko govorili, potem zadeva potihne in vse gre naprej po svoji poti. Pritožujemo se nad visokimi cenami, a vedeti moramo, da so posledica, ne B. vzrok, vzrok je inflacija. Če hočemo jasne odgovore, zakaj in doklej tako. pa jih ne dobimo, ker bi jih pač morali dati tisti, ki so za tako stanje najbolj kriv i. Sedaj so administrativ no gospodarstvu vzeli še 6 odst. razpolagalnih pravic z devizami, ki jih ustvari. Vemo. kdo stoji /a tem: tisti, ki so krivi. da so de vi/c prej nepremišljeno in nepotrebno trošili Hkrati pa govorimo o samoupravljanju. O čem pa danes delavec še odloča?!« Drugi razpravljalec je osvetlil podatke o gospodarjenju v metliški občini v lanskem letu. »Po rasti dohodka smo res na ravni regije, a zaostajamo /a republiko, pri čistem dohodku pa močno zaostajamo tako za regijo kot za republiko. Metliko rešuje tekstil, sc • Ko je beseda tekla o odgovornosti in usposobljenosti komunistov, so nied drugim opozorili, da je v zadnjih letih od nekaj več kot 500 članov ZK v občini 229 končalo zahtevnejše oblike idejnopolitičnega usposabljanja, kar pa se v političnem življenju občine ne pozna. Samo po sebi se je zastavilo vprašanje, ali so kadrovali prave ljudi, ali pa le zato, da zadostijo »razrezu« pa tudi, ali so sedanje oblike idejnopolitičnega usposabljanja še primerne in ustrezne. »Vsekakor pa je treba zaostriti tudi kriterije za sprejem v članstvo ZK, oziroma sedanje res upoštevati,« je sklenil razpravljalec. pisali, a se vseskozi dokazuje, da so tekstilne delavke navajene težko in dobro delati?' A BARTELJ Novomeška kronika ŠUNKA — V eno od zdravstvenih ustanov je pacient prinesel svojini tegobam primerno šunko in pletenk vina. Rečeno mu je bilo, naj vseskupa hitro odnese v odklenjeno katrco, da stoji zunaj. Rečeno — storjen0' • samo katrca ni bila prava. Tako sej moralo zgoditi, da je lastnik ncpra' katree slastni tovor, ne da bi veu zanj. odpeljal domov, kjer je oboje na-šla njegova žena. Po krajšem posvet^ vanju, »ali je bog in zakaj ne«. J družinski konzilij sklenil, da m°(a šunka in pletenka nazaj pred bolnic ■ kjer je še vedno stala za dobrol odklenjena prava katrca. . ELEKTRIKA — V enem od blok"’ v »Plavi laguni« so vrli delavci Elek bliskovito odklopili tok na stop?* in v dvigalu, elektrike pa je' zmanjku tudi za napajanje skupne televizij* antene. Ta kazen je bila potrebna. • stanovalci niso plačali elektrike ^ skupne potrebe. Kasneje sc je r kazalo, da je bila elektrika plačana da ima Elektro zelo slabo c viden. Elektrikarji, ki so čiste vesti PdVzr\L li. da seje stopnišče ne tako majhn£8 bloka opotekalo v egiptovski temi'r drugi strani od družbe zahtevajo, morajo zanje veljati posebna met' pri izplačevanju OD. Nam bodo. , jim ne ustrežemo, izklopili elektrik* LES — Po našem mestu občasno^ va visok moški srednjih let 'n.vs a. mur. kije na glasu kot graditelj k"r , ka ali zajčnice, ponuja letve in padne zaboje IMV. Ker je zanimaj za tovrstne gradnje neznansko, dajšl^ interesenti možaku tudi predujem pa je tudi njegov osnovni namen. K« lesa se namreč kupci zaradi prevzema oglasijo v IMV. nočejo tam o le*"’ manipulantu nič vedeti. Ena gospa je rekla, da v okoj|c j mesta množično kradejo gnoj i fi1!' Kaj bo šele v jeseni, ko bo na poU1 I pridelek. Od 28. marca do 3. apri.la *o novomeški porodnišnici rodile: Moje* Ajdišck iz Vrhtrebnjega — Torna?"' Ana Kožar iz Žakanja — Zdravk^ Nataša Škvorc i/ Gornje Straže j? Jureta. Slavica Kralj z Zajčjega 'J — Urško, Darja Korber s Senovega Timoteja. Alojzija Gazvoda iz HruS.? ce — Marjano. Mirjam Urigeil Gradca — Karmen. Alojzija Fran. iz Gornjega Vrhpolja — Majo. Vene Mihelič iz Metlike — -Davida. *'] Plut i/ Ručctnc vasi — Silva. Kd*[J Ciril iz Uršnih sel — Klemena. Z«1 # Novak i/ Semiča — Simono. J* ,1,1? M1' Ve- I Ramuta iz Bojanje vtisi — Mojco-rjtina Sekulič iz Krškega — Varijo-sna Labina iz Vrhovcev — Aleša. N rija Žokvič iz Orljakovega — TUi""^ Marija Krhin iz Dolnjega Gradišča Dušana, Zdenka Perinov.čiz Vcjikej? Lešča — Majo. Jožica Žunič i J. bincev — Danijelo. Marija CJlušic c Šentjanža — deklico. Erika Kralj ' ' Banič i' si/ j Črnomlja — deklico. Cvetka I Mihovega — deklico. Marta Kla' .. Malega Lipovca — deklico. Anto"1^ Zupančič iz Pristavice — deklic1’ dečka in Marija Papež iz Zvil* deklico. IZ NOVEGA MESTA: Darja El a0' Iti n s Ceste herojev 16 — Petra. Iva? Špehar iz Jerebove 8 — Matejo. M'« na Avguštin i/ Kristanove32 — Spehj in Antonija Murgelj iz Bršlina 1-^ Silvestra. Čestitamo! (Sprehod po MetlikjJ ŠE! BESEDA. DVE o teleyi/ijsk' oddaji Pod lipo. ki jo bo ljubljanS^ televizija neposredno prenašala 1 ' aprila od 12. ure s Krasinca. Če lepo vreme, se bo vse dogajalo 0 prostem, torej so gledalci še kak zaželeni. Povejmo še to. da pripravlE gasilsko društvo Krasinec veselico- j bo poskrbela za posebno vzdušje m1 oddajo. Organizatorji obljubljal odojke in janjčke na ražnju. 4°" kapljico in še kaj. TURISTIČNO DRUŠTVO PRAVEJA očiščevalno akcijo, k"J Velim" mesto je vse prej kot snažno. - - . pii izkušnje prejšnjih let kažejo. J" * takšne akcije premalo: dvajset li".. čisti, vsi drugi pa se nasmihajo razmetavajo dalje. Dokler ne b" vsakdo pometel pred svojim prag0"? bo Metlika videti zanemarjena. ncP1? vlačila, domači in tuji obiskovalci P bodo kaj hitro dobili podobo o te" j kakšni ljudje živijo v tem belok ranjskem mestecu. Zavihajmo rokav • dela se lotimo vsi! METLIKA — V ponedeljek. ^ aprila, bo v Metliki letna konfere"c ZZB NOV. na kateri bodo govorih” delu občinskega odbora in njeg°vl. organov v preteklem letu ter sprejc__ program za letos s posebnim ozir° na proslavljanje 40-letnice osvobm ditve. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠiH OBČIN jmomaljski drobir v?GRADu niti sledu več — Duai;"Ji 'lk' I:)”l^njskct:a listu smo grad T s° za^cl' podirali Kobeličcv im Črnomlju, podiranje pa naj bi iehd° trajalo 25 dni. Vendar pa že dJ?r?S-t0r’ *cJcric nekdaj stala hiša. Drišai*1 j1 pred tcm- preden je časopis zemi n na5ih bralcev, zravnan z v desptt ltel-ii so torcJ delo opravili dvulevaliriVšcm času. kot so prc-«mo d ; Sk°,da' da * Iak‘> “**ejej? gradnjah p ran-i" ln nc IUlJl Pn __ČRNomelj po BEOGRAJSKO arnnmUp,CI,s.e nad bogato ponudbo v Podjetu c prodaJalni beograjskega Driii« “beme« zares ne morejo bij0v N' pa vseeno tistim, ki doki iim ' P.aPtrje z njihovim žigom in "ščine^ VS3^ rnai° do pravilne slove-niih,,, In z*ast‘ še pravilnega imena n,oe ®^a kraja. Na žigu je namreč n°vem t '• da-se Črnomelj po 'temome!>reJeP°. beograjsko, imenuje spr:ii?Mi';‘' bedaj se Črnomaljci nujeio ki “n na' Beograd preime-_ kar v Belo mesto. mladi ostajajo DOMA kaj"P?^ POTOK — Še do pred ne-fia Dr!' S° SC izseljevali iz. Loške-Potoka, ker so iskali kruh druuod. Plranjem ratov novih proizvodnih obuti- j t?? ,ozdov pa si želi vedno več viti l os,ati doma in si tu tudi posta-stavK ISC’ ^ pa ni opremljenih letos |h ZCml|,5č' Kažc- da j'm bo sos e uspelo odpreti zazidalno "kac^ ° V RclJaE' kjer bo okoli 40 lo-dvi ? Za zaSt-‘bne hiše, to pa bo pre-a zadoščalo za 8 do 10 let. (jrota obne iz Kočevja Ne ^AČETEK gobarske sezo- 22 . Gobarski asi se že pripravljajo jasah ; nje mavrahov, ki rastejo po s|( ln obrobju gozdov. Na kočev- ntav uSpcvaj° vse štiri vrste užitnih risu, ov 'n tudi neužitni niso Kdk(xst. ^ŽIVELI VRTOVI — Je bil Medtem ko sn m,nuli teden v Loškem potoku še vsaj *S0.Y okolici Kočevja že orali ali so j. vrtove in polja, nekateri pa tuj " začeli saditi. Lani je bilo veliko "hča>nošVk°odoarji' ^ S° POVZr°£ili letUDviJ SPEJ PODUK? — Pred 13 vrtn. v Kočevju teden sadjarstva in arstva. Takrat so strokovnjaki bli, c "bttdjar in vrtnar« iz Lju-tni |^nC učll' Kočevce, predvsem las-„. ,c Hovih hiš in vrtov, sajenja in nese drCV*a tcr dru8'b opravil. Se danes Mt\|t?na’-da jL‘ bil tisti tečaj koristen, njji | pa znaša 5.900 di-skuDn nkratne pomoči bo po planu IbOoh?1' Soc'‘dnega skrbstva prejelo bo 'an°v, občasne pa 8. Poleg tega °skrboUpnosl zagotovila celotno 50 obf.V domov>h 14 občanom, delno bo to .an°m- v rejniških družinah pa lu budi. lobanjske iveri TfrbanL1 TReBANJCI! — Če bi za ristov Popravili srečanje motiv Pušnih Jof je mnogo hrupa in tudi iz-tisoč K !nov- bi jih prišlo kakšnih pet sejibp.. za novomeško »cvičkarijo« čeprav afVad' pripelje lepa množica, kilorput Je POlrebno prevoziti 40 ških zav°y m mimo številnih milični-Trebanjf Toda ko gre za kulturo, tn°re d?c Povesi glavo, kajti tu se ne valnov,;- a?at' ' nikakršno požrtvo- danos,|!,VSC, Ve' še manj z razgle- dnjie n ' . 'k° tudi ne. saj je bilo za-®le(Jališč -Lda^ki predstavi brežiških PredsedniLak'xk' so uPli/orili Smrt SP( bisnega sveta, le 20 ljudi so na J. DIREKTORJI — Ko občinsk*-' np vol'lno programski seji omestne x?.r®an'zacije ZK volili nad-bilo s|jj p!anc za občinski komite, je Jir"ktoriev č‘a. !C m?d njimi preveč spravit, ,»V' n zd'se- kot da so se zdaj ' aotrT ,0 vrs,° vodilnih delavcev. kar sni!? *° vrsto vodilnih delavcev. Vendar nlttS ,na nekdanje pogrome, ljudi on potrebno določene sPreieini0ZOritl' da so direktorji kar 'e. Če enJ1Vl tud' za našo družbo — Ce so uspešni. Za ZKBv° k!5"A ~ “Leto 1984 je bilo 'n Spona°t 11 *cto Jelkih preizkušenj ekonnm l°V ' zaos,renimi družbeno-odraža na razmerami. kar se tudi v tem i.,rezVRat>h. ki smo jih dosegli °bčine U' 'n na bistvenem padcu d°hodka Pv° narodnega uresmč»M^ *ako pi^c v oceni Trebnie Vnja na'°s ZK v občini bju, Tor> ,n|nulem enoletnem obelo-“spet i'?) Fc za resno stvar in ne za °bčinski J? u0. bodico«, ki jo sicer na svoj račun rad' prcberej°- a ne U Delavnica za Beltove invalide V Beltu, kjer imajo 65 invalidov, so začeli načrtno skrbeti zanje —V drugi polovici letošnjega leta bo stekla proizvodnja v invalidski delavnici ČRNOMELJ — V tukajšnjem Beltu imajo 65 delovnih ipvalidov. katerih povprečna starost je 39 let, v povprečju imajo po 16 let delovne dobe, od tega 111et v Beltu. V preteklosti je reševanje problemov invalidov potekalo preveč stihijsko, v zadnjem času pa je bil tudi na tem področju sTorjen velik korak naprej. V Beltu so pripravili popoln razvid invalidov, kjer so zajeti vzroki za invalidnost ter podatki o preostali delovni sposobnosti. Sestavili' so strokovno delovno skupino, ki je preverila vsa obstoječa delovna mesta in pripravila katalog del in nalog, primernih /a-invalide. Delovnih mest za delavce z RUDNIK: MANJŠA FLUKTUACIJA KANIŽARICA —- V kanižarskem rudniku seje v zadnjem času lluktua-eija zelo zmanjšala, uspeh pa pripisujejo rešitvi stanovanjskega v prašanja delavcev. Samo v zadnjih dv eh letih so zagotovili 42 stanovanj. Poleg tega so za delo v rudniku odloča vse več domačinov. V Kanižarici se pohvalijo, da se je izboljšala tudi delov na disciplina, bolniških izostankov je bilo lani za odstotek manj kot leto prej. za prav toliko pa je bil manjši tudi skupni izostanek delavcev. DELAVCEV ŽE MANJKA ČRNOMlilJ — Na črnomaljski skupnosti /a zaposlovanje je bilo konec februarja prijavljenih 71 iskalcev zaposlitve, od tega kar 52 nek\ali-ficiranih in priučenih delavcev. 7 kvalificiranih delavcev, ter 12 s končano srednjo šolo. Med tistimi, ki iščejo zaposlitev, prevladujejo težje zaposli-vi. sicer pa je v občini le za dober odstotek brezposelnih. Ta podatek je nekoliko varljiv saj so mnogi neustrezno zaposleni, res pa je. da število prijav na skupnosti upada. Tako pravzaprav ustreznih delavcev marsikje že primanjkuje kot na primer \ Beltu, Novoteksu. Begradu in še nekaterih delovnih organizacijah. zmanjšano delovno sposobnostjo je le 30. dvakrat manj. kot je invalidov. Ker je bilo v občini premalo narejenega pri uvajanju novih, za invalide primernih proizvodnih programov in so v Beltu spoznali, da je čakanje na reševanje le problematike od zunaj jalovo, so se odločili za lasten korak — za svojo invalidsko delavnico. Zaenkrat imajo že zagotov ljene zasilne prostore za nekaj opreme, kjer naj bi dulalo okrog 40 invalidov. Sedaj proučujejo organizacijo proizvodnje', pri tem pa uporabljajo izkušnje delovnih organizacij, ki so invalidske delavnice že uvedle. Izbrali so tudi že tri proizvodne programe. Kot je povedal Jože Strmec, vodja kadrovsko splošne službe, so v Beltu prepričani, da bodo invalidi na novih delovnih mestih opravljali koristno delo in ne bodo v breme družbe, kot se je velikokrat mislilo. Predvidev ajo, da bodo začeli postopoma z delom v novi delavnici v drugi polovici letošnjega leta. Pohvalno pri tem je, da je to edini, torej vzorčen primer tovrstne skrbi za invalide v črnomaljski občini in eden redkih v Sloveniji, primer, i/ kil er ega bi se lahko, ko bo v drugrpoJov iei leta stekla proi/v odnja v Bellovi invalidski delavnici, še marsikdo marsičesa naučil. \1. BI Zl K 10 TISOČ DINARJEV ZA DOM ČRNOMELJ — Na skupščini črnomaljskega obrtnega /druženja so obrtniki sprejeli, na nedavnem /boru pa še potrdili sklep, da bo vsak obrtnik v občini prispeval K) tisoč dinarjev /a adaptacijo obrtnega doma. Kerta denar ne bo zadostoval, bodo obrtniki pomagali pri obnovi tudi z udarniškim delom. Pretekli teden so podpisali z obrtno zadrugo pogodbo za obnovitev strehe, predvidevajo pa. da se bodo delavci, zaposleni pri obrtni zadrugi in združenju, že letos preselili v prenovljene prostore nekdanjega Kovinarja. RED TUDI PO SMRTI KOČEVJE — Osnutek odloka o pokopališkem redu je že v javni razpravi. V njem je predvideno, da sc pokop ali upepelitev opravi najmanj 36 ur od nastopa smrti, da je ponovni pokop v isti grob dovoljen šele po preteku 10 let. določene so mere grobov, spomenikov itd. pa tudi število pokopališč v občini. V EC POZORNOSTI KADROVSKI POLITIKI ( RNOMI.I..I — N;i nedavni seji sveta /a organi/iranost. razvoj in kadrovsko politiko pri predsedstvu občinske konference SZDI. Črnomelj so ugotovili, da strokovna kadrovska »dejavnost v združenem delu 111 tudi sicer v občini Še ni dovolj i a/vila, a je v zadnjem času že čutiti napredek. Ven-, dar pa bodo morali dati kadrovskim službam večjo veljavo, same pa se bodo morale znebiti rutinskega dela. Poleg tega bo moral začeti delali tudi odbor za spremljanje in i/vajanje kadrovske politike pri občinski skupščini. ki se v preteklem letTT ni sestal niti enkrat. PREMALO POZORNOSTI INOVATIVNEMU DELU TREBNJE Na seji skupščine raziskovalne skupnosti v Trebnjem so delegati ugotavljali: da je inovativna dejavnost v občini še vedno precej zapostavljena. Predlagali so. da bi jo z denarjem podprla tudi občinska raziskovalna skupnost. Vendar pa skupnost za te namene nima denarja, saj ima za svoje potrebe le nekaj več kot poldrugi milijon dinarjev, pa še ves ta denar porabi za financiranje raziskovalnih nalog. Seveda je pobuda o širjenju inovativne dejavnosti sprejeta. vprašanje je le, ali jo bodo za svojo vzeli tudi v organizacijah združenega dela. Premalo kmetov in žensk V črnomaljski občini so lani sprejeli v ZK 41 novih članov — Izključenih ali črtanih bilo 29 komunistov ČRNOMELJ — V zadnjih letih število članov Zveze komunistov v črnomaljski občini sicer narašča, a neznatno. Tako je bilo konec preteklega leta v občini 1072 članov ZK, povezanih v 65 osnovnih organizacij. Žensk je približno tretjina, mladinec je vsak peti. delavec v neposredni proizvodnji je 37 odst., sledijo pa .■strokovnjaki" (22 odst.), upokojenci. (I5 odst.j. ad- Dokončali so emajlirnico Zaposlili bodo 20 novih delavcev — V ITPP dosegajo vedno boljše rezultate — Domače surovine predrage RIBNICA — »Lani smo zadovoljivo poslovali in dosegli ugodne finančne rezultate, čeprav proizvodnje količinsko nismo bistveno zvišali. Vsem proizvajalcem končnih izdelkov se pozna, da je kupna moč občanov upadla. Imamo srečo, da lahko preusmerjamo proizvodnjo, ker imamo več proizvodnih programov,« je povedal direktor ITPP Ribnica Vinko Drobnič. Dodal je. da se je zdaj pokazalo. da so bile usmeritve ITPP v preteklosti pravilne. Letos so dokončali emajlirnico. Predvidevajo, da bo lahko začela redno obratovati že po štirih mesecih poizkusne proizvodnje, se pravi maja. čeprav je bila predvidena 6-mescčna poizkusna proizvodnja. V tem obratu bodo zaposlili najmanj 20 ljudi, kar pomeni za K) odstotkov večja zaposlitev v ITPP. V načrtu imajo, da bodo.v bodoče predelali še več žičnih in plastičnih tkanin v končne proizvode, predvsem še za potrebe industrije. Konec leta bodo začeli izdelovati štedilnik s pečico, ki bo kar 79,8-odstotno izkoriščal toplotno energijo. Poleg tega bodo okrepili tudi svojo orodjarno. Tesno sodelujejo tudi z Inlesom in Rikom. Tudi to sodelovanje je vplivalo na boljše rezultate. Poizkušajo tudi čimveč izvoziti, saj so njihovi štedilniki iskani na tujih trgih. Zanimivo je tudi. da je pri nas na primer pločevina za štedilnike enkrat dražja kot v tujini. končni izdelki pa so v tujini enkrat dražji kot pri nas. J. PRIMC ministrativni delavci (12 odst.), le 3 odst. pa je kmetov. ■Takšna struktura članov ZK je v črnomaljski‘občini že nekaj Kit. vendar z njo niso zadovoljni. Premalo je žensk, delež delavcev, ki so najšte-vilncje zastopani, je prav tako premajhen glede na število zaposlenih, poleg tega pri je zaskrbljujoče veliko število črtanj in izključitev neposrednih proizvajalcev. Tudi načrtnemu sprejemanju kmetov v ZK ne namenjajo — kljub jasnim usmeritvam občinskega komiteja ZK — potrebne skrbi. Vse preveč je šesektašenja. saj v razpravah o sprejemu kmetov poleg kandidatovih Jjvaliiet neredko ocenjujejo tudi vso njegovo družino. V preteklem letu je bilo v črnomaljski občini sprejetih v ZK 41 novih članov, največ mladih, s tem pa so pri vrhu po sprejemanju v Zvezo komunistov v Sloveniji. Zaradi idejnopolitične neaktivnosti in neobiskova-nja sestankov osnov nih organizacij pa so izključili 20 članov. Črtali so. jih 8. razlog pa je bil neplačevanje članarine in organizacijska nepovezanost. Lani so dali tudi 7 v/gbjnopolitičnih ukrepov, izrekli več kot 20 kritik, i/stopil pa je en član. KOLIKO BO STAL VRTEC RIBNICA — Posedanjem predlogu naj bi starši plačali za vsakega svojega varovanca v vrtcu po 35 odstotkov od dohodka* na družinskega člana v preteklem letu. največ pa do polnega deleža za varstvo in prehrano, ki znaša za varovance v jaslih 8.212 din. v vrtcu pa 6.127 din. Stroški vzgoje, ki jih starši ne plačajo, znaša jo v jaslih 10.661 din in v vrtcu 6.806 dip. Tako znašajo polni stroški (ekonomska cena) na varovanca v jaslih na mesec 18.873 din. v vrtcu pa 12.933 din. Zaračunavanje po novem ceniku je predvideno od 1. maja dalje. Lani je bilo v ribniški občini v varstvu 270 otrok, od tega 214 v Ribnici. 40 v Sodražici in 16 v Loškem potoku. Trenutno jih je v Ribnici v varstvu 262. Sodražici 40 in Loškem potoku 18 oziroma skupaj 320 otrok. Še v tem mesecu se bo v sod raškem vrtcu zvišalo število varovancev za 26. s prvim septembrom letos pa tudi v Sodražici za 16. To pomeni, da bo letos v občini v varstvu skupno 362 otrok, kar je v primerjav i s slov cnskim povprečjem, preračunano na število otrok v občini, še vedno zelo skromno. Načrtno o drobnem gospodarstvu V javni razpravi je dolgoročni program razvoja drobnega gospodarstva — V kočevski občini obrt vedno bolj zaostaja — Sodelovati z industrijo KOČEVJE —Te dni so na raznih sestankih v občini Kočevje razpravljali o osnutku dolgoročnega programa razvoja drobnega gospodarstva v občini Kočevje. Osnutek izhaja iz ugotovitve, da jev občini ntaio obrtnikov (le 304), in še s temi je kar polovica avtoprevoznikov. Delež obrti v družbenem proizvodu že nekaj leta upada in je tudi za dva do trikrat nižji kot v nekaterih drugih občinah. DANES IN JUTRI KRVODAJALSKA AKCIJA TREBNJE — Občinski odbor Rdečega križa pripravlja v dneh II. in 12. aprila krvodajalsko akcijo. 11. aprila bo akcija v zdravstvenem domu v Trebnjem. Tako kot vedno bo tudi to pot vozil poseben avtobus. Iz Rdečega kala bo peljal ob 7. uri čez Vrbovec. Ar-tmanjo vas. Dobrnič. Železno, Knežjo vas. Občine. Štefan. S Čateža bo odpeljal ob 8. uri čez Razbore. Zagorico. Malo Loko. Veliko Loko in v Trebnje. Ob 7.15 bo odpeljal iz Sel Šumberka čez Podšumberk. Zagorico. Veliki Gaber. Šentlovrenc, Krtino in v Trebnje. Naslednji dan. 12. aprila, bo krvodajalska akcija na Mirni v osnovni šoli. Tudi tja bo vozil avtobus. Iz Štatenberka bo odpeljal ob 7.30 uri čez Ornuško vas. Češnjice, Trebelno. Mokronog, Puščavo, Šentrupett in Slovensko vas. Iz Hrastovice pa bo odpeljal ob 7.30 čez Prelesje. Rakovnik. Na seji občinskega izvršnega sveta so ugotovili, da pripomb na osnutek sploh ni. čeprav gre tako rekoč, za razvoj Kočevja in Kočevske pa tudi za spremembo miselnosti o obrti. Na seji predsedstva OK ZK so opozorili, daje gradivo napisano precej nerazuml jivo, zaradi česar so prvotni osnutek na sejah zborov občinske skupščine spremenili v delovni osnutek. Kljub temu so razprav e le dale nekatere usmeritv e. Okrepiti je potrebno pogodbeno sodelovanje med zasebnimi obrtniki in industriji,'fTakosodelovanje naj bi, bilo dolgoročnejše. Maloserijsko proizvodnjo naj hi iz industrije prenesli na obrt. Priprav iti je potrebno tudi posebno razstavo, na MANJ ZANIMANJA ZA SESTANKE k0(11 .11 — Sestanek področnega *obdelajo« r kakšni gostilni. kateri hi obrtniki prikazali, kaj so pripravljeni in sposobni pogodbeno proizvajati za industrijo. Zdaj so take povezave nenačrtne in kratkoročne, a tudi naključne. Dogaja se. da se obrtnik — zdomec pozanima pri občinski skupščini, kaj bi lahko proizvajal za industrijo, pa mu ne vedo odgovoriti, ker pač o tem nimajo podatkov. Razprava je opozorila tudi namožnost ustanavljanja obrtnih zadrug in pogodbenih organizacij združenegadelaosaj jih v kočevski občini še ni. J. P. Napaka odkrita Do jeseni jo je treba popraviti — Odkriti krivca KOČEVJE — Kate. *Spoznajmo se«. so z belokranjskim delom te 'egije nekajkrat izmenjali kulturne prireditve. Posavje je tok-'at sploh gledališko aktivnejše od Dolenjske, saj doživljajo premiere in gostovanja tudi igralci v krški in sevniški občini. V Beli krajini je še zlasti marljiva skupina komaj leto starega kulturnega društva v Radoviči. V ožji Dolenjski so to pomlad oživele nekatere skupine v manjših krajih novomeške občine. Drugače se kaj pretresljivega ne dogaja. Značilno za to sezono je tudi to. da so oživeli predvsem podeželski odri. Iz mest oziroma občinskih središč glasov o predstavah njihovih gledaliških skupin ni. tako da lahko o BrežičOnih govorimo kot o častni izjemi. Zaskrbljuje zlasti popoln molk amaterskega gledališča v Novem mestu. Včasih so se izgovarjali na slabe prostore, zdaj. ko prostori so. in to dobri, ni režiserja. A tudi če bi režiserja imeli, bi najbrž ne dočakali premiere. Vedno pride kaj. da se gledališčniki ne vprežejo. Namesto svoje skupine bodo Novomeščani pač gledali podeželane svoje občine ali goste iz sosednjih občin. A doklej? 1. ZORAN Spet nagrajena zvestoba knjigi Marljivi, vztrajni bralci iz osnovnih šol v novomeški občini tudi letos prejeli Župančičeve bralne značke in priznanja — Za več šol je bila podelitev v novomeškem Domu kulture, kjer so si učenci ogledali tudi predstavo Suhodolčanove igre NOVO MESTO — Desettisoči slovenskih osnovnošolcev vsako leto tekmujejo za bralne značke, ki sojih v raznih krajih poimenovali po znanih slovenskih pesnikih in pisateljih, podeljujejo pa jih že četrt stoletja. Kot je znano, je pobudo za to tekmovanje, ki seje kasneje razraslo v pomembno vseslovensko kulturno gibanje mladih, dal -mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan. Na Dolenjskem in v Beli krajini podeljujejo Župančičevo bralno značko, uvedli pa so jo leta 1968 ob 90-letnici rojstva pesnika Otona Župančiča. V novomeški občini soseodl- • Ob letošnji podelitvi Župančičeve bralne značke v novomeški občini je dobilo priznanja tudi devetnajst mentoric tekmovanja v osnovnih šolah. To so: Pavla Perhaj, Vida Teropšič, Marija Stih, Mila Lah, Angela Levak, Marija Sinur, Slavica Canič, Ana Thoržev-sky, Vida Ščap, Vida Udovč,Jelka Pintar, Nada Slavs, Danica Ran-gus, Slavka Cizelj, Jožica Cele-snik, Jožica Luzar, Slavica Tomše, Vida Podgoršek in Marija Močivnik. očili, da bodo letošnjo podelitev opravili kar najbolj slovesno in s tem počastili slovenski jubilej bralnih značk. Za tekmovalce iz novomeških osnovnih šol in nekaterih drugih osnov- nih šol v tej občini je bila podelitev bronastih, srebrnih in zlatih Župančičevih bralnih značk ter priznanj 4. in 5. aprila v novomeškem Domu kulture. Značke in priznanja so podelili tu delujoči literarni ustvarjalci in drugi kulturni delavci. Učenci so si zatem ogledali Suhodolčanovo mladinsko igro »Figole Fagole« v izvedbi Čular-jevega gledališča z Jesenic, ki je v Novem mestu gostovalo dva dni. V novomeški občini se je letos za bralno značko ali priznanje potegovalo 5.400 učencev osnovnih šol oziroma jih ni tekmovalo le 1.600 od vseh. kolikor jih to šolsko leto obiskuje osnovno šolo. Podatki za zadnjih dfcsct let kažejo,dasetekmovalna vnema povečuje, kar je nedvomno tudi zasluga mentorjev, ki usmerjajo mlade bralce. V tem času si je bralne značke Zakaj je Dolenjska na repu? Analiza, ki jo bodo izdelali v okviru Društva knjižničarjev Dolenjske, bo razčlenila *alostno dejstvo, da je bilo v dolenjski in posavski regiji za knjižnice ves povojni čas malo narejenega — Društvo dobilo novo vodstvo_ NOVO MESTO — Splošno izobraževalne knjižnice na Dolenjskem, v Beh krajini in Posavju so po neustreznosti, zastarelosti, prostorski utirjenosti in slabi opremi na republiškem repu. Ta območja so v Sloveniji ®ko rekoč edina, ki za knjižničarstvo niso skoraj ničesar storila. To najpozorneje potrjuje ugotovitev, da so v vseh štiridesetih letih po vojni samo y. "Nežicah dočakali namensko zgrajene prostore za knjižnico. Od splošno ^obraževalnih knjižnic so ta čas na najslabšem v Črnomlju, kjer se knjižni-stiska v skrajno neprimernih, predvsem pa majhnih prostorih, pa v "fskem, kjer je novo gradnja ostala pri željah; podobno je tudi v Novem ®«*u, kjer prostorsko ureditev Študijske knjižnice Mirana Jarca predsta-'Jsjo iz enega v drugo srednjeročno obdobje. Stanje v splošno izobraževalnih Jtližnicah bo podrobneje premerila in ? elala analiza, za katero je dalo po-udo Društvo knjižničarjev Dolenjske. Zanimiva gosta v Metropolu * torek srečanje z J-eonom Štukljem, te-aen kasneje pa z dr. jarkom Godino NOVO MESTO — V okviru «rkovih ( srečanj ob glasbi v ctfOpolovi modri dvorani bo 16. Pola poseben gost večera znani ,,lrnPjjec Leon Štukelj, novomc-nu'I°jaL. ki živi v Mariboru. Leo-tuklju so pred leti za osvojena _ a*a in druga odličja na tekmovanj v or°dni telovadbi na več Je, v°jnih olimpijadah podelili Plake>o Novega mesta. ^ torek, 23. aprila, pa Ma^"-805' v Me,r°P°lu bo dr. l‘čno k Godina, specialist za plas- ru v rnu kin kirurgijo na Kliničnem cent-Ljubljani, ki se mu je kot prvc-n‘t svetu posrečil zeio zahteven Urški zdravlje postopek pri reševanju in e ... 'Jvnju tako rekoč že iz-S| JCnc r°ke poškodovancu iz God°n^e <->men‘nl° še to. daje dr. ka' zc? ' I<°t z^ravnik začetnik ne-J časa stažiral pri znanem kirur-Prot. dr. Otonu Bajcu v v°meški bolnišnici. aprilom se bodo srečanja v c,ropolu tudi iztekla. Kot je p°Vedal v- d. direktor tega hotela. v„.cr Bcvc, jih bodo spet nadalje- Val' oktobra. kralj in mihelčič CANKARJEVEM DOMU tedčn^^ANA — V torek prejšnji lenijj1' na svctovni dan mladinske roisieVnost'' G ga slavijo ob obletnici v (. Vu Pravljičarja Andersena, je bila k it ,an juvem domu slovesnost, na arssf t* * „ rr—* ’ ki nastopa skupaj Na občnem zboru tega društva 2. aprila v Študijski knjižnici Mirana Jarca so izdelavi analize posvetili veliko pozornost, saj menijo, da bodo podatki potrdili tudi žalostno ugotovitev, da morajo dolenjski knjižničarji delati v razmerah, ki so ria meji znosnosti. Analizo bodo tako zastavili, da bo iz nje razvidno, koliko delovnih prostorov imajo knjižnice, kako velike so čitalnice, kjer jih pač imajo, kako je • Na občnem zboru Društva knjižničarjev Dolenjske so izvolili novo vodstvo. Društvu bo poslej predsedovala Ida Pucelj iz Šentjerneja, v Študijski knjižnici Mirana Jarca zaposlena kot višja knjižni-čarka. __________________________ urejeno skladiščenje knjižničnega gradiva, in podobno. Prvič bo v tej analizi obdelano tudi stanje tako imenovanih ljudskih knjižnic, izposojevališč in podružnic. Na občnem zboru je beseda tekla o potrebi, da čimprej izdelajo centralni dolenjski katalog za periodične tiske. Povedali so, da se je delo pravzaprav že začelo in da so prvi podatki pokazali, da je periodika, ki prihaja na Dolenjsko, izredno bogata, kar velja-še posebej za najrazličnejše specialne knjižnice, knjižnice v tovarnah in drugod. Ivica Milič iz novomeške študijske knjižnice, dosedanji predsednik Dru- ČRNOMALJCI IGRALI NA BRŠLJINSKI ŠOLI NOVO MES TO — 4. aprila je na bršljinsKi osnovni šoli nastopil zabavni orkester črnomaljske glasbene šole. Vodja orkestra Silvester Mihelčič je ob tej priložnosti učencem te šole podelil Župančičeve bralne značke. štva knjižničarjev Dolenjske, je udeležencem občnega zbora predstavil bogastvo, ki ga hrani knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu. Knjižnica premore nad 10.800 enot knjižnega gradiva, večina knjig izhaja izpred sto let, še posebno dragocenost pa ponveni dvaintrideset inkunabul, po katerih je ta knjižnica celo ena najbogatejših v Sloveniji. Seznanjanje z bogastvom je pomembna sestavina izobraževalnega programa v okviru društva. Da bi člani svoje znanje še razširili, si bodo v Zagrebu ogledali razstavo knjig »Intcrliber«. v Ljubljani pa centralno tehnično in centralno medicinsko knjižnico ter knjižnico semenišča. I. ZORAN 3. topliški knjižni sejem Odprli ga bodo v torek v viteški dvorani to-pliškega zdravilišča DOLENJSKE TOPLICE — V torek. 16. aprila, bodo v viteški dvorani tukajšnjega zdraviliškega doma odprli tretji topliški knjižni sejem. Mladinska knjiga iz Novega mesta. ki_ prireditev pripravlja skupaj z OŠ Baza 20 in Zdraviliščem Dolenjske Toplice, bo razstavila petsto naslovov knjig. Na prodajni razstavi bodo otroške in mladinske knjige ter literatura za odrasle. Kot je že v navadi, bodo tudi tokrat povabili na sejem znane knjižne ustvarjalce. Na torkovi otvoritvi bosta to pisateljica Branka Jurca ter slikar in ilustrator Marjan Manček, priljubljena avtorja slikanic in drugih izdaj za mlade bralce. V času sejma bodo naj-grizadevnejšim bralcem podelili Zupančičeve bralne značke in predstavili sadove vsestranske dejavnosti. ki poteka v krožkih to-pliške osnovne šole. prislužilo 27.000 učencev, kar je prav gotovo vse pozornosti vreden podatek. Za Župančičevo bralno značko pa tekmujejo tudi srednješolci. Letos jim jo podeljujejo že drugič. Daleč največ tekmovalcev je med šolami srednjega usmerjenega izobraževanja imela Srednja šola pedagoške in tehniško naravoslovne usmeritve v Novem mestu, in sicer več kot sto. Ta ugotovitev pa niti ne preseneča, saj bralce na tej šoli spodbujajo mentorji in pedagogi, ki so se na tem področju izkazali že v nekdanji gimnaziji. Na drugih srednjih šolah pa to kulturno gibanje ni tako uspešno, na nekaterih tekmovanjih sploh ne poznajo. V novomeški občini bodo letos prvič podelili tudi Zmajeve bralne značke. To bo na škocjanski osnovni šoli, ki seje do zdaj edina vključila v tekmovanje bralcev knjig jugoslovanske književnosti. Seveda tekmujejo učenci te šole tudi za osvojitev Župančičeve značke in priznanj za najboljše in najvztrajnejše mlade bralce. Zvezea prijateljev mladine Slovenije je letos uvedla nova, spominska priznanja, ta pa lahko dobe tekmovalci, ki so že prebrali 'knjige za osvojitev vseh možnih značk in priznanj v občini. Nataša Petrov, predsednica sveta bralne značke, ki deluje v okviru občinske Zveze prijateljev mladine v Novem mestu, je ob letošnjih podelitvah povedala: »Želimo bralni znački ob njenem jubileju. 25-letnici. da bi pri mlitdih bralcih ohranila svoj pomen in privlačnost. Vsi odrasli od staršev, mentorjev, učiteljev, ustvarjalcev, založnikov. knjigarnarjev, knjižničarjev • Mladinska knjiga iz Ljubljane je za nagrade mentorjev v novomeški občini podarila dvajset knjig. Novomeška Mladinska knjiga, ki je prevzela pokroviteljstvo nad tekmovanjem za bralno značko v novomeški občini, pa bo tekmovalce, ki so osvojili vse značke in priznanja, povabila na knjižni sejem, ki ga pripravlja v Dolenjskih Toplicah. do družbenih delavcev, pa jo bomo še naprej moralno, materialno in delovno podpirali, posebno še, da bi spodbudili in zanjo navdušili mlade nebralce.« Revija ne bo več tekmovanje Na tradicionalni medobčinski reviji dolenjskih, belokranjskih in posavskih glasbenih šol nastopilo nad petdeset izvajalcev — Na revijo treh dežel v Trst pojdejo učenci novomeške glasbene šole _________________ NOVO MESTO V Rozinovi dvorani tukajšnje glasbene šolejc bila 3. aprila zvečer tradicionalna revija glasbenih šol iz dolenjske in posavske regije. Na prireditvi, ki jo je spet pripravilo Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske, se je predstavilo nad petdeset izvajalcev iz novomeške, trebanjske, črnomaljske, krške in brežiške glasbene šole. Kot je povedal Silvester Mihelčič, predsednik omenjenega društva,^ je revija izgubila tekmovalni značaj in bo poslej le pregled znanja in dosežkov učencev in skupin, delujočih na teh šolah, v posameznem šolskem letu. Tokrat brez razočaranja Priznana flavtistka v Novem mestu ni koncertirala pred prazno ___________dvorano___________ NOVO MESTO — Če so tukajšnji ljubitelji resne glasbe v letošnji prireditveni sezoni prikrajšani za koncertni abonma, ker ga zveza kulturnih organizacij zaradi premajhnega števila prijavljenih naročnikov ni uvedla, pa to ne pomeni, da v Novem mestu ni kvalitetnih ali ceh vrhunskih glasbenih nastopov. Prirediteljici, ki ni imela sreče z glasbenim abonmajem. občasno le uspe pripraviti večere, ki štejejo za izjemne. in to ne samo v lokalnih razmerah. V tej sezoni se je v Domu kulture. kjer poteka večina prireditev. ki jih pripravi Zveza kulturnih organizacij, že zvrstilo nekaj koncertov, na katerih so mogli obiskovalci res uživali. Tak večer je bil tudi v sredo prejšnji teden, ko je nastopila *odlična slovenska umetnica, flavtistka Irena Grafenauer. Ob klavirski spremljavi Gite Mallv je Grafenaucrjeva. ki so se ji poklonili že najzahtevnejši domači in tuji glasbeniki kritiki. v prvem delu koncerta izvedla devet Bachovih skladb, v drugem delu pa po eno Mozartovo in Faureovo ter štiri Poulencove. Posebno še poznavalci so mogli uživali ob zares bravurozni igri. kakršno dosegajo le”izjemni interpreti. ■Prireditelji so se nekoliko bali. da bo zaradi medobčinske revije dolenjskih, belokranjskih in posavskih glasbenih šol. ki seje začela uro poprej v Rozinovi dvorani novomeške glasbene šole. v Domu kulture manjši obisk. Na srečo se to ni zgodilo, to pa kaže. da znajo Novomeščani ob izjemnih nastopih le izkazali malo več spoštovanja tudi trudu prirediteljev. / 2. harmonikar izvajalski poldrugo mirnopečani gostovali OVO M ES IO — V torek, 9. apri-ture° "a odru tukajšnjega Doma kul-kiih. nast0Pili igralci mirnopeškega kom rr^a društva s Partljičevo zcTbaM°i ^ ^uke P;l ne“- Delo je dališt g0lctni flan mirnopeškegle-Kolenc S^u^'nc Prizadevni Marjan la. KAR IZ 22 KS NIKOGAR NA SEJO! NOVO MESTO — Zasedanje zbora uporabnikov skupščine novomeške kulturne skupnosti je ponovno sklicano za v ponedeljek. 