En Tl TIMSKI AVGUST 1983 - ŠT. 15.-16. GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA ! 2 2 35 1 LETO XXIV. Naš praznik Devetega septembra pred triintridesetimi leti (1950) se je prvič sestal delavski svet naše tovarne. Takrat so delavci prevzeli tovarne v upravo in vodenje. Naša tovarna je bila med dvestotimi izbranimi, takratnimi večjimi industrijskimi podjetji, za katera je decembra 1949. leta izdal gospodarski svet zvezne vlade in centralni odbor zveze sindi- že dvajset let pri nas. Ob tej priliki pa še povabimo upokojence na tradicionalno srečanje, ki je navadno v dvorani na Stavbah. Na naš praznični dan pa štejemo tudi leta obstoja naše tovarne (čeprav je pravi datum ustanovitve 19. april). Letos mineva že 97. leto obstoja Predilnice Litija. katov navodilo o organizaciji delavskih svetov kot posvetovalnih teles. Poskusni delavski svet je bil pri nas ustanovljen že 5. februarja 1950. leta. Izkušnje njihovega dela so pokazale, da je delavski razred sposoben delovati v upravljanju podjetij in zato je temu sledil nadaljnji odločilni korak in upravljanje proizvajalnih sredstev je postala zakonita pravica delavcev. Deveti september smo izbrali za dan naše tovarne. Praznujemo ga delavno, delegati delavskega sveta se sestanejo na svečani seji, takrat podelijo jubilejne nagrade tistim, ki so Praznovanje tovarniškega praznika bo v petek, 9. septembra 1983. Ob 15.30 bo slavnostna seja delavskega sveta, temu bo sledila podelitev jubilejnih ur za 20 let zvestobe naši tovarni (letos je teh kar 57). Ob 17. uri pa se bo, prav tako na Stavbah, pričelo tradicionalno srečanje z upokojenimi sodelavci. VSEM DELAVCEM IN UPOKOJENCEM PREDILNICE LITIJA ČESTITAMO OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU! 97 let predilnice Litija Upokojenci prejmejo vabila in bloke za hrano in pijačo. Kdor se iz kakršnegakoli razloga ne bo udeležil srečanja, lahko pošlje po hrano in pijačo ter tako izkoristi svoje bloke. UPOKOJENCI, UDELEŽITE SE SVOJEGA SREČANJA! V TEJ ŠTEVILKI — Primerjalni kazalniki uspešnosti poslovanja za polletno obdobje — na 2. in 3. strani. — Nadurno delo v prvem polletju letos — na 4. strani. — Bolniški stalež v prvem polletju — na 4. in 5. strani. — Reportaža z našega letovanje — na 6., 7. in 8. strani. — Prva delavka iz naše tovarne pri vojakih — na 10. strani. ---------------------------- Primerjalni kazalniki uspešnosti poslovanja za polletno obdobje Poslovno poročilo za I. polletje 1983 je bilo široko obravnavano že po samoupravnih delovnih skupinah in na zboru delavcev, pred tem pa smo bili preko »Pre-dilca« seznanjeni tudi z oceno glavnega direktorja o poslovanju v I. polletju. O tem ni potrebno več pisati. O glavnih kazalnikih poslovanja smo tudi govorili, manj pa o vseh preostalih predpisanih, zato je prav, da se seznanimo z vsemi. Primerjalno analizo s sorodnimi delovnimi organizacijami bomo delali kasneje, ko bomo dobili podatke. Za primerjavo opisa, nam bo zopet služila tabela vseh zahtevanih kazalnikov prikazanih za preteklo in tekoče leto ter planirano polletno obdobje tekočega leta. (Tabela na 3. strani.) Pri dohodku na delavca — dohodkovna produktivnost — beležimo velik skok tako na enako obdobje preteklega leta kot na plansko obdobje. Pozna se predvsem vpliv večje proizvodnje enojne su- kane in previte preje ter boljše prodaje izbranih asortimentov. Vpliv večjega dohodka se pozna tudi na 17,7 %-ni rasti dohodka v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi, čeprav so za dobrih 23 % v letu 1983 porastla tudi 0 uporabljena poslovna (t. j. osnovna in obratna) sredstva. Več je bilo uporabljenih obratnih sredstev. Pri tem kazalniku rentabilnosti sklepamo na učinkovitost poslovnih sredstev, ki je zato porasla za 17,7 %. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca je v letošnjem letu za dobrih 43 % višji kot v preteklem polletnem obdobju in bi poskočil nekako vzporedno s porastom čistega dohodka (t. j. 45 %), če se v letošnjem letu ne bi povečalo povprečno število zaposlenih za 1,6 %. Tudi planirani čisti dohodek na delavca je dosti nižji od realiziranega. Po kazalniku 4/1 moramo sklepati, da smo v letošnjem polletju odvajali znatno več sredstev za akumulacijo, in iz razporeditve celotnega prihodka bi videli, da smo to resnično povečali za 104 %. Takšno odločanje je pravilno, da v času uspešnejšega poslovanja pomislimo na obetavno slabše čase, še posebno na potrebo, da z lastnimi sredstvi zagotovimo dovolj obratnih sredstev in najnujnejša sredstva za obnovo odsluženega strojnega parka, obnovo skladiščnih prostorov in vzporednih izgradenj ob načrtovanih investicijskih vlaganjih. Enaka tendenca je prisotna tudi v kazalniku 5/1. Doseženi rezultati so pri obeh kazalnikih boljši tudi od načrtovanih. Indeksi kazalnika 6/1 odražajo na eni strani skrb za čim večje odvajanje v Pred 40. obletnico 2. zasedanja Avnoja Pohod slovenske delegacije na 2. zasedanje AVNOJA — 29. novembra 1943 v Jajce V. nadaljevanje Tretji dan brezskrbnega pohajkovanja smo zvedeli, da gremo naprej, nekam v Bosno, mogoče v Drvar ali Livno. Ko smo se zbirali, sem se še ustavil na trgu. Bil je semanji dan, iz bližnje in dalj nje okolice so se zbrali kmetje, obrtniki, pisana množica ljudi in vojakov, ki je trgovala, kupovala, kot da sploh ni vojne. Izbira na trgu ni bila velika, a vseeno zelo zanimiva. Na voljo je bilo: domače platno, preproge, nogavice iz domače volne, opanke, od hrane pa si dobil suho sadje, ovčji sir, maslo. Dobil si tudi pečeno jagnjetino in suhe klobase, podobne kranjskim. Kdor je imel kaj denarja, si je nakupil nekaj teh dobrot, seveda je moral to kasneje na skrivaj pojesti. Okoli poldneva so pripeljali dva kamiona in mali avtobus.' Pričeli smo se vkrcavati. Slovenci smo se zrinili v avtobus, ki nam je bil določen, ostali so šli na kamione, nekaj delegatov pa je vstopilo v osebna avtomobila, ki sta vozila pred nami. Naša komora s komandirjem Tomažem in večina borcev za spremstvo, je ostala v Otočcu in se kasneje vrnila v Slovenijo. Najprej nas je odšlo le kakih deset borcev s komandirjem Albinom na čelu in dvema osebnima spremljevalcema. Kolona vozil s hrvaškimi in slovenskimi delegati ter spremstvom je krenila iz Otočca proti Vrhovinam in dalje do Plitvičkih jezer. Seveda ni bilo časa za opazovanje naravnih lepot. Vozili smo se skozi Plitvički Lesko-vac in se spustili po hribu navzdol v dolino. Na levi nas je spremljalo pogorje Plješe-vice, na desni pa Krbava. Kmalu smo prišli do večjega mesta, vse hiše so bile do tal požgane. Nikjer nisi videl žive duše, zelo žalosten pogled. Šofer nam je povedal, da je to mesto Korenica. Kasneje smo zvedeli, da je bilo to srbsko mesto, in da so že leta 1941 ustaši poklali veliko prebivalcev. Kasneje so mesto zasedli Italijani in prebivalcem se ni godilo nič bolje. Partizani so mesto napadli, Italijani pa so mesto zapustili in ga nato zbombardirali in požgali. Vozili smo se naprej, tu in tam smo videli požgane razvaline, nikjer ni bilo opaziti kakega življenja. Vozili smo se po širokem in dolgem Kr-bavskem polju. Pol noči smo se vozili, da smo se pripeljali do Udbin. Tudi to mestece je bilo porušeno in požgano, doletela ga je ista usoda kot Korenico. Mestece je bilo zgrajeno na višjem hribu, ki zaključuje več kilometrov dolgo