15. aprila, in sicer v Dolenjski galeriji. Sklic J. aprila je propadel, ker so izostali delegati iz kar trint-ridesetih delegacij. Natančnejša evidenca je pokazala, daje bilo največ izostankarjev iz krajevnih skupnosti, saj ni bilo kar iz dvaindvajsetih krajevnih skupnosti nikogar na sejo. Izostali so tudi delegati iz IME. Pionirja. Laboda, žuiem-berške in šentjernejske Iskre tet nekaterih drugih večjih delovnih organizacij. V glavnem so izostankarji iz okolij, ki že prej niso pošiljala delegatov na seje skupščine kulturne skupnosti. Letošnjo revijo je začel dekliški pevski zbor trebanjske glasbene šole, kije pod vodstvom Tatjane Mihelčič zapel nekaj pesmi; Nato so se na dveurni prireditvi zvrstili vsi najavljeni izvajalci. Program je obsegal kar štirin-dvajset točk oziroma nastopov. Poslušalci so pozorno spremljali mlade pianiste iz raznih razredov in šol, pri čemer je bil posebnega aplavza deležen Martin Šušteršič, učenec krške glasbene šole. ki je na nedavnem republiškem tekmovanju v svoji kategoriji zasedel prvo mesto. Od pianistov je nastopila tudi Mojca Osolnik, ki na novomeški glasbeni šoli obiskuje že deseti (najvišji možni) razred klavirja. • Ker medobčinska revija glasbenih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja ni več tekmovalna, so se na Društvu glasbenih pedagogov Dolenjske v soglasju s šolami dogovorili, da hodo dolenjsko glasbeno šolstvo na najrazličnejših manifestacijah predstavljale kar posamezne šole, seveda vsako leto druga. Tako bo na letošnji reviji treh dežel v Trstu nastopila s svojimi učenci glasbena šola Marjana Kozine iz Novega mesta. Z enakim zanimanjem so obiskovalci prisluhnili harmonikarjem, violinistom, kitaristom, klarinetistom, flavtistom in blokllavtistom. ob spre- NASTOP DVEH ZBOROV METLIKA — Po štirih nedavnih uspelih koncertih po Beli krajini se bpsta v soboto. 13. aprila, ob 20. uri predstavila še v metliškem kulturnem domu Edvarda Kardelja lovski pevski zbor Bele krajine in moški pevski zbor iz Semiča. Poleg tega pa bodo nastopili tudi mladi lovski rogisti. mljali ali v kombinacijah (npr. duet kitar, flavta in kitara, trio kitar itd.) izvajali skladbe, s katerimi so senajbolje »uglasili«. Program je zaključil zabavni orkester, ki pod vodstvom Silvestra Mihelčiča deluje na črnomaljski glasbeni šoli. Revija je že nekaj let zapovrstjo v Novem mestu — v Kozinovi dvorani in kaže, da jo bodo tudi v prihodnje prirejali tu. Ne nazadnje je Kozinova dvorana novomeške glasbene šole daleč naokrog najustreznejši prostor za take prireditv. ( £ SLIKAR IZ POBRATENEGA MESTA LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetni— kov (Komenskega 8) je od minulega četrtka na ogled razstava slik in risb Mathiasa Gessingerja. slikarja iz nemškega mesta Wiesbaden. ki je z, Ljubljano pobrateno. Razstava bo odprta do 30. aprila. Nesklepčnost prelaga odločitve Zbor uporabnikov novomeške kulturne skupnosti na samostojni seji nesklepčen — Predlagana rešitev za bibliobus dvignila precej prahu — Ugovor muzeja______________ NOVO MESTO — Redko se zgodi, da zbora, ki sestavljata skupščino novomeške kulturne skupnosti, ločeno zasedata. Toda včasih le morata, zlasti še, če pridejo na dnevni red zadeve, ki , zahtevajo poglobljeno in razsodno obravnavo, pa tudi, če je pričakovati različna stališča do posameznih vprašanj. Tako so sklenili, da zbora na samostojnih sejah pretreseta poslovanje in uresničevanje programa občinske kulturne skupnosti v minulem letu ter kritično premotrita delovne in denarne načrte kulturnih ustanov oziroma izvajalskih organizacij hkrati z osnutkom denarnega načrta kulturne skupnosti za letos, obenem pa razpravljata o osnutku odloka, s katerim bi v novomeški občini razglasili varstvo naravne in kulturne dediščine. Medtem ko so delegati zbora izvajalcev svojo nalogo opravili že pred enim mesecem, na seji 11. marca, pa se je v zboru uporabnikov zataknilo. Na zasedanje, sklicano v sredo. 3. aprila, sta namreč prišla dva delegata manj. kot bi bilo potrebno, da bi zbor lahko veljavno odločal, zato so ga preložili. Upajo, da ob ponovljenem sklicu ne bo težav s sklepčnost- jo. čeprav izkušnje učijo, da je bila zadostna udeležba prav na sejah tega zbora vedno na nitki. Propadle seje resda upravičeno jezijo tako sklicatelje kot delegate, ki se sicer odzovejo, vendar pa to ni najpomembneje. Najhuje je to. da zavoljo sklepčnosti in prelaganja odločitev zastaja nujno delo in da se ni moč lotiti niti najbolj perečih vprašanj. . Med drugim se vse do sklepčnega zasedanja zbora uporabnikov ne bo vedelo, kaj bo z načrtovanim nakupom bibliobusa za potrebe novomeške potujoče knjižnice, in tudi ne. ali bodo morali na račun tega res zmanjšati sredstva Dolenjskemu muzeju ali ne. če omenimo le zadevo, ki je v zadnjem času. posebno pa še po seji zbora izvajalcev. dvignila veliko prahu med novomeškimi kulturnimi krogi. Kot smo pred tedni že poročali, .seje zbor izvajalcev strin jal z varianto, da bi del vsote, potrebne za nabgvo novega bibliobusa. dobili tako. da bi za 2 milijona dinarjev zmanjšali znesek, predviden za Financiranje tako imenovanega dogovorjenega programa Dolenjskega muzeja. Da bi se to lahko zgodilo, bi moral tak sklep sprejeti še zbor uporabnikov; če bi se ta zbor izrekel drugače, bi morali razmisliti o novih variantah za zbiranje denarja za bibliobus. • Medtem je Dolenjski muzej poslal kulturni skupnosti informacijo, iz katere je razvidno, da bi zmanjšanje njemu predvidene vsote za 2 milijona dinarjev v bistvu škodovalo retrospektivni razstavi Josipa Germa, ki jo v Dolenjski gajeriji pripravljajo za konec leta. Če bi namreč ostalo pri zmanjšanju, ob razstavi ne bi mogli izdati kataloga, brez take publikacije pa bi razstava tudi ne mogla potovati po Sloveniji in slovensko javnost seznaniti z ustvarjalnostjo in pomenom akademskega slikarja Josjpa Germa, novomeškega rojaka, kakor je predv ideno. Zato se informacija bere tudi kot ugovor na že sprejeti sklep zbora izvajalcev, medtem ko naj bi delegati zbora uporabnikov še dobro premislili, kako bodo glasovali. Kot rečeno, je problem v zvezi z bibliobusom zelo razburil duhove, prav pa bi bilo, da bi jih še nesklepčnost, saj je to že kar kronična bolezen delegatskega samoupravljanja v kulturi. 1. ZORAN pisma in odmevi GLASBENO NASILJE NAD POTNIKI DOLENJSKA — Pomiki, ki sc zadnje čase vozijo na zelenem vlaku med Metliko in Ljubljano in nazaj, vedo pohvalili, da jim na poslovnem vlaku stevardese nudijo vse in še več. Tisto, kar je več oz. preveč, je predvsem glasba, ki je na vlaku prehrupna in v glavnem v stilu melosa narodov na jugu Jugoslavije. I)a se je kaseta že velikokrat zavrtela r kasetofonu, dokazuje tudi jo. da kdaj pa kdaj ••cviljenje in zavijanje«• traku preglasi še tako hrupno glasbo. Zanimivo pa je. da so potniki kljub lej glasbeni ••masaži« v glavnem strpni in tiho in se ne pritožujejo. Ali pa ne verjamejo, da so njihove glasilke tako močne, da bi lahko priklicali stevardese in tla hi le sploh slišale pripombe. POTOŠKE IVERI VEČ VAROVANCEV — V vrtcu v Loškem potoku so imeli lani 12 do 16. varovancev. Danes jih imajo IX. skrajna zmogljivost vrtca pa je 20 otrok. Trenutno med starši otrok zaradi napovedanih podražitev ni posebnega vznemirjenja, saj pričakujejo, da bodo višji tudi osebni dohodki. ZA CANKARJEVO ZNAČKO 23. marca je bilo na grmski osnovni šoli 15. divizije področno tekmovanje za Cankarjevo značko. Udeležba je bila številna. Učenci sedmih in osmih razredov osnovne šole so reševali teste 0 Franu Milčinskem, srednješolci pa so odgovarjali na vprašanja o Benu Zupančiču. Testnim nalogam je sledil še spis. nato pa smo si ogledali film »Ljudje in pokrajina ob Krki.« Zatem je bila podelitev priznanj in knjižnih nagrad najboljšim. Prvi trije se bodo 20. aprila udeležili republiškega tekmovanja. NATAŠA MALNAR, OŠ XII. SNOUB Novo mesto KURIRČKOVA TORBA V ČRNOMLJU V petek. 15. marca, je v Črnomelj že triindvajselič pripotovala kurirčkova torba. Sprejeli smo jo v šolski telov ad-nici. O pionirjih in njihov eni delu med vojno nam je pripovedoval Martin 1 ome. Po sprejemu smo imeli kulturni program, nato pa je torba uadaljcv ala pot na Lokve, kjer so jo prevzeli selniški pionirji. IRI.NA SPREIZER OS Črnomelj MALO POSLUŠALCEV Konec marca je bil v kulturnem domu v Črnomlju koncert iz naših krajev. V dvorani' je bilo malo poslušalcev. ki pa so bili navdušeni nad petjem moškega pevskega zbora iz Semiča. Kot kaže. Črnomaljci niso preveč navdušeni za koncerte, saj je bil slabo obiskan tudi nedavni koncert učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. MAJDA ČRNIČ. OŠ Črnomelj 9/fct M TJ/tttUuAfotr tuja, OBNAVLJANJE ZALOG — Hud mraz v letošnji zimi je presenetil marsikaterega gospodarja, ki si ni pripravil dovolj kurjave. Za obnovitev zalog, ki so prehitro pošle, so mnogi izkoristili prvo otoplitev. (Foto: A. Ravnohrib, Sela pri Ratežu) RAZSTAVA SLIK ROBIJA LOZARJA Ob tednu jugoslovanskega filma je bila v kulturnem domu razstava mladega črnomaljskega likovnika Robija Lozarja, ki obiskuje drugi letnik usmerjenega izobraževanja v Novem mestu. Večina obiskovalcev je bila navdušena. saj so slike zares lepe. Pionirji smo si razstavoogledali pri uri likovnega pouka. MAJDA ČRNIČ OŠ Črnomelj OBISK OPERNIH PEVCEV 27. februarja smo si v kulturnem domu ogledali prireditev Vem za mladenko. Nastopali so operni pevci Sonja Hočevar. Rajko Koritnik in Ladko Korošec, ki je tudi povezoval program, ter harmonikar in pianist Milan Stamte. Peli so partizanske in ljudske pesmi ter odlomke iz znanih oper. Vsi smo navdušeno ploskali. Zadovoljni smo bili mi in gostje. KARMEN MAVER.6. a OŠ Jože Slak-Silvo Trebnje VIDELI SMO »JURČKA« V soboto smo se učenci prvega in drugega razreda odpeljali z vlakom v Ljubljano. Najprej smo šli v slaščičarno, nato pa smo se odpravili v gledališče. kjer smo si ogledali predstavo »Jurček«, ki jo je napisal naš rojak Pavel Golra. Bila nam jezelo všeč. Pred vrnitvijo domov smo si še malo ogledali Ljubljano. SAŠKA MEŽNARŠIČ, 2. c OŠ Jože Slak-Silvo Trebnje NARAVOSLOVNI DAN V četrtek, 21. februarja, smo imeli učenci tretjega razreda naravoslovni dan. Vodiliso ga osmošolci. Razdeljeni smo bili v štiri skupine, delali pa smo električni zvonec. Ko je zacingljal, smo bili veseli, da nam je uspelo. Ogledali smo si tudi elek tričneštevce na šoli. Nato smo v razredu odgovarjali še na pismena vprašanja v zvezi 7. elektriko. KARMEN DEBELJAK.3. r OŠ dr. A. Debeljaka Loški potok Še: Suha krajina na dobri poti ________Mnenje nekaterih suhokrajinskih kmetov o uspehih TZO K sestavku »Suha krajina na dobri poti«, objavljenemu v Dolenjskem listu 4. aprila, na 3. strani, želimo kmetje dati nekaj svojih pojasnil. Preseneča nas namreč, s kakšnimi podatki vodja TZO dokazuje, kako TZO dobro gospodari in kako se krepi povezava med kmeti in zadrugo. Obe pašni skupnosti, kijih omenja, sta v velikih težavah, o čemer je bil govor tudi na zadnjem zadružnem svetu. Zato mislimo, da govorjenje o uspešnih pašnih skupnostih ne ustreza resnici. Številka 50 silosov je zelo varljiva. Nekateri »kmetje« so samo pobrali premije, ki jih je dala občina, nekateri silosi so bili že prej zgrajeni, drugih pa sploh niso gradili. Pri odkupu sadežev, zelišč in medu vladajo čisti kupoprodajni odnosi. Zadrugi je mar predvsem čim večji zaslužek. Pri mleku je nered. O izvozu konj in deviznih zaslužkih s tem pa toliko, da na območju TZO konjska reja ni urejena. Kdo bi se trudil, saj se da s prekupčevanjem in pobiranjem regresov, kar je v rokah ozkega kroga ljudi, prav lepo živeti. Skrajni čas je. SPET PISMO KOČEVJE — Spet se je oglasil Ignac Jereb s Koroške Bele. Pred kratkim smo objavili (skrajšano) njegov prispevek k razpravi o kočevski noši. ki še vedno poteka. Takrat smo zapisali. da je Ignac Jereb ribniški rojak, saj je bil več let odbornik ribniške občinske skupščine in seje vedno zavzemal za napredek Ribniške doline. V novem, spet zanimivem pismu, pravi, da je kočevski Slovenec, knapovskega rodu, da je bil že prod vojno vključen v SKOJ in K P ter delal skupaj z znanimi komunisti, aktivisti in organizatorji vstaje Videničem. Bravničarjem. Jenkom. Ožboltom in drugimi. Že pred vojno je bil vodja vzdrževanja električnih naprav in eleklrodelavnice na rudniku. Pri njem se je med drugimi učil tudi zdaj že pokojni Miro Hegler (nekdanji predsednik OS Kočevje). Nekaj časa je delal tudi s padlim narodnim herojem Duškom Remihom. » Ignac Jereb je bil vedno ne le prizadeven, delaven, ampak tudi kritičen in razmišljujoč občan in odbor-t nik. To svojo lastnost je ohranil do danes, čeprav je že.precej let upokojen. Živi v miru pod mogočnim Stolom. v svoji hiši. umaknjeni iz tesnobe naselja. J. P. da se temu naredi konec. Po drugi strani proizvodnja nas kmetov nima nobene vrednosti v očeh nekaterih vodilnih ljudi v TZO. Govorjenje o ostanku dohodka je čudno, ko pa seje na zadružnem svetu govorilo o izgubah. To je kmetom treba pojasniti. Vodja TZO je rekel, daje sklepanje dolgoročnih pogodb izredno težko delo. Resje težko narediti tako. da bo volk sit in koza cela. Tu so se že v preteklosti dogajale nepravičnosti in nepoštenosti. Za naprej zahtevamo odločno ukrepanje za to pristojnih organov v sodelovanju s prizadetimi kmeti. Za vse kmete zahtevamo enake pogoje pri dodeljevanju posojil, regresov itd. Potrebno je zaostriti pogoje pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. da se ne bo dogajalo kot sedaj, da se denar razmetava. Na zadnji seji je vodja TZO o tem dejal, daje denar pač družben in nanj nepotrebno posebno paziti. Ali je res tako? Tako razmišljanje pa je stalna praksa, kar dokazuje tudi podatek, da imajo vodilni delavci v TZO najvišje osebne dohodke v Kmetijski zadrugi Krka. Da bi bilo vse videti v redu samoupravno, daje upravni odbor sprejete sklepe v potrjevanje zadružnemu svetu, dejansko pa so odnosi skrhani, še vedno vlada nezaupanje. Menimo, da vodja TZO ni opravil naloge, ki mu je bila zaupana, zato je nujno sprejeti ukrepe, da se stanje uredi. Potrebno je tudi izpeljati zadeve, ki so bile sprejete na zboru kmetovv letu 1980 ob združevanju KZ Žužemberk in KZ Krka. pa doslej Se niso realizirane. Če kdo. potem kmetje želimo. dasevSuhi krajini naredi krepak korak naprej. Topa KURIRČKOVA TORBA PRI NAS V torek. 5. marca, smo pri nas pozdravili kurirčkpvo torbico. Prinesli so jo iz Sodražice. Najprej so pionirji, ki so ,jo prinesli, prebrali kurirčkovo pismo, nato pa so učenci pripravili kulturni program. Na srečanje smo povabili tudi borce, ki so odgovarjali na naša vprašanja, kako je bilo med vojno. Torbica je pri nas tudi prenočila, v sredo pa sojo pionirji z naše šole prenesli do spomenika talcem v Sod-olu. kjer so jo predali vrstnikom iz Drage. bo mogoče le z dobrim delom in poštenostjo. X podpisanih kmetov Drago Černelič Vest o tvojem odhodu, trda in ostra, nas je zabolela in udarila, kot neusmiljeno udari v prebujajočo se pomlad zapozneli mraz. in brezobzirno potepta najbolj nežno in mtado rastje. Vsi. ki smo te poznali — starejši in mlajši, krajani, mladinci in športniki, ne moremo dojeti, da te ni več. Kajti z nami si bil pri vseh športnih prireditvah. v prenekatero delo je vtkan tvoj delež, naše telovadno društvo te je takoj po osnovni šoli vključilo v svoje vrste, lahko rečemo, da si odraščal tudi z nami. Ravno zato je naša bolečina še večja. saj je neusmiljeno in muhasto na- MARKO AUSTEL, 3. r. OŠ Loški potok ključjc hotelo, da si obstal tam. kjer si tolikokrat osmišljal svoj prosti čas — na športnem igrišču, z žogim roki. Vse nas pa še posebej boli krivica — presunljiva in kruta, ko umirajo mladi ljudje, tako mladi, da se vse njihovo življenje, upa polno in radostno, kot nežen cvet v opojni pomladi šele odpira pred njimi. Fizično slovo zatorej ne bo pretrgalo sile spomina pri vseh. ki smo te imeli radi in te poznali.*Med nami bo za vedno ostala podoba prijetnega, tihega in poštenega fanta, ki je bil ponos in up svojih staršev. M. J. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 12. IV. 8.45 I V V ŠOLI: I V koledar. Zgodba. Krog v barvi. Nemščina. TV berilo. Poročila 10.35 I V V ŠOLI: Namibija. Risanka. Stroii in orodja. Mali program. Risanka. Ela Peroci. Zadnje minute 12.30 POROČILA 17.15 — 23.55 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA. lutkovna nadaljevanka 17.50 GRIZU ADAMS, ameriška nanizanka IX.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 1X 40 REŠEVANJE IZ VODI:, izob- raževalna odrla ja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 KO SE KORENIN ZAVEMO: Pred viharjem. I. del dokumentarne serije 2Eoo ni; prezrite 21.15 MIKI: IIAMMER. ameriška nanizanka 22.10 DNEVNIK 22.20 UEZANA GRE V NAPAD, ameriški film DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Mama. ata in jaz — IX. 15 Po Prvc» pogledu: Skupščina SI RJ — (*' Narodna glasba — 19.30 Dnevnik " 20.00 Iz koncertnih dvoran — 20-3” I ur — 20.50 Mimogrede povedano'" ( 21.40 Nočni kino: Heroji (ann"1”1 i lilm) TV ZAGREB 16.20 Video strani — 16.30 TV vš^1 — 17.30 Poročila — 17.35 TV Kolcda’ j — 17.45 Mama, ata in jaz — 18.15 P°" j klicno usmerjanje — 18.45 Narod”3 , glasba — 19.30Dnevnik— 20.00j ljudska vlada Hrvaške — 20-5*' Mimogrede povedano — 21.35 CK*11' ca v svetu čipov — 22.00 Dnevnik" 22.15 Gost urednik: Kole Čašule SOBOTA, 13. IV. 7.45 — 13.30 in 15.10 — 00.25 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJIC E.: Konj. od katerega so padala zlata jabolka X.2() DOŽIVLJALI MAČKA TOŠA. 2. del lutkovne nadaljevanke 8.35 MITI IN LEGENDE —Antični miti: Prometej, nanizanka 8.50 POGLED, poučno zabavna nanizanka 9.20 DANNYJEVO JAJCE, avstralski tilfn . 9.50 KO JE POMLAD: Pazi na otroka. nanizanka 10.20 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ Zagorje 84. 4. oddaja 10.55 LJUDSKO ZBOROVANJE OB OBLETNICI PREBOJA SREMSKE FRONTE, prenos 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev 13.00 ČUDEŽI NARAVE: Dežela kivija. kanadska poljudnoznanstvena serija 13.25 POROČILA 15.25 PRIČEVANJA O EDVARDU KARDELJU: Smeri, ponovitev 7.. zadpjega dela dokumentarne serije 16.15' RAČUNALNIŠTVO, ponovitev 2. dela angleške izobraževalne serije 16.40 POROČILA 16.45 RODNA VAS. japonski mladinski film • 18.35 BOJ ZA OBSTANEK: Lovci Okavanga. angleška dokumentarna serija 19.(M) RISANKA 19.26 ZRNO IX) ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.5(1 VREME 20.00 OREL JE PRISTAL, angleški lilm Po zamisli nemškega admirala Ca-narisa naj bi izbrana skupina diverzantov ugrabila VVinstona Churchilla. ki je za konec tedna prihajal v neko škotsko vasico. Vodja skupine je bil hrabri Steiner, pomembno Vlogo pa ima v pripravah tudi vohun, ki pripravi teren za operacijo. Gre skratka za standardni akcijski vojni Ulm. ki skuša nepristransko prikazati preteklost. 22.05 ZRCALO TEDNA 22.30 DNEVI JUGOSLOVANSKI. ZABAVNI: 'GLASBIL Opatija posnetek 00.20 POROČILA »5. DRUGI PROGRAM 14.20 lest — 15.35 Puščavski sin«*1 (iranski film) — 16.00 Mali princ’ 16.55 Skrivnost tretjega planej” (sovjetski mladinski lilm) — P Ncpokorjcno mesto — 19.00 Nov<#J glasbene produkcije — 19.30 Dne*** — 20.00 Rock maraton — 20» Človek in čas — 21.00 Poročila " 21.05 I V galerija — 21.35 ŠpnW* sobota — 22.00 Zgodba izza vrtne1’? raje — 23.00 Kronika MESSA TV ZAGREB 8.45 TV v šoli — 10.30 Poročila " 10.35 Izobraževalna oddaja — 10" Ljudsko zborovanje ob oblet niei po oja sremske fornle — 17.15 Kril^1'3 točka — 17.45 Narodna glasba " 18.15 Poročila— 18.20 I V koledar" 18.30 Dosje — 19.30 Dncv nik —20-^ Francoska zveza (ameriški lilm) " 21.45 Dnevnik — 22.00 ()d našega1*1’’ pivnika iz Bukarešte___________^ NEDELJA, 14. IV. 8.20 — 13.35 in 14.45 — 22.40 TELETEKST 8.35 POROČILA 8.40 ŽIV ŽAV: Risanke. Pravljice z vseh vetrov 9.35 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke 10.00 CH. Dickens: ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA NICKLEBYJA ponovitev 2. dela angleške nadaljevanke 10.55 FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE — Ptuj 84. 5. oddaja 11.35 625. oddaja za stik z gledalci 12.00 POD LIPO. prenos iz Krasinca v Beli krajini Druga javna oddaja z naslovom »Pod lipo« bo v Klasincu v Beli kraji- ni. .V oddaji bo govor o kmetijski zemljiški politiki, o zložbah. hidromelioracijah in še marsičem. PričaITujejo živahno razpravo in izmenjavo mnenj o našem največjem bogastvu — zemlji. Tudi tokrat bodo v oddaji predstavili ljudsko izročilo skozi pesem, folkloro, običaje. 13.30 POROČILA 15.00 KOŽE. ponovitev 3. dela nadaljevanke TV Sarajevo 16.10 POROČILA 16.15 PASTIR S HRIBOV, ameriški lilm 17.50 TV KVIZ 18.50 KNJIGA 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 vreme: 20.00 GENIJI A1.1 GENI.IALČ; Dolga pot. 8.. zadnji del nadaljevan*1 21.00 BESEDA DA BESI.P0 pogovor z Jurijem Gustinčičem . 21.30 GIMNASTIKA ZA POKA1 LJUBLJANI: 85. reportaža 21.45 ŠPORTNI PREGLED 22.35 POROČILA DRUGI PROGRAM 15.50 Glasbeno popoldne — Rokomet (ž) Radnički : Spartai (Kijev) — 18.25 Dediščina f prihodnost: Stojan Čelie — 19.10 N” štirih kolesih — 19.30 Dnevnik " 20.00 Razvoj člov eške v rste (anglešL1 dokumentarna serija) — 20.50 Včeraj-danes, jutri — 21.10 TV kinoteka: Na ‘ stranskem tiru (jugoslovanski Ulm) PONEDELJEK, 15. IV. 8.45 I V V ŠOLI: TV koledar. Naredimo terarij. Slovaščina. Predstavljamo vam. Arhitektura v lesu. Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Ljudska književnost. Risanka. Angleščina. Mali program. Risanka. Poklic zlatar. Genova 12.30 POROČILA 17.15 — 22.35 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 POGI ED. poučno zabavna nanizanka IX.(M) ZIMA V DOLINI RIBNIKOV 18.35 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 ZDRAVO MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO IX) ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20 05 J. D. Valcroze: POGREŠAM GA. 3. del francoske nadaljevanke 21.05 SPOZNANO—NEZNANO, oddaja. o znanosti 21.45 MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT. 2. del 22.20 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski I V program — ’ - - Dnevnik - 2"-0" ................ v— I9J kol strasten ljubitelj opere pr'P^‘0 Enriea Carusa, celo operno hišo. I' ( za takšen podv igje potrebno ogronijj denarja, zato mora najprej ubog""'!. Ob finančni pomoči prijateljice sc o* ^ oči za domala neizvedljiv podvig: p1 reki in čez liirh bo spravil ladjo drugo, sicer nedostopno reko in h" svojo ladjo omogočil izkoriščanje gatili kavčukov cev. pri lem ubog"1' in pripeljal svojo opero v prago/d- 22.40 DNEVNIK ČETRTEK, 18. IV. X.45 I ES I 9.00 TV V ŠOLI: Narodna prav ljica. Vrenje v industriji. Kaj sc dogaja v atomskem jedru. Odmor. Gojenje industrijskih rastlin. Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Dijaški magazin. Risanka. Združeni narodi. Risanka. Zadnji lov. Pečaj plavanja 12.30 POROČILA 16.00 — 22.30 TELETEKST 16.15 ŠOLSKA I V: Ali je računalnik pameten? Množična informatika. Zemljepis 17.30 POROČILA 17.35 0. Preussler: MAI A ČAROVNICA. L del 17.50 PTIČI: Mali deževnik 17.55 V DOLINI GRADOV 18.35 OBAI.NOKRAŠKI OBZORNIK 18.40 BELA VRANA, dokumentarna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNC) DO ZRNA I 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.15 D. du Maurier: KRČMA »J A-M AICA«. I. del angleške nadaljevanke Po tragični smrti staršev pride Murv živet k teti in stricu, ki je lastnik samotne in skrivnostne krčme »Jamnica«. l am kmalu spožna. da je stric zgpil tiran. V krčmi je malo gostov. le ponoči prihajajo in odhajajo skrivnostni obiskovalci, tihotapci, gusarji in morilci. Nadaljevanka ima tri dele. 22.15. DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Na črko. ";l črko — 18.15 Rudarstvo in k<>^ narstvo v BIH v srednjem vek" 18.45 S 15. mednarodnega lesti'"1 jazza v Beogradu — 19.30 Dnevnik"' 20.00 Večni klic (5. del sovjetske nau' uljev anke) — 21.05 Poročila — 2L Umetniški v ečer 8 DOLENJSKI LIST Foto: M. Bauer ' * m**.- tarelih občanov, ki ne živijo za zidovi doma. Gre za dnevno varstvo, prehrano pa tudi različne dejavnosti za preganjanje samote in dolgčasa ostarelih zunaj socialnih zavodov. V samem domu starejših občanov pa naj bi bilo prostora za najmanj 5 odstotkov ostarelih nad 65 let. Če naj bi bilo tako okrog leta 2000, bi morali novomeški dom razširiti za 80 mest ali še za več, če bo ta dom reševal tudi potrebe črnomaljske in trebanjske občine. Vse hitreje pa narašča tudi število starostnikov, ki potrebujejo za preživetje denarno pomoč. Med problemi, ki so najpogostejši med odraslimi občani novomeške občine, kaže omeniti alkoholizem, slab materialni položaj, neurejene družinske odnose itd. V času od 1975 do 1981 je novomeški Center za socialno delo obravnaval 487 akutnih primerov alkoholizma, v letih 1966—81 pa je bilo odkritih 1042 alkoholikov. Dejanskega alkoholizma je brez dvoma še veliko več in se celo povečuje, posebej opazno med mladino in ženskami. Zdravljenja se alkoholiki seveda otepajo z vsemi štirimi, nekoliko morda tudi zato, ker jim svojci in delovno okolje v večini primerov zaradi prekomernega pitja do zadnjegane dela skoraj nikakršnih problemov. Če bo tako še naprej, je povsem utemeljeno pričakovanje strokovnih delavcev, zapisano tudi v analizi razvojnih možnosti socialnega skrbstva do leta 2000, da bo alkoholizem vsa prihodnja leta do preloma stoletja še naprej nezadržnonaraščal. Kakšno škodo to pomeni za vsakega takega posameznika, njegovo družino in tudi za vso družbo, menda ni treba posebej razčlenjevati. Neurejene družinske razmere, ki jim večinoma botruje alkohol, so tudi eden najpogostejših vzrokov za kar precejšnje število vzgojno ogroženih, osebnostno motenih in zanemarjenih otrok. V času od leta 1976 do 1982. je novomeški Center za socialno delo opravil 13.224 storitev pomoči otrokom in mladostnikom, ki so jim družine razpadle ali pa jim niso bile sposobne nuditi potrebne oskrbe, varstva in vzgoje. V občini se že nekaj let povečuje število mladoletnih prestopnikov, storilcev prekrškov in kaznivih dejanj. V letu 1982 je bilo obravnavanih 169 mladoletnikov ali skoraj tretjina več kot pred sedmimi leti. Žal se število vedenjsko in osebnostno motene mladine tudi v novomeški občini še povečuje. To zahteva stalno spremljanje tovrstnih pojavov ter zagotavljanje mladim strokovno pomoč že v začetni fazi odstopanja od družbeno sprejemljivega vedenja, v kar se bodo morale bistveno bolj vključevati predvsem vzgojn-oizobraževalne organizacije, Centru za socialno delo pa bi morali v ta in druge socialno skrbstvene namene zagotoviti ustrezne prostorske in kadrovske pogoje za delo. Nekaj bi morali storiti tudi okrog aktivnega usmerjanja prostega časa mladih (pa tudi odraslih) ter njihovega vključevanja v delo različnih organizacij, športnih, kulturnih, mladinske itd. Osebnostna rast otroka in mladostnika je tesno povezana s celovitim delovanjem vseh družbenih subjektov od družine, šole do družbenopolitičnih organizacij. Zatorej bi morali vsi ti imeti pri vsakršnem svojem delu na umu svoj tovrstni vpliv na mladega človeka, ki je menda naša prihodnost. Posebna oblika skrbi za otroke, ki so brez lastne družine ali le-ta ni sposobna skrbeti zanje, je rejništvo. Število rejenčkov se zadnjih nekaj let v novomeški občini zmanjšuje (lani jih je bilo 36, še pred leti pa okrog 50), po strokovnih ocenah pa naj bi se v prihodnjih letih potrebe po rejniških družinah spet povečevale. Ena od socialno skrbstvenih dejavnosti je tudi varstvo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Lani jih je bilo 171 vključenih posebno osnovno šolo v občini in različne zavode za usposabljanje v republiki, občinska skupnost socialnega skrbstva pa je pokrivala stroške za 142 otrok. Letos se bo število povečalo še za 20. V bodoče pa naj bi še naprej razvijali sistem zgodnjega odkrivanja otrok z motnjami in jih vključevali v prilagojeno vzgojo in izobraževanje vse do poklica ter jih ustrezno zaposlili. Posebno, a sploh ne zadnje poglavje socialno skrbstvene dejavnosti so družbeno denarne pomoči posameznikom oz. družinam v občini, ki nimajo dovolj ali sploh nimajo svojih sredstev za preživetje. Že nekaj let približno enako število (121 do 126) prejema denarno pomoč kot edini vir preživljanja. Povečuje pa se število tistih, ki so upravičeni do denarne pomoči kot dopolnilnega vira preživljanja. Lani jih je tako pomoč dobilo 311. Zaradi zviševanja življenjskih stroškov je precej več tudi enkratnih pomoči. Lani jo je dobilo 648 občanov. V analizi razvojnih možnosti socialnega skrbstva do leta 2000 je zapisano, da se bodo neugodne gospodarske razmere seveda odrazlile na socialnem položaju prebivalcev ter da bo zato treba leta 2000 zagotavljati 195 občanom pomoč kot edini vir preživljanja, 430 občanom kot dopolnilni vir preživljanja j ter 300 enkratnih denarnih pomoči. Mirno pa I lahko zapišemo, da bomo lahko zelo veseli, če bodo te številka res tako nizke, kot so jih j zapisali planerji. Dosedanje padanje standar- j da namreč napoveduje vse kaj drugega. Z. LINDIČ—DRAGAŠ V zadnjem desetletju je socialno skrbstvena ejavnost, ki zagotavlja materialno pomoč °9roženim posameznikom in družinam ter skuša preprečevati nastajanje motenj, ki ovirajo ljudi pri vključevanju v družbo, v novomeški občini zabeležila precejšen napredek. Razširila se je tudi na nove dejavnosti, npr. na predzakonsko in zakonsko svetovanje pa na delo z obsojenci med prestajanjem kazni in po njem. To je še posebej pomembno, ker gre za preventivne oblike dela, s čimer naj bi se socialno skrbstvo postopno preusmerilo od pretežno zaščitniških k preventivnim oblikam dela. Žal je. socialna problematika v novomeški občini kljub napredku še vedno zelo obsežna, ponekod pa se celo stopnjuje. Posebej izstopa velik delež ostarelega prebivalstva, ki potrebuje socialno skrbstveno pomoč, alkoholizem z vsemi svojimi posledicami, mladoletno prestopništvo, v katerem je novomeška občina na nezavidljivem devetem mestu v Sioveniji in ki je v porastu, ter romska problematika. Prebivalstvo novomeške občine je po demografskih kriterijih staro. Leta 1981 je bilo kar 5678 občanov ali 10,2 odstotka vseh prebivalcev v občini starih 65 let in več. Starostna struktura je posebno neugodna na podeželju, predvsem v krajevnih skupnostih Hinje, Žužemberk, Škocjan, šmarjeta. Do leta 1990 bo starostnikov nad 65 let nekaj manj, 4822, do leta 2000 pa naj bi se njihovo število povzpelo — če statistiki in planerji kaj vedo — na 6436, kar bo predstavljalo 9,8 odstotka celotne populacije. To seveda prinaša kopico nalog za socialno skrbstvo, različne organizacije in društva pa zdravstvo, saj staranje prebivalstva pomeni tudi naraščanje števila starejših bolnikov. Zaradi tega bo nujno razvijati nego na domu, ki jo socialno skrbstvo lahko le organizira, opravljajo pa jo RK in druge humanitarne organizacije, društva itd. Nekako bo treba tudi najti pot do obsežnejše sosedske pomoči, ki kljub temu, 0a stalno ponavljamo o njenem pomenu, ne more in ne more prav zaživeti, še posebej ne v mestu. Dom starejših občanov bo okrepil funkcijo središča za zadovoljevanje nekaterih potreb tudi tistih os- mmm If V neobvezen premislek PREKRATKI ZA ENO PLAČO Jugoslovanski sindikati so izračunali, da potrebuje štiričlanska družina za golo preživetje 29.000 din. Preživetje je eno, povprečni tekoči mesečni izdatki pa drugo. Tudi slednji so izračunani, štiričlanska družina, ki živi v mestu, potrebuje od plače do plače najmanj 75.000 din. Statistiki, ki se že dolga leta igrajo z dohodki in izdatki povprečne štiričlanske jugoslovanske družine, vedo povedati, da dobi ta teoretična skupnost v hišo 1,6 povprečnega mesečnega dohodka. Če računamo, da je povprečna plača 30.000 din, ima statistična družina v blagajni 48.000 din na mesec. Do 75.000 din, ki jih potrebuje za kritje vseh izdatkov, ji manjka natanko 27.000 din ali ena povprečna plača. Ta luknja v družinskem proračunu je statistikom znana že precej let, novost je samo, da se prepad med potrebami in možnostmi v zadnjem času pospešeno širi. S čim in kako mašimo omenjeno praznino v proračunu? Kar 40 odstotkov jugoslovanskih družin ima tudi nekaj zemlje; če je zaposlen vsaj en družinski član, je že veliko laže sestavljati konec s koncem. Precej denarja pride tudi od šušmar-jenja, tretjina (2 milijona!) zaposlenih Jugoslovanov se peča s popoldanskimi bolj ali manj prijavljenimi deli. V zadnjem obdobju so za nekatere vir dohodka tudi visoke obresti na hranilne vloge, v naši državi je nekaj stotisoč družin, ki si pomagajo z denarjem zdomcev. Navsezadnje je trfeba nekako porabiti tudi zaslužek nekaj deset-tisoč prekupčevalcev, tihotapcev in drugih verjžnikov. Zanimivo finančno področje so tudi devize, po oceni zahodnih denarnikov odkupijo Jugoslovani, ki žive na turističnih območjih, za dve milijardi dolarjev deviz letno. To je dvakrat več od uradnega državnega deviznega priliva od turizma! Je mogoče vsakomesečno luknjo v jugoslovanskem dru- • žinskem proračunu zakrpati tudi na kakšen drugačen način? Na primer z dobrim plačilom za dobro delo? Doslej je slednje bolj izjema kot pravilo. Zaradi prevelikega delovanja uravnilovke smo vsi skupaj tonili globlje in globlje, gledano bolj od daleč, smo bili vsi skupaj žrtvovani. Za in v imenu enakosti v siromaštvu, ki seveda ne bi smela biti cilj in sad družbenoekonomske politike. Zato vse bolj dozoreva spoznanje, da vodi dosedanji način nagrajevanja delavcev v slepo ulico. Edina prava pot bi bilo dobro plačilo za dobro delo. In to takoj, saj nekateri pokazatelji dajejo vedeti, da je motiviranost za delo v naši državi že na nevarno nizki stopnji. Seveda pa je parolo »za dobro delo dobro plačilo« veliko bolj hvaležno vzklikati kot uresničevati. Če bi jo namreč res hoteli spraviti v življenje, bi morala ta družba potegniti tudi poteze, za katere pa po mnenju nekaterih zelo odlučujočih središč moči, še ni pripravljena. Tako nam torej, za precej nedoločen čas ne preostane drugega kot živeti z eno plačo premalo. Tudi zato, da ne bi neki drugi družini manjkali celo dve ali tri. MARJAN BAUER CŽ 'rt 'd o •2£ © s © > © a Škotski čarovnik J. H. Anderson, ki je živel v prejšnjem stoletju, je naredil dve karieri. Kot rokohitrec je do popolnosti izvežbal trikjemanja zajca iz cilindra, zelo bleščeč pa je bil tudi v točki peke jajc na oko, med katero so iz posode frčali kanarčki. Kasneje je Anderson cirkusu obrnil hrbet in postal — politik. Med drugo svetovno vojno je padla na streho Britanskega muzeja v Londonu raketa V-2. Priletela je skozi luknjo v strehi, ki jo je nekaj tednov prej naredila raketa istega tipa. Obe raketi sta padli v isto muzejsko dvorano, nobena ni eksplodirala. Po verjetnostnem računu so možnosti za tako izjemen dogodek ena proti 200 milijard. Leta 1973 je izpod vedrega neba padlo na vas Brignoles v južni Franciji nekaj tisoč živih žab. Vaščani so njihove krake kar precej časa prirejali na približho 20 načinov. Kitajci so že okoli leta 700 uporabljali prstne odtise za identifikacijo ljudi, v prvi vrsti zločincev. V enem samem letu prohibicije so Američani kupili in popili 4.000 milijard litrov raznih na črno narejenih alkoholnih pijač, kar je gangsterjem prineslo okoli 4 milijarde dolarjev dobička. Leta 1872 je kmetovalec iz Carlisleja v Angliji prodal svojo ženo za 20 šilingov in psa novofundlanca. Pes ni bil dresiran. V vojni, ki je trajala šest let (1864-1870) in ki jo je Paragvaj vodil s svojimi sosedi, je umrlo skoraj milijon in 200.000 Paragvajcev. Število prebivalcev te južnoameriške države se je zmanjšalo na okoli 220.000, od tega jih je bilo samo 30.000 moškega spola. Legenda pravi, da je Robin Hood lahko izstrelil puščico 900 metrov daleč. Z lahkoto je zadel ptico v letu, sovražnika pa je zadel v glavo ali prsi na razdaljo 350 metrov. Vse s prvo puščico. Leta 1387 so v Italiji naredil' top s 144 cevmi. Orožje le lahko ustrelilo naenkrat aliPa je pokalo v rafalih. Edina napaka tega prednika današnji!1 hitrostrelnih topov je bila,da so za polnjenje potreboval' nekaj ur. Eden najbolj nenavadnih vohunov vseh časov je Francoz Maurice Valjean,j11 je med francosko revolucij0 delal za plemiško stran. Kerj° bil Maurice visok samo cm, so ga čez bojno črto spravljali preoblečenega v dojenčka, z dudo v ustih. Beseda šofer je nastala 'z francoskega termina chau'; feur, kar pomeni kurjač. Prj' šoferji so bili v resnici kurjač'; saj so upravljali s parnih11 avtomobili. V 18. stoletju so si dale št0-vilne ugledne in bogate eV' ropske dame prevrtati dlesni To je bil edin način, da soji10 lahko kolikor toliko negibn0 pritrdili umetna zobala. VOJAŠKI KOTIČEK VSI NAŠI ORLI Na podlagi zmogljivosti dvosedežnega šolskega letala galeb so strokovnjaki pripravili tudi enosedežno verzijo, ki so jo imenovali jastreb in je prvič poletela leta 1963. Tako kot galeba so tudi jastreba začeli serijsko proizvajati v dveh enačicah, in sicer kot izvidniško ter kot jurišno letalo. Kasneje so v proizvodnjo uvedli tudi izvozne verzije z dopolnilno opremo. Z jastrebom smo dobili enomotorno lahko jurišno letalo za neposredno taktično podporo. Osnovne konstrukcijske značilnosti so iste kot pri galebu, razen enosedežne kabine. Poganja ga reaktivni motor Rolls Royce Viper Mk. 531 s 1350 kilogrami-statičnega potiska. Pri vzletu lahko uporablja startne rakete. S pomožnimi tanki meri čez krila 11,7, dolg pa je 10,9 metra. Prazno letalo je težko 2872 kilogramov, največja poletna teža pa je 5000 kilogramov. Največja hitrost na višini 6000 metrov je 820 kilometrov na uro ali 0,8 macha. Normalna višina poleta je do 12000 metrov. Za vzlet potre- buje 616 metrov dolgo stezo, njegov dolet pa je 1085 kilometrov. V nosu ima tri strojnice kalibra 12,7 mm, osem podkrilnih nosilcev oborožitve, na katerih lahko nosi do 1320 kilogramov bomb, kasete malih.bomb, lanserje raket in drugo. Tudi jastreb je, tako kot galeb, opremljen zžiroskopskim namerilnikom. Opremljen je z univerzalno radijsko postajo, radio kompasom., sistemom za dovajanje kisika, napravo za vleko zračnih tarč in zaviralnim padalom. HITREJE OD ZVOKA Konec šestdesetih let je letalski inštitut v Zarkovu pri Beogradu izdelal predprojekt dvomotornega dozvočnega jurišnika s pušči-čaštimi krili. Prvi prototip orla, kot so ga imenovali, je poletel leta 1975. Za izdelavo takšnega letala moramo imeti izkušen znanstve-no-raziskovalni kader in tako tehnologijo, da lahko naredimo take dele letala, ki bodo ustrezali vsem zahtevam in normam poleta. Zato je orel delo dragocenih izkušenj in najnovejših spoznanj s področja letalske industrije. Iz domačih tovarn je torej prišel enosedežni jurišni ramenokrilnik, ki ima puščičasta krila in repne površine. Letalo je popolne kovinske konstrukcije s široko uporabo integralnih stružnih plošč. V kabini je katapultni sedež za reševanje pilota ob nesreči. Poganjata ga dva reaktivna motorja Rolls Royce Viper Mk. 632j41, ki ima vsak po 1841 kilogramov statičnega potiska. Vgrajena sta drug poleg drugega v zadnjem delu letalain imatakratki izpušni cevi. Tanke za gorivo ima v trupu, pomožne pa lahko nosi na nosilcih za oborožitev pod krili in trupom. Pri vzletu lahko uporabi startne rakete. Čez krila medi9,3 metra, dolgo je-14,9 metra. Kot puščičastih kril je 35 stopinj. Prazen tehta 6472, največja vzletna teža pa je 11420 kilogramov. Največja hitrost, ki jo doseže, je 1012 kilometrov na uro. Normalna višina poleta je do 12200 metrov. Oborožen je z dvema topovoma na bokih, ima pa tudi en podtrupni in štiri podkrilne nosilce oborožitve. Nanje lahko obesimo svežnje ali kasete malih bomb, rakete in štiri ali šestnajstcevne lanserje za rakete. Poleg najsodobnejše opremljene kabine ima orel tudi zaviralno padalo. Naši letalski strokovnjaki pa so letalo orel nekoliko posodobili in konec lanskega novembra je takšno posodobljeno letalo prvič letelo hitreje od zvoka. SUPER GALEB Že med proizvodnjo orla so začeli konstruktorji podrobneje izdelovati načrte za novo letalo iz družine galeb. Letalo je dobilo oznako G-4, poleg tega pa še neuradno super galeb. S tem so poudarili nadaljevanje uspešne tradicije galeb-jastreb, čeprav pomeni G-4 popolno novost in ima z ostalima dvema skupne samo izkušnje v proizvodnji. Prvi prototip je poletel julija 1978. Super galeb je dvosedežno trenažno — bojno letalo za podporo kopenskim silam, lahko pa prevzame tudi vlogo lovskega letala. ’ Poganja ga reaktivni motor Rolls Royce Viper Mk. 632. V tankih v trupu lahko nosi 1720 litrov, v dveh pomožnih na krilih pa še 625 litrov goriva. Razpon kril je 9,88 metra, dolžina trupa pa 11,86 metra. Krila so pritrjena pod kotom 22 stopinj. Prazno letalo je težko 3250, z opremo za trenažni polet 4760, med bojnimi nalogami pa 6110 kilogramov. Na višini šest tisoč metrov doseže hitrost 910 kilometrov na uro. Za vzlet potrebuje samo šeststo metrov dolgo stezo, z uporabo zaviralnega padala pa lahko pristane že na štiristo metrov dolgi pristajalni stezi. Na trup mu lahko pritrdijo top Gš -23 L kalibra 23 mm. Na štirih nosilcih pod krili lahko nosi orožje ali pa pomožne tanke. Letalo je zgrajeno tako, da je zadnji sedež dvignjen za 250 mm, tako da ima odličen pregled tudi inštruktor. Oba sedeža sta opremljena tudi s katapultnima napravama SPRETNA GAZELA Večina armad sodobnega sveta vključuje v svoje letalske enote tudi helikopterje. 7 udi pri nas smo jih začeli in kmalu spoznali, da je naj' bolje, če jih tudi sami izdelamo. Pred leti je iz mostarske tovarne Soko prišel prvi, sicer licenčni, toda povsem doma izdelan helikopter SA 341 gazela. To je lahki enomotorni helikopter za zvezo, splošno uporabo in bojno delovanje. Kraki rotorja so iz steklenega laminata, zadnji rotor pa je kot ventilator vdelan rep helikopeterja. V kabini je prostora za dva pilota in tri potnike-Poganja ga reaktivni motor Turbo MecaAstaz-ou III B, ki je vgrajen nad srednjim delom trupa-Premer glavnega rotorja je 10,5 metra, helikopter pa je dolg 9,5 metra. Prazen helikopter je težak 917 kilogramov, vzletna teža je 1800 kilogramov. Največja hitrost je 264 kilometrov na uro. Dvigne se lahko do višine pet tisoč metrov, njegov dolet pa je 670 kilometrov. Bojna izpeljanka helikopterja je opremljena z žirostaliziranim namerilnikom in gibljivima konzolnima nosilcema oborožitve. Nanju ie mogoče obesiti raketne lanserje, vodljive protioklepne rakete, kot tudi vodljive rakete zrak-zrak za samoobrambo in za boj proti helikopterskim desantom. -Poleg drugih inštrumentov in naprav ima gazela tudi dvigalo z zmogljivostjo 135 kilogramov in opremo za reševanje iz morja. BOJAN KUNTARIČ žr-22li~—®_. mm io Sl priloga dol pa se je dotaknil dvojnosti v načinu življenja vsakega zaposlenega. Dopoldne v službi kaj hitro dvigne roko za podražitev, popoldne pa doma preklinja draginjo. Nekaj stihije je na področju cen tudi zaradi prehoda z administrativnega na svobodno tržno oblikovanje cen. V Brežicah menijo, da je glede cen stanje najbolj stabilno v izvozno usmerjenih organizacijah, od katerih je zunanje tržišče že doslej zahtevalo treznost, ne strinjajo pa se, da je področje cen prepuščeno stihiji, čeprav dobršen del ozdov načrtuje dohodek skozi inflacijsko'rast cen. Lojze Šterk iz Črnomlja pravi, da je graditev dohodka na cenah za nekatere še vedno edina pot do vsaj pozitivne ničle ob koncu leta. Ko skušajo komunisti to preprečiti, so pogosto »bolj papeški kot papež«, obnašajo se, kot da ne bi vedeli, kakp to počno drugod/Vendar pa je nekje treba začeti. Metličani temeljito preuče vsako podražitev, nimajo pa skoraj nobenega vpliva, da bi zviševanje cen tudi omejili, kajti vse podražitve so objektivno pogojene. Milan Kranjc iz Trebnjega je poudaril, da prihaja tudi do 200 do 300-odstotnih podražitev. Ko zadevo analizirajo, se izkaže, da podraže finalisti izdelek samo za petino. Vse drugo gre na rovaš surovin. Ko seje Dana pripravljala na podražitev, so komunisti poslovodnim organom zastavili ostra vprašanja, ali je zviševanje cen potrebno. Kakšen učinek je imela ta ostrina, pa je težko reči. DL: Sklepi lepo govore o programih, ki naj bi razbremenili gospodarstvo in krepili njegovo akumulativno in reproduktivno sposobnost. Z gospodarstvom v občini in pokrajini ste nedvomno v tesnih stikih. Kje in kakšna je po njihovem mnenju tista meja, na kateri bi preobremenjeno gospodarstvo laže zadihalo? Brežičani pravijo, da ni mogoče govoriti samo o preobremenjenosti gospodarstva. Istočasno se moramo vprašati, ali daje gospodarstvo dovolj v primerjavi, z mogočim. Če bi lani tovarna prikolic IMV v Brežicah poslovala brez izgub, bi se dohodek občinskega gospodarstva povečal za 5 indeksnih točk. Treba je torej oceniti, ali so družbene dejavnosti resnično prezahtevne ali pa morda proizvodnja ni poiskala vseh možnosti. V kočevski občini so lani vodili zelo dosledno politiko razbremenjevanja gospodarstva. Posledica je bila, da so sredstva za skupno porabo kritično majhna. Na občinski ravni gospodarstva ni mogoče več razbremenjevati, na višjih ravneh pa je še nekaj prostora, predvsem pri zveznem proračunu. V Novem mestu trdijo, da je problem razbremenitve gospodarstva v doseganju večjega dohodka, čc bomo krenili po obratni poti, bomo morali pristati na še večji padec družbenega in osebnega stšndarda. V Sevnici pa se sprašujejo, ali lahko v današnjih časih zmoremo prav vse naložbe, na primer gradnjo invalidskih delavnic, dokončanje doma počitka itd. DL: Komunisti gredo v boj proti tako imenovani eliti, ki se upira socialističnemu samoupravljanju in resnični oblasti delavskega razreda, da bi ubranila lastne prigrabljene pozicije. Ti nasprotniki samoupravljanja so za etatizem, drobljenje dela in sredstev, birokratsko manipulacijo z interesi delavcev, njihova moč temelji na razdvajanju, nasprotjih in sumničenju. Pogosto so taki ljudje tudi komunisti, saj je celo na ravni občine težko najti vidnejši položaj, ki bi ne bil pg^ezan s članstvom v ZK. So takšni posamezniki tudi na vašem območju, je ZK dovolj močna, da bo onemogočila njihov vpliv in moč? Se vam zdi mogoče, da bi partija kdaj koga odstavila tudi od spodaj, iz baze? Večina vprašanih sekretarjev poudarja, da je mogoče posameznike ali manjše skupine, ki se upirajo socialističnemu samoupravljanju najti povsod. S pomočjo naprednih delavcev in občanov bi se jim morala po robu postaviti predvsem ZK. Elita pa niso samo tehnokrati, birokrati, etatisti itd., to so tudi od delavcev odtujeni družbenopolitični delavci, kar je še bolj nevarno, saj se nemalokrat skrijejo pod krinko družbenega interesa in organa, ki ga zastopajo. Povsem normalno bi bilo. če bi ZK koga odstavila po posredovanju baze, žal pa tako neposredno ukrepanje največkrat otežuje slab pretok informacij. Pot pa je pravilna, spoznanja o (ne)pravilnosti ravnanja posameznikov morajo priti od delavca in do delavca. DL: Sklep o zaščiti standarda delavcev in upokojencev z nizkimi skupnimi dohodki je nedvomno vreden vse pohvale, obenem pa zelo težko uresničljiv. Uporabili naj bi kombinacijo socialnih pomoči in ustvarjanja pogojev, da bodo delavci s produktivnim delom in učinkovitejšim upravljanjem z družbenimi sredstvi dosegli tak dohodek tozda in osebne dohodke, ki jim bodo zagotavljali materialno in socialno varnost. Koliko je po vašem mnenju v občini na širšem območju ozdov, ki so sposobni dosegati primerne dohodke in s tem posredno omogočati primeren standard svojih delavcev in skupno socialo, ki bo za nekatere nedvomno potrebna? Skoraj vsi vprašani so menili, da je težko opredeliti dostojen osebni dohodek, vsaj po merilih iz preteklosti. Osebni dohodeki večine zaposlenih so se povečali za 50 do 70 odstotkov, kar pa še vedno ne zagotavlja primerne življenjske ravni.in socialne varnosti. V vsaki občini je tudi kakšen izgubar, čez občinske meje pa se razteza IMV. Ivo Longar je ob tem velikanu na majavih nogah poudaril, da odločitev o stečaju ni mogoče sprejemati politično: Najprej so potrebne temeljite strokovne ocene, poiskati je treba možnosti za preusmeritev dela, šele nato je mogoče dajati tudi politična stališča. Razveseljiva novica pa prihaja iz Ribnice, kjer so lani realni osebni dohodki v občini porasli za odstotek, dokaj samozavestni pa so tudi v Sevnici. DL: Ste pri vas zabeležili, obravnavali in preganjali primere nezakonitega pridobivanja premoženja, gospodarski kriminal, podkupovanje, materialne in druge privilegije, prelivanje družbene imovine v zasebno? Če niste, ali to morebiti pomeni, da pri vas takšnih zlorab ni? Odgovori na vprašanje so bili precej nepopolni. Najrazličnejših zlorab večinoma niso ugotavljali, kar pa ne pomeni, poudarjajo nekateri sekretarji, da jih pri njih ni. Lojze Šterk iz Črnomlja je opozoril predvsem na obrtnike, ki imajo ilegalno dve ali celo tri obrti. Težko dokazljive so malverzacije prevoznikov, gostincev, kooperantov z družbenim sektorjem. Tu so še preprodajalci deviz in v zadnjem času nekateri kmetje, ki zaradi slabega nadzora družbena sredstva obračajo samo v svojo korist. Ve se tudi za zasebna potovanja s službenimi vozili, vprašljiva so nekatera potovanja v tujino itd. V Novem mestu so v preteklosti obravnavali »avtomobilsko afero«. Dolenjska metropola je bil edini kraj v Jugoslaviji, kjer so udeležencem izrekli vzgojne ukrepe. Odmev je bil pozitiven. Pri vseh preganjanjih zlorab in nečednosti pa nastopa osnovni problem: zadeve je zelo težko dokazati. Ali, kot je rekel Milan Kranjc iz Trebnjega: grešniku morajo izvor dohodka dokazovati davkarji in ne obratno. DL: Kako je pri vas z zaposlovanjem mladih in stanovanjsko graditvijo? Postrezite, prosimo, s podatki o (ne)zaposlenosti in stanovanjskih potrebah. Povsod so poudarili, da pri zaposlovanju (tudf mladih) trenutno ni omembe vrednih težav, težko pa je dobiti stanovanje ali posojilo za gradnjo. V nezavidljivem položaju so predvsem mladedružine. Eden odtrendov je tudi, da brez dela ostajajo predvsem ženske. V kočevski občini je brez dela 140 ljudi, v brežiški 300, v novomeški 250. v ribniški okoli 100, v sevniški 132, za druge nismo dobili podatkov. Med nezaposlenimi so predvsem mladi. Največkrat so brez dela gimnazijski maturanti, kmetijski tehniki in sploh ljudje s srednjo izobrazbo. Pri mladih brezposelnost gotovo bistveno vpliva na razpoloženje, ve pa se tudi, da ne primejo za vsako ponujeno delo. Nekateri zato pravijo, da še niso socialno ogroženi. DL: Kakšna je v vaši občini vloga SZDL, ki naj bi z uresničevanjem svoje družbene vloge med drugim onemogočila pritiske za uvedbo enopartijskega ali večpartijskega sistema? Se vam ne zdi, da Zveza komunistov premalo upošteva Socialistično zvezo, da so komunisti premalo aktivisti SZDL, ki je vsaj pri nas, v Sloveniji, zdaleč najbolj masovna in upoštevanja vredna družbenopolitična organizacija? Lojze Šterk je dejal, da lahko tako vprašanje zastavijo le tam, kjer komunisti ne uveljavljajo svoje vloge, kjer se izmikajo, kjer jih ni med ljudmi. So kraji, kjer SZDL ni čutiti, vendar ni tam čutiti niti ZK. Stanko Zlobko iz Brežic pa je rekel, da SZDL v preteklosti nismo posvečali dovolj pozornosti, čeprav je za učinkovitost delovanja ZK izrednega pomena, da zna znotraj delovanja SZDL argumentirano zagovarjati partijska stališča ter predočevati posledice drugačnega delovanja in ravnanja. Jože Nemanič iz Metlike mani, da mora ZK svojo idejno vlogo uresničevati predvsem z delovanjem znotraj frontne organizacije. Vsakršen drugačen način je nesprejemljiv. Zanimivo je tudi razmišljanje Iva Longarja iz Novega mesta, ki pravi, da je vodilna vloga ZK zapisana v naši ustavi. ZK ni bila nikdar večinska organizacija, vendar je s svojo idejno vlogo vselej znala biti vodilna. Ta vloga ji še vedno pripada, čeprav je moč ZK v različnih obdobjih različna. Razhajanja v mišljenjih so v zaostrenih pogojih pogostejša. DL: Zveza komunistov se stara. Kaj ste pri vas storili, da bi v vrste ZK prišlo več mladih? Smo priče upadanju zanimanja mladine za članstvo v ZK? Naštejte tri po vašem mnenju najvažnejše perspektive, ki jih ZK lahko ponudi jugoslovanski mladini. V' Brežicah trdijo, da bi morala ZK bolj skrbeti za kadrovsko obnavljanje. S spremembami metod delovanja bi tudi nekomunisti spoznali, da se partija ne bori za lastne Interese, ampak za interese delovnih ljudi. Šterk iz Črnomlja pravi, da ZK nima kaj ponuditi mladi generaciji, saj ni na oblasti. Lahko pa skupaj z njo, ob odgovornejšem delu članov ZK — tudi mladih izpeljemo usmeritve 13. oz. 16 seje CK ZKJ, ki so izhod iz obstoječih težav. To pa je velik korak naprej. Rudi Orel iz Kočevja razmišlja, da je bilo množičnb vključevanje v ZK bolj škodljivo kot koristno, saj pada kakovost članstva. ZK pa |e močna tam. kjer zna odgovoriti na pereja vprašanja .lvo Longar je rekel, da je dejstvo, da je vse manj mladih pripravljenih postati član ZK. To je spet vezano na perspektive razvoja družbe. Ker v naših stabilizacijskih programih še m oprijemljivih vizij za mlade, posebno še v zvezi zzapo-slitvijo, sprejem trenutno upada. Cim bo ta perspektiva nakazana, bo po njegovem prepričanju zanimanje spet večje. Posebno, ker skušamo ZK skozi večjo učinkovitost vrniti umajan ugled. Kar pa se perspektiv tiče, je Longar in še nekaj vprašanih poudarilo, da ZK . nikomur nič ne ponuja, ampak le nalaga dolžnosti, ki se jih mora ob vstopu v organizcijo vsak dobro zavedati. Nekaj drugega pa so perspektive družbe, te so znane. DL: Ste na vašem območju zabeležili omembe vredne nacionalistične izgrede in kako so se kazali? Vseh devet sekretarjev je odgovorilo, da kljub največkrat narodnostno precej mešanem prebivalstvu v zadnjem obdobju niso zabeležili niti enega nacionalističnega izgreda. DL: Kaj menite o neenotnosti v ZK? So javne polemike članov vodstev ZK in drugih odgovornih funkcionarjev o vprašanjih, do katerih so organi ZK že sprejeli jasna stališča, škodili ugledu ZK in prispevali k vznemirjanju javnosti? So dogovorjena stališča vedno zastavljena dovolj prožno, se ZK dovolj hitro prilagaja nedvomno hitrim spremembam na vseh področjih življenja? V Brežicah menijo, da različno tolmačenje stališč moti in razdvaja delovne ljudi in občane, vzbuja občutek neenotnosti v ZK in kaže na nespoštovanje demokratičnega centralizma, ki je temelj odnosov v ZK. Zveza komunistov se dovolj prožno prilagaja vsem spremembam, kar v veliki meri izključuje'možnost, da bi organizacija nastopala »odbranaško«. Lojzetu Šte-rku je najbolj v spominu neenotnost o razvojnih hotenjih IMV, kjer so se pogledi razlikovali od IMV prek občin, regije, republike do zveze. Posledice čutimo danes. Ob neenotnostih v ZK se vedno pojavijo sile, ki izpolnijo praznino. Jože Nemanič pravi, da je ZK s svojimi stališči do vseh področij življenja in dela dovolj prožna, vendar premalo učinkovita pri uresničevanju sklepov in stališč. Tudi Ivo Longar meni, da sklepi CK ZKJ vselej dopuščajo dovolj širine, od konkretnega okolja pa je odvisno, s kolikšno mero »okostenelosti« se bodo lotili zadeve. Milan Kranjc iz Trebnjega je dejal, da je polemika zdrava. Nič slabega ni, če kaj pride tudi v javnost. Ljudem je všeč, kako je govoril Popit v Beogradu. Radi vidijo, če si kdo upa govoriti odkrito. DL: Zahteva je, da je treba delo vsakega komunista meriti po njegovem delovnem prispevku na delovnem mestu in aktivnosti v sistemu samoupravnega odločanja ter v družbenopolitičnih organizacijah. Se vam zdi, da smo do komunistov pri ocenjevanju omenjenega bolj ali manj kritični kot do nečlanov? Vsi vprašani so poudarili, da moramo pri ocenjevanju člana 'ZK meriti predvsem njegovo dejansko učinkovitost. Vse več je osnovnih organizacij, kjer so do članov ZK bolj kritični in neprizanesljivi kot do nečlanov. To je tudi pot do večjega ugleda. S tem pa seveda ni rečeno, da v ZK ni več oportunistov, omahljivcev, karieristov, ponekod je preveč članov ZK, ki so samo evidentirani. Zato smo še prevečkrat gasilci, namesto da bi bili usmerjevalci, je poudaril Lojze Šterk. Tudi Rudi Orel meni, da imaZK ponekod preveč sopotnikov, ki pa k sreči nimajo posebnega vpliva. Zna se zgoditi, da bo v nekaterih okoljih število članov ZK bistveno upadlo, dokler sopotnikov ne bodo zamenjali pravi komunisti. Ta prbces pa bo dolgotrajen. Jože Nemanič je med drugim povedal, da krivdo za nastalo stanje preveč valimo samo na člane Zveze komunistov; z njim deli to mnenje tudi Ivo Longar, ki pravi, da ni prav, da so v zadnjem času ZK in njeni člani krivi za vse napake, ki so bile in še bodo. Komunisti so v tej družbi v 40 letih tudi kaj naredili, zdaj pa bi radi nekate-ri naštevali le tisto, kar ni bilo narejeno. Za napake ne , moremo kriviti celotne ZK. posamezniki pa bi morali odgovarjati. T udi Milan Kranjc iz T rebnjega se je strinjal. da ZK mora vztrajati pri spremembah. Kmet, ki ni član zveze, mu je pred dnevi rekel, da je zadnji čas za delanje reda v lastnih vrstah. Seveda pa ne bi bilo treba čakati, da je kriza dobila tolikšen obseg. Za to nosi odgovornost tudi ZK Potrebne bodo zamenjave od vrha navzdol, saj je večkrat slišati, da probleme rešujejo ljudje, ki so jih zakuhali. Premalo je tudi zaupanja v mlade, ki bodo nekoč že zaradi naravnih zakonov vse vzeli v svoje roke. Kaj bo. če ne bodo imeli prakse in izkušenj9 d0*e Habinc Stanko Zlobko Rudi Orel Branko Busar Lojze Sterk Jože Nemanič Milan Kranjc Janez Bambič Ivo Longar Akcija Dolenjskega lista »PRAV JE, DA : STE ZAČELI TUDI V SVOJIH VRSTAH DELATI RED« Sporočilo centralnega komiteja Zveze komu-n,stov Jugoslavije, objavljeno v obliki sklepov 16. seje, se zgoščeno glasi: imamo moč, prepričanje in Phpravljenost za premagovanje težav, ki so se nam Postavile na pot. Pravzaprav so dokument, ki je Kažipot delovanja komunistov do 13. kongresa, tu- 01 končuje z navedenimi besedami, hkrati pa koloniste poziva in obvezuje, da v današnjih ^pletenih okoliščinah, delujoč med delovnimi lodmi in skupaj z njimi, dosledno izvrše zadane na-oge. Na temelju sklepov 16. seje je uredništvo dolenjskega lista pripravilo nekaj vprašanj, ki skušajo perečo družbenopolitično problematiko v°kviriti na občinskih ravneh, torej v bazi. Na vPrašanja so odgovarjali sekretarji predsedstev občjnskih komitejev ZK v devetih občinah, ki jih Pokriva naš časnik: Stanko Zlobko (Žrežice), Lojze “terk (Črnomelj), Rudi Orel (Kočevje), Jože Ha-~Jnc (Krško), Jože Nemanič (Metlika, Ivo Longar (Novo mesto), Janez Bambič (Ribnica), Branko °usar (Sevnica) in Milan Kranjc (Trebnje). Odgovore je za objavo pripravil Marjan Bauer. . dL: v sklepih 16. seje je rečeno, da komunisti, zlasti *' oa vodilnih družbenih funkcijah, ki ne urejujejo politike in sklepov ZKJ, ki ponovno odpirajo ^azPrave o že sprejetih stališčih, določenih v .goročnem stabilizacijskem programu, ki se ob-asajo neodgovorno do obveznosti pri njegovem urejevanju, morajo za to nositi posledice, vse do a,henjav s funkcij in izključitve iz ZK. Nedvomno meri a sklep tudi na raven občine, regije ter tozdov, us-■"°v *n družbenopolitičnih organizacij. Ali ob tem ispu pomislite na konkretne ljudi, ki bi jih bilo treba Poklicati ali zamenjati? Se spominjate kakšne takšne amenjave ter njenih vzrokov in posledic? ? Zanimivo je, da ni niti eden od vprašanih sekretarjev l2Jemo trebanjskega (ta je poudaril, da pri njih nimajo ravih ljudi na čelu gradbeno komunalnega podjetja, j j ®nia pa so bila tudi v Putnikovem motelu) ni omenjal |. en delovnih organizacij, ustanov ali družbenopoliti-kart or9anizac'j- kjer je prišlo ali bi moralo priti do te rovskih posegov. Stanko Zlobko iz Brežic je ob di med drugim poudaril, da so v občini velikokrat pri-Soavlieni pozivati na odgovornost ljudi na položajih, ki v'šji od občinskih, obenem pa imajo okoli sebe Iju-ki ne izpolnjujejo dosledno sprejetih izhodišč. V ne °miju so že večkrat predlagali zamenjave, venaar potVedn°tudi z uspehom. Nihče pa seveda ne dvomi o prosti zamenjav, tudi posledice so bile običajno kad ^ucl' v kočevski občini so izvedli nekaj 2a| r°Vskih zamenjav in izrekli več vzgojnih ukrepov. običPa V naai družbi zamenjav ne jemljemo kot nekaj Pak e9a' kot sestavni del kadrovske politike, am-\jSa,predvsem kot gonjo proti določenemu človeku, žam P.r'rner žele nekateri spremeniti v afero, zato so poaeniave tudi tako boleče in se jih nekako bojimo. k/jet|0hne9a mnenja je tudi Janez Bambič iz Ribnice. Iz gar 'k® je prišel odgovor, da v zadnjem času nisp niko-l\l0v2arrienjali, kar pa ne pomeni, da to ni potrebno, v na: ern mestu pa menijo, da morajo kadrovske zadeve hajs razcistiti v osnovnih organizacijah, šele nato m ez njimi ukvarjajo organi ZK. Gre za proces, ki ga Sevn°^°de izpeljati hitro in površno. Branko Busar iz ijtid 'Ce Se sPraauie' kdo bo tisti, ki bo nesposobnim tja2ern izrekel nezaupnico. So to delavci, komunisti v njav al' komunisti iz višjih organov? Zelo malo zame-ravJe v tako imenovani tretji vodstveni strukturi — na šk0cJas,rokovnih služb. Pa se tam dela zelo velika odn^ ^ poudarja družbeno obveznost in zač V°rnos* Pristojnih organov, da brez omahovanja Poj1* akonomsko in zakonsko ukrepati proti vsem, ki )re. ecui®io cene mimo ekonomskih meril. Ukrepati je morJ 2las,i proti ‘istim, ki tako ravnajo glede na svoj tud' ,°Po*n' Položaj. Cene domala vsak dan povečujejo ne/ °ZCli V va^' ot,činiin si ‘ak0 (upravičeno ali pa tudi zan 2bo,išuiejo gospodarski položaj in standard raP.?*s*enih. Ali na vašem območju posamezne pod-kak’Ve ana‘izirajo, se je že zgodilo, da so komunisti da 'Sn° P°riražitev skušali preprečiti? Se vam ne zdi, več ali manj prepuščeno stihiji, naj se vsak loe in pomaga, kakor ve in zna? cel °rda ie t>'1 Pr' odgovoru na to vprašanje najbolj obl°kVl> 'vo Longar iz Novega mesta, ki je dejal, dajeza 'kovanje cen pristojna predvsem zakonodaja, nato finloga dolenjskega .lis(a Cilji slovenskega kmetijstva so znani. Zemljo, ki nam je na voljo, je potrebno čimbolj izkoristiti in na njej pridelati toliko, da ne bo potrebno hrane kupovati drugod. Medtem ko smo v poljedelstvu in živinoreji sledili tem usmeritvam, je bilo vinogradništvo nekako zapostavljeno. Denarja za obnovo vinogradov ni bilo dovolj, površine pod vinsko trto so se celo manjšale. Drugod po Sloveniji so na področju povezovanja-vinogradnikov z zadrugami napravili precej velik korak naprej, na Dolenjskem pa smo zaostajali za razvojem. V vinograde smo sicer veliko vložili, toda vinogradništvo pri nas še ni postalo gospodarsko pomembnejše. Prav zato se je uredništvo Dolenjskega lista odločilo, da v času, ko pri nas pripravljajo »Dneve dolenjskega cvička«, »Razstavo belokranjskih vin« v Semiču in metliško »Vinsko vigred«, prispeva svoj delež z okroglo mizo. Organizirali smo jo s pomočjo Kmetijske zadruge Metlika in njene Vinske kleti. Na njej so sodelovali: Cilka Anžič iz republiškega komiteja za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo; Franc Bezjak iz brežiškega Slovina; Viktor Borko, kooperant Slovinovekleti v Ormožu; Leon Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije; Milan Jakopin, predstavnik novomeške občine, Janez Gačnik, direktor Kmetijske zadruge Metlika; Darko Marjetič iz Agrokombinata Krško; Julij Nemanič, direktor Vinske kleti Metlika; Fedor Pirkmajer, direktor poslovne skupnosti za vinogradništvo; Martin Plut, vinogradnik in kooperant metlikše Vinske kleti; Jože Starič, direktor Kmetijske zadruge Krka; David Šinigoj, kooperant Vipavske kleti; Jože Unetič, predsednik Društva dolenjskih vinogradnikov. Okroglo mizo sva pripravila novinarja Andrej Bartelj in Jože Simčič. / BO CVIČEK IZ NOVEGA MESTA PRESAHNIL? Julij Nemanič: »Znano je, da je povpraševanje po cvičku večje od ponudbe. Nas zlasti skrbi, kako bi na Dolenjskem pridelali več tega vina, ki bi ga lahko prodajali pod to blagovno znamko. Cene bomo dovolj naredili za to vino, se lahko zgodi, da bo cviček iz novomeškega vinorodnega okoliša izginil. Sodeč po podatkih, ki jih je pred petimi leti zbral republiški komite za kmetijstvo, ko smo delali popis slovenskih vinogradov, je na območju, ki ga pokriva KZ Krka Novo mesto, vinogradniških površin dovolj. Skupaj je na tem območju 1.520 hektarov vinogradov, od tega jih je zasajenih z žlahtno trto 550 ha, mešanih (žlahtna trta in samorodnica) je350 ha, samo s samorodnico pa je zasajenih 620 ha vinogradov. Če upoštevamo/daje na tem območju še 415 ha površin, ki so tudi primerne za vinogradništvo, pomeni, da bi vinsko trto lahko gojili na več kot 1.900 ha, kar so upoštevanja vredne številke. Pa tudi sedanjih 550 ha z žlahtno trto zasajenih vinogradov je dovolj, da bi Vinska klet Metlika morala imeti dovolj grozdja za pridelavo cvička. Mi bi za redno oskrbo trga s cvičkom iz naše kleti potrebovali najmanj 500 ton grozdja na leto. Vedeti je treba, da je Kmetijska zadruga Metlika oziroma naša Vinska klet pred dvema letoma prevzela tozd Hmeljnik novomeške zadruge, njihova klet se je znašla v precejšnjih težavah in mi smo jo prevzeli kot naš novomeški obrat. Prvo leto, ko smo na _ novomeškem območju odkupovali grozdje za cviček, smo ga odkupili le 190 ton, kar pomeni pridelek s 4 odstotkov vinogradov, lani je bilo še slabše, tako da smo ga odkupili komaj 44 ton. Za primerjavo naj povem, da smo na črnomaljskem vinogradniškem podokolišu, ki je 'po površinah dvakrat manjši od novomeškega, tereni so slabši, bolj kamniti, prav tako razdrobljeni, leta 1983 odkupili dvakrat več grozdja, lani pa kar štirikrat več kot na novomeškem območju. Kako izboljšati to stanje in cvičku s tega območja zagotoviti obstoj? Seveda je treba zagotoviti pravi trsni izbor. Priporočene sorte so modra frankinja, žametna črnina, laški rizling in kraljevina, dovoljene pa por-tugalka, šentlovrenka in rumeni plaveč. Organizirati je treba pravo vinogradniško pospeševalno službo, spodbujati obnovo vinogradov, z vsemi temi ukrepi naj bi zagotovili toliko grozdja za našo klet, da bo cvičku zagotovljeno mesto na trgu. Prizadevanja v tej smeri niso tvegana, ker je poslpvni rizik vinogradnikov in kletarjev enak. Poleg vsega naštetega bi morali pri nas začeti pridelovati še belo dolenjsko vino s poreklom, kar bi gotovo spodbudilo razvoj vinogradništva v novomeškem vinogradniškem podokolišu. V KZ Krka morajo verjeti v bodočnost in dohodkovno zanimivost vinogradništva, čeprav so bolj usmerjeni vživinorejo. Sproščenecenevinain pomanjkanje dobrega vina na slovenskem trgu so prav ♦ gotovo argumenti za spodbujanje te panoge. Razmere se spreminjajo tudi v Jugoslaviji in Evropi. V deželah Evropske gospodarske skupnosti pridelajo in popijejo kar 80 odst. vsega vina na svetu, pozeba pa je letos močno prizadela tudi njih. Torej moramo spodbujati obnovo vinogradov, ne samo zaradi naših potreb, ampak tudi zaradi večje možnosti izvoza. Pri obnovi ne smemo zamujati, ker se drugi gotovo ne bodo obirali. Resda nekateri govorijo o visokih, nesprejemljivih obrestih za kredite za obnovo, vendar mislim, dasete-ga ne smemo ustrašiti, ker se bo obnova tudi ekonomsko prav gotovo izplačala « NEORGANIZIRANI VINOGRADNIKI SO NA SLABŠEM David Šinigoj: »Pri nas na Primorskem so razmere povsem drugačne. Mi smo najprej začeli ustanavljati vinogradniške skupnosti, pri vas na Dolenjskem so stvari na vinogradniškem področju zelo neurejene. Zavedati se moramo, da brez povezovanja ne more biti gospodarskih uspehov v vinogradništvu. Na območju, ki ga pokriva vipavska vinska klet, je v družbeno organizirano pridelavo grozdja vključenih 85 odst. vseh vinogradnikov, ki dajejo v klet tudi približno toliko odst. svojega pridelka. Mi kooperanti smo ostalim vinogradnikom že večkrat dokazali tudi ekonomsko upravičenost takšne organiziranosti. Še več, večkrat so neorganizirani celo na slabšem. To lahko ponazorim s preprostim računom: jaz dobim za kilogram grozdja 35 dinarjev ali več in sem brez skrbi, kako bo s kletarjenjem in prodajo vina. Vsi, ki kletarijo doma, dobijo za liter vina 100 dinarjev, njihovo tveganje pri predelavi in prodaji pa je precejšnje, da ne govorim o delu in stroških. Poleg tega pa je domače vino zagotovo slabše kvalitete, v zadružni kleti, kjer imamo sodobno opremo, je možno doseči in obdržati enotno kvaliteto, vina. Seveda imamo vinogradniki preko svojih odborov velik vpliv na poslovanje kleti oziroma našega kmetijskega kombinata. Odkupne cene grozdja določa vinogradniški odbor, ki sodeluje pri vseh pomembnih odločitvah. Naše sodelovanje temelji na zaupanju, ki ga gradimo več let in brez katerega ne bi dosegli takih uspehov.« »Viktor Borko: »Podobno kot na Primorskem, je tudi pri nas. Večina vinogradnikov na območju Slovinove kleti v Ormožu je vključena v organizirano proizvodnjo. Čeprav včasih kaže, da je poljedelstvo bolj donosno — trenutno največ iztržiš za sladkorno peso, ima vinogradništvo le bodočnost. V preteklih letih smo veliko vinogradov obnovili, najboljše obdobje je bilo med 1970 in 1980, ko smo obnovili povprečno po 25 hektarov vinogradov, okoli 300 ha je še starih vinogradov, nekaj pa je še površin,-ki bi bile primerne za vinogradništvo. Iz obnovljenih vinogradov dajemo vinogradniki naši kleti blizu 80 odst. pridelka, jaz obdržim doma le toliko grozdja, da imamo vino za domačo porabo, tako rekoč dam vse grozdje iz nekaj več kot 2 ha vinogradov v klet. Lani sem ga dal dva vagona in pol. Odkupno akontacijsko ceno grozdja smo lani določili že v času trgatve, znašala je nekajčez 41 dinarjev za kg, kasneje, pa smo jo povečali še za 15 do 32 dinarjev pri kilogramu, odvisno od sorte Dolenjci se izgovarjajo, da zadružništvo-ne zaživi tudi zato, ker so vinogradniške površine močno razdrobljene. To ne more biti ovira, kajti tudi pri nas so vinogradi majhni. V občini meri povprečni vinograd 28 arov, na našem območju pa 40 arov, vendar kmetje večino pridelka oddajo zadružni kleti. Mislim, da jezadružništvoedina perspektiva slovenskega vinogradništva.