polje kot nekakšno gorsko gnezdo. To mesto je bilo prava trdnjava pred turškimi vdori. Partizani so že leta 1942 to ustaško in italijansko postojanko srdito napadali ter jo tudi osvojili, Italijani pa so jo kasneje do tal zbombardirali. Po krajšem postanku smo se spet spustili v dolino do vasi Visoč, nato pa so kamioni zavili levo v podnožje Plje-ševice. Kmalu smo se ustavili v visokih snežnih zametih. Naše vožnje, ki ni bila posebno prijetna, je bilo konec. Tu smo se srečali s četo borcev iz Proletarske brigade, ki je hitela k svoji brigadi nekam v Bosno, dogovorili smo se, da bomo del poti potovali skupaj, šli so z nami kot predhodnica. Po daljšem postanku se je formirala prava partizanska kolona, spet je prevzel vodstvo general Jaka Avšič. Pričeli smo se vzpenjati strmo v hrib Plješevice. Pot je bila delno zasnežena, dež ki je padal zadnje dni, pa je pot še razmočil. Po kotanjah so se škornji globoko vdirali v mastno ilovico. Pričela se je zelo težavna pot in niti nismo vedeli, da je to najtežji in najnevarnejši del poti. Bolj smo se bližali vrhu, počasnejša je bila kolona, vse več je bilo počitkov, kolona pa se je tudi stalno trgala. Med nami je bilo veliko starejših tovarišev, ki so zelo težko hodili vštric z mlajšimi borci. Vedno več jih je zaostajalo, iz čela pa je nenehno prihajalo povelje naj stopamo hitreje. General Avšič je hodil ob koloni, nekaj časa je bil spredaj, pa spet zadaj, medtem pa je bodril, posebno starejše tovariše, naj stopajo hitreje. Kljub vojaški strogosti, gibanju po zelo nevarnem področju, so bila njegova povelja tovariška, človeška. Za vsakega je našel primerno besedo, posebno za starejše, pri vsem tem pa je bil poln humorja. Vedno si je izbral kakega izmučenega tovariša, šel je z njim vštric in ga vzpodbujal: »Vidiš, to je vojna, taki so vojaški marši. Se ne da nič pomagati. Treba je iztisniti vse moči in iti dalje.« Po tem »uvodu« pa se je tiho sklonil k njemu in mu dejal: »Ali bi mogoče eno Šilce žganja?« »Seveda«,, se je vprašani takoj nasmejal. Mislil je, da ima kako skrito zalogo, pa je veselo odvrnil: »Seveda bi ga!« General pa se mu je spet nasmehnil in mu dejal: »Tudi jaz bi ga« in že je hitel ob koloni naprej. A. Bric (se nadaljuje) Primerjalni kazalniki rezultatov poslovanja I n d 30.6.82 30.6.83 1983/1982 1983/1983-plan I. KAZALCI po Uto členu ZZD 1. Dohodek na delavca (v din) in dohodkovna produktivnost 2o4.452 24o.176 291.866 142,8 121,5 2. Dohodek v primerjavi s 0 upo-porabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost v % 3o,5 29,3 35,9 117,7 122,5 3. Ustvarjeni CD na delavca 164.241 192.832 235.o85 143,1 121,9 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v%) 22,4 22,6 31,6 141,1 139,8 5. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom (v %) 27,9 29,1 39,2 l«o,5 134,7 6. Akumulacija v primerjavi s 0 uporabiJ. poslov, sredstvi ( v %) 6,9 6,6 11,4 165,2 172,7 7. OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din) - meseč.povpr 23.257 23.810 120,7 1o2,4 8. Cisti OD na delavca -mes.popreč. 12.W "‘■6°3 121,5 1o3,6 II. KAZALCI po odloku ZIS 1. Iločanje iz OD na delavca mesečno povprečje (v din) 4.65o 5.821 6.oo9 129,2 1o3,2 2. Iločanje iz dohodka na delavca 4o.211 47.345 56.781 „1,2 119,9 3. Ak in Am v primerjavi s 0 uporabij.poslovnimi sred.(v %) 12,4 15,o 19,8 159,7 132,0 4. Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca (v din) 669.929 82o.513 812.13, 121,2 99,0 5. Celotni prihodek glede na porabljena sredstva (v %) -ekonomičnost 144,o 139,8 139,7 97,0 99.9 6. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi ( v %) 132,4 124,6 152,3 122,2 7. Izguba na delavca - - - - - 8. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodk.tv %) 91,8 132,9 _ 9. Del CD za OD v primerjavi z načrtovanim zneskom (v %) 89,9 - lo3,9 115,6 - III. KAZALCI po odloku o obvezni metodologiji 1. Sredstva za reprodukc. v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v %) 12,4 15,0 19,8 159,7 132,0 2. Odplačila za investicijske kredite v primerjavi s sred. za reprodukcijo 14,6 9,7 7,4 50,7 76,3 Povprečno število zaposlenih delavcev na podlagi delovnih ,6, 975 979 ,01,6 100,. sredstva, akumulacije na drugi strani pa kažejo na dobro gospodarjenje s poslovnimi, t. j. osnovnimi in obratnimi sredstvi. Osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca, imenovan tudi povprečni delavčev dohodek, rastejo nekoliko počasneje od večina kazalnikov, ker je njihova poraba limitirana, t. j. zgoraj omejena predvsem z družbenim dogovorom po več kazalnikih uspešnosti poslovanja DO (višina OD, dalje višina regresa za letni dopust, izdatki za malice itd). Ker smo poslovali uspešneje kot smo načrtovali, je tudi indeks realiziranega na plan 1983 višji za 2,4 % (indeks 102,4). Cisti osebni dohodki na delavca so bili v polletnem povprečju tudi za 21,5 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta in znašajo 15.129 din. Za 3,6% presegajo tudi načrtovane. Povedali smo že, da nas pri višini izplačila OD veže dogovor o razporejanju dohodka v letu 1983 z ustrezno metodologijo izvajanja dogovora, ki ga z našimi izplačili nismo presegli- Pri kazalniku II/1 — izločanja iz OD na delavca — mesečno povprečje, vidimo, da so se le-ta nominalno povečala za 29,2 %. Če bi upoštevali še za 1,6% povečano povprečno število zaposlenih, je bilo globalno izločanje še večje. To bi mogli ugotoviti tudi po tem, da so se skupni prispevki iz OD povečali za 31 %, neto OD pa le za 23 % (ne na število zaposlenih). Gotovo je po tej ugotovitvi, ki se z leta v leto ponavlja, tudi predvideno močnejše krčenje splošne in skupne porabe za prihodnje obdobje, čeprav vemo, da tudi na teh področjih ugotavljamo že sedaj milijardne izgube (zdravstvo). Padel bo tudi družbeni standard. Izločanja iz dohodka na delavca rastejo nekako vzporedno z nominalno rastjo dohodka in gibanjem števila zaposlenih. Večje je število zaposlenih, manjše je le-to izločanje. Pri 96 % povečanih sredstvih akumulacije skupaj z amortizacijo primerljivih s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi (kazalnik II/2), ki so porasla za 23 %, dobimo indeks 159,7 %. Torej so sredstva Am +Ak le rasla dosti hitreje od 0 uporabljenih osnovnih in obratnih sredstev. Tendenca rasti tega indeksa bi za dobro gospodarjenje morala biti vedno prisotna. Nekako tako, čeprav dosti slabše, smo tudi načrtovali. Ob upoštevanju majhnega povečanja števila zaposlenih, so indeksno tudi povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca le za 21,2% večja kot v polletnem obdobju preteklega leta. Slaba je naša ekonomičnost! Kljub močnemu skoku celotnega prihodka (za 59 %!), moremo ugotoviti, da smo le-tega dosegli ob sorazmerno več porabljenih sredstvih (za 3 %), saj se je razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi spustilo indeksno na 97, oz. je za 3 % slabše. Slabši uspeh smo že načrtovali, ker cene reprodukcijskemu materialu nenehno rastejo predvsem zaradi valutnih razlik med našim dinarjem in tujimi konvertibilnimi valutami. Drugače rečeno, zaradi padanja vrednosti dinarja. Vzporedno z rastjo inflacije, rastejo tudi cene vsemu domačemu potrošnemu materialu, zato je toliko pomembnejše skrajno varčevanje in racionalna uporaba vsega pomožnega in potrošnega materiala ter zmanjševanje odpadkov