« OSNOVNI CILJ STA DOHODEK IN KMETOVA SOCIALNA VARNOST Leon Frelih: »Edini model nadaljnjega razvoja slovenskega kmetijstva je prav gotovo zadružništvo in • pri tem ni pomembno, s čim zadružnik sodeluje v orga-nizirni družbeni 'proizvodnji, ali je to mleko, meso, krompir, pšenica ali grozdje. Osnovni cilj sta dohodek in kmetova socialna varnost Res je bilo vinograd- ništvo nekaj časa na stranskem tiru, vendar se stvari na tem področju spreminjajo. Seveda pa si moramo v Sloveniji priti na jasno, kje se bomo v posameznih področjih ukvarjali z vinogradništvom, kje s poljedelstvom in živinorejo in kje z drugimi kmetijskimi panogami. Za vinogradništvo je treba usposobiti tiste površine, ki so za to primerne, ne pa vinograde širiti na zemljo, ki je primerna za drugačno kmetijsko obdelavo. Seveda je treba za obnovo vinogradov in za pridobivanje novih vinogradniških površin na za to primernih zemljiščih zagotoviti enake pogoje, kot veljajo za vse agromelioracije. Eden glavnih pogojev pa je zagotavljanje potrebnega denarja. Seveda je prvi pogoj za vlaganja v razvoj vinogradništva tržnost. Pri vključevanju kmetov v zadrugo velja načelo prostovoljnosti, v zadrugo ne silimo nikogar, ko pa se kmet odloči za zadrugo, se mora ravnati po zadružnih načelih, kajti zadruge upravljajo kmetje s tam zaposlenimi delavci. Modeli zadružništva v Sloveniji so jasni, že sedaj imamo veliko dobrih zadrug in po teh se moramo ravnati in s pridom izkoriščati njihove izkušnje. Izkazalo se je, da se v zadružništvu interesi seštevajo, torej se dolenjski kmetje ne morejo vključevati v zadrugo samo z živinorejo ali kakšno drugo kmetijsko panogo, grozdje bodo pa zadržali le zase. To bi bil sistem pridobivanja ekstra dohodka, kar ni združljivo z zadružništvom. Tudi na Dolenjskem se morajo dogovoriti, kakšen je pomen vinogradništva v okviru celotnega kmetijstva. To naj razčistita družbenopolitična skupnost in Kmetijska zadruga Krka.« Fedor Pirkmajer: »O tem, ali je družbeno organizirana proizvodnja grozdja perspektivna ali ne, nima smisla razpravljati, o tem dileme ni. Večina slovenskega vinogradništva je družbeno organiziranega. Samo s takim načinom je možno pridelovati kakovostna in vrhunska vina v količinah, ki so zanimive za trg. Vse drugo je drobnjakarstvo, ki bi, če bi prevladalo, peljalo slovensko vinogradništvo v smrt. S tem pa ne zanikam, da je nekaj izjem in da so nekateri posamezniki, ki sami kletarijo, dosegli vrhunsko kakovost. Vendar je to v Sloveniji le kapljica v morje. In ker je zadružništvo edina možna pot slovenskega vinogradništva, je treba pritegniti čim več vinogradnikov.« Martin Plut: »Belokranjski vinogradniki smo že pred več kot pol stoletja spoznali, da za razvoj vinogradništva pri nas nujno potrebujemo zadružno klet. Zato smo jo začeli graditi v Metliki. Razvoj vinogradništva je podpirala tudi država, cepljenke za obnovo vinogradov smo dobili zastonj. Seveda pa smo o taki kleti, kakršno imamo v Metliki sedaj, lahko samo sanjali. Brez naše kleti si belokranjskega vinogradništva ne moremo več predstavljati, brez kleti bi se vrnili za sto let nazaj. Tudi Društvo belokranjskih vinogradnikov dobro sodeluje z Vinsko kletjo in zadrugo ter podpira to usmeritev. Vendar smo Belokranjci od nekdaj imeli svoje zidanice, kjer smo tudi kletarili in tudi danes vinogradniki ne damo vsega grozdja v klet, damo pa ga večino. Mi moramo kletarili, da imamo veselje z vinogradništvom, kajti tudi to je nekaj vredno, da si iz soda natočiš svoje vino.« HMELJNIK JE SLABO GOSPODARIL Vili šiško: »Ko sem se pred 15 leti odločil za vinogradništvo, sem sklenil, da ne bom kletaril. Dejal sem si, da raje obdelujem pol hektara vinograda več, kot da bi še kletaril Najprej sem grozdje dajal Agrokombinatu Krško, potem Hmeljniku, kjer pa so slabo gospodarili in tudi vinogradniki nismo mogli računati na kakšno pomoč in napredek. Ko je Hmeljnik prišel pod metliško klet, so se mnogi vinogradniki bali. da bodo z nami ravnali mačehovsko, vendar je tila bojazen odveč, do nas imajo pošten odnos, celo zavarujejo nam pridelek, česar prej nismo bili deležni. Mislim, da bi se še več dolenjskih vinogradnikov vključilo v organizirano proizvodnjo, če bi pospeševalci novomeške zadruge bolje delali. Vedeti je tudi treba, da zgledi vlečejo. Od 44 ton grozdja, kolikor jih je metliška klet odkupila z novomeškega območja, smo jih kar 25 ton dal’ vinogradniki iz naše majhne vasi Hrastje pri Orehovici!«. Jože Starič: Za območje KZ Krka lahko rečem, da upada zanimanje za vinogradništvo. Medtem ko je bilo pred petimi leti pri nas še čez 1500 hektarov .vinogradov, je zdaj ta površina precej manjša. Vzroke ža to lahko iščemo v naših proizvodnih usmeritvah. Prete- -hF3 v.i Jf *■ :PHir /L;" 91 - * | Kg; ■Sjg-L ’ •jm .-S*«*? Smm M - w, žni vir dohodka naših kooperantov pomeni namreč živinoreja — okoli 80 odst., medtem ko je vinograd ništvo drugotnega pomena. Tudi v naši zadrugi vinogradništvo sploh ni bilo organizirano. Tozd Hmeljnikle namreč začel delovati šele leta 1979, prej pa je bil P0(^ ljubljanskim Unionom. Zavedamo se, da bi lahko tudi vinogradništvo bolje vključili v zadrugo, vendar * kratkem času ni mogoče veliko narediti. K težavam P*, bržkone prispevajo tudi težave pri obnovi vinogradov-Ta je vedno dražja in seveda je tudi interes zanjovedflO manjši.« Cilka Anžič: »Cilj slovenskega vinogradništva mora biti obnova vinogradov na za to primernih površin«1-Seveda pa moramo na teh površinah poskrbeti» primerno količino in predvsem kakovost. Te # bomo lahko dosegli le z družbno organizirano P*' oizvodnjo, za katero smo se opredelili, ko je bilo vin°Sr radništvo praktično na tleh. In stakim načinomsrno*' dosegli pomembne uspehe v Sloveniji. Na Dolenjske*! pa razvoj ni šel v korak s časom, čeprav bi tam moral'' biti edini proizvajalci dolenjskega cvička, ki bi gaseV da moralo biti dovolj za slovenske potrebe. Kot pasm° videli pri drugih, je pogoj za tako zaščito in P' oizvodnjo vina tudi vinska klet.« Jože Unetič: »Tudi v društvu dolenjskih vinograd niKov se zavedamo, da je na našem območju velik premalo družbeno organiziranih vinogradnikov. T°le po svoje tudi razumljivo. V glavnem gre za majl’ne površine do 50 arov; večina lastnikov teh vinograd sploh ni kmetov, ampak so vikendaši. Mi bi sicer ra° videli, da bi bili tudi ti vinogradniki vključeni družbeno organizirano proizvodnjo, vendar so * doslej pogoji za to slabi ali celo nesprejemljivi. Zavz*" mamo se za to, da bi tudi ti vinogradniki dobili kredi in bili tako tesneje povezani z zadrugo. Pa.še to-vinogradi so na tistih površinah, kjer ni možna nobe drugačna obdelava, so pa skrbno in dobro obdelaj Vsekakor ti vinogradi tukaj so in jih ne moren1 prezreti.« V PETIH LETIH SE JE GROZDJE PODRAŽILO LE ZA POLOVICO •Janez Gačnik: »Društvo dolenjskih vinogradnikov^ lahko več naredilo za povezovanje svojih članov kmetijskimi organizacijami. S tem bi bila omogoča večja pridelava pa tudi boljša kakovost. Za našo vins kletje sicer vseeno, ali imamo cvička 100 vagonoW ali manj, radi bi, da bi se tudi Dolenjska vinogradnik bolj razvila. Je pa res, da je bilo preteklo obdobje v prej kot rožnato. Vinogradništvo je bilo zapostavljef1 ' saj ni bilo kreditov, cene grozdja so se v zadnjih pa letih povečale le za 50 odst., vtem času pa so cene gn ojil zrasle domala za šestkrat, za petkrat so se P° večale cene kmetijske mehanizacije, pa tudi dr°S kmetijski pridelki so se v tem času podražili za trikf ali celo šestkrat. Če se spet povrnem k naši kle • potem lahko rečem, da smo se držali delitvenihrazrn rij. Vendar je pri tem trpela tudi klet, saj ni ustvarja toliko dohodka, da bi lahko več odvajala za akum°13 cijo. Lahko zatrdim, da bi pri nas imeli enak odnos tu do vikendašev, vprašanje je le, kako se bodo odlov ' Ponujamo jim enake ugodnosti in pogoje pri kredu kakor vsem ostalim. Mislim, da bi morali v tej sm iskati poti za večje sodelovanje z vinogradniki m tudiz društvom. Nihče pa seveda ne zanika, da so dolenjs vinogradniki doslej veliko vlagali v vinograde, da dosegli tudi neko kakovost. Vprašanje pa je, kakšna) prihodnost takega vinogradništva.« Cilka Anžič: »Na vseh takih srečanjih, kakršno je ^ daj, je bilo v zadnjih letih slišati, da je kvaliteta vina s ba. Naj postrežem s podatki. V Dolenjskem vinogr niškem društvu je 1500 članov, samo 600 članov Pa^ bilo tako prepričanih o kakovosti svojega vina. ds vička 24 0 ga poslali na degustacijo za teden dolenjskega c1 Toda od teh 600 vzorcev je na koncu ostalo le še kolikor toliko primernih za kasnejši nastop Zdal V poglejte, koliko dela je tu izničenega, pa tudi dena Znano je namreč, da je bilo v zadniih letih veliko dena' rja vloženega tudi v zasebne vinske kleti. Rezulta11 P niso temu primerni. Ne rečem, da vinogradnik nes imeti zase nekaj svojega vina, toda glšvnino švoja!^ pridelka naj bi oddal v zadružno klet, kier zagotovljena tudi primerna kakovost. Nelogično se zdi tudi. da je od 500 do 600 vagonov grozdja kol^j(1 ga pridelajo na novomeškem območju, samo kaks ^ 50 vagonov tržnih prsežkov. Ti podatki se nanašaj0 novomeško občino, kjer je sicer vpisanih v reg1 pridelovalcev kar 350 vinogradnikov, da ne g°vonra 1.500 članih društva. Zato se pridružujem vsem ^ lim in pozivam, da je treba tudi na Dolenjskem več rediti za povezovanje -vinogradnikov. In vinogr^ ništvo ne sme biti samo del kmetijstva. °bravnacje| posebej in sam kmetijstva.« zase. ampak kot sestavni PONEKOD SEKAJO VINOGRADE A, Franc Bezjak: »Slovin Bizeljsko je nosilec yinogr ništva na našem območju. Pri nas je 1100 hektar vinogradov, od tega le sto ha v družbeni lasti V le 1970 do 1980 so kmetje preko naše TZO Koop°raCl^ obnovili 450 ha vinogradov, 250 pa še brez družbe^ pomoči: v dolenjskem okolišu smo obnovili 150 Imamo tudi tri primere skupinske obnove in nekaj P oizvodnih vinogradniških skupnosti. Po letu 1980 P3^. več zanimanja za obnovo vinogradov, še več. neka kmetje vinograde celo sekajo. Čeprav imamo P^ n že dalj časa urejene dohodkovne odnose in vsako že pri odkupu kmetom plačamo najmanj proizvod •S;:**! '• Msm 4».. mfl Fedor Pirkmajer David Šinigoj Milan Pintarič Milan Jakopin Jože Starič Julij Nemanič Leon Frelih Darko Marjetič padno galvansko vodo, kot pa naravni vodotok,« so zapisali kemiki iz Maribora. Poseben diagram nazorno pokaže, da je reka Savinja z veliko vsebnostjo cinka (celjska Cinkarna) najpomembnejši vir onesnaževanja Save s to kovino: 1.200 mikrogramov cinka na liter vode! Še pri brodu v brežiški občini je v Savi več cinka, kot ga je med Litijo in-Zidanim mostom. Do tu bi bila koncentracija cinka še nekako znosna, za Zidanim mostom pa so razmerja nedopustna. MED TEŽKIMI KOVINAMI NAJVEČ SVINCA Poleg tega so kemiki iz Maribora s plinsko kromatografijo in kombinacijo masnega spektrometra v Savi kot za stavo odkrivali med organskimi primesmi prevladujoče ostanke nafte in njenih derivatov, predvsem v obliki alifatnih ogljikovodikov (parafinov). Pesticidov in PCB sicer občutljivi detektor za zajemanje elektrpnov ni mogel dokazati, kar pa ne pomeni, da jih v Savi ni. A k temu se bomo še vrnili. Med težkimi kovinami je največ svinca v predelu med Litijo in Trbovljami (99 g na kg). To za tri- in večkrat presega naravno navzočnost tega elementa v vodi. Največ ga je prav pri Trbovljah. Od pisane druščine elementov, ki so jih merili, je bilo le arzena manj od naravnih primesi. Pač pa jeza 10-krat višja vsebnost kadmija. Pri Impoljci je, kar pripisujejo zlasti močno prisotnemu odlaganju sedimentov, mnogo kroma. Tod se nasploh odlaga mnogo toksičnih snovi. Zanimive, vendar zaskrbljujoče so raziskave in primerjave vsebnosti teh snovi v mesu rib. Tako so odkrili najvišjo koncentracijo PCB na območju Radeče — Impoljca, kjer znaša za Zidanim mostom kar 110 do 380 mikrogramov na kilogram ribe. Na ostalih odjemnih mestih so bile ugotovljene količine PCB bistveno nižje. Kaj pomenijo ti mikrogrami PCB? Naši predpisi previdno molčijo o bifenilih, tako glede rib kot živil. Normativi v drugih deželah'pa so različni. Ponekod še dopuščajo celo 2,0 miligrama na kilogram, do 5,0 mg PCB v maščobi, kolikor znaša ta normativ v literaturi ZDA. V Savi ulovljene ribe torej še ne dosegajo teh koncentracij. Omenjenih 380 mikrogramov PCB na kilogram, izmerjenih v ribi, ulovljeni med Radečami in Impoljco, vseeno opozarja na preobremenjenost reke Save s to nevarno snovjo. STRUPI SE SEŠTEVAJO Onesnaževanje Save_____________________ KAR PRAV JE, DA RIBE NE ZNAJO JOKATI Zadnje čase je mnogo besed o nesrečni Krupi, belokranjski rečici, ki je po človeških merilih za dolgo zastrupljena z zgloglasnimi polikloriranimi bifenili (PCB). V (ne)varstvu voda je žal tako, da javnost vzburijo šele katastrofe kot. npr. minulo zimo naftni madež na Savi pri Beogradu, nesreča cisterne blizu krškega vodovodnega zajetja, Iskrina nemarnost s kurilnim oljem pri ljubljanskem vodovodnem zajetju itd. Kaj pa počasno, a zato nič manj zanesljivo umiranje naših drugih rek? Ali navček zvoni le molčečim ribam, ki pač ne znajo govoriti, ali nam vsem? Kako ni vse prav z našo najdaljšo reko, so pred tremi leti spoznali tudi župani največjih mest ob njenem porečju. Kot se za jugoslovanske razmere spodobi, so z vsem spremljajočim pompom podpisali poseben družbeni dogovor o varstvu Save. Nekateri pa delujejo tudi konkretno. Značilen primer prihaja iz Posavja in Zasavja. Tamkajšnja ribiška odškodninska komisija je lani založila okrog 2 milijona (nova, kajpak) dinarjev za posebno raziskovalno nalogo, da bi slednjič črno na belem ugotovili, kaj je z njihovim največjim ribolovnim revirjem. V Mariboru so„ nedavno opremili sodoben sanitarni kemični laboratorij, tamkajšnji strokovnjaki so izrazili zanimanje in posel je bil sklenjen. Letos 15. januarja je s podpisom docenta dr. in dipl. inž. kemije Mirana Medveda in še petih njegovih kolegov naročena študija prispela v Posavje. Ribiči so konec februarja v Hotemežu pri Radečah pripravili poseben posvet za osem občin. Na sestanku niso manjkali predsedniki občinskih izvršnih svetov in predstavniki nekaterih republiških organov. Ribiče muči temeljno vprašanje: so savske ribe še užitne ali ne? Povsem nedvoumnega odgovora, kategoričnega da ali ne, sicer ni bilo. Celo sam republiški inšpektor, sodelavec komiteja za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Janez Černač, ki je tudi velik ljubitelj narave, je oporekal študiji sodelavcev inštituta »Rudjer Boško-vič« iz Zagreba, o kateri smo pisali pred leti. Menil je, da se zagrebški strokovnjaki niso držali slovenskih določil zakonodaje. Tajnik posavske odškodninske komisije Franc Hruševar iz Sevnice pa je po drugi strani trdil, da hrani doma sedem dopisov iz Zagreba, kjer dr. Kezič, ki je na teh vprašanjih doktoriral, pravi, daje ena riba iz Save bolj škodljiva, kot če bi popili milijon litrov umazane savske vode. KISLA REKA Bralcem bomo prihranili suhoparni tehnični jezik o uporabljenih metodah in utrujajočih meritvah, čeprav so nekatere na moč zanimive. Mariborčani so lani določili 15 odjemnih mest za vzorce. Prvo je bilo 100 m nad litijskim mostom na levem bregu Save, skrajnato-čka pa pri brodu blizu Jesenic v brežiški občini, Vključena je bila tudi Krka pod izlivom in izliv Mirne. Merili so kislost rečne vode pri danih temperaturah, rečne usedline v globini med 10 in 15 cm. V njih so našli rjavkasto do rjavo zeleno mivko, ki je od Litije do vasice Sava vsebovala še črno primes, značilno za komunalne odplake. Od Zagorja dalje, torej skozi zasavske premogovne revirje, je te usedline spremljal zloglasni premogov prah z velikostjo zrn od 0,5 do 1 mm. Strokovnjaki so izbrali celo metodo dvojnega vzorčenja sedimentov, to pa zato, da bi odvrnili pripombe, zaradi raznolikosti oblike savske struge. Med raziskovalno nalogo so v Savi ulovili 57 rib, večinoma mrene, podusti in klene. Kemijsko so preiskali 23 rib s povprečno standardno dolžino 33 cm in povprečno težo 686 g, v starosti od 6 do 10 let. Pri ocenjevanju kakovosti savske vode so se strokovnjaki prvič zamislili. 2e prosto oko opazi motnostz veliko množino raztopljenih delcev. Med njimi je nekaj značilno kosmičastih, ki potrjujejo fekalno' poreklo s prevladujočimi organskimi oborinami Pri rečici Reka (usnjarna v Šmartnem) je v vodi le 2,5 mg prostega kisika na liter vode, pri Sevnici (izliv Sevnične ob bližnjem Jugotaninu) pa 2,8, to pa kaže. trdijo mariborski strokovnjaki, na velik vpliv odplak in praktično mrtvo ribiško območje! Številne tabele v študiji kažejo velika odstopanja v koncentraciji toksičnih elementov. Baker je v visoki koncentraciji v Savi vse od rečice Reke, še posebej pri Sevnici. Navzočnost bakra je tod višja, kot to določajo veljavna merila in'strokovna navodila. Zavod iz Maribora je, kjer se je le dalo. izsledke primerjal z evropskimi rekami in s svetovno literaturo. »Sava je po teh primerjavah po izlivu reke Reke prej primer za od- V tej raziskovalni nalogi so preverili tudi vsebnost aromatskih ogljikovodikov v mesnem tkivu rib. Niso bile večje od 1 miligrama na kg ribe. Če bi bilo samo to, bi takšno ribo lahko mirno dali 'na krožnik, saj to količino dovoljujejo celo strogi nemški predpisi. Nevarnost je v tem, da se škodljive snovi seštevajo. Franc Potočnik, gospodar sevniške ribiške družine, sicer pa Mirenčan, po stroki biolog in sodelavec univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani opozarja, da je treba pri neoporečni ribi. samo taka sme na mizo, vse težke kovine in ostale obremenilne snovi seštevati. V savski vodi ujetih ribah to vse skupaj lahko doseže opazni del teže take ribe! »Zanesljivo boste končali na oddelku z?, zastrupitve kliničnega centra, če vas prej ne pobere,« opozarja Potočnik. In kaj bodo omenjeni izsledki ribiški odškodninski komisiji? Boj z onesnaževalci je hud. Ribičem ni zgolj do odškodnine, raje bi čisto vodo ter zdrave ribe in floro v njej. Boj pa je neenak. Biolog Potočnik je zbranim sevniškim šolarjem 7. razredov osnovne šole na biološkem dnevu ob sevniškem ribniku predzadnjo sredo dejal, da je minulo zimo krška jedrska centrala nekaj časa mirovala. Savska vodajeimelatakrat okrog 0°C. Iz dispečerskega centra je prišlo povelje, »z vso zmogljivostjo — ne glede na okolje.« Mrzla savska voda, pretok je bil izredno nizek, je dosegla temperaturo subtropske reke. »Sredi zime bi v njej lahko gojili pi-ranhe,« je skušal biti nazoren biolog. Sevniški šolarji pa so bili še polni vtisov iz Jugotanina, kjer so jim zagotavljali, da teče iz tovarne 100-odstotno čista voda. V omenjeni mariborski študiji in študiji republiškega zavoda za ribištvo pa piše. da ob izlivu Sevnične niso našli niti enega živega mikroorganizma!? Kruta realnost sega od ene ure pouka do druge. Sicer pa zakaj nemške cisterne potrpežljivo čakajo v Sevnici, da jim nalijejo kemikalije? Franc Potočnik mirno odgovarja: »Ker jim v Nemčiji takšnih strupov enostavno ne dovolijo proizvajati.« Te drage raziskave pa odpirajo tudi nekaj svetlih točk. Med drugim dokazujejo moč narave, ki vseeno skuša izravnavati neljube danosti Od enega pritoka do drugega namreč nekatere stvari varirajo, to pa pomeni, da bi tudi le en onesnaževalec manj pomenil mnogo. Človek bi moral naravi pri tejsamoočiščevalni vlogi pomagati. Pogojnik je. žal. huda ovira. Maks Podlesnik, predsednik pdsavske ribiške odškodninske komisije, navaja podatke, da seje Ljubljana obvezala vložiti v čiščenje odplak reci in piši 62 starih milijard. Bojda so jih »realizirali« le nekaj, učinek pa je kajpak ničev. Včeraj pa so zvonili preplah, ker jim teče p'etrolej domala v vodovodno zajetje. ALFRED ŽELEZNIK Franc Bezjak Jože Unetič Martin Plut rok° S° ne* nismo izvajali nobenih sankcij. Da lah.6ve v Zv6z's cvičkom ne bi bile videti tako tragične, ton ° POVern’ t*3 Pri nas odkupimo okoli 500 do 1000 9rozdja za cviček. Čeprav je cviček namizno vino z rijo ^afekim poreklom, torej sodi vino v nižjo katego-Pl °* bizeljčan, ki je kakovostno vino, grozdje sd mo P° enaki ceni. Tudi to je ena izmed oblik ® bude za proizvodnjo cvička,« « Jakopin: »Ne morem reči, da je imela občinska srno v'n°9rac|ništva neki poseben odnos. Mi sprejeli politiko, kakršno je vodila zadruga, ništ V° Pa *e’ da te v zadnjih letih interes za vinograd-kasn°.uPadal. Bilo je več družbenih površin, ki so bile ?ča razPr°dane. Seveda razdrobljenost onemog-re . el<0r>omsko proizvodnjo. V novomeški občini je Sam an'^ 405 pridelovalcev grozdja, toda lani jih je ob ° priiavil° tržne presežke. Da le ne bi preveč pr *a^' našega vinogradništva, naj povem, da je tudi 6) vino9radov nastalo na opuščenih zemljiščih, (ja 1 Vl^endi so bili zgrajeni na slabši zemlji. Res pa je, d0sPrave9a sodelovanja med društvom in zadrugo j. e* n' bilo. Bilo bi pa potrebno, če naj bi res prišli do da i,da k' imel° naše vinogradništvo tudi večji gospo-lahk POmen' Kar pa zadeva našo bodočo politiko, dol ° redern' da bo v prostorskem planu tudi ceno, kje bomo imeli vinograde.« je 1!!. ^arjetič: »Na območju Agrokombinata Krško Pr .9 ha vinogradov, od tega 800 obnovljenih, 570 v nih or9anizirani proizvodnji. Z obnovo družbe-vinogradov smo pri nas začeli poletu 1964, to pa je obn tud' obnovo zasebnih. V zadnjih letih pa je Ve-. va zastala. Cviček je naš osnovni proizvod, in tudi o vinogradov imamo na dolenjskem oh ločju, s| . i,pa v bizeljsko-sremiškem. Tudi ob količinsko * letinah, kakršna je bila lanska, imamo nalovljenega dovolj grozdja in to tudi opravičuje ^aPa Vla9anja v Povečanje kletnih in polnilnih Prih'"'3 ^nz'^: “Danes smo že večkrat slišali, da je odnost vinogradništva v družbeno organizirani pr-Piza - ' *n pr'tern n' Porrrembno, kako se taka orga- hl0vCl,a irrienuje. Zato bi rada odgovorila predstavniku Polit e3 rnes,a' da rnora imeti tudi občina izdelano So 0 do vinogradništva. Še več, občina je a9ovorna za razvoj te veje kmetijstva.« §tv*dor pirkmajer: »Jasno je, da je rešitev vinogradni-luje j19 ^°*eniskem v krepitvi zadružništva. In tako de-bj|Q Udi Društvo belokranjskih vinogradnikov. Prav bi brušt^3 k' ^a P°snemali tudi na Dolenjskem. Kajti g0 v° n® sme biti agencija za prodajo odprtega vina S|aQlncem. To bi bilo za razvoj vinogradništva zelo Se Nadaljnji razvoj vinogradništva mora postati orrioavn' del planov v občini in regiji. Zato je treba Pok or9an'zirano obnovo, da bodo vinogradniki alj 11 Vsaj enostavno reprodukcijo, in preprečiti nad-bi|Q Učenje vinogradniških površin. V zadnjih letih je Vir, V Sloveni)i skrčenih kar 1500 ha vinogradov. tak°9radništvo in vinarstvo morata imeti v naši družbi bi ^Položaj kot ostale kmetijske panoge. Vinogradniki b0c,e cPorali pogodbeno vezati na zadruge, le tako razvo Se,3i 'n Pano9' orno9°č'li obstoj in nadaljnji VINOGRADNIŠTVO JE LE DROBEC KMETIJSKE PROIZVODNJE Leon Frelih: »Danes imamo sproščene cene vina, torej ni moč pričakovati, da bodo prihajala sredstva za obnovo vinogradov iz skladov. Za to preprosto ni denarja. Lahko pa uporabljamo sredstva za agromelioracije, in to je prvi ukrep v tem letu. Nerealno je pričakovati, da se bo obrestna mera zmanjšala prav za vinogradništvo. Če tega nismo dosegli za živinorejo in še za kakšno drugo panogo ne, potem je tudi tu ne bomo. Prav tako ni moč pričakovati, da bomo sredstva Skladov porabili za regresiranje. Interes členov reprodukcijske verige bi moral biti tak, zlasti predelave in trgovine, da bi vlagali v razvoj panoge. Sicer bomo samo obnovili in pridobili nove vinograde, cena pridelave pa bo dražja.. Kar zadeva Društvo dolenjskih vinogradnikov, lahko rečem, da bo moralo to društvo izdelati svoj odnos do družbeno organizirane proizvodnje. Zdi se mi popolnoma nemogoče, da tisti člani tega društva, ki sicer niso dohodkovno odvisni od zemlje in vinograda, postavljajo nemogoče zahteve glede odkupnih cen. In ker niso eksistenčno odvisni od tega, lahko tudi špekulirajo s cenami grozdja in s tem seveda tudi vina. To pelje v tako zemljiško politiko, ki bo posegala tudi v lastništvo. Tega pa si nihče ne želi. Če se društvo do vsega tega ne bo opredelilo, potem je v nasprotju s kmetijsko politiko in tudi s celotno politiko gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Vendar morata tudi občina in zadruga imeti izdelane koncepte. Ni se mogoče izgovarjati na nejasne zamisli in osnove pa tudi na deleže, ki naj bi jih imelo vinogradništvo v celotnem kmetijstvu. Čeprav obsega vinogradništvo dohodkovno samo tri odst. vse kmetijske proizvodnje, ga je še vedno vredno vključiti v celotno kmetijsko bilanco.« Cilka Anžič: »Dolenjci morate biti pozorni na pravi sortni izbor, bolj spoštovati roke trgatev, rez mora biti taka, da bo pridelek količinsko manjši in bolj kakovosten. Sploh je potrebno zagotoviti take količine vina, da bodo pokrite potrebe slovenskega trga in bo ta znamka vina tudi tako zaščitena, kot so druge. Kajti v zadnjem času se že pojavlja konkurencaz juga, ki pri nas prodaja podobna vina z nizko alkoholno stopnjo in so po okusu podobna cvičku.« Franc Bezjak: »Res si moramo z vsemi silami 'prizadevati, da bomo cviček ohranili in mu vrnili njegov nekdanji ugled.« Viktor Borko: »Mi se ne moremo kosati z južnimi vinogradniki, kjer pridelajo tudi po 30 ton grozdja na hektar. Prodrli bomo samo s kvaliteto, saj je pri nas moč pridelati kakšnih 10 ton na hektar. In to mora biti usmeritev za vso Slovenijo. Pri nas se tega-zavedamo, zato praktično ni kršilcevobčinskegaodlokanazačet-ku trgatve.« Milan Pintarič: »Če hočemo razvijati kmetijstvo, bodo morali odločujoči dejavniki temeljito razmisliti o sedanji naložbeni politiki. Za nas lahko rečem, da se na novo srednjeročno obdobje ne pripravljamo kdove kako optimistično. Če mora kmet v triletnem moratoriju odplačevanja kredita z obrestmi izplačati celotno glavnico, potem prav gotovo ne bomo dosegli večjih vlaganj. Rešitve bo treba najti, sicer bomo zapravili v našem kmetijstvu vse tisto, kar smo dolga leta z velikimi napori in odpovedovanji zgradili.« Janez Gačnik Viktor Borko Nuklearna elektrarna Krško p.o. Vrbina 12, 68270 Krško objavlja prosta dela in naloge: 1. vodje službe za plan in analize 2. referenta uvoza 3. kuharja 4. voznika avtobusa — kamiona 5. hišnika Pogoji: pod 1.: — opravljena ekonomska fakulteta — 42 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece pod 2.: — opravljena II. ali I. stopnja fakultete— ekonomske ali tehnične smeri — 30 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — dovoljenje za delo v zunanji trgovini — aktivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 3.: — KV kuhar — 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca pod 4.: — VKV/KV voznik (avtomehanik) C, D in E kategorije — 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca pod 5.: — VKV/KV delavec strojne ali elektro smeri — 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh od dneva objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 235/14-85 Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o. Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto, Gubčeva 15 komisija za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb GG Novo mesto objavlja prosta dela in naloge opravljanje strojepisnih del Pogoji: — administrativna šola (III. stopnja strokovne izobrazbe) — 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom — s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, DSSS, Novo mesto, Gubčeva 15, kadrovski službi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri. 237/14-85 anovoles lesni kombinat nsola novo mesto-straža Izid javnega natečaja V 6. številki Dolenjskega lista je bil objavljen javni natečaj za izdelavo predloga spominskega izdelka ob 40. obletnici Novolesa. Vsem, ki steses svojimi predlogi udeležili javnega natečaja, sporočamo, da je komisija prispele predloge pregledala in ocenila in da od prispelih predlogov nobeden ne ustreza kriterijem in vsebini razpisa. Zato komisija ni podelila nobene od napovedanih nagrad. Predloge lahko dvignete v Novolesu, TOZD BLP, Cesta Komandanta Staneta 38, Novo mesto — ekonomska propaganda. Hvala za sodelovanje! Komisija za poslovno-propagandno dejavnost pri odboru za organizacijo praznovanja 40. obletnice Novolesa Krka, tovarna zdravil n. sol. o. Novo mesto TOZD Zdravilišča — Zdravilišče Dolenjske Toplice objavlja dela in naloge — 2 redarjev — reševalcev za delo na športnem bazenu in — maserja v zdravstveni službi Zaposlitev redarjev-— reševalcev je sezonskega značaja, predvidoma od 15. 4. do septembra. Prednost pri izboru bodo imeli delavci s končano III. stopnjo strokovne izobrazbe zdravstvene smeri. Za opravljanje del maserja se zahteva III. stopnja strokovne izobrazbe (bolničar — maser) in 1 leto delovnih izkušenj. Zaposlitev bo za določen čas, nadomeščanje delavca v času služenja kadrovskega roka. Kandidate, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja, vabimo, da oddajo pisne prijave v kadrovsko službo delovne organizacije (68000 Novo mesto, Cesta herojev 45) v 8 dneh. Na istem naslovu lahko dobijo tudi vse informacije. 240/14-85 Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško TOZD TES Brestanica objavlja prosta dela,in naloge: odvzem lepenke pri zlagalnih napravah kartonskega stroja — 18 delavcev Pogoji: končana osnovna šola, delo v treh izmenah. transport in mletje odpadkov — 2 delavca Pogoji: končana osnovna šola, izpit za voznika viličarja, delo v treh izmenah. serviranje malice — 1 delavka Pogoji: končana osnovna šola, zdravniško potrdilo za opravljanje del z živili, delo v treh izmenah. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čass polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh na naslov: TOZD Tovarna embalaže Senovo, 68280 Brestanica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. 238/14-85 SOZD Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja — Trbovlje Rudnik rjavega premoga Kanižarica Črnomelj komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: knjigovodja osebnih dohodkov pomočnik skladiščnika in opravljanje administrativnih del v komerciali Pogoji: Pod 1: končana ekonomska srednja šola, delovne izkušnje pri opravljanju knjigovodskih del. Pod 2: končana ekonomska srednja šola ali srednja šola družboslovne smeri, delovne izkušnje pri opravljanju podobnih del in nalog ter znanje strojepisja. Stanovanj nimamo. Izbrana kandidata bosta združila delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku objave. 239/14-85 Komisija za delovna razmerja delovne organizacije DANA — tovarna rastlinskin specialitet in destilacija Mirna razpisuje ■ in objavlja na osnovi 78. člena statuta in 5. člena Pra'/ . ka o delovnih razmerjih naslednja prosta dela in nalog I. razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodenje proizvodno-tehničnega sektorja 2. vodenje gospodarsko-računskega sektorja 3. vodenje splošnega sektorja (ni reelekcija) Pogoji: Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje: — imeti morajo visoko ali višješolsko izobrazbo, in sicer pod 1.: kemijske ali živilske smeri pod 2.: ekonomske smeri, pod 3.: pravne, organizacijske ali ekonomske smer. Kandidati morajo imeti najmanj 3-letne delovne kušenje pri opravljanju enakih oz. podobnih delo podobnih deiovi ■■■ nalog. Mandat za delavce, ki imajo posebna pooblasi traja 4 leta. II. objavlja potrebe po novih delavcih: 1. skladiščnika v embalažnem oddelku, 2. KV elektrikarja — šibki tok, 3. 2 vratarja — čuvaja. P°90ji: leti pod 1.: srednja izobrazba ekonomske smeri in dve delovnih izkušenj, ih pod 2.: KV elektrikar šibki tok in eno leto delovn izkušenj, pod 3.: srednješolska izobrazba. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polm^1 delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj na razpis in objavo vlože pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po raZPls oz. objavi na naslov: »DANA- tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 226/14-85 Ki Ll Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško TOZD Transport * objavlja prosta dela oz. naloge za: voznik V. stopnje — za 1 delavca Pogoji: — strokovni izpit cestno prometne stroke — izpit B, C in po možnosti E kategorije — srednja šola III. stopnje kovinske ali avtomeharnen usmeritve — 3 leta delovnih izkušenj pri vožnji tovornega vozi nad 3,5 ton nosilnosti _ — odslužen vojaški rok — delo za določen čas za 1 leto Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprej® ma kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi oglasa' Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku ro ka za sprejemanje prijav. 232/14-85 industrija stavbnega litva 1310ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon: h. c. (061) 861-411 blaupunkt izdelki še vedno do 35% ceneje! Konsignacijska'prodaja: CV avtotehna. Titova 36, Ljubljana, tel.: (061) 317-044 14 {3 hrif‘dgG'dvfehjMegd%Sta PR UBRALI KNJIGA zenske lirike ®“'“rla„kn^a ,e te dni iz' de. q knjigo vezane bese-stihov 7 n,Z^ knj'9° ženskih venskih 0v°m »Lirika slo-'zbor p P®snic 1849 - 1984“-uredil ter^i' ie °Pravil- knjigo besedn L , napisa| spremno Doricah kratke podatke o severin 4 p,esmk in prevajalec ^ovpimn. - lz Novega mesta. v zaviH,da ie knji9°’ ki Je ®000 ldl)lv° visoki nakladi kocbek °d?.v< opremil Jure ie dal Fr,„ !cno Podobo pa ji rranc Lenaršič. je §l|e razvidno že iz naslova, slovenJL pd izboru upošteval mi leti. Se pravi od leta Hlllh Pr pg? ®rno.ve smrti, ko je svoje ?aan' °lb*avila FanY Hausmann, a kot prva slovenska pe-jaso’ d° danes- (Zanimivo je, i«u Pesmi Hausmannove prvič torei.v knjigi šele leta 1926, njeni tr'insedemdeset let po ^ohnriA rti’ izdal pa iih je dr lecje v krškem.) Sestavlja- sniškiK8srTli izbiral samo iz pe-je« u p zbirk in po tem »kriteri-dese,Vrs'il v knjigo enainpet-Pana Pesnic- Zadnja, še zasto-ižtlai’)e ^aja Vidmar, ki je lani Pa !p Pesr*iški prvenec. Sicer Sr,ištv s°dobno žensko pe-0štev° vec kot dostojno up-hekat 0 ^al v tem izboru ni nis0 eph avtoric, ker objave Posek dovolile. To velja še vfe, b°n° >aa Svetlano Makaro-iTio’re az katere si tako rekoč ne dob6 zamisliti celovite po-sn0va ®°dobnega pesniškega anJa pri nas nasploh. l84gr'ka slovenskih pesnic re,Tio1984“ J®, kakor prebe-s,rOor?3 0vitku knjige, manj kot rati f. Merjena antologija, hk-pa več kot samo pregled. Lahko jo obravnavamo tako ali drugače in prenekateri zagnani lovec na antologije bo tudi tako ravnal. Mi pa raje pritrdimo sestavljalčevemu hotenju in želji, da bi ne glede na stroga kritiška merila oblikoval cvetober ženskih stihov in ga ponudil bralcem. Predvsem to, poleg tega pa pripomogel, da bi se knjiga nekako oddolžila pesnicam in pesmim, ki so ostajale pozabljene pod naplavinami časa, a so imele v dobi, ko' se je rojevala lirika naših pesnic, svoj tehtni pomen. Izbor premerja dolga desetletja od prvih klic in zorenja do sadov raznovrstne, vsebinsko in slogovno bogate lirike naših ustvarjalk novejšega in najnovejšega časa. Na hitro se ozrimo še na delež in zastopstvo tistih pesnic v tej knjigi, ki so naše male, dolenjske gore list, ali pa so tu samo nekaj časa ustvarjale. Med temi moramo najprej omeniti Ljudmilo Poljanec, rojeno v Brežicah, potem Marico Cizerl — Strnad, ki je svojo življenjsko pot končala v Novem mestu, pa Ano Gale, ki je učiteljevala v Posavju in Ančko Salmič, ki je svoje življenje začela in končala v Leskovcu pri Krškem. Še živeče in snujoče pesnice, uvrščene v knjigo, so: Vida Brest (Majdo Peterlin) iz Šentruperta, ki je prve stihe napisala v partizanih, Asta Žnidarčič, ki se je rodila v Novem mestu, in Marjanco Kočevar, v Novem mestu udomljena Metličanka, če naštejemo le te, katerih »pripadnost« Dolenjski je povsem razvidna iz podatkov v tej knjigi. Že to more biti marsikomu zadostno priporočilo, da bo knjigo z zanimanjem vzel v roke. Predvsem branju — bolj kot literarnim kritikom in teoretikom — pa je ta cvetober stihov slovenskih pesnic tudi namenjen. I. Z. DVA KONDORJA Z znakom kondorja je pri Mladinski knjigi izšlo še dvoje del, izbor pesmi »Glas tišine« Antona Vodnika in roman »Molitev za moje brate« Mladena Oljače — in tako zdaj zbirka, ki naj bi z izbranimi deli iz domače in svetovne književnosti stregla zlasti bralnim potrebam srednješolcev, že zdavnaj pa je postala nepogrešljiva v slehernem količkaj omikanem domu, obsega dvesto petindvajset knjig, in po tej plati ji v slovenskem založništvu ne bi zlahka našli para. A. Vodnik sodi v ožji krog ustvarjalcev, katerim gre priznanje, da so s pravimi novotami oblikovali medvojno, se pravi novejšo slovensko poezijo. Izviren ni bil samo z vsebino pesniških izpovedi, temveč je svojim estetskim težnjam prikrojil tudi obliko pesmi, ki so kljub prostim kiticam in rimam izjemno ritmične, pa zategadelj veljajo za najbolj spevne v slovenski poeziji. V dvajsetih letih je Vodnik predstavljal vrh ekspresionizma v slovenski literaturi, pesniško pa je koreninil v novi romantiki, v njenih dekadentnih in simbolističnih prvinah. Motive ljubezni, smrti, letnih časov ali človekovega hrepenenja po popolnosti je sprva podajal s katoliško poduhovljenostjo, kasneje, ko njegova poezija zaradi prevlade socialnega realizma ni bila več deležna prvotnega odobravanja, pa so njegove pesmi razkrivale domala panteistično doživljanje sveta. Kondorjeva knjiga prinaša izbor iz vseh sedmih Vodnikovih pesniškiz zbirk, iz njih je zajemala Franca Buttolo, ki je prispevala tudi spremno besedo in opombe. Sicer pa je »Glas tišine« knjiga, ki je vredna pozornosti še zaradi obsežnega sklopa likovnih prilog; blizu dvajset jih kaže, kako se je sočasno z Vodnikovim pesništvom razvijal ekspresionizem v slovenski likovni umetnosti, Milček Komelj, ki je pripravil izbor slik, pa je v spremni študiji podrobno razčlenil stične točke pa tudi razlike med Vodnikovo poezijo in likovno umetnostjo iste smeri. M. Oljače »Molitev za moje brate« je zbirka Kondor prinesla v novem prevodu Bogdana Gradišnika, medtem ko je spremna beseda delo Aleša Debeljaka. Ta zagotovo najboljši roman bosenskega pripovednika ni bil deležen velikega odziva samo pri jugoslovanskih bralcih in kritiki, ampak je v poldrugem desetletju po izidu (1957) doživel prestavitev v številne tuje jezike. Razlog za to je na dlani: Oljača je eden prvih romanopiscev, ki so tvegali korak stran od črno-belega slikanja enobejevske tematike. V »Molitvi...