osnovnih proizvodnih materialov. Na odnos celotnega prihodka s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi vpliva tudi več faktorjev, zato so zaključki brez poglobljene analize lahko zgrešeni. Na splošno je obravnava vseh kazalnikov, ki lahko skrivajo v sebi več družbenoekonomskih kategorij, težka, ker nimajo končne izrazne moči, ocenjujemo jih zato lažje šele potem, ko jih primerjamo z istim časovnim obdobjem preteklih let ali s sorodnimi temeljnimi organizacijami. Kazalniki pod zaporedno številko 8 in 9, ki smo jih načrtovali v času, ko pogojev poslovanja za predhodno obdobje še nismo dobro poznali, so manj pomembni, saj se bolj ali manj zmotimo zaradi objektivnih pogojev. V kazalniku III/1 imajo za tolikšno indeksno rast predvsem največ zaslug močno povečana sredstva za reprodukcijo, to so sredstva minimalne amortizacije ter del čistega dohodka za poslovni in rezervni sklad. Odplačila za investicijske kredite so za polletno obdobje 1982, 1983. leta in v planu za leto 1983 praktično enaka, spreminjajo se le sredstva za reprodukcijo, to so vsa amortizacijska sredstva, sredstva poslovnega in rezervnega sklada, zato se z njihovo višino spreminja tudi procent iskanega razmerja, od tod pa višina indeksov. Sklepamo lahko, da se sredstva za reprodukcijo povečujejo, zato pada tudi indeks. Bil sem daljši, kot sem nameraval, za boljše razumevanje pa še vedno mnogo prekratek. V. Keržan ŠKODA, KI JE NASTALA BREZ POTREBE V varnostno ograjo se je očitno zaletel voznik viličarja, gotovo zaradi prehitre vožnje. To je primer malomarnega ravnanja z našimi objekti in delovnimi sredstvi. Nadurno delo v 1. polletju Poleg nadurnega dela, ki ga opravijo delavci zaradi nadomeščanja sodelavcev, ki so na rednem ali bolniškem dopustu, so tu še naslednji razlogi za delo po rednem delovnem času. V proizvodnem sektorju so bile opravljene nadure v prvem polletju zaradi organiziranega nadurnega dela, nastavitve novih mešanic, čiščenja odsesovalnih naprav, čiščenja in uravnave mikalnikov. Vzdrževanje v proizvodnji je opravljalo nadure zaradi organiziranega nadurnega dela, zaradi izrednih popravil strojev, popravila čistilnih in rahljalnih agregatov, mikalnikov in stiskalnice ter p revij en j a mikalnikov Hergeth. Sektor vzdrževanja — v meh. del so bile nadure opravljene zaradi popravil v času ko proizvodni oddelki niso obratovali; elektrikarski del zaradi popravil instalacij v poč. domu; v kotlarni zaradi kurjenja v poslovni zgradbi ter zaradi čiščenja peči; zidarska skupina zaradi vzdrževanja v času, ko proizvodnja ni obratovala in zaradi urejanja počitniškega doma. Komercialni sektor — skladiščni delavci so opravljali nadure zaradi organiziranega nadurnega dela in prihoda surovin. Administrativni delavci so opravili nadure zaradi vpisa produkcije ob organiziranem nadurnem delu v proizvodnji, odprave vagonov za izvoz ter odpreme faktur. ODDELEK št. del. 1-6/83 št. nadur 1-6/83 POVPREČNO MESEČNO št. del. št. nadur PROIZVODNI SEKTOR - predpredilnica in čistilnica - predilnica - sukalnica in zbiralnica cevk - efekt, sukalnica 525 704 722 49 6045.5 8764.5 8728 487 87 117 120 8 1007 1461 1455 81 Skupaj 2000 24025 333 4004 II. VZDRŽEV. v PROIZ. - vzdr. v predpredil. 35 279 5 46,5 - vzdr. v predilnici 21 179 3 30 - valjčkarna 4 32 1 5 - vzdr. v sukalnici 22 234 4 39 S k u p a j 80 724 13 120,5 III. SEKTOR VZDRŽEV. - mehanična del. 7 72 1 12 - elektro delavnica 29 318 5 53 - kotlarna 6 93 1 15,5 - zidarska skupina 4 102 1 17 - administrat. del. 6 12 1 2 - klima 30 567 5 94,5 - obrat. vzdržev. (1-3/8?) 9 56,5 1 9 S k u p a j 91 1220,5 15 203 IV. KOMERCIA. SEK. - skladiščni delavci 90 1273,5 15 212 - administrat. delav. 