« se je sicer epsko široko, a po drugi strani na moč tankočutno lotil življenjskih stisk človeka, ki gaje usodno izklesala revolucija, zatem pa hotenj ne more uskladiti s samim seboj, kaj šele z zahtevami novega časa. Obremenjenost z nekdanjimi početji je prehuda, zato izgublja tla pod nogami, doživi vrsto porazov in slednjič konča pod strelom bivše žene, konča na eni »izmed poti, po kateri tavajo tisti, ki ne verjamejo nobenemu in ničemur več« (A. Debeljak). n r iz izložbe "'"N V Čeprav smo po osvoboditvi dali industrializaciji domovine tako velik poudarek, pa so skoraj vsa družbena prizadevanja krenila le v razvijanje industrije, manj pozornosti pasmo posvetili raziskovanju njenih korenin, se pravi raziskovanju zgodovine industrije na slovenskih tleh. Zato ta del narodne zgodovine v primerjavi z drugimi področji ni dovolj obdelan, kar onemogoča, da bi zgodovinarji napisali zares celovito narodno zgodovino, ki si je brez poznavanja njene gospodarske osnove pač ni mogoče zamisliti. Pokojni zgodovinar dr. Jože Šorn je bil eden tistih slovenskih strokovnjakov, ki se je ukvarjal z raziskovanjem zgodovine neagrar-nih panog in je s svojimi raziskavami odprl mnoga še neraziskana področja zgodovine obrti, papirničarstva, manufakturne proizvodnje, prometa, rudarstva, fužinarstva, železarstva. S tem je ustvaril temelje za zaokrožen zgodovinski pregled nastanka in razvoja industrije pri Slovencih do ustanovitve Jugoslavije, ki ga je nameraval podati v monografiji. Za časa svojega življenja je pripravil za tisk prvo knjigo, v kateri je zajel začetke industrije na Slovenskem, vendar zanjo ni našel založnika. Čas in razmere v založništvu, ki so pač odsev splošnih razmer, ko obremenjenega narodnega dohodka ne razporejamo v zadostni meri na področja, ki so za nacionalno identiteto in samobitnost še kako pomembna, so krivi, da je knjiga izšla šele pred nekaj meseci,.torej več kot tri leta po avtorjevi smrti. Dokaz več, da iz naše zavesti izginja spoznanje, da narod, ki se ne uči svoje zgodovine in nanjo nič ne da, nima kaj pričakovati v bodočnosti? Za pomembno, a tržno najverjetneje nezanimivo založniško potezo se je ob finančni pomoči kulturne skupnosti Slovenije odločila mariborska založba Obzorja. Za tisk sta knjigo pripravila Jasna Fischer in Peter Vodopivec, ki sta vanjo vnesla potrebne spremembe in popravke. Delo je izšlo v zbirki Documenta et studia historiae recentioris. Jože Šorn v »Začetkih industrije na Slovenskem« podaja zgodovinski pregled 150- letnega obdobja gospodarskega razvoja od začetkov industrije na Slovenskem v prvih desetletjih 18. stoletj'a do velikih strukturalnih sprememb v drugi polovici 19. stoletja, ko so k nam začele prodirati pridobitve industrijske revolucije. Monografija je napisana na podlagi raziskav gradiva iz domačih in avstrijskih arhivov. Črpanje in iskanje podatkov pri virih je sploh odlika Somovega znanstvenega dela. Med odlikami knjige je nedvomno tudi ta, da je s podatki prepričljivo razkril, da so imele različne gospodarske panoge marsikdaj večji pomen in pomembnejši obseg, kot so zgodovinarji doslej domnevali, omogočil pa je tudi natančnejši vpogled v zapletene procese akumulacije kapitala na slovenskih tleh. Gre skratka za »eno od temeljnih del slovenske gospodarske zgodovine«, kot sta knjigo dr. soma ocenila v spremni besedi že omenjena redaktorja Fischerjeva in Vodopivec. M. MARKELJ STARSEM V POMOČ Na knjižnem trgu se je letos pojavila nova knjižna zbirka »Družina in vzgoja«, ki naj bi pomagala zapolniti založniško luknjo pri izdajanju poceni priročnikov, namenjenih družinski vzgoji, se pravi staršem in seveda tudi vzgojiteljem, ki imajo že po naravi svojega dela stike s starši in otroki. Kot založnik zbirke je zapisan izdajateljski svet Zveze prijateljev mladine, ta organizacija je v svojem programu med drugim zapisala tudi strokovno pomoč in pospeševanje družinske vzgoje, pri čemer, kot kaže, noče prezreti založniške dejavnosti. V današnjih časih in zapletenih razmerah je vzgoja otrok, posebno še nekoliko starejših, zahtevna in težavna naloga, ki so ji nepoučeni starši vse manj kos. Pri premagovanju teh težav naj bi staršem pomagali prav priročniki iz nove zbirke. Zbirka je zasnovana, prve knjige so tu, zdaj si morajo samo še utreti pot do bralcev, kar pa jim bo uspelo le ob primerni ceni (zdaj so knjižice po 500 din) in predvsem z dobro vsebino. Kot prva je v zbirki izšla knjižica »Skrbimo za higieno doma« Napisala jo je dr. Ana Kraker — Star- man, higienik z zavoda za-socialno medicino in higieno Gorenjske. Delo je spodbudila, poleg ostalega, tudi kaj žalostna in presenetljiva ugotovitev zdravstvenih služb, da se higienska raven in ravnanje staršev z otroki v Sloveniji v zadnjem desetletju očitno slabša. Avtorica v knjigi na poljuden način pojasnjuje, kaj je higiena, spregovori o osebni higieni, o utrjevanju zdravja, zdravi prehrani, dušev- « ni higieni, o čiščenju stanovanja in o kuhinjskih opravilih v zvezi s higieno Knjižico zaključuje s poglavjem, ki je namenjeno šolarjem. V njem neposredno in kramljajoče spregovori otroškemu bralcu o lepem vedenju, alkoholu, cigareti. umivanju, učenju itd. Knjiga je polna nasvetov in navodil, zatorej res koristna in uporabna. Ilustrirala jo je Melita Vovk. Druga knjiga »Učne težave našega šolarja« je namenjena staršem tistih otrok, ki se v šoli srečujejo s .slabimi ocenami in učnimi neuspehi. Občasen »cvek« in neuspeh sta sicer običajen pojav, vendar pa se. če ga ne pomagamo otroku pravočasno prebroditi, lahko razraste v resnejši in trajen problem, ki mu bomo zelo težko kos. Dlje ko trajajo težave v šoli, težje jih je odpraviti, nadomestiti izgubljeno znanje in ujeti korak v pridobivanju novega. Res je, da sta pouk in učenje strokovna naloga delavcev v šolah, vendar pa je pomoč staršev, kadar je mogoča, lahko zelo uspešna in koristna In prav o takih težavah in pomoči govori knjiga. Sestavljajo jp krajši zapisi strokovnih delavk'iz svetovalnega centra za otroke, starše in mladostnike v Ljubljani. Center je praznoval 30-letnico delovanja in tako ima knjiga tudi jubilejni značaj S fotografijami Jelke Simončič -je besedila opremil Dušan Kirbiš. MiM Desetletja na odru ifli arica Fifolt se je rodila kot 'Sm v družini starih žagarjev han Ta kra* ob Krki bil ■ da v njem žive veseli ljudje, ki so se po trdem delu znali poveseliti ob pesmi. -Ce bi tega ne imeli,- pravi Marica, »bi res težko prenašali tisti čas.« A ne samo pesem, od 1935. leta so v takrat ustanovljenem prosvetnem društvu začeli gojiti tudi igralske veščine. In Fifoltova Marica je še istega leta nastopila v prvi igrici, pač s tremo in vsem ostalim, kar spremlja takšne prve korake. Dve leti kasneje, ko je stopila na prave odrske deske v Straži, jo je trema že minila. Potem ni bilo igrice, v kateri ne bi svojega znanja pokazala tudi Marica. Dobro se spominja uspeha, ki so ga imeli s spevoigro »V kraljestvu polžkov« izpod peresa Josipa Ribičiča, očeta znanega slovenskega politik«. Peti so se naučili po notah, kar je bil za takratne razmere lep uspeh in za mlade igralce nedvomno lepa izkušnja. »Takrat res nismo imeli belega kruha, je pa bilo med nami toliko pravega tovarištva in prijateljstva, da smo bili srečni. Igrali in peli smo ob vsaki priložnosti,« pravi Fifoltova. Ob osvoboditvi domovine leta 1945 je Marica stopila na oder na prvem partizanskem mitingu, poslej pa so vsa leta tekla v tem znamenju. Vlog in vlogic, javnih nastopov in prireditev, na katerih je sodelovala, je veliko. Ker še ni bilo radia v vsaki .hiši, so ljubiteljski igralci, ki so se z vozom vozili od vasi do vasi, prinašali v številne kraje kulturo. Ljudje so jih sprejemali z navdušenjem in hvaležnostjo. Tudi kasneje je z društvom Zarja navduševala ljudi, saj dobra ljudska igra še vedno najde dovolj gledalcev. »Igra mi pomeni pomemben del življenja. Ce bi mi.kdo to vzel, bi mi bilo, kot da mi je vzel vse,« pravi Marica. T a čas Marica nastopa v znani Borovi igri »Raztrganci« v vlogi Rutarice. Tako ponovno obiskuje številne kraje od dvora do Zagradca, prišla bo do mnogih ljudi, ki ljubijo slovensko gledališko besedo, irvjim iz svojih bogatih izkušenj darovala nekaj deset minut kulturnega užitka. V Zarji pa že nekaj let ni več edina Fifoltova. z njo nastopa tudi njena hčerka, ki je krenila po materinih stopinjah. To je Maričino veliko zadovoljstvo. TONE VIRANT DRAGO JE BITI SLOVENEC Na tej strani je bilo v zapisu ob izidu najnovejšega prevoda svetopisemske nove zaveze, ki je izšel v počastitev 400-letnice prvega prevoda Biblije v slovenščino, omenjeno, da bi bilo lepo, ko bi obletnico počastili tudi z izidom temeljnega jezikovnega dela, ki nosi dandanašnji enak pomen kot nekdaj prevod Biblije za obstoj in potrditev slovenščine kot razvitega evropskega jezika — to je slovarja slovenskega knjižnega jezika. • Z veseljem bi moral zapisati, dasejetozgodilo Pred tednom dni so slovesno, kot se to spodobi za tak kulturni dogodek, sporočili javnosti, daboizšla 4. knjiga slovarja, ki se tako bliža svojemu zaključku. A prave radosti nad sicer veselo vestjo.ni; priokus ji daje nekaj grenkega Čeprav ne gre pomembnih stvari meriti z vatlom denarja, pa se ob izidu četrte knjige SSKJ zastavlja vprašanje: zakaj je cena zanjo tako visoka? Stane namreč v prednaročilu nič manj kot 7.500 dinarjev (tričetrt milijona starih dinarjev!). Se pravi, da bi za celoten slovar, če bi izšel ta trenutek (obsegal bo pet knjig), moral kupec odšteti 37.500 dinarjev. Velik, prevelik strošek za poprečnega Slovenca, kot je prevelik tudi strošek za četrto knjigo Mirne vesti lahko zapišemo, da je slovar večini Slovencev težko, če ne celo .nedostopen v okviru sredstev, ki jih ima na voljo za kulturne dobrine. Nedostopna je torej knjiga, ki bi morala biti na knjižni polici vsake domače knjižnice, tam. kjer raste nov rod, pa sploh. Nedostopna je knjiga, kjer je shranjena ena od največjih dragotin slovenskega naroda — njegov jezik, korenina in prostor našega bivanja Ali res ni bilo mogoče kako strniti moči in omogočiti po ceni vsem dostopno knjigo? Naj nihče ne reče. da denarja ni! Milijarde ga ustvarijo naši ljudje in dajejo tudi za stvari, katerih vrednost, če ni že nična, je ysaj vprašljiva. Denimo, mar ne bi mogli narediti vsaj malo tistega cirkusa in komercialnega referenduma, kotsmo ga tako prepričljivo speljali za peščico vrhunskih smučarjev? M. MARKELJ ^Uoga dolenjskega lista □ VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV so se njihove poti križale, se je vnel pekel. Skoraj je ni njive v vasi, kjer ni tekla partizanska kri.« Svetel pomladanski dan je, škorci veselo žvižgajo v krošnji bližnje lipe, z Ivanom pa se vse globlje pogrezava v čas teme, negotovosti, strahu in smrti. »Tam doli pri Kotlu, tako pravimo vrtači, je belogardistična patrulja presenetila tri partizane. Streljali so nanje. Dvema se je posrečilo prebiti se v bližnji gozd, tretji, mlad fant, pa je težko ranjen obležal. Z molitvenikom v roki je prosil belogardiste, naj ga pustijo pri miru. Eden od njih ga je hladnokrvno ustrelil v glavo. Pa so rekli, da so Kristusovi vojaki. Na njivi je obležal mlad, lep slovenski fant. Umoril ga je Slovenec, brat. Še mrtev je imel molitvenik v rokah. Vsem, ki smo ga videli, je bilo strašno hudo. Včasih pa je v bližini vasi padlo tudi več partizanov hkrati. S sosedom, ki je bil partizanski zaupnik, sva jih kar na lojtriškem vozu vozila skozi gozdove v zaledje, kjer so jih lahko dostojno pokopali. To so bile nevarne in dolge nočne poti in nikoli nisi bil prepričan, če se boš z njih še vrnil živ. Tako sva pozimi v začetku petinštiridesetega peljala padle partizane skozi gozd na Mraševo. Snega je bilo več kot do pasu in konj se je le s težavo prebijal po gozdni poti. No, na Mraševo sva le srečno prišla, ko pa sva se okoli polnoči vračala, se je za nama vnel pravi pekel. Imela sva srečo, da sva se vračala po majhni, dokaj neznani poti/kajti ko sva potem vsa prepotena prišla nazaj na glavno pot, sva videla, da je vsa steptana od nemških kolon. Če bi jim takrat padla v roke, bi naju na mestu ustrelili. No, sosed vseeno ni imel sreče. V nočnih naporih je dobil prehlad s pljučnico in je umrl.» Z Ivanom sediva pred podom, se pogovarjava in preštevava. Na tej njivi eden, tam dva. Šti-ridesetkrat in večkrat je že preoral te njive od takrat, spomin na nasilne smrti pa v njem ob vsakem oranju ponovno oživi. Čeprav sedemdesetletnik, je v vasi že eden redkih, ki se še spominja teh dogodkov. Smrt je krepko zamahnila tudi po vaščanih. Pa tudi on že ni več čisto prepričan, koliko partizanov je padlo v vasi. »Kakih petnajst ali več jih je bilo,« pravi. »Še nekaj pa jih je izgubilo življenje na Hribu nad vasjo. Kdo bi sedaj, po tolikih letih natančno vedel. Sbmi mladi so bili. Na pragu življenja.« Čebele, iščoč prvo pašo, naju radovedno obletavajo, jaz pa strmin v zorane njive okoli vasi in premišljam. Le enajst hiš je imela vas med vojno. Sedaj ima le kako več, pa vendar, toliko mladih življenj je bilo žrtvovanih za to spokojnost, za brezskrbni pomladni žar nad vasjo. In koliko je takih vasi na Slovenskem! Ko odhajam, se za mojim hrbtom zopet oglasi kladivo: tok, tok, tok. Prvi poganjki pomladnih trav se komaj upogibajo v vetru, pa se iz vasi že oglaša smrtonosna pesem: tok, tok, tok. Kladivo'poje. ostrf koso in jo pripravlja za smrtni obred. »Tako je kot v življenju,« si rečem. »Vedno so •potrebne žrtve za novo, še boljšo rast.« TONE JAKŠE URE SE KVARIJO Josip Bočak je bil star triindvajset let, ko je I v Brežicah odprl svojo urarsko delavnico. I Doma je iz Prigorja onstran Sotle, od koder se že osemnajsto leto vozi na delo. Za I Brežice ga je navdušil takratni tržni inšpektor, ki je prihajal na prijateljske obiske k njegovim sorodnikom. Mladi mojster se je tu hitro privadil, saj ima do Brežic celo bliže kot do I Zagreba. I Če bi se mu po osnovni šoli, ki jo jeobisko-val v Veliki Gorici, uresničila poklicna želja, danes zagotovo ne bi bil urar, ampak televizijski mehanik. Žal tedaj ni dobil učnega mesta, in da ni izgubil leta, seje šel učit za urarja. Vajeniško dobo je prebil v Zagrebu. I Šolo je obiskoval en teden v popoldanski, en teden v dopoldanski izmeni. Od doma je od-I hajal zjutraj in se vračal zvečer. Kadar ni bil v šoli, je delal v delavnici v Gunduličevi ulici. Tudi potem, ko se je izučil, je pet let ostal v zadrugi, ki jo je v tistih časih ustanovilo pe-I tnajst mojstrov. Urarstvo je tedaj še cvetelo in v Zagrebu je bilo okrog 460 urarjev. Do danes se je njihovo število močno skrčilo in našteli bi jih I le še 120 do 130. Tudi ta poklic je prišel na seznam deficitarnih obrti, zato je po Bočko-I vih zagotovilih na Hrvaškem urarska stroka zaščitena. Urarji imajo olajšave pri davkih, v Sloveniji pa so v isti skupini s finomehaniki in obdavčitvena stopnja je za oboje enaka. I Mojster meni, da to ne sodi skupaj in da bi zato kazalo pri nas prav tako uvrstiti urarstvo med stroke, ki izumirajo in jim primanjkuje naraščaja. Do ur ima Bočak zelo spoštljiv odnqs in jih I ceni veliko bolj, kot smo dandanes vajeni. Prvo ročno uro je dobil kot vajenec, vendar ne nove, ampak so v delavnici sestavili staro. Že to je bil uspeh, da je tSkla. Paše za oči takrat od ure ni nihče pričakoval. Na žepne in ročne ure so ljudje včasih zelo pazili, zato so I dolgo vzdržale. Na kmetih so imeli uro navadno samo za k maši in med delom je ni nihče imel na roki. Bočak se še danes ravna I po tem zlatem pravilu. Ko pride domov, najprej sname uro z roke, zato se mu ne zgodi, I da bi jo po pomoti zmočil ali kako drugače I poškodoval. Na brežiškem območju je najhu-I jša sovražnica ur čateška termalna voda, ker je polna žvepla in soli. Nič manj ni nevarna kot morska voda in v njej vzdržijo samo posebej zaščitene merilke časa. I Zadnjih pet let ima mojster Josip tudi ser-vis za tahografe. Vsi tahografi morajo biti po, novem zakonu pregledani in žigosani, sicer' I vozniki tovornjakov, avtobusov in drugih vozil, za katere so predpisani, plačajo kazen. I Bočak jih pregleduje, žigosajo pa jih pooblaščenci iz Celja. Za urarje je popravilo tahografov nova dejavnost, ki jim nekoliko zapolni vrzeli ^poslovanju. V bistvu so to urni mehanizmi, ki dodatno merijo še hitrost I vozila. I Za popravilo ur m sezonskega navala. Kva-I rijo se poleti in pozimi. Zares kvalitetnih ur je zadnje čase vedno manj naprodaj. Največ je ruskih in vzhodnonemških, ki so tudi najbolj I poceni. Vedno pogosteje prinašajo ljudje v' popravilo stare ure. ki so jih imeli založene v I omarah. Ročne ure in budilke dobijo nazaj v I tednu dni. na stenske morajo čakati dlje. I Zanje mu v tesni delavnici močno primanj-I kuje prostora. Stene so vse zapolnjene, tako da jih nima kje hraniti, dokler ne pridejo na vrsto za popravilo. Mojstru pomaga pomočnik Slavko Mersla-vič,- ki se je pri njem izučil in ostal vtem poklicu. Ko je Bočak prišel v Brežice; je imet fd dva do tri vajence, vendar so si ti pozneje po1' skali drugo, donosnejše delo. Včasih so urarji sami izdelovali nadomestne dele in lotili so se celo zobčanikov. Delo je biio zamudno, imeli pa so tudi svojstveno zadoščenje ob njem. Sicer se pa urarju ne sme nikoli muditi, čeprav mu ure tiktakajo na levi in desni. Natančnost je poglavitna vrlina dobrega delavca v tem poklicu. Naučiti se mora tudi sedeti-Samo gledanje vajencu nič ne pomaga, šele z delom dobi v prste pravi občutek, zato Bočak dvomi o današnjem usmerjenem šolanju, ki skoraj ne upošteva prakse. »V našem poklicu najbolj trpijo oči in živci,« razlaga in to podkrepi s primeri, ko je v mlajših letih masikdaj prišel ves omotičen domov. Sprostitev v naravi je za tako utrujenost najboljše zdravilo. Bočak zaradi tega po službi najrajezavije vvinograd, dasiob delu v njem nabere moči za nov dan v svoj' delavnici. Dandanes se morajo tudi urarji prilagaj3*1 času in novostim, ki jih čas prinaša. V mod° so prišle ure na baterije in zanje so morali kupiti nove inštrumente. Vse bi še šlo/če ne bi bilo stalne zadrege z rezervnimi deli, ki j'*1 morajo uvažati. Urarji pogrešajo v Jugoslaviji vsaj eno trgovino s tem blagom in prepnč3' ni so, da ji ne bi nikoli zmanjkalo kupcev-Zdaj si pomagajo, kot vedo in znajo, in ne preostane jim drugega, da kršijo zakon®-Včasih gredo sami čez mejo, tu in tarrupa iirTI prinesejo baterije in druge materiale znanci-Ce se ne bi znašli, bi nič kolikokrat ostali brez dela. Rešujejo jih edino servisi za razn® firme. Bočak ga ima za Inso Zemun, za Sa Zagreb, za Mikron Skopje, za Vemo Maribor-nešteto vrst ur, celo velike javne ure' svetovnih znamk Darvvil. Omega, Tissot. D0' xa, Certina. Lanza in druge. Popravljal je ze nešteto vrst ur, celo velike javne ure: edino cerkvene se še ni lotil. T udi te se m' bl ustrašil, ker ve, da so si vsi mehanizmi 'z preteklosti podobni, prihodnost pa seveda lahko tudi pri urah veliko spremeni. JOŽICA TEPPEY POLETI IN POZIMI Pomladna dremavost leži nad vasjo. Prežarje-na z bleščečim popoldanskim soncem počiva, obdana s temnim gozdom, ki ji, prečesan od sunkovitih južnih sap, kdaj pa kdaj zapoje zamolklo uspavanko. Njive so zorane, travniki pognojeni, prvi klici kukavice z obronkov gozdov pa naznanjajo, da bo rast zdaj zdaj vzkipela, da se bo narava po bližnji deževni noči prebudila in se odela v zeleno, da se bodo rdeče strehe hiš skrile za cvetočim sadnim drevjem in da bo gozd kmalu polno zašumel z novo zeleno listnato odejo. Prve trave se že v valovih upogibajo v pomladni sapi in iz vasi se glase enakomerni udarci kladiva: tok, tok, tok. Jakšetov Ivan, po domače Kastelčev, kleplje kose, ki jih je čez zimo prekrila tenka plast rje. Štirideset let svobode je. Toliko ježe minilo od takrat, ko je v podobni topli pomladanski sapi z globokim vzdihom olajšanja vas zaživela novo življenje. Kmet je zopet brez skrbi stopil-za plugom, ne da bi se bal, da se bo nad njegovo glavo razbesnela svinčena toča. Ivan pripoveduje: »Še leto po vojni, ko sem oral bližnjo njivo, so voli na istem kraju prestrašeno odskakovali. To je bilo na mestu, kjer je padel partizan. Žival je nekako čutila, da je bila tam prelita kri. Sicer pa je bilo v naši vasi takih mest veliko. Bili smo na prepihu. Na nikogaršnji zemlji. Škrjanče leži blizu mesta. Podnevi so sem hodili okupatorji in belogardisti, patruljirali so in postavljali zasede. Ponoči so prišli partizani. Po pošto, zdravila in municijo, ki so jo aktivisti po skrivnih kanalih pripeljali do vasi. Kadar pa KOSA, BRIDKA KOSA... NAGRADA V NOVO MESTO fr**iino^L,?N ‘Z Nove8a mesta je križanko h^'!a mal° "ag™lno Tako bo ,i'h",1 sreco Pri zrt“bu-Edvarda £ h /ani,nivo knJi«° nanje in n» j • a >>B°j za Priz' vije« dei H. vlsnost nove Jugosla- Prebrala l,- ga bo z 7animanjem tik piše c •V njem naš znan' P0,i‘ 1^44 ige7 sP°mine o obdobju slaviia r«! . se Je nova Jugo- 1,3,0 pa fi? V bo-iu L okuPa,orj». ,Bf®rmhirn- j težavami, od žav. -la d® gospodarskih te- rešitevtenn-i; ki:,.. kosti tako, da so tvorile obok. vasi q Va kopali blizu ukrajinske like kn nCI’ na^l' nenavadno ve-bliJujj !*>• Plemič jih je daroval nitost ip k°t krajevno zname-siln0 0!z aza'° seje, da gre za fo-o^eipij °s,Je mamutov, ki so na Pre.t .našnje Ukrajine izumr-Ija znJJ b^no 10.000 leti. Učite-'tele j e so kosti tako pre-kijevši, a se Je °b pomoči nekega kfaj n ?§a geologa odločil, da Prj j?KJ °e še dodatno prekoplje. arbeoi Ju s,a 3materska kup n°8a našla še več novih, na P°d narie.šen>h mamutovih kosti. Pričali*1?* Pa tutb ostanke, ki so tiKu n’. aje bil prostor v paleoli-stai j aseljen z ljudmi. Sklepala ^nt.« So kupi kosti pač ostanki podobnih pojedin. ^kona ^ez- nekaj desetletij, ko je h So Var>je močno napredovalo 9h nie°kol> vasi Gonci in na dru-^ rnStlb lot'l' izkopavanj naj-ie i2k amutovih kosti v celoti, se ska ' Za*°’ da ne gre za paleolit-9ino» etišča. Najdbe so bile kostj j P°membnejše, saj so bile V (. °žene po premišljenem re-gradb, ° Je za Prav° pravcato 'vali«xlak° strukturo — za pre-A 'SCa paleolitskih ljudi, deset f0'0®1 so odkrili več kot dana* . šnih naselij na ozemlju lorusi;nje- rcPublike Ukrajine, Be-thive ■ *n Rusije. Najbolj zani-bflje aJdbe se nahajajo v porečju Jič pfra> kjer so blizu mesta Mezi-leteij Ve^ kot desetimi leti na-%e aa najbolj zanimivo naj-^ ' Raziskovanje traja še danes. *o pa.nstveniki so prepričani, da CVetoč' ^*ez'riču našli taborišče ske S|.e l?vsko-nabiralne paleolit-lbka|jUP'ne- ki je prebivala na ta-letj ,n nJem prostoru pred 15.000 v5li5gP?stavilanajmanj pet prebi-slarr,ilz mamutovih kosti. Ta °davi podprt z okli ali lesenimi koli. Streho so napeli preko opornikov, v ta namen pa so uporabili kožo živali ali tudi travnato rušo, če je bil bivak manjši in trdneje postavljen. Znotraj mnogih »hiš« so našli sledove ognjišč, na katerih so naši davni predniki kurili kosti. Poleg je bilo običajno še nekaj »delovnega« prostora, kjer so ob toploti ognja izdelovali najrazličnejše predmete za vsakdanjo uporabo. Pri več bivališčih so našli tudi zunanje ognjišče. Raziskovalci teh nenavadnih bivališč so seveda skrbno stehtali ves uporabljeni material. Ugotovili so, da so kosti za posamezna bivališča tehtala od 21 do 15 ton, pri nekaterih pa samo eno tono, kar zgovorno priča, da ni bilo lahko opravilo postaviti takšen koščeni dom. Izračunali so. da so postavljali srednje velike bivake po ves teden, če je za delo zagrabilo deset mož. Manjše so postavili v enem dnevu. Če bi sodili po velikem številu kosti, bi pripisali graditeljem koščenih ibivališč velike lovske sposobnosti. Najbrž so bili res dobri lovci na veliko divjad, kijev takratnih stepah ni manjkalo, saj so raziskovalci odkrili kosti bizo- na, mošusovega goveda, nosoroga, konja, jelena in drugih, manjših živaii. Toda mnoge mamutove kosti so bile močno zdelane, po čemer strokovnjaki sklepajo, da sojih graditelji nabirali tudi od mrhovin in crknjenih živali ter prenašali na kraj bivanja. Lov in gradnja bivališč sta zahtevala precej orodja. In davni predniki so ga poznali in znali izdelovati. Iz kamna so si delali različna strgala za obdelavo živalskih kož, bodala in rezila za rezanje mesa, konice za puščice in kopja, dleta za obdelavo trdih kosti, iz katerih so izdelovali igle, kladiva, bodala, šila, strgala. Poleg teh uporabnih predmetov so izdelali tudi »umetniške« stvari/ki niso služile koristni uporabi. Na kosteh so z okrom risali vzorce, vrezovali okraske in celo stilizirane iigure so že znali izpraskati v trdo kost. Za ljubitelje nakita je bilo poskrbljeno z ogrlicami in zapestnicami iz školjk, zob lisice in volka, poznali so jantar itd. Ker so najbližja tamkajšnja nahajališča jantarja oddaljena 150 kilometrov, fosilne školjke z ogrlic pa celo 600 kilometrov, je to znamenje, da so graditelji koščenih bivakov imeli pogoste stike med seboj in da so trgovali. MiM (Vir: Scientific A.) Skrivnost mini šaha Velike šahovske figure, ki jih igralca premikata po igrišču z obema rokama, niso v svetu in tudi v naših krajih nič nenavadnega. Tudi šahovske igre, ko namesto figur nastopajo ljudje, niso novost ne v svetu in ne pri nas doma, saj smo pred leti organizirali takšno spektakularno prireditev. V šahu nič novega? Ne! Novost je na obratni strani lestvice. Nedolgo tega je svet obkrožila novica, da je znani angleški rezbar Peter Hunt izdelal najmanjše figure na svetu, s katerimi pa je še mogoče odigrati šahovsko partijo. Višina miniaturnih figuric ne presega sedem milimetrov pri najvišji. Po šahovnici je mogoče belo in črno šahovsko vojsko voditi samo s pomočjo pincete. V igro se torej lahko poglobijo le ostrovidni mojstri. Največ zanimanja je bil miniaturni šahovski komplet deležen zaradi nečesa drugega, ne samo zaradi majhnosti. Tisti, ki so si figurice zares dobro ogledali, trdijo, da je na njih mogoče prepoznati obraze iz britanske kraljeve družine. Beli kralj je menda podoben wellškemu princu, kraljica pa njegovi zelo priljubljeni ženi princesi Diani. Otroci imajo otroke Veliko najstniških nosečnosti v ZDA — Podatki iz štu-dije govore zaenkrat le o razvitih državah Nezaželena najstniška nosečnost je prava nesreča, ki dandanes sicer ni več deležna takšnih moralnih obsodb, kot se je dogajalo še nekaj .deset let nazaj, vendar pa komaj dobro v življenje stopajočemu dekletu ne zna dovolj argumentirano povedati, kaj je boljše oziroma slabše. Kot kažejo posebna raziskovanja inštituta »Alan Guttmacher«, postaja najstniška nosečnost vznemirljivo razširjen pojav v razvitem svetu, zlasti še v ZDA. Prejšnji mesec so strokovnjaki inštituta dali v javnost del podatkov, ki so jih dobili iz obsežne študije o rodnosti najstnic v 37 državah sveta. Najbolj jih je presenetilo,- da med šestimi najbolj razvitimi državami na svetu ZDA zavzemajo preveč očitno prvo mesto. V primerjavi z Nizozemsko, Švedsko, Kanado, Francijo in Anglijo imajo v ZDA še enkrat višjo stopnjo najstniških nosečnosti in splavov. In kar najbolj zaskrbljuje, stopnja obeh pojavov se iz leta v leto nezadržno povečuje. Švedska, ki slovi po dolgoletni spolni svobodi in kot dežela brez tabujev, ima med mlajšimi najstnicami (do 17 let) manj kot 2 odst. nosečnosti, medtem ko velja za ZDA 6 odst. Razlika je še večja pri starejših najstnicah (do 20 leta). Ugovor, češ daje stopnja visoka zaradi črnskega dela prebivalstva, saj je znano, da so temnopolta dekleta veliko prej zrela, ne drži. Za belo prebivalstvo je stopnja prav tako visoka. Od 1.000 belih starejših najstnic jih zanosi proti svoji volji 140, medtem ko jih, denimo na Nizozemskem le 22. Prav tako ni kritičnega pretresa zdržal tradicionalni odgovor na vprašanje, čemu toliko nezažele- Koze na grobu Namesto kosilnic za trato skrbijo živali__________________ Pokopališča v Veliki Britaniji so precej drugačne od naših, saj so bolj podobna tihim, lep^ urejenim parkom kot našim parcelam in parcelicanl za drage pokojnike, ki so dostikrat tudi slabo urejene. Angleška travica seveda zahteva na pokopališčih stalno skrb. ki ni poceni. Vendar so si domiselne glave z Otoka znale pomagati. Za pokopališče okoli cerkve sv. Martina v Litchboroughu skrbijo štiri koze. Odkar se te živali'pasejo med grobovi, je travica mnogo lepša, sočnejša in več divjega cvetje ja v nji. Našteli so kar 80 vrst divjih rožic, k čemur najbrž pripomore tudi pose-ben-kotiček. kjer puste rasti travo po mili volji in v nji vse, kar leze in gre. zaradi česar travnik živi bogatejše in polneje. Oskrbniki pokopališča so si z. domislico prihranili nekaj denarja, namenjenega za delo in gorivo za kosilnice, dobili pa so tudi posebno nagrado društva za ohranjanje narave. Največje vredna sama domislica, da le ni vse v brnečih kosilnicah. nih najstniških nosečnosti: krivo naj bi bilo zgodnejše spolno izkustvo. Toda študija je pokazala, da v povprečju še vedno drži, da imajo dekleta prve spolne odnose pri 18. letu, edino na Švedskem leto prej. Nazadnje se je izkazalo, da gre iskati razlog za veliko število najstniških nosečnosti v ZDA predvsem v slabši 'kontracepcijski praksi, za katero najverjetneje stoji konzervativno gledanje na kontracepcijo^ najstnic v zdravniških krogih. Še globlji pa so kulturni razlogi oziroma ameriška morala. Medtem ko v razvitih državah Zahodne Evrope že nekaj desetletij uspešno seznanjajo šolsko mladino s spolnostjo, je v ZDA spolni pouk skoraj neznan. »Res je zanimivo vprašanje, zakaj je država, ki je dala velike strokovnjake na področju spolnosti. kot sta Masters in Johnsonova, tako zaostala pri izvajanju njunih spoznanj,« pravi angleški .strokovnjak dr. John Ashton. MiM (Vir: Newsweek) Kakšen je jeti? 5.000 pričevanj o skrivnostnem bitju — Neandertalec Jeti. ki je leta in leta buril domišljijo ljudi po vsem svetu, je po mnenju sovjetskega znanstvenika Andreja Kozlova, zagrizenega raziskovalca skrivnostnega snežnega človeka, preostanek izumrlega rodu neandertalcev, veje, ki se je sicer odcepila od opic, a se ni nadaljeval s človekom. Že 13 let išče jetija, v tem času pa je zbral opise preko 5.000 srečanj ljudi s tem bitjem. Na osnovi pričevanj in lastnih raziskav je izdelal, kot meni, dokaj verno podobo jetija. Visok naj bi bil kot poprečen človek, posamezni primerki pa naj bi dosegli celo do 2 metra telesne višine. Je zelo okreten pri hoji po goratem svetu in lahko prehodi do 12 kilometrov na uro. kar mu omogočajo posebno zraščene noge. Živi v planinskih gozdovih, snega pa se ogiblje, zatorej je naziv snežni človek napačen. Dan v glavnem prespi, ponoči se hrani. Do ljudi ni napadalen, raje se jim ogne; v 5.000 srečanjih je bilo le 5 napadalnih. Po mnenju Kozlova ima jeti zelo razvit čut za prisotnost drugih bitij in se zlahka umakne, preden ga je moč videti. Ker je samotar in nima stalnega bivališča. mu je toliko težje priti na sled. Vendar pa sovjetski znanstvenik meni, da bo odprava nekega dne le doživela srečanje v živo s skrivnostnim bitjem. Ta čas pripravljajo posebno aromatično sredstvo, ki naj bi nenavadno bitje privabilo blizu. Vse dotlej pa velja jeti zgolj za domnevo. JOŽE RA DOLGA POT GABROVIH >loln7,avna družba je že poznala sku,ne u-.,, - mehanizme l*oJ> dela Cov urejanja za uresničevanje pomembnih za obstoj i<<*ti, presenetljivo pa je, da itio „ a ,akšne zamisli, ki niso nu- »a{bo,^ebne za obstoj. Poznaiiso Predzgodovini. Prav zaradi te- r^°dločanja in razpravljanja, .. načuje ključno fazo v člove- jSja Prebivališča iz mamutovih iva Za s,r°kovnjake tako zani- iih starost'z radioaktiv- »ro °8*jikom je pokazalo, da so ^ri i 'z razbčn'h naselij a ii,°d 18 do 14 tisoč let, največ a J1 Je stari h 15 tisoč let. Nekate-reh so bila sestavljena iz tpr’ največ pa. šestih bivakov, iov av s° obsegala kar precejšnjo ae, Sln°, do 10 tisoč površinskih Ulit °^’ Posamezni bivaki iz ma-kosti so bili dolgi od 4 do ^ef °V’ notranje površine pa so i^1 do 24 kvadratnih metrov. HjJ^jlavni lovci in nabiralci se 'držali samo enega gradbene-0 z°rca. Svoja prebivališča iz ij» 1 so zlagali bodisi v krogu ali ejuJ,sto- Na tla so najprej naložili e mamutove lobanie, ki so £'ovek je hočeš leSa drobovja. nočeš suženj R. HEINEE/N Očim se je z mamo poročil iz usmiljenja, da ne bo reva. Nikoli se ne spomnim, da bi se imela rada. Bilo je hladno vzdušje. Jaz sem bila vedno- ,ta vefka’, vse ga sem bila kriva, vse sem morala opraviti jaz. Danes vem, da je imela mama mene najrajši, samo strožja je bila do mene, da ne bi tega pokazala.« Ob odnosu med svojo materjo in očimom ter svojimi izkušnjami ob njunem odnosu je spoznala: »Če se mati razide z otrokovim očetom, naj ne črni očeta otroku, ker oče ni storil otroku nič hudega, ampak njej. Čim bolj ga mati črni, tembolj gaotrok idealizira, saj ne živi z njim. Pač pa naj mati vse iskreno pove otroku. Jaz sem se leta in leta, zlasti od trinajstega do sedemnajstega leta, vadila dvojnega življenja: vsakdanjega trdega in idiličnega s svojim očetom v domišljiji. Tudi svojo družino sem si zato zamišljala idealno, fanta pa takšnega, kot je bil moj oče v domišljiji, v Miho sem se zaljubila na prvi pogled. Takoj sem vedela: ta je tisti in ni mi bito treba več fantazirati.« Gradnja hiše je bila zanju nuja, obenem pa tudi beg pred usklajanjem zakona v prvih letih po poroki in pred preraščanjem razvojne nezrelosti: torej garaška omama (deloholizem). Ko je bila hiša v glavnem narejena, je Miha nadaljeval vse popoldneve s črno obrtjo. Dejal je: »Od 1972 do 1975 sem bil kuhan in pečen pri hiši: iz službe na hišo, malo jedel, več pa pil.« Že v spisu Smisel mojega življenja nekoč in danes je prišel do glo.bokih spoznanj o tem: »Pred leti, kolikor se spominjam, sem imel za cilj, da je bilo čimveč videti. Več ko sem imel, bolj sem razmišljal, kako bi si še več ustvaril. T o vidim, da me je zapeljalo na kriva pota. Šele sedaj spoznavam, da sem se premalo posvečal družini, preveč pa delu. Mogoče zaradi tega, ker sem že od mladih nog živel v okolju, kjer se je veliko delala-Le da takrat ni šlo za velike materialne dobrine, ampak za golo preži- vljanje, sčasoma pa za vedno večji standard. Ko sem si ustvaril družino, so se pojavila vprašanja, kam bomo šli. Ni bilo stanovanja niti upanja, da bo. Zato sem se odločil za gradnjo. Ko pa sem začel z gradnjo in uvidel, da mi gre dobro, sem hrepenel za še večjimi materialnimi dobrinami. Ob tem sem pozabil na družino in koval načrte za naprej, dokler se mi ni nekje pretrgala -nit ustvarjalnosti. Izgubil sem pravo mero in krenil na kriva pota. Lenoba je vseh grdob grdoba, pravi ljudska modrost. Drži. Torej je treba vedno razmejiti, kaj je lenoba in kaj pravi napor. Preraščanje osebne nezrelosti in usklajevanje medsebojnega odnosa dveh ljudi v prvih letih zakona je večji napor kot kakršnokoli drugo telesno ali umsko delo. Da je to res, potrjuje tisoče slovenskih zakoncev, ki so pred desetimi, petnajstimi leti zmogli trud za zgraditev hiše, onega drugega napora za osebno zorenje ter zakonsko in družinsko usklajanje ob tem ali za tem pa ne. Danes živijo v lepih hišah grd zakon. Neredko tudi v alkoholizmu, kot sta Gabrova. Ob gradnji hiše in splošnih krajevnih pivskih navadah se je pri Mihi razvijal alkoholizem do stopnje, ko za okolico še ni pomenil nikakršne posebnosti, Tončka pa ga ni bila več pripravljena prenašati. Njeno idealizirano in skrajnostno doživljanje, ki je bilo samo po sebi motnja iz mladosti, je bilo vzrok, da se je zagnala v spremembo razmer prej in odločneje, kot se druge žene alkoholikov. Torej drži modrost, da čez sedem let tudi nesreča prav pride. Rekla je: »Do poroke je bilo čudovito, potem pa se je začelo. . Pil je, toda v začetku nič posebno. To me tudi ni motilo, saj vsi pijejo, ampak to, da ga ni bilo doma, da ni bil pozoren do mene, da sva se odtujevala. Drugo leto v novi hiši pa se je začel pravi alkoholizem: stalno je bil malo omamljen, da nisem vedela, kaj je, vsak teden pa pijan. Pogovarjala sva se o tem, vse je obljubil, storil pa ni nič. Začel se mi je smiliti. Vedela sem, da to ni on, da ne dela s svojo pravo pametjo, ampak proti sebi. Od prvega obiska ambulante do tedaj, ko je prišel v skuptno, je minilo osem mesecev. Upiral se je z vsemi štirimi, jaz pa tudi nisem delala prav: pustila sem ga, da bi vse sam spoznal in si sam dokazal, da propada.? Miha se je moško upiral zdravljenju alkoholizma. Pripovedoval je: »Ko so hodile žena in hčerke same v terapevtsko skupino, sem se upiral in upiral, da ne vem, če se je še kdo tako dolgo, kot sem se jaz. Sram meje bilo pred seboj in pred vsemi, da bi šel. Rad sem imel ženo in hčerki, vsi štirje smo jokali, šel pa nisem in nisem. Tudi razvezni postopek je bil...« In Miha se je navidezno vdal ženi in otrokom, ker je čutil, da ga imajo vsi radi in da ga ne bo imel pod soncem nihče več tako. 4. Prvo leto družinskega urejanja v terapevtski aku-pini je kazalo zelo klavrno in zdelo se nam je, da je vse skupaj jalovo. T udi jaz sem v nejevolji že izustil, daje njuno zdravljenje samomučenje v mrtvi točki in da bi bilo morda bolje, če bi se napil, ker bi ga lahko vsaj to pretreslo. Vse terapevtske obveznosti sta namreč kljub svojemu poklicnemu šolanju izpolnjevala kar v redu, tudi trezen je ostal, seveda. Uvidi v alkoholizem, v svoje življenje in v njun zakonski odnos pa so bili na začetni stopnji jeznega abstinenta in njegove žene preganjalke. O tem je prijetno pripovedoval: »Hodil sem v skupino, kot bi plaval v megli. Eno leto nisem pil, držal sem se programa, telovadil, tekel, pisal, bral..., vse pa je bilo isto kot prej. Bil sem tako trmast, da nisem šel pit. Ko je bila Tončka tako nataknjena, sem rekel, da se bo prej naveličala ona in vsi kot jaz! šele pozneje sem začel razmišljati. V meni seje premaknilo, ko sva s Tončko tri dni sama hodila po kočevskih hribih in samo trikrat srečala ljudi. POTA l\ sn^ dežurni poročajo PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred Drenikovo gostilno v Bršljinu je bilo v soboto nekaj čez poldne nenavadno živahno. Opoldansko mrtvilo je prekinil konj, ki je zbezljal z dvorišča, kjer ga je lastnik, Marjan Drenik. izpregel. Konj je najprej stekel na cesto, se tam zaletel v avto, ki gaje iz Mirne pripeljal Dušan Perkovič, nato pa je spremenil še karoserijo osebnega avta Rudija Retlja. Na pločevini je bilo škode za kakih 50 tisočakov, koliko pa na konju, še ni znano. • Jedilnik med velikonočnimi prazniki sije nekdo popestril s štirimi kokošmi, ki sov petek izginile Jožetu Kapšu iz Lokev. Res ne gre, da bi se sitili samo s šunko! • Konec marca je neki delovni organizaciji izginilo okoli 40 metrov nožilnega električnega kabla, za katerega bi morali v trgovini odšteti kar nekaj tisočakov. Vsa stvar ne bi bila tako nenavadna, a skopo miličniško poročilo dopušča razmišljanje, da je bil taisti kabel del električnega omrežja, v njem pa seveda tok. • Drugi dan aprila sije 48-letni Jakob R. iz Sel pri semiču izbral za športni dan. Kondicijo sije nabiral z dviganjem polnih kozarcev jako okrepljen pa je nato razgrajal pri sorodnikih. Miličniki so poskrbeli, da sije Jakob po napornem dnevu temeljito odpočil. Sodišče kmalu brez sodnikov? Zaradi neurejenih materialnih razmer odhajajo pravniki iz sodišč v gospodarstvo ______— Posvet prejšnji teden zastavil še vrsto drugih vprašanj NOVO MESTO — Medobčinska sveta ZKS za Dolenjsko in Posavje sta minuli teden organizirala posvet o današnjih najbolj perečih problemih pravosodja v tem delu Slovenije. Žal je bilo največ, kar preveč tega posvečenega nerešenim materialnim pogojem v dolenjskem in posavskem pravosodju, pa čeprav se je večina besedovalcev dotaknila tudi nekaterih vsebinskih problemov. Na posvetu sp sodelovali tudi: Francka Strmole-—H lasteč, predsednica Vrhovnega sodišča SRS, Jernej Vrhunec, namestnik republiške sekretarke za pravosodje in upravo, Pavel Car, republiški javni tožilec, Valerija Škerbec, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS, Breda Lokar—Gaspari, predsednica Višjega sodišča SRS idr. Kot je v uvodnem govoru poudaril »pokriva« sedem občin Dolenjske in DOMA RAZGRAJAL — 5. aprila so miličnikrpridržali do iztreznitve33-letnega Franca S. iz Trebnjega. Možakar je doma razgrajal in tudi razbijal, račun pa mu bo izstavil sodnik za prekrške. OB RADIOKASETOFON — V noči na 6. april je neznanec ukradel iz odklenjenega osebnega avtomobila Novomeščana Jara Hočevarja avtoradio s kasetofonom. Vozilo je stalo na parkirišču v Šmarjeških Toplicah, lastnik pa je s-krajo ob 23 tisočakov. KJE JE KOLO — Tako seje 6. aprila spraševal Ignac Vurušič iz Gornje Straže, kateremu so neznanci ponoči izmaknili športno kolo rog in ga tako oškodovali za 20 tisočakov. UKRADEL FOTOAPARAT —Še neznani storilec je v noči na 6. april vlomil v osebni avto Vinka Zoreta, zdomca iz Zahodne Nemčije, in mu odnesel fotoaparat, vreden kakih 35 tisočakov. IZ GARAŽE ODNESEL ORODJE — Med 22. marcem in L aprilom je nekdo iz garaže 23-letnega Martina Kocjana iz Mihovice odnesel komplet orodja in s tem lastnika oškodoval za 14 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo. UKRADEL ROČNO URO —Neznanec je 1. aprila iz sobe hotela v Dolenjskih Toplicah ukradel ročno uro znamke »longines« in s tem lastnika, 70-letnega Alojza Juvana iz Orehove vasi. oškodoval za okoli 150 tisočakov. Ura je zaenkrat še pri tatu. ZGORELO OSTREŠJE IN SENO ŽUN1C1 — 3. aprila je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 36-letnega Ivana Žuniča iz Žuničev. Ogenj je povsem uničil ostrešje 8 krat 5 metrov velikega poslopja, z ostrešjem pa je zgorelo še okoli 500 kilogramov sena. Vzrok požara še ni znan. Škodo ocenjujejo na 150.000 din. Janez Gartnar. predsednik novomeškega temeljnega sodišča, je moč danes govoriti celo o krizi pravosodnega sistema. »Pravne norme so eno, družbena praksa pa drugo,« je pouda-. ril. »poleg tega družbena lastnina še zdaleč ni dovolj zaščitena, posamezniki se ponekod obnašajo, kot da jim pravne ureditve in sistema ni potrebno spoštovati.« In ko k temu prištejemo še mačehovski odnos družbe do sodišč, potem je trditev o krizi pravosodja še bolj utemeljena. Resda .velja za novomeško Temeljno sodišče, ki POŠKODBE KAŽEJO NA UBOJ RAKA — V nedeljo zjutraj so na travniku ob cesti med Rako in Bučko našit mrtvo Marijo Janš-kovec iz Ravnega 22 pri Raki. Ogled kraja najdbe in trupla pokojne je pokazal, da 51-letna Janškovčeva ni umrla naravne smrti. Preiskava je celo pokazala, da so bile telesne poškodbe, ki so jih našli na truplu, zanjo usodne in so tudi povzročile smrt. Delavci krške UNZ za storilcem še poizvedujejo. NOČNA TRAGEDIJA V HIŠI PIŠECE — V noči na ponedeljek, 8. aprila, je prišlo v hiši 59-letnega Stanka Ulčnika iz Pisec do hude tragedije. Med. Ulčnikom in 54-letno Antonijo Hotko, s katero je Ulčnik več let živel v izve-nzakonski skupnosti, je prišlo v nedeljo zvečer do prepira, po katerem je Ulčnik odšel spat. Okoli 2. ure je v hiši izbruhnil požar, ki je zajel tudi Ulčnika. Čeprav je že gorel, mu je uspelo /bežati na piano. Kasneje so ga s hudimi opeklinami prepeljali \ ljubljanski klinični center, kpr se zdravniki še borijo za njegovo življenje. Požar pa je bil usoden za Hotkovo. ki se jev kuhinji zadušila. Obstaja sum. da je požar po/vročila prav ona. saj je s tem grozila že nekaj dni. Preiskava še ni končana. MED PREHITEVANJEM NA NJIVO ČRNOMALJSKE NJIVE — V petek. 5. aprila, je Črnomaljčan Branko Grguraš peljal osebni avto iz Metlike proti Črnomlju. V vasi Črnomaljske njive jedohitel tovornjak in ga pričel prehitevati v desnem nepreglednem ovinku. Zaradi neprimerne hitrosti je vozilo med prehitevanjem zaneslo čez rob vozišča na njivo, kjer seje prevrnilo. Grguraš seje v nezgodi hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotno škodo pa so ocenili na 200 tisočakov. SPOSOJENO TRNJE • Mi vsi se borimo proti birokraciji. Nekateri so v njenih vrstah zato, da jo razjedajo navznoter. Z VZVRATNO VOŽNJO PRED MOPEDISTA — 29. marca je46-letni Franc Makše iz Vrhpeči vozil kolo z motorjem iz Trebnjega proti dolenji Nemški vasi. Pri delovni organizaciji Trimo mu je s parkirišča vzvratno zapeljal pred kolo avtomobilist 33-letni Jože Lgh iz Trebnjega. Prišlo je do trčenja, v katerem je motorist padel in se poškodoval. Materialno'škodo so ocenili na 2 tisočaka. NEPREVIDNO PREČKALA CE- STO — 34-letni Milan Potočnik iz Semiča je 3. aprila peljal osebni avto iz Strekljevca proti Semiču. Blizu stanovanjske hiše štev. 32 je prečkala cesto 53-letna domačinka Vogrinec. Peša-kinjo je avtomobil zadel. Vogrinčeva je padla na prednjidcl avtomobila, nato pa na vozišče. Prepeljali so jo v črnomaljski zdravstveni dom in od tam na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 20 tisočakov. Posavja, da so na njem z izredno požrtvovalnostjo in navkljub dvignili storilnost do številke, ki jih postavlja za vzor vsem sodiščem v Sloveniji, a to zagotovo ni in ne more biti dolgoročnejši izhod iz težav. »V Sloveniji razmišljamo o dveh možnostih za sistemsko ureditev financiranja v pravosodju,« je omenila Francka Strmole, predsednica Vrhovnega sodišča SRS. »Prva možnost je, da sprejmemo družbeni dogovor občin v Sloveniji, ki naj urejuje to področje, druga, realnejša in ta hip verjetnejša, pa je. da bomo pravosodje poslej financirali iz republiškega proračuna. Že danes in takoj pa so moramo dogovoriti o osebnih dohodkih sodnikov, saj je nedopustno, da nam kvalitetni kadri odhajajo v gospodarstvo. namesto da bi bilo obratno. Že po svoji naravi je sodniško delo tako. da bi moralo biti primerno plačano, saj sodnik razen svoje službe praviloma ne bi smel početi nič.druge-ga, ker bi mu morala ta omogočiti primerno življenje. Osebni dohodek sodnika mora biti najmanj enak plači člana IS občine, kjer je sodišče. In prav zaradi tega je nemoralno in nedopustno ravnanje nekaterih občin (Brežice. Sevnica, Krško), kjer celo skrivajo podatke o osebnih dohodkih občinskih funkcionarjev.« je poudarila Francka Strmole. Sicer pa o materialnem stanju novomeškega temeljnega sodišča dovolj pove ža ta podatek. da si je sodišče od obstoja do danes lahko privoščilo vsega 14 novih pisalnih strojev. • »Nevzdržno je, da se v pravosodju srečujemo tudi z nekaterimi oblikami pritiskov ob sojenjih. Spomnimo se beograjskega sojenja osmerici in pisanja sredstev javnega obveščanja, spomnimo se tudi tiskovne konference Slovi-na pol ure pred pričetkom sojenja v Brežicah,« je poudaril Pavle Car, republiški javni tožilec. Vprašanj, ki jih je navrgel posvet in ki bi jih bilo v interesu močnejšega, učinkovitejšega in doslednega pravosodnega sistema potrebno najprej rešiti. je bilo veliko. J ako je Niko Bricelj, temeljni javni tožilec iz Novega mesta, med drugim dejal tole: »Če so naši da- našnji predpisi zares odraz stanja, v katerem živimo, potem jih moramo dosledno uresničevati na območju vse Jugoslavije. Sicer jih spremenimo!« Ali pa tole: Kakšna je pravna varnost delavcev ob tolikšnem zaostanku in dolgotrajnosti postopkov pred novomeškim sodiščem združenega dela? Poglavje zase je široko zastavljena kaznovalna politika, o kateri je spregovoril Janez Kramarič. Sodnik ima velika pooblastila za to. kakšno kazen bo izrekel.« je dejal, »a za to nimamo enotnih kriterijev. Dogaja se. da so za po teži enaka kazniva dejanja izrečene zelo različne kazni.« Ne nazadnje bi bilo potrebno določiti tudi. katera so družbi nevarna kazniva dejanja jn jim posvečati večjo pozornost, sodišča pa rešiti primerov, ki jih zgolj obremenjujejo. Še bi lahko naštevali, a vendarle je za to. da pravosodje končno v družbi le dobi mesto, ki mu po pomembnosti njegovega poslanstva v današnjih oteženih gospodarskih in ekonomskih razmerah gre. najpomembneje, da sodnike rešimo vsakodnevne borbe za obstoj. BOJAN BUDJA Neočiščena napa vnovič kriva požara Preko 100 tisočakov škode v kuhinji Jakoba Vovka DRUŽINSKA VAS — Vse kaže, da dobivajo najpogostejši vzroki požarov še en skupni imenovalec. Gre za kuhinjske nape, ki, neočiščene in nevzdrževane. lahko kaj hitro zanetijo požar. Prvemu smo bili priča pred kratkim, v petek pa je zagorelo še v kuhinji Jakoba Vovka iz Družinske vasi pri Šmarjeških Toplicah. Preiskava je pokazala, da je ogenj zakrivil neočiščen filter v hi-ninjski napi. Požar se je potem hitro širil po kuhinji, tako da so pozročeno škodo ocenili na prek 100 tisočakov. Upajmo, da bo ta dogodek dovolj veliko opozorilo vsem, ki imajo v kuhinjah nape. pa jih ne pregledujejo redno in ne zamenjujejo filtrov. Prav tako naj bosta v opozorilo tudi požara, do katerih je prišlo L in 5. aprila v gozdu, ko sta kmeta neprevidno zažigala suho travo. Spomladanski veter je namreč kot nalašč za širjenje ognja, a tega se očitno premalo zavedamo. Večja dejanja raziskana Na območju UNZ Krško lani manj kaznivih dejanj KRŠKO — Delavci UNZ Krško so lani obravnavali skupno 1536 kaznivih dejanj, to je 253 manj kot leto prej. 147 kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala je skoraj na isti ravni. Slaba tretjina vseh kaznivih dejanj je ostala neraziskana. Največ — 1389 k. d. je bilo rut območju Posav ja, ki ga pokriva uprava za notranje zadeve v.Krškem, seveda s področja tako imenovane klasične kriminalitete. A še ta številka je precej nižja kol prejšnje leto. Upadlo je število kaznivih dejanj z elementom nasilja. Manjše je število krvnih deliktov (lani jih je bilo 124. od tega 5 umorov oz. poskusov umora), manj je bilo tudi kaznivih dejanj zoper svoboščine ali pravice človeka in državljana (9) ter zoper spolno nedotakljivost in moralo (H). Ta kazniva dejanja so bila lani tako rekoč v celoti raziskana. Tovrstna kriminaliteta usiha, ljudje pa ostajajo pri manj grobih napadih, kar je moč obravnavati kot prekrške. Poleg tega je bilo lani manj kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Tako je število tatvin upadlo od 7f3 na 651. velikih tatvin od 254 n.a 228. ropov in roparskih tatvin od 8 na 2 ter goljufij od 157 na 98. Med kaznivimi dejanji zoper družbeno in zasebno premoženje še zmeraj ŠE DVE GOZDNI TATVINI DOBRAVICA — Jože Sodec iz Radovičev je 5. aprila prijavil miličnikom. da mu je nekdo v gozdu pri Gornjih Dobravicah posekal hrast in smreko ter ga tako oškodoval za 50 tisočakov. Avguštin Gliha je nekako v istem času prijavil, da mu je nekdo od januarja do aprila iz gozda prj Dobra-vici posekal in odpeljal hrast, vreden najmanj 30.000 din. Storilce še iščejo. prevladujejo tatvine z raznimi ugrab-ki. tatvine koles in avtomobilskih delov. Pomembno je. da so bila najhujša tovrstna kazniva dejanja (rop. roparska tatvina, vlom oborožene in z radijskimi zvezami opremljene skupine v bencinski servis Trnje v Brežicah. vlom skupine v prodajalno Elektrotehne v Krškem z ugrabkom približno 700 tisočakov) raziskana. Podatki kažejo, da se kot storilci težjih serijskih vlomov velikokrat pojav ljajo vlomilci iz sosednje Hrvaške. Toda dobro sodelovanje organov za notranje zadeve z obeh strani meje je v preteklosti prineslo dobre rezultate. P. PERC V LAHINJI NAŠLI TRUPLO ČRNOMELJ — Po domala treh mesecih so v nedeljo. 7. aprila, našli v reki Lahinji truplo pogrešanega 43-letnega Antona Lojka iz Črnomlja. Lojka so pogrešali vse od letošnjega 15. januarja. NAŠLI POGREŠANEGA SOPOTNIKA SOTESKA — Poročali smožeo hudi prometni nesreči, ki se je pripetila prejšnjo soboto okoli 18. ure na cesti med Dvorom in Stražo. ko je osebni avtomobil, v katerem slabila poleg voznika. 22-letnega Florijana Šiške iz Žužemberka. še sopotnika. 22-letni Jože Muhič, prav tako iz Žužemberka, toliko star Jože Papež iz Velikega Lipja, vrglo v deročo Krko. Šiška in Muhič sta med prevračanjem padla iz vozila, medtem ko je Papež v narasli' reki utonil. Po dolgotrajnem in naporj/em iskanju so 4. aprila njegovo truplo na-šii v Krki. - Tudi dve »družinski« zmagi ___________________ Prvenstvo ŠŠD Dolenj-ske v veleslalomu ČRMOŠNJICE — Pred kratkim je bilo^ na smučišču Rog na Gačah letošnje območno prvenstvo šolskih športnih društev v veleslalomu. Udeležba mladih smučarjev je bila zadovoljiva, enako znanje, ki st) ga pokazali. Poglejmo rezultate:. cicibanke: More (Novo mesto)? Ra-rtčigaj (Trebnje), Vitezič (Novo mesto); ekipno: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj; cicibani: D. Hudoklin. U. Hudoklin (obe Trebnje), Hudelja (Novo mesto); ekipno: Trebnje. Novo mesto, Črnomelj; mlajše pionirke: Kos (Novo mesto). Hribar (Trebnje). Goleš (Novo mesto); ekipno: Novo mesto, I rebnje, Črnomelj; mlajši pionirji: Mihelič (Metlika). Jakša. Hla-vatv (oba Novo mesto); ekipno: Novo mesto. Trebnje. Črnomelj; starejše pionirke: S. kusič. U. kusič (obe Novo mesto). Starc ( Trebnje); ekipno:' Novo mesto,Trebnje. Metlika;starejši pionirji: Šturm (Metlika). Povhe ( Trebnje). Vraničar (Metlika); ekipno: Metlika. Novo mesto. Trebnje.* APRILSKI TURNIR LUZARJU NOVO MESTO — Zmagovalec hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Novo mesto /a april je postal Emil Luzar, ki je zbral .10.5 točke, sledijo pa: Pucelj 8.5. Rudman 8. Balkovec 8. Škerlj 7.5. Avsec 7. Ščap 6.5. Lufjcj 6. Istenič 6 itd. m i il i JUTRI PREDAVANJE O GORAH TREBNJE ^ Planinskodrusb' vo Tesnila iz Trebnjega vab« planince in ljubitelje gora n z mivo predavanje. pope> s,j diapozitivi. Na temo »Nevarno v gorah« bo govoril mz- ,j Šegula. Predavanje bo jutri, aprila, ob 18. uri v prostorih,n£ osnovne šole v Trebnjem. Na p davahje. ki bo brezplačno, vse večjem številu nesreč b še posebej vabljeni vodniki, mladina in ostali. TENIŠKI NOVICI NOVO MESTO —.T2!^' klub obvešča vse svoje člane. da bo jutri, v petek. l-: aP ,. ob 16. uri delovna akcija j1 niškem igrišču. Vpisovanje vih članov v teniški Klu .. vsako dopoldne od poneue j naprej v Mladinski turisticn poslovalnici. Na podlagi 18. člena zakona o posebnem republiškem da ' ku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Ura°-ni list SRS, št. 6/84 in 4/85), 136. člena zakona o davki občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) in 3. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvode in od plačil za storitve (Skupščinski Doienjski list, št. 25/ou in 6/85) objavlja Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto" POZIV za vložitev davčnih napovedi o pridelanih količinah žganja od 1. 5. 1984 do 30. 4. 1985 Napovedi so dolžni vložiti občani — zasebni pridelovalci žganja, katerih letna proizvodnja presega 8 litrov na člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Napoved je treba vložiti do 30.4.1985 na predpisanem obrazcu, ki se dobi na Upravi za družbene prihodke občine -Novo mesto. Zavezanci — občani, ki v predpisanem roku nebi vložili napovedi o proizvodnih količinah žganja, bodo kaznovani za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 din. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE NOVO MESTO 36307? PRODUKTIVNOST odbojka LIGA, moški, STnm ' 19' K01-0: PIONIR-ŠTUDENT 2:3(11.6. -7, -7.-^) smiI0NDR: Vcrnig- Babnik. Ko-p ,, a'.Bmlct, Grcgurek. Smrke, pa!covič. Pečar. Berger. ShhESTV1CA: •• Fužinar 34. 2. 32. 3. Novi Zagreb 30. 4. jtd d 26- 5- Pamir 22.6. Metalac 16 uv 20. Pakracu. I. kolu potuje Pionir k Knrii,' ^nskt, 17. KOLO: N?k yj£-PA'l-OMA BRA-IK ml. 2:3 (10. -9. 12. -2. -14). L^stik. Dro-K d Vran- Piškur, M. Kočevar, • K°covar, Ahac. Linh^ A: * slu 3. mesto Blal. Knf n°' a*t>lri;i Branik po 26. 6. ■vocevje 14 točk. Lolu potujejo Le k ekipi Triglava. viC 7. Šlantelj. Pugelj 1. Doblekar 4. Kočer ar ORMOŽ—INI i;s preloženo na 16. april LES I VICA: I. Šoštanj 25. 2. Ajdovščina 23. 3. Inles 22 (tekma manj). 4. usnjar 14. 5. Krško 13. 6. DVŽ Ponikve 13 itd. Pari 15. kola: Inles—Šoštanj. DVZ Ponikve—Usnjar. Termopol T-Krško. itd. SR L, ženske, 14. KOLOflSK-RA—ALPLES 21:20 (II: 10) ISKRA: Bolte. Gorenc. Dolar 11. Kotar. Turk 3. Rangus 2. Vide I. Kovačič 2. Kos. II AS KOČEVJE—MLINOTEST —preloženo na 1 I. april. LESTVICA: I. l errotelina 25. 6. iskra 15. K), ltas Kočevje 8 (tekma manj). Pari naslednjega kola: Iskra—I-tas Kočevje itd. košarka rokomet MESTO 27:19 [v! b^PL.ženske, 14. KOLO: RU-“«-N°VO NOV° MESTo. udovč pL.|ko nčič | n-T' Zupančič 1. E. Zupa-D it ‘ c- n ' JakSc 5. Pungerčar, c: ^roončič, Mršnik 6. Jerman. R„L|ESIV1CA: L Dinamo 24. 2. dr 2l. 12. Novo mesto 3 točke. nk- R' ^°*u ‘Stajo Novomešča-e vloma z vodilnim Dinamom. Sko-mJ10^*' l4' KOIO: kr' Nov o- ERVA 27:2K (12:17) Kastelic, Kekič 1. Ra- , LRŠKO: " 2l|nker 2. Božič 4. Stare 3. štinS- struja v nogometu, košarki. anju, nami/nem sniuv' krosu- odbojki, šahu in mvključili celo tisti^ki jih b„ ' . na 'grišče že 20 let. Kaže, da še ^n. °dnjo sezono tekmovalcev vunCC' sai zanimanje .za tekmo-Žatn nara^ča od tekme do tekme, razij o* V.TVD Partizan že začeli Hi ls‘lati, da bi poskusili z novi-sarj, —‘Piinami. kot so kole-K s\n]e- plavanje, pohodi, l ako let,v'1 lko tekmovanju, ki bodo do konca maja. v Jl'je raztegnila na vse leto. "■'to* Mhojj slu ^CVeBa nam ne gre v se po ma-p(i:,,ak«. kot je videti na prvi Rio ? ■ Težave s prostorom iina-vad,' Omskih mesecih, saj je t doku 1!ca Premajhna celo za odboj-riili 11 košarki sploh ne govo- °Pti Sr,‘>. "Nimamo ga na pretek sl)s,st'a. ki jih dobimo od I KS. z { r°rnna. pomagamo pa si sami j/r pmizacijo semiških iger. Na tiiu ’ razumevanje smo naleteli mist potoži Velše. Veliko večji pa je. ko začne govorili o tuj; 1 v Iskri. tanje’ smo naleteli pohvali Dušan. Dušan Velše S sobotno zmago v drugo ligo? Pričakovan poraz Novomeščank v 14. kolu II. ZRL — Inles v soboto s Šoštanjem za prvo mesto v republiški ligi — Tesna zmaga Šentjernejčank Po pričakovanju so rokometašice Novela mesta še dvanajstič v prvenstvu ostale praznih rok in vse bolj je na dlani, da bo njihova prva drugoligaskn sezona hkrati tudi zadnja. Veliko bolj zanimivo je prvenstvo v moški republiški ligi, kjer tri vodilne ekipe ne popuščajo, ribniški Inles pa bo odločilno srečanje prvenstva za naslov prvaka odigral že v tem kolu s Šoštanjem, ki ima trenutno še zmeraj točko naskoka. Srečanje ekip / vrha in i/ dna drug-oligaško lestvice v Labinu je prineslo pričakovano zmago gostiteljic-. Ostra in groba igra je v eliko bolj ustrezala igralkam Rudarja, ki so si odločilno prednost priborile že v prvem polčasu, medtem ko so v drugem delu razliko navzlic lagodni igri le še povečale. Še najboljši vtis pri gostjah sta. po poročilih iz Labina, zapustili Jakšetov a .in košarkarske lige v Novem mestu med Novolesom in Lokainvestoni je vnovič opozorilo na velik prepad v kvaliteti ekip. Resda svoje pove že rezultat (121:80 za gostitelje) o tem pa so se lahko prepričali tudi tisti maloštevilni gledalci, ki so se v soboto zbrali v športni dvorani pod Marofom. Novomeščani so si že kmalu po začetku priigrali 20 točk prednosti. To je bilo dovolj, da je trener Splichal ob tako skromnem igralskem znapju gostov lahko da! priložnost za igro mlajšim igralcem. A tudi ti so bili precej boljši od gostov in so prednost z lahkoto še zvišali.xv Čeprav je do konca prvenstva še eno kolo, lahko zapišemo, da so Novomeščani dosegli zastavljeni cilj. Vodilna trojka je bila zanje pretrd oreh. Edine enakovredne nasprotnike so imeli v ekipah Heliosa. Jeklotchne Branika in Kraškega zidarja. Res pa je. da sojih tudi nekateri drugi nasprotniki precej namučili (Comet). vendar bolj zaradi podcenjevalnega odnosa do igre in nasprotnika. Ob takem razmerju moči v ligi je tudi razumljivo, da je fantom za nekatera srečanja zmanjkalo motiva. Upravičeno se tudi zastavlja vprašanje o smotrnosti tekmovalnega sistema. Povsem na dlani je namreč, da prehod iz republiške lige v I. B košarkarsko ligo preveč zahteva in da manjka vmesna stopnja (nekdanja II. liga), ki pi potešila ambicije manjših košarkarskih centrov, kot je denimo Novo mesto. B. B. Miča Mršnik v soboto s soigralkami ni bila kos grobi, moški igri rokometašic Rudarja. Iličinova. Novomeščanke čaka v soboto še eno težko srečanje, v katerem nimajo prav nikakršnih možnosti za uspeh:.v goste jim namreč pri- ZE SESTA ZMAGA KEGLJAČEV NOVO MESTO — Na kegljišču sta se v II. kolu II. slovenske kegljaške lige pomerili vrsti gostiteljev in Slovetijgradea. Novomeščani so bili boljši s 5.102: 5.081 in tako vknjižili že šesti par točk v prvenstvu, medtem ko so Metličani po pričakovanju izgubili na 'Ravnah s Eužinarjem 5.082:5.389. Praznih rok je doma ostala tudi ženska v rsta Novega mesta, ki je izgubila s Hmezadom 2.303:2.4141. V 12 kolu bo na sporedu dolenjski derbi med Metliko in Novim mestom. NOV OSEBNI REKORD ŽULIČA ZAGREB — Skupina mladih novomeških atletov sc je pred kratkim udeležila letošnjega prvega tekmovanja na prostem —odprtega prv enstva Zagreba. Najboljši rezultat je dosegel mladinec Zulič. ki je v članskem teku na 400 metrov zasedel 3. do 4. mesto s časom 50.7. kar je S desetink bolje od njegovega dosedanjega osebnega rekorda in 3 desetinke bolje od potrebne norme za naslov perspektivnega športnika. Od ostalih omenimo še rezultat Markcliča. ki je v metu kladiva izboljšal svoj osebni rekord za 3.5 metra. J. P. ZMAQI V ŽUŽEMBERK IN NA GRM NOVO M ESTO — V športni dvomili pod Marofom je bilo minule dni letošnje območno odbojkarsko prv čustvo šolskih športnih društev. Med pionirkami je zmaga po pričakovanju pripadla igralkam SSD i/ Žužemberka pred SSD Mokronog in ŠŠD Mirana Jarca iz Črnomlja, /a ztnagov jto ekipo so igrale: Brulc. Smrke. Krese. Kovač. Padevski. Šlogar. Bradica. Ulčnik. ŠtoW;ij. Zmago pri fantih sije priborila vrsta ŠŠD Grm pred ŠŠD Veliki Gaber in ŠŠD Mirana Jarca. Za mlade Novomeščane so nastopili: Kastelec. Žlajpah. Tojagiv'. Gojene. Žunič. Mohorčič. Božič. Malenšek in Brudar. Ekipno Gorjanci pred Rogom Po nekaj preložitvah pod streho tudi tradicionalni, 3. gorjanski veleslalom — Nad 150 tekmovalcev TRDINOV VRH — Čeprav je bila v dolini že topla pomlad, je Trdinov vrh pred kratkim pričakal udeležence tradicionalnega, 3. gorjanskega veleslaloma odet v še zmeraj debelo snežno odejo. Več kot 150 smučarjev iz v ečine dolenjskih smučarskih društev se je udeležilo tekme, ki jo je pod pokroviteljstvom SCiP Pionir pripravilo ŠD Gorjanci. Rezultati, cicibani: Dular (ŠD laična Mačkovce). Rangus (Gorjanci). Zebarič (Rog), cicibankc: More (Rog). Rančigoj. Pav lin (obe Trebnje): mlajše pionirke: Kos (Rog). Hribar. Kotar (obe Trebnje); starejše pionirke: Špela Kusič. Urška Urška (obe Rog). Stare (Trebnje); mlajše mladinke: Jakša (Rog). Glavan (Gorjanci). Birne (Trebnje); starejše mladinke: Žugič (Raztag). Ručcčič (Rog), l ink (Gorjanci); članice A: Pugelj (Gorjanci). Potočar (Šentjernej). Jerman (Gorjanci); članice B: Ravbar (Rog). Borsan. Medle (obe Gorjanci); veteranke: • Naša ladja je varna, podgane je še ne zapuščajo (Iz Politike ekspres) liaja vodilna ekipa Dinama. Igralke trenerja Janeza Štruklja bodo tako tudi po 15. kolu ostale pri vsega treh točkah, medtem ko jim najbližji ekipi na lestvici (Zrinjski in Velenje) bežita že za 5 točk. Res bi sc moral zgoditi prav i čudež, da hi Novomeščanke do konca prvenstva še ujele katero od teli ekip. V SOBOTO IZLET PLANINCEV NOVO MESTO —Izletniška sekcija novomeškega planinskega društva vabi planince na dva izleta, že v soboto. 13. aprila, na Mrzlico, štirinajst dni kasneje pa na Slivnico. Odhod za oba izleta bo ob 6. uri z novomeške avtobusne postaje. TRDINOV POKAL V ŠMARJETI ŠM ARJE TA — Letošnje tradicio-nalno orientaci jsko tekmovanje za Trdinov pokal ho v soboto. 20. aprila. \ okolici Šmarjele. Start in cilj tekmovanja bosta pred šmarješko osnovno šolo. tekma pa se bo pričela ob 9. uri. Po dva naslova na_0Š Grm in OS Stari trg Šahovsko pionirsko prvenstvo Dolenjske IVANČNA GORICA — V Šols-kem centru »Josip Jurčič« \ Ivančni gorici je bilo v soboto posamično pionirsko šahovsko prv enstvb Dolenjske. Mladi učenci so pred pričetkom pripravili pester program in tako zaokrožili oceno o odlični organizaciji. Vrstni red pri mlajših pionirjih je bil takšen: Ravbar (OŠ Grm). M. Iratar. R. I ratar (oba OŠ Stična). Istenič(Br-šljin). Markovič (Stična): mlajše pionirke: Kastelic. C iolohar (obe OŠ Stari trg). Dežan (OŠ Katja Rupena). Novak (OŠ Otočec). Koncilija (OŠ Katje Rupena): starejši pionirji: Majstorov ič (OŠ Grm). Marinč (OS /bora odposlancev Kočevje). Gimpclj (OŠ Grm). Grabovac (OS /bora odposlancev). Kobe (OŠ Stari trg), starejše pionirke: Maurin. Tekavcc. Kolarič (vse OŠ Stari trg ob Kolpi). Novak (OŠ Otočec). Zorko (OŠ Katje Rupena). Tekmovanje so vodili mladi šahovski sodniki Helena Vrchčm. Vojko Kočan in Stane (.i rabi jev ec. Kot že rečeno, je veliko bolj zanimivo v moški republiški ligi. Ajdovščina. Šoštanj in Inles bijejo zagrizen boj /a prvo'mesto. Ribničani pa imajo to prednost, da so spomladi / Ajdovščino že igrali (neodločen rezultat), v prihodnjem kolu pa doma čakajo na ekipo Šoštanja. Zmaga bi jim bržkone že prinesla pravico do igranja kvalifikacijske tekme s prvakom hrvaške republiške lige /a v stop v IL /v e/no ligo. V ženski republiški ligi so Šcnt jcrnc-jčanke po zaslugi razpoložene Dolar-jcvc. ki je kar enajstkrat /atresla mrežo gostij, v razburljiv i končnici ugnale Alples in se tako učvrstile v sredi lestvice. Že v soboto se v Šentjerneju obeta še eno /animivo srečanje, saj bodo igralke Iskre gostile ekipo llasa i/ Kočevja, derbi obeh dolenjskih li-gašev pa je vselej prinesel zanimiv in dober rokomet. B. B. VESLAČI NA DIVJIH VODAH OSILNICA -- Jutri. 12. aprilu, sc začne na Kolpi pri Osilnici mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na div jih vodah. I rajalo bo tri dnf. Organi/aioi p tekmovanja so Kajakaška /vc/a Hrvaške. Kajak—kanu klub Zagreb in Kulturno športno društvo »Tone Ožbolt« i/ Osilnice. Pokrovitelj tekmov anju je delov na organizacija Melamin i/ Kočev ja. V petek. 12. aprila, ob K), uri bo slalom, tekma KK K Slav ija. ob 17. uri pa spust — za memorial Toneta Ožbolta. V soboto. 13. aprila, ob K), uri. bo slalom /a memorial Toneta Ožbolta, ob 17. uri pa spust /a prvenstvo lfrvaške. V nedeljo. 14. aprila, bo K), uri ob slalom /ij prvenstvo Hrvaške. Sodelovalo bo okoli 150 tekmovalcev iz Avstrije. ZR Nemčije. Cehoslovaške in Jimoslavije. J. P. HRIBAR OBČINSKI PRVAK NOVO MESTO — Pral dnevi je bilo v novomeški Športni dvorani občinsko prvenstvo šol usmerjenega izobraževanja v namiznem tenisu. Med mladinci so se do polfinala prebili Kočevar. Bone. Medle in Hribar, medtem ko sta v Tmalu po pričakovanju zaigrala Kočevar in Hribar. Slednji je bil boljši z 2:1. Med mladinkami so se v polfinale uv rstile I lribarjcv a. ki je izgubila s Plutovo, in Slakova, ki je izgubila / Zorčevo. V finalu je Mojca Zorc brez večjih težav opravila s Plutov o. Mladinci uspašni tudi med člani Dober nastop reprezentance SRS v Nemčiji NOVO MESTO — V nedelji) zvečer se je i/ Braunschvveiga vrnila slovenska kolesarska reprezentanca. ki je v soboto in nedeljo nastopala na dveh izredno močnih kolesarskih dirkah. Mladinci Božič. Kruljac. Bonča in Štravs so vozili v konkurenci najboljših članskih vrst Luksemburga^ Nizozemske. Avstrije. Poljske. Švice, obeh Nemčij. Erancije in CSSR. Seveda je bilo v taki konkurenci /airian pričakovati visoke uvrstitve. zato jv tolikanj bol j presenetljiva sobotna uvrstitev mladega Janeza Božiča, novomeškega upa. ki sijev takomočnilconkurenci na 100 kilometrov dolgi krožni progi (50 krogov po 2 kilometra) prikolesaril 22. mesto. Bonča je bil 46.. Kruljac 4X.. medtem ko je Štravs zaradi okvare na kolesu odstopil. Jože Majes. novi kapetan slovenske reprezentance, je nastop ocenil /a uspešnega, kar v clja tudi za nedeljsko kriterijsko dirko, v kateri pa ni bilo končne razvrstit v e. saj so tekmovalce točkovali med posameznimi sprinti. Tudi v tej dirki so slovenski kolesarji zasedli mesta v sredini, kar je v tej konkurenci lep uspeh. mm; Jože Majes. novi kapeten kolesarske reprezentance SR Slovenije. Izgubili že dobljeno srečanje V drugoligaškem derbiju Pionir doma z 2:3 klonil proti Študentu — Igralcem manjka motiva — Kočevke nesrečno ob zmago v republiški ligi Najzanimivejše srečanje 19. kola II. zvezne odbojkarske lige — zahod je bilo v soboto odigrano v Novem mestu, kjer sta se pomerili ekipi z gornjega dela lestvice. Pionir in Študent. Zmaga je resda pripadla gostujočim odbojkarjem, a za to so najbolj zasluženi igralci Pionirja, ki so po odličnem začetku in vodstvu z 2:0 v setih povsem popustili in gostom prepustili točki, to pa jim še zmeraj daje vsaj teoretične možnosti, da prebite prvouvrščeni Fužinar. Šuštar (Gorjanci). Sturm (Metlika). Papež. (Ločna — Mačkovec): veterani: Hcnčič. Vesel (oba Rog). Klemenčič (Ločna — Mačkovec): mlad mlajši pionirji: Jakše (Rog). Rožič (Gorjanci). Hlavatv (Rog): starejši pionirji: Šturm. Hcnčič (oba Rog). Vraničar (Metlika), mlajši mladinci: Kotar ( Trebnje). Račcčič (Rog). Bajt (Gorjanci): starejši mladinci: Grandovec (Trebnje). T. Rešctič. M. Rcšetič (oba Šentjernej): člani A. Oštrbenk (Razlag). Šonc (Ločna — Mačkov ec). Peric (Rog): člani B: Tratar (Ločna — Mačkovec). Vesel (Rog). Dular (Ločna — Mačkovec). V skupnem seštevku ekip je zmagala vrsta ŠD Gorjanci pral Rogom. Ločno — Mačkovcem in Trebnjem. Očitno je. da je odbojkarjem Pionirja zmanjkalo motivov za borbeno in enako zavzeto igro ves čas srečanja. Z dosedanjim točkov nini-izkupičkomso si Novomeščani že pred časom zagotovili mesto v gornjem delu lestv ice, ki je' rezerviran /a ekipe Fužinar ju. Študenta. Novega Zagreba. Bleda in Pionirja. Razlika v kvaliteti teh ekip je tako majhna, da je v njihov ih medsebojnih srečanjih nemogoče vnaprej napovedali zmagovalca, /godi se lahko celo. da bo Fužinar ob spodrsljaju, kakršnega si je privoščil pred štirinajstimi dnevi, celo izgubil prvo mesto. In če iščemo najprijetnejše presenečenje letošnjega drugoligaškega prvenstva, do konca so na sporedu še vsega tri kola. je to zagotovo novinec v ligi — novomeški Pionir. Cilj Novomcšča-nov je bil ostali v drugoligaški družbi, pri tem pa si' nabrati i/kušenj za dosego kasnejših ciljev. Ta pa je. tla Novo mesto že čez kakšna tri leta dobi odbojkarskega prvoligaša. Sedanja sestava ekipe in strokovni) delo prof. PRVENSTVO SLUSNO PRIZADETIH NOVO M ESTO — V športni dv orani je bilo v soboto. 