15 101 2 17 S k u p a j 105 1374,5 17 229 V. KADR.SPL. SEKTOR - gasilci 20 397 3 66 - šofer 6 180 1 30 - administr. delav. 10 24 3 4 S k u p a j 36 601 7 100 VI. FINANČNI SEKTOR - administrat. delav. 3 6 1 1 VII.0BR-. DR. PREHRANE - del. v kuhinji 64 529 10 88 SKUPAJ 1-6/83 2379 28480 396 4746 SKUPAJ 1-6/82 751 7988 125 1331 Bruto din 1-6/83 4.198.121,70 din Bruto din 1-6/82 1.046.030,65 din Kadrovsko splošni sektor — šofer zaradi prevoza izven delovnega časa, administrativni delavci pa za redno dežurstvo. V finančnem sektorju so bile opravljene nadure zaradi rednega dežurstva. V obratu družbene prehrane so bile nadure opravljene zaradi organiziranega nadurnega dela. Bolniški stalež v 1. polletju letos V prvem polletju letošnjega leta je bilo zaradi bolezni, nesreč na delu ob prihodu na delo ter z dela in zaradi nesreč izven dela zamujenih 9 652 delovnih dni (6,1 %), kar je za 14 % manj od istega obdobja preteklega leta. Ugotavljamo, da so vsi vzroki odsotnosti v upadanju, za 4 % je v porastu le porodniški dopust. Zaradi bolezni je bilo tako zamujenih 7 890 delovnih dni (5,0 %), zaradi nesreč na delu ob prihodu na delo ter z dela 367 (0,2 %) in zaradi nesreč izven dela 1 395 delovnih dni oz. (0,9 %). Pri pregledu staleža v posameznih oddelkih ugotavljamo, da je glede na dejansko opravljene dni ta najvišji v rezervi oddelka sukalni-ce (11,8 %) sledi pa mu rezerva oddelka predilnice bombaža in sintetike s 6,7 % sta-ležem. Število izgubljenih dni pri zgoraj omenjenih oddelkih je najvišje pri boleznih živčnega sistema in čutil, duševnih boleznih, boleznih gibalnega sistema in vezivnega tkiva ter boleznih dihalnega ter urogenitalnega sistema. Glede na opisan indeks ni opazen bistven porast posameznih obolenj v primerjavi s preteklim letom, za nekaj dni se je povečalo le število zamujenih dni zaradi bolezni živčnega sistema in čutil, bolezni kože in podkožnega tkiva, bolezni dihalnega sistema ipd. V mesecu januarju je bilo med posameznimi obolenji največ zamujenih delovnih dni zaradi bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva in prav tako tudi v naslednjih mesecih razen meseca februarja ko je bilo največ izgubljenih dni zaradi bolezni dihalnega sistema. Število zamujenih delovnih dni v posameznih mesecih -po vzrokih od 1- 6/195? Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jan. SKUPAJ žara. dn B 1179 1457 14ol 1298 1282 129? 7890 N 59 8? lo5 45 5o 46 567 X 21? 155 225 221 274 3o8 1395 SKUPAJ 143o 1674 1751 1564 16o6 1647 9652 % 5,4 6,8 6,3 5,9 6,1 6,o 6,1 NP 866 768 8oo 858 814 877 NS 145 151 148 119 185 197 Število zamujenih delovnih dni v posameznih mesecih po vzrokih od 1—6/1983 Iz analize tudi ugotavljamo, da ni v upadanju samo število zamujenih dni po posameznih vzrokih temveč je v primerjavi s preteklim letom manjše tudi povprečno število odsotnih delavcev. Seveda ostane doma še vedno največ delavcev zaradi bolezni, porodniškega dopusta, nega in spremstva ~TZ—K—^£DDELKI^^ 1 11 11 I\ v VI VII zam.dn % Efe % Indeks 1. Infek. in pražit, bolezni 40 - 58 3 37 22 176 2,2 244 2,7 72 2. Novotvorbe maligne, benigne - - 45 - - - 82 127 1,7 489 5,4 25 3. Endokrine bolezni 10 - - - 17 - 27 0,3 132 1,5 20 4. B. krvi in krvot. organov 4 - 68 - 72 0,9 69 0,7 5. Duševne bolezni 9 34 77 25 129 365 152 791 10,0 626 7,1 6. B. živčnega sis. in čutil 44 50 20 4 316 224 133 791 10,0 425 4,8 186 7. Bolezni obtočil 36 - 35 45 29 21 88 3,2 320 3,6 79 8. Bolezni dihal, sistema 192 379 109 268 75 15,5 968 11,0 126 9. Bolezni prebavil 79 14 •98 82 138 141 258 10,3 1082 12,3 74 10.B. urgogenital. sistema 100 