6. aprila, republiško prvenstvo slušno prizadetih v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo deset ekip iz medobčinskih društev slušno prizadetih. Med moškimi posa-mcziro je. kot že nekaj let zapored, slavil Bogdan Ipavce iz Kopra, ki ima tudi naslov državnega prvaka. Janez Kocjan i/ Črnomlja, član medobčinskega društva slušno prizadetih Novo mesto, pa se je uvrstil na četrto mesto. Dvojica i/ Novega mesta je med moškimi ekipami prav tako dosegla četrto mesto. Tekmovanje je v /orno priprav ilo nov omeško društv o ob pomoči Z I KO. in teniškega kluba. Vladimirja Jankoviča sta dovolj trden porok za lake napovedi. Škoda je le. da bo morala ekipa prihodnjo sezono odigrali brez Bojana Brulca, ker bo odšel na služenje vojaškega roka. Zanimiv a pa je bila tekma 17. kola v ženski republiški ligi. kjer so Kočevke s precej smole m nesreče doma izgubile proti vrsti Palome Branika. Odločilen. peli set so Mariborčanke dobile Šele na razliko in tako ostale med vodilnimi ekipami. B. B. Moška odbojka korak više Kočevski odbojkarji so si priborili igranje v I. republiški ligi — Kaj več kot borba za obstanek K O (1:1.//. — Minulo \ohoio \o : ligaškimi boji za Ku ke končali nuli odbojkarji v II. republiški ligi. Dolenjska jv imela tri zastopnike — Dionir 11. Mokronog in Kočevje: deduje je napravilo pravi podvig, saj so se kočevski odbojkarji z osvojitvijo: prvega mesta uvrstili celo v I. slovensko /igo. \ajbrz ni potrebno posebej poudarjati. da je to v zadnjih petnajstih letih daleč napečji uspeh moške odbojke v mestu ob Rinži. še posebej, če upoštevamo, da so prvenstvo končali brez izgubljenega srečanja. Ro besedah trenerja Mirana Mikliča gre največ zaslug za te rezultate izrednemu vzdušju v ekipi, delavnosti: ena glavnih in najspod-budnejših lastnosti ekipe pa je mladost, ki kočevski odlmjki zagotavlja lepo prihodnost. L speh lamov Še posebej razveseljuje tudi po dobri spomftu/anski igri deklet v prvi republiški ligi. zalo brčkone lahko zapišemo, da postaja Kočevje novo odbojkarsko središče v Sloveniji. -I so sezono nismo imeli resmj-Šega nasprotnika.« pravi trener Mi- ran Miklič, “saj smo večino tekem dobili v pičli uri. o naši premoči pa govori rudi podatek, (ta smo drugouvrščenemu /elezarju iz Žirovnic e ušli za kar K'točk." In kakšne so možnosti kočevskih odbojkarjev v na/višjem republiškem tekmovanju? Ob dejstvu, da se v //. slovenski ligi igra dobra in kvalitetna odbojka, nekateri pravijo, celo. da ne zaostaja dosti za odbojko v prvi republiški ligi. kočevski odbojkarji še zdaleč niso rekli zadnje besede. To bo vsekakor držalo, saj se bosta sedanjim igralcem bradaču. Mikliču. Krivicu. Ro/ogiču. Mariniču. Merharju. Hvali. Rapežu. Maroltu in R/anineu pridružila še povratnika iz JI A Rla-nine in Levstik, ki sta do odhoda na služenje vojaškega roka veljala za stebra ekipe. Kaže pa poudariti še nekaj: klub je doslej žive/ s skromnimi dotacijami. za tekmovanje v prvi republiški ligi pa bo potrebno ekipi, ki v prihodnosti ne skriva večjih ambicij. zagotovili kaj več denarja. M. (H.ATONJiČ j 15 (1861) 11. aprila 1985 DOLENJSKI LIST 19 Po sklepu Zbora delavcev DO Projektivni biro »Region«, p. o. Brežice, Cesta prvih borcev 11, komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge (za nedoločen čas) računovodje *■ Pogoji: a) višja izobrazba ekonomske smeri — 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in ' nalogah, b) srednja izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Projektivni biro »REGION« Brežice, komisija za delovna razmerja. Cesta prvih borcev 11, 68250 Brežice (tel, 62-934). O izidu bomo kandidate obvestili najkasneje v 25 dneh po končanem zbiranju prijav. 249/15-85 Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško razpisuje na osnovi sklepa sveta šole javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: naziv osnovnega sredstva — univerzalni stroj za obdelavo lesa — skobelni mizarski stroj — tračna žaga tip AS 435 — električna ročna žaga ELN TIP HH 18 — ročni brusilni stroj — 3 skobelne mize — 2 skobelni mizi — omara za orodje — trodelna — omara za orodje — pisalna miza — 6 vrtljivih stolov — pnevmatska riamizna stiskalnica — 1.500 kg trato pločevine v traku 52 x 0,35 — 600 kg C-1631 013 - brušen — različno drobno orodje — skupna cena izklicna cena 600.000 din 100.000 din 180.000 din 10.000 din 5.000 din 10.000 din/kos 15.000 din/kos 1.500 din 2.000 din 1.000 din 1.000 din/kos 70.000 din 135 din/kg 210 din/kg 12.000 din Na kupno ceno se plača še prometni davek. Kupci morajo položiti kavcijo pred pričetkom javne dražbe na blagajni šole in to v višini 5% od izklicne cene. Kavcija se kupcu, ki je uspel na dražbi, šteje v kupnino, ostalim kupcem pa se kavcija po končani dražbi vrne. Javna dražba bo v petek, 19. aprila 1985, s pričetkom ob 10. uri na dvorišču srednje šole Krško. 250/15-85 kinološko društvo novo me/lo ki deluje na območju občinNovo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje, organizira tečaj za šolanje psov, ki se bo pričel 18. 4.1985 s pričetkom ob 16.00 uri na klubskem vežbališču ob reki Krki pri Ragovem pod novim novomeškim mostom (nasproti Veterinarske postaje oz. Tovarne zdravil Krka). Prijave zbira Beg Janja, Drska 18, Novo mesto. Informacije tel. 23-668. Rok za prijavo je 16. 4. 1985, ko bo ob 16.00 uri na rokometnem igrišču na Loki, Župančičevo sprehajališče 1. sestanek prijaviteljev, ki naj po možnosti s seboj pripeljajo svoje pse. Za šolanje je mogoče prijaviti pse v starosti od 9 mesecev do 2 let. Šolanje psov obsega osnovne vaje poslušnosti, vodljivosti ter obrambe in napada. Po zaključku tečaja bodo lahko voditelji s svojimi psi opravili izpit. SGP Pionir, tozd Zaključna dela v gradbeništvu Metlika, objavlja naslednja prosta dela in naloge: ■ več KV soboslikarjev in pleskarjev • več KV kleparjev Pogoji: KV delavec ustrezne smeri. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in pogojem dvomesečnega poizkusnega dela. Delo je izključno na terenu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SGP Pionir, tozd Zaključna dela v gradbeništvu Metlika, Cesta XV. brigade 2. 262/15-85 Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa (direktorja) delovne organizacije Lekarna Sevnica razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa (direktorja) Lekarne Sevnica p. o. Razpisni pogoji: Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo farmacevtske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah-, — da ni bil kaznovan za kazniva dejanja po 511. členu zakona o združenem delu, — da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, gospodarjenja z družbenimi sredstvi, da spoštuje zakonitosti in ima pravilen odnos do ljudi. Kandidati morajo k prijavi obvezno priložiti dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev. Kandidati morajo prijave na razpis poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Lekarna Sevnica p. o., Razpisna komisija, z oznako »prijava na razpis«. 254/15-85 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti Avto-moto zveze Slovenije objavlja prosta dela in naloge avto negovalca v Tehnično-turistični bazi AMZS na Otočcu Pogoji za sprejem: — končana osnovna šola — odslužen vojaški rok, — vozniški izpit B kategorije Poskusno delo do treh mesecev. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov: Tehnično-turistična baza AMZS, 68222 Otočec ob Krki. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku prijavnega roka. 263/15-85 Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško Temeljna organizacija komerciala • Ali ste diplomirani ekonomist, ki je pravkar, končal študij in še nimate opravlieneac pripravništva? Če vas veseli delo v zunanji in notranji trgovini ter finančna operativa, vam ponujamc možnost zaposlitve za čas pripravništva. S štirimi pripravniki — diplomiranimi ekonomisti nameravamo skleniti delovno razmerje za določen čas. če bomo med tem ugotovili, da je vaše skupno delo potekalo v obojestranskem zadovoljstvu in koristi, smo pripravljeni ponuditi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Vabimo vas torej, da nam — če je naša ponudba za vas dovolj zanimiva — do ponedeljka, 15. aprila, letos pošljete pisno prijavo s fotokopijo diplome in pripišete morebiti še kakšno vašo misel o navedenem delu. Po pregledu prijav vas bomo povabili na razgovor. Razmislite in se prijavite. Čaka vas zanimivo delo. OI- Zob/14-85 POPRAVEK V 14. številki Dolenjskega lista je prišlo pri obvestilu Uprave Za družbene prihodke Novo mesto do naše napake. Pravilno se glasi zadnji odstavek tegš obvestila: Občani, ki bodo do navedenega dne vložili omenjeno napoved, se proti njim ne bo izvajal postopek za davčni prekršek. Po tem datumu (15. 5. 1985) bo uprava začela preverjati — kontrolirati v napovedi podane podatke in bo tiste občane, ki so ali bodo dali nepravilne in netočne podatke, predlagala v kaznovanje. 259/15-85 IZREDNA PRILOŽNOST Cenjene stranke obveščam, da vsako soboto fotografiram v poročni dvorani. Slike izdelene na visoko kvalitetnem KODAK papirju, dobitev enem tednu. Pri porokan in raznih svečenostih na: ročeno v naprej, dajem popust. Se priporočam! FOTO: Pungrčar Tone Slakova 23 68000 Novo mesto Tel. 24-304 261/15-85 Delavski svet , DO Prevoz Brežice razpisuje “v skladu z 12. členom pravilnika o delovnih razmerjih dela in naloge individualnega poslovodnega organa Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogoj®v' določenih v ZZD, še naslednje: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomsk . organizacijske, pravne, upravne, prometne smeri srednješolsko izobrazbo prometne smeri j-mih — da ima 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri vodiin ali vodstvenih delih — da ustvarjalno razvija socialistične samouprav družbenoekonomske odnose — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Mandat traja 4 leta. ti Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandida pošljejo v 8 dneh po objavi razpisana naslov: DO Prevo Brežice, Milavčeva 42. * Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po ko nčanem zbiranju prijav. 253/15-85 Šolski center Sevnica tozd osnovna šola Tržišče razpisuje dela in naloge učitelja telesne vzgoje Pogoj: PRU ali P Nastop dela: 1. 5. 1985. Delo združujemo za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Šolski center Sevnica. TOZD Osnovna šola Tržišče. 248/15-85 m ŠURMIB - TOVARNA POHIŠTVA BREŽjcf) objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. oblikovanje organizacijskih sistemov računalniških obdelav poslovnega in proiZ' vodnega procesa Kandidat naj ima višjo ali visoko izobrazbo računal' niške, organizacijske ali ekonomske smeri s5 ozirorna 3 leti delovnih izkuš.enj pri enakih ali podobnih delih-Imeti mora primerne organizacijske sposobnosti |f1 poznati programski jezik Basic. 2. izdelava planov in analiz Kandidat naj ima višjo ali visoko izobrazbo ekonomsk® smeri, 3 oz. 1 leto delovnih izkušenj, od tega 1 leto Pr delih in nalogah finančne funkcije. 3. prodaja izdelkov Kandidat naj ima srednjo ali višjo izobrazbo kom®r cialne smeri (lahko tudi visoko) s 3 oz. 1 letom delovn1® izkušenj, biti mora moralno neoporečen, komuni^ tiven in imeti mora'ustrezne organizacijske sposobni' ti za organizacijo prodaje izdelkov. ah 4. odprema izdelkov Kandidat mora imeti srednjo izobrazbo prometne komercialne smeri z nad 1 letom delovnih izkušenj-Dela in naloge se združujejo za nedoločen ca® pogojemposkusnega dela 90 dni. Kandidati bodoo|Z' biri obveščeni v roku 30 dni po poteku objave. ■ Za dela in naloge pod 1, in 2. je po dogovoru na razp olago družinsko stanovanje, Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazih 0 izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Slovenijales, Tovarna pohištva Brežice, 6825U Brežice. 258/15-85 Izvršilni odbor OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI DOLENJSKE, NOVO MESTO objavlja po pooblastilu skupščine Območne vodne skupnosti Dolenjske naslednje prispevne stopnje povračil od katastrskega dohodka v letu 1985, kot sledi: — za občino Brežice 0,56% od KD — za občino Črnomelj 0,50% od K D — za občino Krško 0,56% od K D — za občino Laško (del) 0,45% od K D — za občino Metlika 0,42% od K D — za občino Novo mesto 0,56% od KD — za občino Sevnica 0,54% od K D — za občino Trebnje 0,56% od KD Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od 1. 1 1985 dalje. S tem sklepom se razveljavi naše obvestilo štev. 1004/30-1985 z dne 15.1.1985, poslano Upravam za družbene prihodke. . 244/14-85 20 DOLENJSKI LIST Št. 15 (1861) 11. aprila 1985 SKUPŠČINSKI za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE 8 marca je izšla šesta številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v Katerem objavljajo: — občina Črnomelj odločbo o ugotovitvi, da odlok o določitvi prispevnih stopenj za gradnjo, sanacijo in dograjevanje komunalna prav ter izgradnjo komunalnega infrastrukturnega omrežja območju občine Črnomelj, ki ga v letu 1984 plačujejo zavezanci, niso pristopili k samoupravnemu sporazumu, ni bil v skladu z ustavo in zakonom (Ustavno sodišče SRS), let ol}eina Kfško razpis za podelitev priznanj občine Krško za o 1985, odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene st k n°van*ske hi^e' ki služi za določitev koristi za razlaščeno avbno zemljišče in o določitvi vrednosti elementov za izračun aorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v cini, odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davit od prometa proizvodov in od plačil za storitve, odlok o plačeva-irju *1e'a stroškov delovanja veterinarsko-higienske službe v občini n odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijske-9a zemljišča ali gozda v občini, . ~~ Pbčina Metlika odločbo o razveljavitvi odločbe 3. člena odlo-a skupščine občine Metlika o enotni ureditvi komasiranega obm- * h8 "Plešivica« k.o. Lokvica, ki na komasiranem in obnovljenem bmočju poleg graditve novih proizvodnih in stanovanjskih S^ tov prepoveduje graditev drugih objektov (Ustavno sodišče Spp in sk|ep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v Pionir Novo mesto, TOZD Gradbena operativa Metlika, — občina Novo mesto sklep o začasnih ukrepih družbenega orMStVa zoper SOZD IMV — Industrija motornih vozil Novo mesto. . °k o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških omunalnega .urejanja zemljišč na območju občine, odlok o premembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku Prometa proizvodov in od plačil za storitve. — občina Ribnica sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta a mestnega naselja Ribnica — kare med Šeškovo ulico, Cesto na Ugar, Gallusovim nabrežjem in Urbanovo ulico in odredbo o Pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini, ~ občina Trebnje razpis o referendumu za krajevni samoprispevek v krajevni skupnosti Sela Šumberk in sklep o uskladitvi Preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in porastom osebnin dohodkov. * n,.*5' marca ie 'zšla sedma številka Skupščinskega Dolenjskega sta, v katerem objavljajo: občina Črnomelj odlok o pripravi in sprejetju družbenega jana občine za leto 1986-1990, odlok o zazidalnem načrtu za odi °~^e*ni tur'stično'rekreativni center Črmošnjice — Rog, ok o zaključnem računu proračuna občine, odlok o spremem-a in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od Prometa proizvodov in plačil za storitve in prostorski plan rednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1981-1985, ~~ °bčina Krško odlok o družbeni skrbi za udeležence na-rioosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske ane in odlok o uvedbi komasacijskega postopka na komasa-'jskem območju Račna v delu k.o. Raka, k.o. Smednik in k.o. površje, • ~~ občina Trebnje odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku od .prometa proizvodov in plačil za V medobčinski objavi občinske skupnosti socialnega skrbstva cin Črnomelj, Metlika in Novo mesto objavljajo sklep o uskladi-v'preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in porastom oseb-n'h dohodkov. Sedmi številki SDL je priloženo tudi kazalo za Skupščinski uotenjski list 1984, letnik XXI. (in ne XXXI. kot je to napačno na-edeno v glavi kazala). 29 marca je izšla osma številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v Katerem objavljajo: •— občina Črnomelj odlok o davkih občanov, sklep o merilih za 0|očanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opra-majo gospodarske in poklicne dejavnosti, sklep o potrditvi za-Jjučnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 984, odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki s cži za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče in odlok o Proračunu občine Črnomelj za leto 1985, — občina Krško odlok o davkih občanov, odlok o proračunu občine Krško za leto 1985, odlok o turistični taksi, odlok o določitvi in pooblastitvi or^bna, ki bo sprejemal ukrepe neposredne kontrole cen na ravni občine Krško, odlok o razglasitvi gomilnega grobišča Sajevce pri Kostanjevici za kulturni spomenik in odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, — občina Metlika odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenem območju občine Metlika, odlok o turistični taksi, odlok o proračunu občine Metlika za leto 1985, odlok o dopolnitvi odloka o.poimenovanju ulic, cest in trgov v mestu Metlika, odlok o davkih občanov občine Metlika, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, sklep o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti, odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1984, odlok o družbeni kontroli cen v občini Metlika in odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika za leto 1984, — občina Novo mesto sklep o ustanovitvi Radia Novo mesto, odlok o davkih občanov občine Novo mesto, odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1984, odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1985, sklep o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti, odlok o določitvi stopenj prispevkov za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, odlok o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi kmetij v občini Novo mesto, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijških zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev in ocena pričakovane rasti razporejenih sredstev za bruto osebne dohodke za obdobje januar — marec 1985 — občina Ribnica odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, odlok o spremembi odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Ribnica, odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1985, odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Ribnica za leto 1985, odlok o popravi in dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo za območje zazidalnega načrta Gor. Lepovče, odlok o razdružitvi naselja Dolenji lazi v naselji Dolenji Lazi in Grič in uvedbi ulic v naselju Grič in sklep o razpisu referenduma za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje odvodnjavanja in asfaltiranje ceste skozi naselje Velike Poljane in skozi naselje Vrh, — občina Trebnje sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Trebelno, poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Sela Šumberk, sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa obnove vaških in lokalnih poti, vodooskrbe in zgraditve telefonskega omrežja na območju krajevne skupnosti Sela Šumberk, odlok o davkih občanov, odlok o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1984, odlok o proračunu občineTrebnje za leto 1985, odlok o družbeni kontroli cen v občini Trebnje. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načelih izvajanja prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami in odlok o uskladitvi urbanističnega reda občine T rebnje za obdobje 1981 — 1985 s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana za obdobje 1981 — 1985. V medobčinskih in drugih objavah lahko preberete sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški za občini Krško in Sevnica, odredbo o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja in popravek odločbe Ustanovnega sodišča SRS št. U I 24/84-17, objavljene v SDL št. 6 z dne8. 3.1985. SDL prejemajo vsi, ki plačujejo dvojno naročnino na Dolenjski list, tisti iz občin Sevnica, Brežice in Kočevje le na posebno željo, ter tisti, ki so se zanj za ceno 250 din na leto posebej naročilči. Posamične izvode lahko kupite na naročniškem oddelku Dolenjskega lista za 10 din po izvodu. ». Vobena zgodovinska knjiga ne bi podala tako verne podobe o dolenjski deželi, kol jo podajajo le pesmi, /z mozaika p antologiji zbranih pesmi je nas!ata jasna slika. Dolenjska je v nji zaživela.« Janez Menart PESMI DOLENJSKE DEŽELE NAROČILNICA Naročam izvodov antologije Pesmi dolenjske dežele. Cena izvoda je 2.300 din. Račun bom plačal: — po povzetju ali v 3 mesečnih obrokih •fhe in priimek ali naživ delovne organizacije: .... Kraj ulica, hišna številka:......................... Datum: Podpis (za DO tudi žig): Naročilnico pošljite na: dolenjski list. Germova 3. Novo mesto K4K0 SiMj? -6.P! -?? - mi mmiV£. Iskra — IEZE tozd Elektroliti Komisija za delovna razmerja tozdi Elektroliti Mokronog objavlja prosta dela in naloge: 1. vodja gospodarskega oddelka — 1 delavec Pogoj za sprejem: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih, poskusno delo 3 mesece. 2. planer — 1 delavec Pogoj za sprejem: srednješolska izobrazba ekonomske smeri, zaželene delovne izkušnje, za moške odsluženi vojaški rok, poskusno delo 3 mesece. 3. tehnični risar — 1 delavec Pogoj za sprejem: srednješolska izobrazba strojne smeri ali opravljeni tečaj za tehničnega risarja, odsluženi vojaški rok, poskusno delo 3 mesece. 4. montažna dela v proizvodnji — 1 delavec Pogoj za sprejem: moški, zaželena osnovna šola, odsluženi vojaški rok, poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisneponudbezdo-kazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra IEZE, tozd Elektroliti Mokronog — komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 255/15-85 Cestno podjetje Novo mesto, tozd Gradnje Novo mesto, Ljubljanska 47 Komisija za delovna razmerja tozd objavlja prosta dela in naloge a) 3 KV zidarjev pogoji: poklicna šola za zidarje ali tečaj in 3 leta delovnih izkušenj b) 3 KV tesarjev pogoji: poklicna šola tesarske stroke ali tečaj in 3 leta delovnih izkušenj Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: • Cestno podjetje Novo mesto, tozd Gradnje, Ljubljanska 47, 68000 Novo mesto. Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi. 256/15-85 Gnovoles lesni kombinat risola novo mesto-straža v TOZD tovarna ploskovnega pohištva Dejavski svet TOZD TPP razpisuje prosta dela in naloge vodje tehnološke priprave dela pod naslednjimi pogoji: — visoka šola lesne smeri in najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog -- organizacijske in vodstvene sposobnosti — osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, s pripisom »za razpisno komisijo TOZD TPP«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog. 260/15-85 Ljubljanske mlekarne o. sub. o. tozd Mlekarne o. sub. o. Ljubljana, Tolstojeva 63 Zbiralnica mleka Metlika Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge jemanje in analiza vzorcev — laborant — V. stopnja strokovne izobrazbe kemijske oz. živilske smeri — leto dni delovnih izkušenj v stroki — delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom — odslužen vojaški rok — opravljen vozniški izpit — terensko delo na odkupnem območju zbiralnice Metlika Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v 8 dneh na naslov: M — Ljubljanske mlekarne, tozd Mlekarne, Kadrovska služba, Ljubljana, Tolstojeva 63. 252/15-85 15 (1861) 11. aprila 1585 DOLENJSKI LIST 21 Četrtek, 11. aprila — Stanislav Petek, 12, aprila — Lazar Sobota. 13. aprila — Kla Nedelja, 14, aprila — Valerij Ponedeljek, 15,‘aprila—r D. železničarjev Torek, 16. aprila — Bernardka Sreda, 17. aprila — Rudolf Četrtek, 18. aprila — Konrad LUNINE MENE 11. aprila ob 18.34 — zadnji krajec BREŽICE: 12. in 13. 4. ameriški tilm Platergajst. 12. 4. nemški film Nore noči gospe »O... 14. in 15. 4. italijansko-španski tilm Razbojniki z nežnim srcem. 16. in 17. 4. ameriški film Hundra. KOSTANJEVICA: 13. 4. ameriški tilm lootsie. 14. 4. ameriški film Razjarjeni bik. MIRNA PEČ: 12. 4. italijanski film Banana Joe. KRŠKO: 12. 4. angleški film Neustrašni. 13. in 14. 4. ameriški film Smešna stran zgodovine. 16. 4. japonski film Metuljeva mreža. 17. 4. domači film Pot okoli sveta. NOVO MESTO — DOM KULTURE: II. 4. Illsmko gledališče — ameriški glasbeni film Pevec jazza. 12.. 13. in 14. 4. ameriški film Beg v' zmago. 13. in 14. 4. hongkonški film Bes Shaolinov. 18. 4. filmsko gledališče — ameriški film Sad nedolžnosti. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 12. do 14. 4. jugoslovanski film Stopnice v nebo. Od 15. do 17. 4. ameriški film Dvojni azil. SEVNICA: 11. 4. hongkonški film Enoroki boksar. 12. in 13. 4. francoski film Morilsko poletje. 14. 4. hongkonški film T igrov bes. 17. in 18. 4. francoski film Učitelj. SLUŽBO DOBI STAVBNEGA KLEPARJA sprejmem v redno delovno razmerje, osebni dohodek 40.000 din. Sprejmem tudi delavca za priučitcv. Možnost nadurnega dela in dodatnega zaslužka. Stanovanje preskrbljeno. Splošno kleparstvo Tomaž Mlakar. Tacenska 94. Ljubljana—Šentvid. MONTERJA ogrevanja KV sprejmemo. OD 6 M. Prošnjo z dokazili pošljite na naslov: Ivo Golubič, Adamičeva 11, Grosuplje, telefon (061) 772-939. HIŠNI SVET potrebuje osebo za dvakrat tedensko čiščenje. Informacije: Dalmatinova 5, stanovanje št. 6, Krško. STANOVANJA GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Brežicah vzamem v najem, po možnosti opremljeno. Na naslov: Pupovac, Cankarjeva 15, Brežice. VEČJE stanovanje v strogem centru Novega mesta prodam. Telefon (061) 737-769. STANOVANJE v Novem mestu iščem samo začasno. Naslov v upravi lista (1807/85). NUJNO iščem eno večjo ali dve manjši sobi v Novem mestu. Plačam do 20.000 ND na mesec, plačilo možno tudi v devizah. Ponudbe pošljite na Dolenjski list pod šifro »NUJNO«. Motorna vozila PRODAM Z 101. letnik 1979. Informacije tel. (068) 21-866 dopoldne. ZASTAVO 750. letnik 1976. prodam. Jože Mlinarič. Gor. Straža 171, Straža. Z 750 prodam. Cena 10,5 M. Prodam tudi 126 P. cena 8 M. Telefon 25-370. BMW 1602, letnik 1974, in novo plinsko napravo prodam. Stane Lah. Dol. Maharovec 31. 68310 Šentjernej. VW 1200, letnik 1973, odlično ohranjen, prodam. Franc Fabjančič, Gor. Maharovec 11, Šentjernej. CITROEN GSX 1.2. letnik 1978, prodam ali zamenjam za manjše vozilo proti doplačilu. Šegova 89, telefon 25-707. MOSKVIČ, letnik 1976, prodam. Cena 105.000 din. Jankovič, Gor. Straža 158. ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Informacije na telefon 32-095. od 19. do 21. ur«. ZASTAVO 126 P. letnik 1978, prodam. Turk, Danila Bučarja 21. Telefon 22-239, popoldne. ZASTAVO 750, letnik 1981. 126 P. letnik 1977, prodam. Telefon 84-995. R 8, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Martin Klobučar, Mestne njive 9, Novo mesto, telefon 23-985. ZASTAVO 750. letnik 1980, prodam. Ivanka Gazvoda. Stopiče 58. Novo mesto. PRODAM motor tomos 15 SLC in nov čoln kanu. Družinska vas 38. Šmarješke Toplice. ZASTAVO 101, letnik 1982. prodam. Telefon 51-526, zvečer. Za R 4 prodam naslednje dele: štiri blatnike, plastične okvirje za okno, verigo in dva zobnika (brez napeniača). Telefon 24-200 ali 23-606. BMW 318, letnik 1979. s precej .dodatne opreme, izredno ugodnp prodam. Telefon (061) 861-741, v večernih urah. 126 P, letnik 1977, prodam. Rabzelj, Škocjan 21. JUGO 55. letnik 1984, prevoženih 13000 km. prodam za 59 M. Na utrdbah 14. Črnomelj. TOMOS AVTOMA UK 48 ccm. letnik 1971. prodam. Ogled vsak dan od 6. do 8. ure in od 20. ure dalje. Zvone Štenbergar, Ragovska -12/2. Novo mesto. ZASTAVO 750 LC, prevoženih 40.000 km. ugodno prodam. Tel. 21-204. 126 P. letnik 1977. prodam. Tel. 85-210. PRODAM IM V KOMBI 1600 fur-gon. Prva registracija letnik 76. registriran do konca leta. izprav.cn. Cena 31 SM. Boris Kos. Gubčeva II. Krško. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodjatoz-da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, -Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 550 din, za razpise, licitacije ipd. 750 din, 1 cm na določeni'srednji ali zadnji strani 800 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa J3-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZASTAVO 101 mciliteran, zelene« šipe, letnik 1981, registriran za eno leto. prodam. Tel. 71-566. ZASTAVO 101, letnik 1973. malo karambolirano. prodam za 6 M. I el. (068) 71-381. UGODNO PRODAM VVART-BIJRG, letnik 1975. Vinko Jamšek, Slančji vrh 9. 68295 Tržišče. PRODAM MZ E LZ 250 in Z 750. letnik 1973, karoserija 1978. Alojz Lesjak, Irdjnova 30. Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974. karambolirana sprednja desna stran, ter zastavo 1300. letnik 1971. motor 79. Poceni! Franc Blažič. Stari trg 23, Trebnje. Ogled v četrtek in petek popoldne. PRODAM ZASTAVO 101. letnik 1976. dobro ohranjeno. Bučar. Mu-haber 23. Novo mesto. PRODAM 'I AM 2001. letnik 76. dobro ohranjen. Žvab. Lokve. Črnomelj. PRODAM ZASTAVO 750. Ulica Milke Šobar 28. Novo mesto. R 4, letnik 1977. prodam za 12 SM. Širec. Irča vas 6. Novo mesto. Z 750, letnik 1980.y odličenm stanju. prodam. Anton Žarn. Velika vas 20. 68273 Leskovec pri Krškem. PRODAM FIAT 750, letnik 1971. registriran do maja. Tel. (068) 22-687 popoldan. PRODAM PONY EXPRESza4M. Tel. 85-177 po 16. uri. PRODAM 126 P, letnik 1978. Zvone Planinšek. Pod Trško goro 13. Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 101. letnik 1976. Simonič. Sadež 40. Črnomelj, tel. 51-477. ij Kmetijski stroji jj ..................................s: TRAKTOR vladimirc 58 KS ugodno prodam. Franc Jožef. Šmarješke Toplice L PRt)DAM popolnoma nov traktor »Tomo Vinkovič«. tip 420 — po dnevni ceni. in kombi zastavo 435. cena po dogovoru. Tel. 25-358 od J8. do 22. ureali Verbič. Breška vas 2. Šentjernej. PRODAM TRAKTOR FERGU-SON maser 30 s koso. Cena ugodna. Ivan Zagmajstor. Bizeljsko 21. PRODAM skoraj nov traktor »Tomo Vinkovič«. 21 KM. Franc Hude-Ija. Tomšičeva 1 L Črnomelj. PRODAM ZETOR 50 — 11. star dve leti, nakladalec hlevskega gnoja riko. obračalnik za seno panonija. Anton Sitar. Gor. Ponikve 17. Trebnje. PROSILEC HLEVSKEGA GNOJA pokončni valj krpan — 30 SIP, dobro ohranjen prodam. Janez Bregar, Stehanja vas 14. Veliki Gaber. PRODAM kosilnico za kultivator Gorenje. Tel. 24-297. PRODAM TRAKTOR JOHN DEERE 39 KS s koso. Ivan Pungerčič. Sp. Pohanca 24. 68253 Artiče. " PRODAM traktor TV 731. Vinko Repovž. Videm pri Šentjanžu. PRODAM traktor Zetor 5911 . Se-" ničar Srečko. Mali Slatnik 6 Novo mesto: TRAKTOR Zetor 5545. motor generalno obnovljen, prodam. Franc Perše. Zbure 30. Šmarješke Toplice. BCS grablje prodam. Jože Selak. Dojenja vas 1. Otočec. ŽETVENO napravo za BCS prodam. Kos. Herinja vas. Otočec. ZETOR 2511, dobro ohranjen, prodam. Franc Arko. Stična 54. Ivančna gorica. ŽETVENO NAPRAVO /a BCS prodam. Jože Lužar. Vinica 15, Šmarješke Toplice. PRODAM novo kosilnico za traktor štore 404. obračalnik za seno (pajek falir) in plug slavonac. Jože Globevnik. Škocjan 5. KOSILNICO Cigaro z novim diesel motorjem prodam za 300.000 din* Informacije po 21. uri na telefon (068) 88-866. TRAKTOR ursus (55 KM). TAM 2001 ter motorno škropilnico stihi po ugodni ceni prodam. Berus. Srednji Globodol 6. Mirna peč. TRAKTOR univerza! 445 s kabino, star dve leti. 300 ur. prodam ali zamenjam za IMF 533 z doplačilom. Telefon 25-449. TRAKTOR kramer (30 KM) s kabino in kosilnico, ohranjen, prodam. Jože Lešnjak. Volčkova vtis 9. Šentjernej. TRAKTOR zetor 533 s kabino prodam. Ogled možen \sak dan. Miha Jerman. Otočec 88 ob Krki. TRAKTOR ferari (21 KM). \ brezhibnem stanju, prodam. Jože Ržen. Gabrijele 40. telefon (068) 88-956. • MOTO KULTIVATOR »»Gorenje Muta« special. rotacijski plugin fre/o. enkrat rabljeno., shranjeno v Semiču, ugodno prodam. Ponudbe na telefon (061) 574-524. KOSILNIC O BCS (kosa 110 cm) / bencinskim ali diesel motorjem prodam. Olo\ ec. Oštrc 19. Kostanjevica na Krki. NOVO traktorsko prikolico /a prevoz živine in nov 13-colski gumi v o/ prodam. Telefon 82-4X3. PRODAM PRODAM motorno škropilnico SI IIIL. Hrvaški.brod 23. Šentjernej. PRODAM dve gumi s platišči, komplet 8—32. za traktor steir ali deu- tz. Jože Kmetič. Dol. Boštanj 50. Boštanj. POČENI PRODAM kozolec »to-plar« Muljava 22. 61295 Ivančna uori-ca. tel. (061) 783-081. PRODAM 2000 kg dobrega sena po ugodni ceni. Anton Kržič. Ilrastovica 7. Mokronog. PRODAM 7 AŽ panjev čebel, nekaj panjev praznih, nov čebelnjak in nekaj čebelarske opreme. Ogled v soboto in nedeljo. Ivan Vidmar. Sadinja vas 18; Dvor. » PO UGODNI CEN! PRODAM dirkalno kolo n;i deset prestav in ponv espres. Marjan Strajnar. Podgora 44. Straža. PRODAM suho seno. Jakše. Brod 18. Novo mesto. SINKLER SPEKTRUM 48 K in 9 kaset. novo. ugodno prodam. Tel. 24-776 popoldan. PRODAM kobilo z žrebetom in kravo, brejo 6 mesecev. Ivan Banič. Dobruška vtis 26. Škocjan. * PRODAM 2000 kg sena. Naslov v upravi lista (1804/85). PRODAM 2 t sena. Rilelj. Ločna 22. Novo mesto. PRODAM KROMPIR IGOR. Jože Povše. Stranje 20. Blanca. OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Tel. (068) 71-381. PRODAM krompir in tudi 200 kg semenskega. Šuštar, Vrhovo I.-Mirna peč. KOBILO, staro dve leti, prodam. Janez. Konda, Osojnik 15, Semič. PRODAM štiri osipalne traktorske pluge, dva gumi vozova, čevljarski šivalni stroj. 3-vrstno harmoniko, mizarski frezar. VW v odličnem stanju menjam za mlin (kamni ali valčen) ali kosilnico. Lado Lavrič, Stare žage 15, Dolenjske Toplice. OSTREŠJE za hišo prodam. Naslov v upravi lista (1806/85). KRAVO, brejo, prodam. Dobruška vas. telefon 85-290. KROMPIR igor in koruzo v strokih prodam. Tomič, Loke 10, Straža. VEČJO količino sena in detelje ugodno prodam. Cvelbar. Šmarjeta 5, 68220 Šmarješke Toplice. SENO (3000 kg) prodam. Cena po dogovoru. Tel. 21-645. KAVČ in dva fotelja prodam. Telefon 22-648. popoldne. 3000 kg hribovskega sena prodam. Stanko Musar, Roje H 213. Mirna. MEŠANO seno prodam. Gršič, Rodine 5, Črnomelj. DNEVNO sobo, komplet, prodam. Remih. Cesta herojev 68, telefon 24-362. POCENI prodam drva v gozdu (čiščenje) hrast, bor pri Dobruški vasi. 1 km od avtoceste Ljubljana — Zagreb. Dostop možen s traktorjem. Ielelon (061) 821-581, v večernih urah. KOŠNJO v Kozarjih prodam. Marija Fridel. Dol. Prekopa 23, Kosta-' njevica. . ŠOTOR za štiri osebe prodam. Milan Muren. Lobetova 8. Novo mesto. GRUŠT in KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Franc Ogrinc. Črmošnjice 25, Stopiče. HLADILNIK z vgrajeno zamrzovalno skrinjo (50 1) ugodno prodam. Segova 89. telefon 25-707. UGODNO prodam novo cisterno creina (2200 I). Češnovar. Ardro. Veliki trn. Krško. SEDEŽNO garnituro prodam. Telefon 23-893. 2 t suhega sena in traktorsko prikolico prodam. Jože Ravbar. Kartelje-vo. Novo mesto. PO ugodni ceni prodam skobeljni stroj — poravnalnik s krožno žago in vrtalno glavo. Ogrodje je lesenp. Peter Gorenc. Tržišče 47. PRODAM 3 mikrofone za petje, harmoniko — 120 basov. TV-črno beli gorenje 107. senzorski, nov. Zvone Uhernik. Ragovska 7. SKEDENJ prodam. Anton Malovrh. Uršna sela 103. PRODAM prikolico za prevoz živine in za druge namene in 2000 kg sena. Ledeča Vas 4. Šentjernej. UGODNO prodam 4 kom. zastek-lenih oken z roletami, velikost 160 x 125. Muhič. Regerča vas 22/a, Novo mesto. PRODAM kombinirano peč za kopalnico. že rabljeno, in varnostni lok za traktor. Franc Dular. Prečna 21. Novo mesto. . SPALNICO, malo rabljeno, prodam. Telefon 71-481. HARMONIKO melodija. 60-basno. prodam. Kukec, NL1M 20. Sevnica, telefon 82-126. popoldne. PRODAM motor gorenje — sever iz hidropaka (moč 0.75 KW — obratov 2700 na min.) in košnjo trave na Hrastu. Marko Badovinac, like Vaštelove 17, Novo mesto, telefon 22-349. NOVO SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Bojov ič. Ragovska 9 a. Novo mesto. PRODAM KOBILO, star«) 3 leta. brejo, pod garancijo (7 mesecev). Stanc Simonič. Podrebck 6. Semič PRODAM slo\L*nsko navadno harmoniko /a 4.2 .VI. Aloj/ Pavlič. C.or. Maharovec 14. Šentjernej. Slill kvalutiln lks (3 lil1 desk. 3 cm debeline), primeren /a obdelavo, prodam. Naslov v upravi lista (1X08/85). PRODAM d latomčno harmoniko Bcsas »Melodija«, novo. I el. 23-030 int. 345. Marjan. UGODNO'prodam registrsko blagajno. Kutnar tel. (061) 7X5-138. PRODAM S l KOPNI OPAŽ 80 nv. C ena /a I m’ je 1200 din. Jože Šinkovec, Regerča vas 39 a. Novo mesto. kupim KUPIM diferencial za traktor deutz (15 KM) brez hidravlike. Mirko Zupančič, Trška gora 2. Otočec. Sl REŠNO opeko kikinda — novo, model 272, 700 kom. kupim. Jože Arh. Veliki Podlog 67. 68273 Leskovec, tel. 75-806.' POSEST PRODAM PARCLLO v Praprotnici pri Mirni na Dolenjskem, primerno /a vikend. Interesenti naj se /glasijo v Stari gori 1 vsako nedeljo od 9. do 12. ure. PRODAM nov vikend v Semiču na aslaltni cesti in vinograd z 250 trtami, star 4 leta. Lel. (0681 51-888 ob delavnikih. ob sobotah in nedeljah ves dan Velika dolina — gradbeno parcelo za hišo z gradbenim dovoljenjem in izkopom ugodno prodam na kredit. Tel. 62-904 Brežice. PRODAM vseljivo domačijo. 2.5 ha zemlje s 330 ari vinograda z zidanico, možna prodaja v dvoje. V Zg. Blanci, tel. (061) 746^269. PRODAM ali zamenjam za manjšo hišo ali vikend opremljeno'enonad-stropno hišo s centralno kurjavo, vrtom, s tremi poslopji (primerni za delavnice ali garaže) v Brestanici. Ivan Čater. Kantalon 4. 68280 Brestanica. TAKOJ vseljivo starejšo hišo z ohi-šnico in gospodarskim poslopjem (primerno za obrt) v centru Mokronoga takoj prodam. Informacije telefon (061) 575-389, popoldne. STANOVANJSKO HIŠO (dokončana III. faza) v Šmarjeških Toplicah prodam. Tel. (068) 84-054. DEL večje hiše s stanovanjem in prostori, primernimi za obrt, v centru Novega mesta prodamo. Ponudbe pod' šifro: »TAKOJ VSELJIVO«. V OKOLICI Brežic prodam nov vikend z vinogradom, sadovnjakom, na.sončni legi. ob asfaltu, v izmeri 65 arov. Naslov v upravi lista (1805/85). HIŠO v tretji gradbeni fazi v Grosupljem. lepa lega. v urejenem okolju, prodam. Možnost delavnice v hiši. Telefon (061) 721-401, zjutraj in zvečer. V BREZOVICI pri Metliki prodam starejši vinograd z zidanico. Elektrika in voda ob parceli: Cena po dogovoru, informacije po telefonu (068) 58-733 v soboto od 9. do 12. ure. PRODAM polovico ali ves star vinograd, 19 a. na Vinjeni vrhu pri Šmarjeških Toplicah. Na parceli je manjši zidan objekt. Informacije na tel. (061) 264-748. po 20. uri. Marjan Velkavrh. Žabarjeva 2. Ljubljana. HISO in 1.3 ha zemlje (njiva, travnik, sadovnjak, gozd) v Ledini nad Sevnico prodam. Telefon (061) 343-981. zvečer. PRODAM ali oddam v najem vinograd (18 arov) na sončni strani Cirnika nad Čatežem*' in njivo (40 arov) v Ločah pri Dobovi. Informacije na telefon 67-144. ZDOMCI! Ugodno prodam hišo z vrtom. Vida Bavdaž. Ulica osvobodilne fronte I. Trebnje. STAREJŠO HIŠO, cca. 120 m-, primerno za obrt. v centru Semiča, prodam. R A Z N O IŠČEMO za našo mamo na Dolenjskem dobrosrčno žensko, po možnosti upokojenko. Stanovanje in hrana preskrbljena in še plačilo po dogovoru Ponudbe pod šifro: »MIL1-LIJON«. VARSTVO za 16-mcsečhega fanta iščemo na našem domu (v Plavi laguni). Ielelon 20-374. JREKUCDfe M. NILIČ. Ragovska 16, Novo mesto, se opravičujem tov. Faniki VOVK. blagajničarki KO Ragovsko naselje, zaradi neresnične izjave pri obračunu tople vode. FRANC DIVJAK. Orožje 7. Sevnica. opozarjam Ano STEGENŠEK. Savska cesta 32. .da preneha z lažnim obrekovanjem. Če s tem ne bo prenehala. jo bom sodno preganjal. NEZA BAJUK. Selu pri Semiču, opozarjam družino Viktorja VELŠE. f1 MAROF // \ PROJEKTANTSKA [f | J DEL. SKUPNOST I L- JOŽE KASTELEC ŠENTJOŠT 9 NOVO VESTO • IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE • STANOVANJSKE ZGRADBE, OBRTNE DELAVNICE. GOSTINSKI OBJEKTI, KMETIJSKE ZGRADBE • SOLARNA TEHNIKA - PASIVNA IN AKTIVNA IZRABA SONČNE ENERGIJE • ADAPTACIJE, LEGALIZACIJE. NOTR. OPREMA, ZUNANJA UREDITEV, GRAD. -OBRTNIŠKI DETAJLI • KONKURENČNE CENE IN ROK IZDELAVE (068) 43-722 st., iz Sela pri Semiču, in družino Viktorja VELŠE, ml., iz Stranske vasi pri Semiču, da nimajo nobenih pra in dostopa do mojih njiv in tega ne bodo upoštevali, jih sodno preganjala. JOŽE FABJAN, Jama 32, pre[»ve dujem prehod domačih Živah pr parcele št. 779/1, 796/1, 793. Lastnike bom sodno preganjal. rmma Dragima sinu in snahi VIDKU ") ZDENKI VLAŠIČ iz Dolenjcev UP Adlešičih, ki te dni praznujeta obletnico skupnega življenja, iskr čestita in jima želi še veliko srečni v družinskem krogu — mama Dolenjcev. Čestitki se pridružujejo Andrej in hčerka Martina ter roa družino iz Doblič. ZDENKI GALIČ iz Malenške v#J 11 pri Mirni peči iskreno čestitaj* ^ 18. rojstni dan ter ji želijo vse lep* življenju ati. mami. brata Mira Slavko. Dragi Jani Žibert želijo vse najMi*. za rojstni dan teta Majda in vsi. kU •maji radi. IZDELUJEM premične vinograd; niške pluge za traktorje I v- . «. Malnarič, Cerovec. Semič, telclo 772. - .,re JARČKE. rjave pasme hiseks. si tri mesece, prodajam vsak dan. Jeršin. Račje selo 2, Trebnje, te. 389. ČGP»DELO« TOZD Prodaja Ljubljana podružnica Novo mesto Vabi k sodelovanju raznašalca*8 območje Krškega Delo je pogodbeno in v zgodnjih jutranjih ura Zaslužek dober. Osebno ali pismeno se oglasite na ČGP »Del°“ podružnica Novo mesto-Cesta herojev 30, telefon 22-142.« 245/14-85 Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto, Sevno na Trški gori 13> objavlja licitacijo • košnje sena na Plus* dne 13. aprila 1985 oo 8- uri- nS 264/15'85 DO Belt Črnomelj vabi k sodelovanju — dipl. elektro \oie' nirje ali inženirje, srner elektronika — delavce kovinski*1 poklicev — nekvalificirane de' lavce. Informacije dobite v kadrovski splošni službi Belta, 266/15'85 22 DOLENJSKI UST CVETLIČARNA IKEBAN* Julija Brinca iz Metlike manj tri vence skupaj dostavil tudi v Novo mesto in okolic0-Izdelujemo še žalne šopke, ike' bane in druge cvetne ara£ žmaje. Telefon: 58-722 in 5o* 684. NEZNALCEK Dramski krožek osnovne šole DrJ-guluš je pod vodstvom Zvoneta Kocjana pripravil gledališko predstav«’ Ncznalček. Uprizorili smo i<> konec marca v kulturni dvorani v Drag«1" tušu. Zadovoljni obrazi gledalcev so poplačali naš trud. Vadili smo tri mesece dvakrat tedensko po 3 ure. Igrico bomo še kdaj uprizorili. TATJANA ŠTEFANfČ OŠ Dragatuš Št. 15 (1861) 11. aprila 1985 »Novoles«, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o. ozd Sigmat, Brestanica nhiT'?'*a za de|ovna razmerja javlja prosta.dela in naloge Projektant — konstruktor (1 delavec) n vodja zunanje montaže 0 delavec) 3- vhodni in izhodni kontrolor 0 delavec) • skladiščnik materiala (1 delavec) — za določen čas 5- samostojni strugar (1 delavec) e ■ samostojni ključavničar delavec) P°d naslednjimi pogoji: Pod št. 1.: visoka šola strojne stroke, najmanj 3 leta 9a jez k'1"1 delovnil1 izkušenj, aktivno znanje enega tuje- P°d št. 2.: srednja šola strojne stroke, 5 let delovnih izkuš^ 3" srednla aola str°ine s^oke, 5 let delovnih Pod št. 4.: poklicna šola kovinske, trgovske ali druge ^trezne smeri in najmanj 1 leto delovnih izkušenj ^ Pod št. 5.: KV strugar, 5 let delovnih izkušenj ~~ Pod št. 6.: KV ključavničar, 5 let delovnih izkušenj Dodatni pogoji: Dela in naloge pod št. 4 so za določen čas 6 mesecev, ysa ostala pa za nedoločen čas. ri vseh.objavah velja alternativni pogoj »ali z delom Phdobljene delovne zmožnosti«, kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ^ovoles tozd Sigmat, 68280 Brestanica. kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po Poteku roka za prijavo. 257/15-85 Z A H V AL A Po težki bolezni nas je v 72. letu zapustila naša draga žena. mama, stara mama. tašča, sestra in teta MARIJA STARIHA Tomšičeva 1, Metlika 'srčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in . ancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali l ^Je. vence in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo *olektivom j^nce ^__________^....................... esede in župniku za opravljeni obred. n ®Juj°či: mož Tone, sin Branko in hčerka Jožica z družinama iz Ka-hčerke Marija in Olga z družinama ter sin Vlado z ženo Tončko ter ostalo sorodstvo KOMET. OŠ Metlika, Novotehni za podarjene organizaciji ZZB Metlika. Jožetu Mihelčiču za poslovilne AVSTRIJSKI PIANIST V ROZINOVI DVORANI 'NOVO M.ESTO — V sodelovanju z Avstrijskim kulturnim inštitutom v Zagrebu je Glasbena šola Marjana Kozine v Novem mestu pripravila v nedeljo, 7. aprila, zvečer nastop odličnega avstrijskega pianista Mcinhar-da Prinza. Kljub nedelji in pozni uri je bil klavirski večer v Rozinovi dvorani dobro obiskan. V GANGLOVEM RASTAVIŠČU METLIKA — V Cianglovem razstavišču v metliškem gradu bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo slik Roberta Lozarja, mladega ljubiteljskega likovnika iz Črnomlja. Z A II V A L A Ob nenadni in mnogo prerani izgubi našega dragega sina in brata JOŽETA PAPEŽA Vel. Lipje 4, Žužemberk, ki je v 22. letu tragično preminil, se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v' teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo potapljačema Igoju Vidmarju in Rafaelu Kužniku ter potapljaškemu klubu Novo mesto, gasilcem, podjetju za PIL promet Novo mesto, pošti Žužemberk, učencem in delavcem OŠ 1. SAB Prevole. Iskri Žužemberk, pevcem za zapete žalostinke, vsem govornikom ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem. Ohranili ga bomo v večnem spominu. Žalujoči: oče, mama, sestra Marija, brata Nace in Stanislav ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame NEŽE KUMP se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje, in za izražena sožalja, ZZB za poslovilne besede in g. dekanu za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Karel, Srečko, hčerke Zinka, Tinca, Anica, Nežka z družinami. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša teta in svakinja MARIJA JENIČ iz Stranske vasi 15 Hvala vsem. ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in prapor ter pokojno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Brudarjevi družini* in kaplanu za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Umrla je naša mama MARIJA KOSICEK Zahvaljujemo se sosedom in zdravnikom za pomoč v zadnjih letih njenega življenja, vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ji, darovali cvetje in izrazili sožalje. Hvala g. proštu za tolažile besede in lep pogrebni obred. Vsi njeni Novo mesto, dne 29. marca 1985 Z A H V A L A Nenadoma je v veliki ljubezni do vseh nas prenehalo biti srce najine drage in nadvse dobre mame MARIJE PAVLIČ iz Dolenjskih Toplic 154 Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nama kakorkoli pomagali in pospremili najino mamo y tako velikem številu na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Hvala organizaciji ZB ter zdravilišču Dolenjske Toplice, posebno pa sosedom Špeličcvim. Medicevim. Oblakovim. Šmidovim. Dularjevim ter Lilijani za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Njeni hčerki: Nevenka in Miša z. družino Dom je prazen in lih. ker tebe. dragi ata. ni. a r srcih naših osla/ boš li. Z A H V A L A V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož. oče. ded. praded, brat in stric FRANC ZAMAN iz Tomažje vasi 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo OOS Iskra Šentjernej — TOZD HIPOI. Žito Novo mesto. GD Tomažja vas in Grmovlje ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi in* Z A II V A L A V 58. letu starosti je ugasnilo srce našemu dragemu možu, očetu in staremu očetu JOŽETU LEKŠETU iz Hudenja 3 pri Škocjanu Prisrčno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. nam pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu darovali.vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Trav tako se zahvaljujemo DO Strešnik in IMV TOZD PA. Posebna zahvala velja družinam Miklič. Bregar 1. II. Benčina in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Tončka, sinovi Janez, Martin z družinama in Toni ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi našega nadvse skrbnega, delovnega in nam dragega moža. očeta, deda in brata JOŽETA KRASNA iz Škocjana 61 Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da bi se skupaj z nami poslovili od n3šega dragega pokojnika. Zlasti smo hvaležni sosedom za veliko požrtvovalnostjo nesebično Pomoč v najtežjih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo članom Gasilskega društva Škocjan iivos-Gfim članom gasilskih društev za izkazano spoštovanje do pokojnega na zadnji poti. Hvala delavcem ISKRE TOZD HIPOT Šentjernej, SDK podružnice Novo mesto ter izvoznega sektorja IMV Novo mesto. Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevcem Sentjernejskega okteta. Zahvaljujemo se duhovnikoma za lepo opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi Z A H V A L A Po težki bolezni nas je v 52. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata. brat in stric JANEZ RATAJ z Jame 8 pri Novem mestu Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sestram, ki so nam v času bolezni požrtvovalno stale ob strani, zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. Onkološkemu inštitutu in DZC za zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskrena hvala sodelavcem iž ŽTO tozd promet. Tovarni zdravil Krka — biološkemu oddelku. IMV, OOS Krka in IMV ter učencem 6. c razreda OŠ »Milka Šobar — Nataša« Šmihel za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Zahvala velja vsem sorodnikom, dobrim vaščanom.' znancem in prijateljem, vodstvu šole XII SNOUB Bršljin in vsem ostalim, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje in se s cvetjem in bolečino poslovili od njega. Prisrčna hvala moškemu pevskemu zboru z Ruperč vrha za podarjeno cvetje in žalostinke, govorniku iz ŽTO za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Za njim žalujemo: žena Vida, hčerke Vida, Ivanka in Nada z družino ter ostali sorodniki - • r. . -'d imm nmn s mm >V.CW W ! S ^ M > 'N J k S IL^t W iHT J š fs^ \tv"k $ § ^ J j Hfž Šola, ki je brez šolskega zvonca * * * * 0 * * * \ * * * \ * MARIJA BR »Ko sem izvedela, da bom dobila Žagarjevo nagrado, sem bila nesrečna. Koliko je učiteljev, ki so veliko naredili, ki so se razdajali in delali v prav tako težkih razmerah kot jaz, pa se nanje spomni te malokdo.« Marija Brezovar, učiteljica iz Šentruperta, ena izmed sedmih letošnjih Žagarjevih nagrajencev, govori o tem z resnično prizadetostjo Globoko se namreč zaveda, kako pomembno je delo učiteljev, koliko potrpljenja, zaupanja in ljubezni je potrebno. če naj se v malih glavah prižgo iskre znanja. Žal je delo učiteljev v družbi hc premalo cenjeno in spoštovano. Učiteljski poklic je vzljubila že v otroštvu. Zato vabilo na učiteljski tečaj tisto leto pred svobodo ni bilo presenečenje. Čeprav nekateri še vedno omalovažujoče gledajo na tako imenovane partizanske učiteljice, je vendarle res. da je tam dobila prvo pomembno znanje o pedagoškem poklicu. Leta 1944 so v Doličah predavali Mencej, IVinkler. Brenk in drugi. Ko je končala učiteljski in dramski tečaj, pa jo je predsedstvo S N. O S poslalo v Tribuče v Beli krajini. Po vojni je nekaj časa poučevala v Brkinih in potem v Bohinju, kjer je spoznata svojega moža Bojana, ki je bi! tudi učitelj. Leta 1947 sta prišla v Šentrupert, kjer je njen mož kmalu »nasledil« šolo po svojem očetu, ki je bi! dolga leta ravnatelj šole. Tam je poučevala celih 38 let. '4 i Bušinja vas: okoli hišice so same rožice Gospodinja Martina Pušič ne bi mogla brez rož BUŠINJA VAS: Koso Pušičevi pred 26 leti v Bušinji vasi ob gorjanski cesti /gradili novo hišo, je gospodinja Martina pred hišo zasadila prvi grm forzicije. To je bila takrat prva forzicija v tej vasi in še danes tri grm zacveti med prvimi v Beli krajini. -Večina forzicij v naši vasi pa tudi v Metliki je prav iz našega grma,- pravi Martina, »meni pa ga je takrat dala teta. nuna na Strugi, ki je imela veliko veselje z rožami. Takrat mi je rekla: .Tinka, gospodinja ni nič vredna, če nima okoli hiše in v hiši rož." Sedaj, ko je teta na Dunaju, pride vsako leto k nam na obisk in je vsa srečna, ko vidi. kako okoli hiše in v njej vse cveti." Martina Pušič: »Pri nas od pomladi do jeseni kar naprej cvetijo rože.« Forzicijam. ki jih je sedaj že \ cč grmov, so se okoli Pušičeve hiše na lepem sončnem kraju hitro pridružile še številne druge rože in grmi. Ko Martina vidi kakšno lepo rožo. jo mora dobiti. »Z rožami imam tako veselje, da ne bi mogla živeti brez njih. pri nas kar naprej nekaj cvete. Za gojen jerož sem navdušila tudi obe snahi in tudi njima lepo uspevajo: pri rožah je tako: če imaš veselje, ti vse rasle. Pa tudi dela z njimi ni veliko, to mimogrede narediš.- Pušičeva je prisluhnila tudi direktorju metliške zadruge inž. Janezu Gačniku. kije že pred leti na vseh sestankih prepričeval kmečke gospodinje. naj z rožami olepšajo svoje hiše. A. B. »V učiteljskem poklicu sem biki srečna. Nikoli nisem z nejevoljo stopila v razred. In še danes zagovarjam stališče, naj . gre v učiteljski poklic samo tisti. ki ga ima rad. Včasih je bito res lepo. In težko hkrati. Tudi po 50 učencev je bilo v razredu. Toda nikoli nismo tarnali in tudi nikoli se nismo pogovarjali o denarju,« poudarja Marija. Seveda se je to poznalo tudi šoli. Iz nje je izšla cela vrsta izobražencev, ki so že v srednji šoli in potem tudi na fakultetah pokazali solidno znanje. Poleg poučevanja pa je Marija opravljala še več drugih nalog. Rada je pela, kar počne še danes v pevskem zboru, igrala in potem kasneje prišla tudi v politiko. »Sama ne vem. kdaj in kako se je to zgodilo. A od vsega začetka je bilo povezano z mladino. Najprej je bila ta politika društvo prijateljev mladine, potenj Rdeči križ. AFŽ.« In njeni otroci so rasli kar tako, nekako mimogrede. Ko so zboleli, mamica ni mogla vzeti bolniškega dopusta, ni bito vrtcev, za vse tri otroke pa je imela manj porodniškega dopusta, kakor ga imajo ženske zdaj za enega. Potem so si funkcije kar sledile, najprej v krajevni skupnosti, potem na ravni občine in tudi republike. Vše je opravljala s pretanjenim občutkom za človeka, pa naj je mlad ali star. Čeprav je že od leta 1978 upokojena. je spet učiteljica. To pot poučuje v mali šoli in je tako spet v stiku z malčki, ki jih je vedno imela najraje. S pojočo belokranjsko govorico, ki je niti po toliko letih življenja na Dolenjskem ni pozabila, sploh pa začne v njej govoriti, ko se pripelje čez Gorjance, pripoveduje doživetja iz male šole. Veseli se napredka, otrok, .in je srečna, ker lahko najmlajše pripravlja za vstop v'šolo. Za to novo vlogo pa sojo izbrali starši teh otrok, ki so nekoč tudi sami obiskovali šentruperško šolo in spoznali učiteljske in človeške vrline Marije Brezovar. ./. SIMČIČ * V V * % ■ * ■> * * * I % ta * * % * * ) 5 % * % S * % * * * 5 * V Loškem potoku dela ena najuspešnejših celodnevnih osnovnih šol v Sloveniji — Učitelj je učencu predvsem tovariš in vodnik — Zgled za vse Krkin hram vas vabi I.OSKI POI OK — Potoška šola »Dr. Anton Debeljak- je nekaj posebnega in ko se sprehodiš po njenih prostorih, si vedno znova presenečen. 1 u ne občutiš, da si v šoli.'ampak bolj. kot da si zdaj v hotelu zdaj v trgovini. pa v šiviljski delavnici, proizvodnem lesnem obratu, prijazni točilnici, hotelski kuhinji, banki, računalniškem centru, uredništvu časopisa, cvetličarni, kmetijskem obratu ali še kje drugje. J udi šolskega zvonca nimajo. Uvedli so tako imenovano »prožno vzgojo in izobraževanje-. Šolska ura lahko'traja pol ure ali pa tudi uro in pol. toliko, kot je potrebno, kolikor časa je zanimivo. Značilna je tudi tako imenovana »medpredmetna priprava pouka«, se pravi, da se o Ivanu Cankarju ne uče ločeno pri slovenščini in zgodovini, ampak skupaj. Podobno kombinirajo tSme pri liziki in matematiki, kemiji, biologiji in gospodinjstvu, biologiji in geografiji in drugod. Učni rezultati so izredni. »Naše načelo je: v vsakem učencu odkriti njegove sposobnosti in mu za tisto področje nuditi tudi čimveč znanj, za ostala področja pa toliko znanj, kot jih nujno potrebuje. Zato pa se učitelj za isti razred pripravlja kar za tri stopnje pouka istega predmeta, seveda glede na sposobnost učencev za tisti predmet. Velik poudarek dajemo na samostojno delo in priprave učencev.« pravi ravnatelj Boris Zupančič. Ob torkih in četrtkih popoldne imajo posebne učne ure. namenjene izključno samostojnemu delu učencev, ki imajo takrat na voljo vsa potrebna učila, materiale in tudi učitelje. Učiteljica Miroslava Krže, zdaj že šesto leto poučuje na tej šoli. »Lepo je. ker se šola in življenje prepletata, medtem ko sta bila včasih šola in življenje ostro ločena.« pravi. Sola tesno sodeluje s tozdi, obrati in izpostavami Inlesa. Rika. BPT, Saturnusa. z zdravstvenim domom, kmetijsko zadrugo. Kovinarstvom Mohar in drugimi. Z njihovo pomočjo izvaja fakultativni pouk. Solarji opravljajo v nekaterih delovnih organizacijah razna opravila, kjer je veliko dela. učinka pa malo. in ki seveda niso nevarna. J ako si pridobijo potrebni material in drugo. Na šoli imajo zaposleno le eno snažilko, čeprav bi za 3.600 kvadratnih metrov čistilne površine po repu- Metliška podvodna masaža Iz Novolesove Tovarne kopalniške opreme v Metliki kad s podvodno masažo — Veliko povpraševanje MLTLIKA — Lani jeseni so v Tovarni kopalniške opreme, metliški temeljni organizaciji Novolesa. začeli izdelovati kadi s podvodno masažo. Do.sedaj so jih izdelali okoli 150 in jih. kljub temu da tržišča niso posebej seznanjali s tem novim izdelkom in kljub za naše razmere precej visoki ceni (la kad stane toliko kot tičko), vse sproti prodali. V kratkem pa bodo kadi s podvodno masažo širše predstavili in ponudili zlasti zdraviliščem in večjim hotelskim kompleksom, kajti ta način podvodne masaže je v svetu dobro znan. prodaja takih kadi pa se i/ leta v leto povečuje. »Preprosto povedano, gre za to. da se voda v kadi s pomočjo elektromotorja stalno izmenjuje, in to prek šob. ki so konstruirane tako. da sev njih voda meša z /Irakom, tako je voda le pogonsko sredstvo za dov ajanje zračnih mehurčkov, ki bombardirajo telo. taka masaža pa je z medicinskega stališča zelo učinkovita in koristna.- je povedal Mirjan Kulovce, ki je največ delal pri razvoju te kadi. »Na šobah lahko urejaš dotok vode in smer, količino zraka s posebnim regulatorjem. vklop pa s časov tlim regu- -latorjem. s katerim določiš tudi čas trajanja masaže. Doslej smo črpalni agregat in šobe uvažali, medtem ko smo vse ostalo naredili doma. Pred kratkim smo izdelali tudi črpalko, do konca leta pa bomo osvojili tudi proizvodnjo šob. kar bo vso zadevo pocenilo. Na j še povem, da so v L v ropi samo trije proizvajalci agregata in šob za kadi s podvodno masažo.« pravi Kulov ec. A. BAR I LI J NEPOGREŠLJIVA GODBA PR E DG RAD — V teni krogli v kočevski občini so že leta 1927 ustanovili godbo na pihala. Pobudnik /a ustanovitev je bil Jože! Šmal jcel j. ki je to godbo tudi vodil. Ob začetku druge svetovne vojne je godba utihnila. Vsa glasbila so bila shranjena in so bila po končani vojni predana črnomaljski liodbi na pihala. Vsa povojna leta so prebivalci Poljanske doline ob Kolpi pogrešali godbo na pihala. Ta želja sc jim je uresničila v letu 1981. ko so ob prizadevanju sedanjega vodje Petra Rauha, ki je bil takrat predsednik gasilskega društva, ustanovili gasilsko godbo. Ta sedaj \ ključuje v svoje vrste 24 članov in to pretežno i/ vrst mladine. Godba je postala /a ta kraj in okoliške vasi nepogrešljiva. \ d kozerija KMALU VEČJA PROIZVODNJA — S svojim novim izdelkom, kndjo s podvodno masažo, bo metliška Tovarna kopalniške oprente seznanila tudi zdravilišča in večje hotelske komplekse. — Kuj bi spet rad tale neposrednih jožič Repič? — Zdaj. tik pred referendumom. me je prišel opozorit na vrsto napak v novem pravilniku 0 dodeljevanju družbenih stanovanj in posojil. Trdi. da bodo vodilni v priviligiranem položaju. — Pa ima prav? —’ Ne povsem, v glavnem pa. — Če se ne motim, seje vsajal tudi pri samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. — Da. Na zboru delovnih 1 judi je bil zoper (o. da povišamo bliških normativih lahko imeli pel snažilk, občinska izobraževalna skupnost pa jim prizna tri. Čistijo sami učenci, če je treba, pa jim pomagajo tudi učitelji ali celo sam ravnatelj, ki pravi: »Jako navajamo učence -na čistočo in red. na čisto okolje in samodisciplino. Kar sam očistiš, ne boš hitro umazal.- Sami in s pomočjo.staršev so pobelili šolo. V večini prostorov so namestili lesene zidne obloge, pri čemer so jim pomagali dclaVci Inlesa. V sodelovanju s TVD Partizan in mladinci so uredili zunanje športni) igrišče. Na I ha in 6X arov pridelajo kar blizu 60 odstotkov hrane za svojo šolsko kuhinjo, zato je hrana lahko /a tretjino cenejša. Z delom privarčevani denar pa porabijo /a nakup novih učnih pripomočkov. Na šoli imajo tudi prodajalno šolskih potrebščin, ki so jo uredili skupaj s prodajalno Državne založbe v Kočevju. Na šoli imajo že dve leti štiri računalnike Sinclair. Čakajo še commo-dorje. ki jim jih je kupila Ljubljanska banka. Z njo zelo dobro sodelujejo, podobno tudi z njeno podružnico v Kočevju. Z Gorenjem iz Velenja se dogovarjajo, da bodo dobili na testiranje njihov dialog 20. Pri računalni- Otiklanja hvalo Ravnatelj Zupančič pripisuje zasluge razu-mevajočim ljudem »Že ko sem bil otrok, sem se najraje igral šolo in odkar pomnim, sem si želel biti učitelj.« je pov edal 33-lctni Boris Zupančič, ravnatelj šole v Loškem potoku. Sem je prišel pred slabimi štirimi leti — jeseni mu poteče prvi mandat ravnatelja — in v teh nekaj letih je šola dosegla take uspehe pri vzgoji in izobraževanju, da je zanje prejela vrsto priznanj. Ravnatelj Zupančič skromno odklanja hvalo, češ da je on zaslužen za tak uspeh in celo z nazivom ravnatelj ni zadovoljen. Pravi, da je bolj usklajevalce vzgoje in izob- I Boris Zupančič: Sem'bolj usklajevalec kot ravnatelj raževanja. ki pa res poteka nekoliko drugače, kot v'drugih šolah. Zasluge za uspeh pripisuje krajanom m okolju, ki kaže v eliko posluha /a delo in potrebe šole. Mlaji ravnatelj Zupančič je prepričan. da učenca ni dovolj usposobiti le teoretično, ampak tudi praktično, za življenje, zato niti je tudi všeč novi predmetnik, ki prinaša nov duh v šole. Zal pa marsikje niso uresničili duha usmerjene šole. saj so na šolah zamenjali le table. J. P. RAČUNALNIK KOT DARILO ŠOLI PODZLMLI.J — Pred časom je prof. Miran Oprešnik i/ Ljubljane osnov ni šoli v Podzemlju podaril raču-' nalnik. Šola bo denar za nakup sečnega računalnika dobila od metliške izobraževalne skupnosti in tako bodo prihodnje šolsko leto lahko začeli z računalniškim krožkom, ki ga bo vodil učitelj Matija Udovč. štvn jim pomaga zunanji mentor Ivan Benčina. - Računalnike uporabljajo na šoli za več namenov, kot prva šola v Slov eniji pa so začeli uporabljati računalnik pri poslovanju svoje šolske hranilnice oz." banke. Cenjene goste obveščanj da je Krkin hram na Trsj gori spet odprt vsak pete* soboto in nedeljo od 13 ° 23. ure. Na šoli imajo sicer redni pouk nemščine. a se kar X5 odstotkov učencev od 3. razreda dalje uči tudi angleščine. Angleščina jim je potrebna /a boljše delo z računalniki in tudi ribniške OZD poslujejo vedno več z deželami, kjer uporabljajo angleški je/ik. aročilL* Po predhodnem na! organiziramo v hramb P slovna in družabna srecani katerikoli dan v tednu. Rezervacije na naslov: Medtem ko se pri nas v življenju vse preveč ruzrušču nedelo, smo na poto-ški šoli priča spoštovanju vsakega dela in .uveljavljanju samoupravljanja. Hotel Kandija, tel. 22-41°' Krka - TOZD Zdravilišč« 265/15-8- Delovno vzgojo imajo organizirano v okviru šolske zadruge. Ta ima 14 tozdov in tako rekoč vsak dan povezuje šolsko teorijo s praktičnim delom. Pri delu jim pomaga 17 zunanjih mentorjev. Učijo se za živl jenje in delo, ne za šolo. Vsak učenec opravlja različna umska in fizična dela. L GRADAŠKA IGRALSjA SKUPINA GOSTUJE Tudi samoupravljanju posvečajo posebno pozornost. Pri tem ne uporabljajo nobene dolgočasni: in odbi-' jajoče teorije, ampak se uče praktično samoupravljati. Svojo- samoupravo imajo organizirano podobno kot občinska ali republiška skupščina. Vse šolsko delo je načrtov ano skupno z učenci. Samouprava je izpeljana celo tako daleč, da učitelj vsako pripravo /a posamezni oddelek ali za kakšno drugo obliko izobraževalnega dela lahko izvede le. če se o tem prej dogovori s predstavniki učencev in dobi njihov pristanek, m GRADAC V BI I I ... Igralci, člani KUD Oton ZUP‘II,CI^).| Gradca, so naštudirali Komctlij0 j vaka-Novaka »Gugalnik«. I!°°rtrj;J vi pred domačim občinstvom s(’°. (I li z gostovanji po Beli krajj«'^ (j soboto so se predstavili v Adk-'s' ^ nedeljo pa v Dragatušu. Prcdst'1'?^ uspele, zadovoljni so bili gledal111 ^ ralei. Trimesečni trud ni bil Nameravajo se predstaviti še v • 1 ki. Vinici. .Semiču. !’redgr'K“ gostovali bodo tudi v pobn«1'1 Polhovem gruden. , B. > .Mi* • Potoška šola je vzor mnogim pri nas in po svetu. Za svoje delo je prejela že mnogo pohval in priznanj. Redno jo obiskujejo delegacije raznih republiških ustanov in organov pa tudi mednarodnih, na primer UNESC O. Prišli sta celo delegaciji iz Japonske in Indije. Sem prihajajo na obisk šolski kolektivi iz Slovenije in Jugoslavije, pedagoški svetovalci iz vse Jugoslavije, učitelji, redno pa tudi učenci pedagoške akademije. Še najmanj obiska je iz bližnje okolice, iz ribniške in kočevske občine. ŠI«UMW> VIZIJA 7 mladih IN GOSTJE BIG LALE BILJANA KRSTlC-SMRKCETA OTROŠKA BALETNA GRUPA ■STRLA**' PONDELEK15.4.1985. OB17IN19UR DVORANA MAROF novo i**® i P*« IPnuOAJA VSIOPMC * MMMMM f Najbolj zanesljiv dokaz, da so v potoški šoli na pravi poti. pa niso pisna priznanja, obiski delegacij itd., ampak dejstvo, da imajo učenci to šolo radi. da se v njej veliko naučijo, da vzljubijo učenje, delo in samoupravljanje. predvsem pa. da se v svojo šolo radi vračajo na obiske tudi potem, ko se že šolajo v drugih šolah ali pa so se celo zaposlili. JOŽI: PRIMC SMRKCI IN SLOVEi-- H — Novo mesto so ta teden prep vj li plakati, ki vabijo v »j J~l" 17 in 19 ur« na štrunv,..- ^ mladih. Skratka, slovničnih je na plakatu več kot nastopt*J,.|p Z denarjem, ki ga bodo zasl« ^ Sloveniji, bi si beograjski S"1 J mimogrede privoščili kakšne)!3^, okojenega slavističnega č’arJ^ap la, da bi njihovo vabilo preča znosno slovenščino. Pokušnjo svojih proizvodov je 4. POKUŠALI HRANO ___________________________________________-r darskent domu v Kočevju pripravilo Žilo Ljubljana za vodje večjihobf« | družbene prahrane v Kočevju. Žito je pokazalo, kako seda na hitro l)rl°lt»'j viti razne jedi iz globoko zmrznjenih na pol pripravljenih jedil iz test«' ^ | sa, sadja, omak itd. Globoko zmrznjene proizvode je prispevala del® , enota Žita »Zmrznjena hrana«. Kočevska Pekarna in slaščičarna, 'asč^l sluje v sklopu istega tozda Žita. pa je za pokušnjo prispevala sveže sla* (Foto: Primc) osebne dohodke v odstotku vsem enako. N jegovo stališče je bilo. da bi povišali delavcem osebne dohodke za šestdeset odstotkov, onim v skupnih službah in vodilnemu kadru pa /a štirideset. — V TOZD Rdeče nogav iee so celo ustavili proizvodnjo za skoraj celo uro. kajne? — To je res. Izsilili so sestanek. Mesec dni so se \ Ličile po liitrotkalu občinske strukture. Prišli smo v televizijski Dnevnik. Takšnih kiksov si ne smemo 'več privoščiti. Repiču se niti sanja ne. kakšno družbeno škodo nam je naprav il s svojim nerganjem. — Ne poznani tega Repiča... — Poznaš ga. poznaš. To je tisti, ki je pred leti vpil. daje traparija. ker se združujemo v SOZD z delovno organizacijo Opeka. Posmehoval se je našim prizadevanjem. »Vprašam vas. kaj ima opeka skupnega z nogavicami!« je tulil, in to celo pred delegacijo i/ Belega mesta. — Tisto sozdiranje je bila res traparija... — Nič ne de. Toda to najmanj zanima Repiča. Naj raje opravlja svoje delo. za odločan je in razmišljanje so poklicani drugi. Sraufa naj tiste svoje stroje - — Več let "torej ribari v kalnem. Ni to od včeraj... — Polp kuler ga že imam0-Sekretar se ježe v ečkrat pogovarjal z njim. Rekel mu je, naj gleda svbje posle, a je bilo vse skupaj, kot b metal bob ob steno. — Nekaj bo treba storiti- Se ti nc zdi? — Že dolgo imam izoblikovano mišljenje in predlog: ven v takšnim nergačem! .Pa borno lahko mirno dihali in spali- TONI GAŠPER^