7 161 13 293 38 74 8,7 976 11,1 70 11.Komplikacije noseč, in por. 18 14 8 103 40 12 6,1 865 11,0 55 12.B. kože in podkožnega tkiv« 63 29 85 24 29 412 5,2 310 3,5 132 13.B.gibal. sist. in vez. tk. 297 217 691 36 221 1707 21,6 1914 89 i4.Neop. stanja bolezni 27 66 1 75 24 65 258 3,4 227 2,4 113 Y.Ponovni pregledi 4 15 9 21 5 14 69 0,9 113 1,1 59 S K U P A J (B) 923 1669 613 2185 1026 1334 7890 100 8760 100 90 % 4,4 1,9 4,4 5,6 6,4 9,3 3,8 5,0 5,5 N 29 143 22 60 75 38 367 688 53 138 318 95 287 199 330 1395 83 SKUPAJ (B,N,X,) 2130 730 2532 9652 86 % 5,1 2,2 5,5 6,7 7,5 11,8 4,8 7,0 NP 709 45 1179 1339 1161 66 4983 3,1 4762 3,0 104 NS 175 16 336 64 259 20 55 925 0,6 1090 0,6 84 v juliju PRIŠLI 1. 7. 1983 Karel SUKIČ, Zg. Hotič n. h. vzdrževanje^ 1. 7. 1983 Mirjana BABIČ, Kvedrova 24, Ljubljana, No-vigrad (določen čas); I. 7. 1983 Jelka MIŠIČ, Podpeč 86, Preserje, Novi-grad (določen čas); 5. 7. 1983 Helena KRAFO-GEL, Kidričeva 9, Litija, pred. (določen čas); 5. 7. 1983 Igor MESERKO, Ces. kom. Staneta 12, predil. (določen čas); 5. 7. 1983 Alenka JERE, Dragovško 3, predil. (določen čas); 5. 7. 1983 Gordana KAZIČ, Ces. kom. Staneta 14, Litija, predil. (določen čas); 5. 7. 1983 Slavka KOZLEVČAR, Reka Gozd 3, predpre-dilnica (določen čas); 5. 7. 1983 Ilonka MATIČ, Prisojna ul. 6, Litija, predilnica (določen čas); 5. 7. 1983 Mira MARINI, Praprošče 17, Litija, pred-predilnica (določen čas); 5. 7. 1983 Jože ZUPANČIČ, Gradiške laze 4, Litija, su-kalnica (določen čas); II. 7. 1983 Vesna VIDERGAR, Ces. zas. bat. 12, spl. sek. (določen čas); 5. 7. 1983 Magda ROZINA, Gradiške laze 16, obr. dr. preb. (določen čas); 27. 7. 1983 Ksenija JUG, Ces. Dušana Kvedra 21, Litija, sukalnica (določen čas); 27. 7. 1983 Marko MU-RENC, Ul. solidarnosti 2, Litija, sukalnica (določen čas); družinskega člana, nesreč izven dela in na zadnjem mestu najmanj delavcev izostane zaradi nesreč na delu, ob prihodu na delo ter z dela. Pri analiziranju staleža je 27. 7. 1983 Darko CEGLAR, Šmartno 112, sukalnica (določen čas); „ 27. 7. 1983 Janez SKUBIC, Šmartno 115, transport (določen čas); 27. 7. 1983 Vojko MAJCEN, Levstikova 2, Litija, transport (določen čas); 27. 7. 1983 Franci BOŽ-JAK, Ul. solidarnosti 2, Litija, transport (določen čas); 27. 7. 1983 Janez RAZPOTNIK, Prvomajska 3, Litija, transport (določen čas); 27. 7. 1983 Janez URBAS, Breg 12, Litija, suk. ef. sukancev (določen čas); 26. 7. 1983 Romana KOVAČ, Fakinova 14, Zagorje, suk. ef. sukancev (določen čas); ^ 27. 7. 1983 Stanka LOVŠE, Šmartno 30, sukalnica (določen čas); 27. 7. 1983 Majda KOTAR, Vel. Preska 5, sukalnica (določen čas); 27. 7. 1983 Antonija KUHELJ, Obla gorica 3, sukalnica (določen čas); 27. 7. 1983 Cvetka PIVEC, Vrata 11, Šmartno, sukal, (določen čas); 27. 7. 1983 Stanislava JANČAR, Zavrstnik n. h. sukal, (določen čas); 27. 7. 1983 Marjanca KOSI, Gradišče 8, sukal, (določen čas); 27. 7. 1983 Franc KOLMAN, Predilniška 18, pred-predil, (določen čas); 27. 7. 1983 Marija PLANKAR, Bogenšperk 14, pred-predil. (določen čas); _ 27. 7. 1983 Mihaela TOMAŽIČ, Dragovško 10, predpre-dil. (določen čas); upoštevana tudi reorganizacija proizvodnega sektorja oz. sektorja vzdrževanja in sicer je stalež delavcev remontov vnešen k rezervam posameznih oddelkov. J. K. 27. 7. 1983 Marjanca GORŠE, Dvor 35, predpredil. (določen čas); 27. 7. 1983 Jasna ŠISTEK, Gubčeva 4, Litija, predpredil. (določen čas); 27. 7. 1983 Vladimira GRADIŠEK, Šmartno 51, predpredil. (določen čas); _ 27. 7. 1983 Erik ANŽEL, Šmarska c. 2 Litija, predpredil. (določen čas); 27. 7. 1983 Rosana DOBRAVEC, Valvazorjev trg 23, predil. (določen časj; _ 27. 7. 1983 Mojca ŠUŠTERŠIČ, Ces. kom. Staneta 18, Litija, pred. (določen čas); _ 27. 7. 1983 Alojzija JANEŽIČ, Širmanski hrib 6, P, (določen čas); 27. 7. 1983 Marko POVŠE, Ces. kom. Staneta 12, P, (določen čas); 27. 7. 1983 Irena LEBAR, Ustje 33, Šmartno, P, (dolo- C_e27Ca7S)’ 1983 Jožefa GORIŠEK, Ul. solidarnosti 3, Litija, P, (določen čas); 27. 7. 1983 Bernarda HO-UCKE, Jablanica n. h. P, (določen čas); 27. 7. 1983 Mirjana JURIČ, C. 9. avgusta 8 B, Zag. P, (določen čas); _ 21. 1. 1983 Barbara TOP-ČIČ, Ustje 12, Šmartno, P/ rez. (določen čas); 27. 7. 1983 Dragica TOMIČ;, Ces. kom. Staneta 12, P, (določen čas); 27. 7. 1983 Dragica DRNOVŠEK, Brez 17, P, (določen čas); _ 27. 7. 1983 Janez ZUPANČIČ, Ul. solidarnosti 4, P, (določen čas); 27. 7. 1983 Franc KRAFO-GEL, Kidričeva 9, Litija, P, (določen čas); 27. 7. 1983 Danica MIKLAVČIČ, Gradišče 6 a, P, (določen čas); 28. 7. 1983 Blanka KR-HAČ, Kidričeva n. h. S/ef., (določen čas); 28. 7. 1983 Silva OROŽ, Nova gora 5, obr. dr. preb. (določen čas); ODŠLI Upokojitve: 2. 7. 1983 Veronika SKOBE, Ponoviče 11, spl. sek.; 3. 7. 1983 Štefka KOKALJ, Trg na Stavbah 5, Litija, zbir. cevk; 6. 7. 1983 Berto KAPLJA, Šmarska cesta 14, Litija, S/ rezerva; 6. 7. 1983 Silva ARSEV, Prvomajska 2, Litija, P/rezerva; 5. 7. 1983 Albina RAHNE, Valvazorjev trg 11, zbir. cevk; Odhod v JLA: 6. 7. 1983 Robert CEGIAR, C. K. S. 7, PII/2, izmena; 5. 7. 1983 Sejadeta SINA-NOVIČ, Valvazorjev trg 9, S/3, izmena; Izključitev: 19. 5. 1983 Stanislav ZAMAN, Preska nad Kostrevni-co 16, S/l. izmena; 12. 6. 1983 Mediha BAJ-RIČ, Trg na Stavbah 12, Litija, PB/1. izmena; ' 29. 7. 1983 Anton SOBOČAN, Prvomajska 4, transport; Izjava delavke da ne želi več delati: 20. 6. 1983 Marija MLADENIČ, Ul. solidarnosti 1, RA/L izmena Prenehanje v poskusnem roku: 22. 7. 1983 Vitko RENKO, Ul. solidar. 1, transport Prenehanje delovnega razmerja za določen čas: 16. 7. 1983 Marija TOMAŽIN, Vegova 2, Litijam, P; 26. 7. 1983 Zoran VIZLAR, C. K. S. 14. Litija, P; 26. 7. 1983 Roman VERBIČ, Gradiške Laze 5, PP; 26. 7. 1983 Ljubica TOMC, Predilniška 12, Suk.; 26. 7. 1983 Zdenka TOKIČ, Ces. kom. Staneta 18, Litija, P, (določen čas); 26. 7. 1983 Igor ŠEPEC, C. D. K. 20 Litija, P, (določen čas); 26. 7. 1983 Iztok STRMI-LJAN, Prvomajska 2 Litija, S, (določen čas); 26. 7. 1983 Alenka SOTLAR, Šmartno 73, P, (določen čas); 26. 7. 1983 Danica ROŽUN, Ces. kom. Staneta 7, Litija P, (določen čas); 19. 7. 1983 Magda ROZINA, Gradiške Laze 16, obr. dr. p-reh.; 26. 7. 1983 Ksenija RAK, Sp. Log 14, Litija S/ef.; 26. 7. 1983 Rozalija RAJ-NAR, Trg na Stavbah 11, Litija, P; 26A. 1983 Mateja POZNA-JELŠEK, Praprošče 23, P; 26. 7. 1983 Majda PEČNIK, Ces. zas. bat. 14, Litija, S; 26. 7. 1983 Darinka PAJT-LER, Trg na Stavbah 6 Litija, P; 26. 7. 1983 Nataša NAMESTNIK, Ul. solidarnosti 1, Litija, S; 26l 7. 1983 Bogdan MI-GLIČ, Prvomajska 2, Litija, S; _ 26. 7. 1983 Sabina MOTOZ, Šmartno 114, obr. dr. preh.; 26. 7. 1983 Franc KOS, Mala Kostrevnica 23 a, transport; Nadaljevanje na 10. strani VZROKI Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Skupaj 1-6/83 zam.dnevi 1. Infekcij. in paraz. bol. 72 5 12 23 19 176 2. Novotvorbe maligne, beni. - 24 20 26 31 26 127 3. Endokrine bolezni - 1 - - 10 16 27 4. B. krvi in krvot. organ. 4 r - 26 21 21 72 5. Duševne bolezni 123 154 150 138 120 106 791 6. B. živčnega sist. in čut. 78 109 129 150 163 162 791 7. B. obtočil 35 24 19 15 66 95 254 8. Bolezni dihal, sistema 208 432 257 101 126 103 1227 9. Bolezni prebavil 130 112 156 176 139 97 810 10. B. urgenitalnega sistem. 110 115 93 108 127 133 686 11. Komplikacije noseč, in por 105 86 107 53 92 40 483 12. B. kože in podkož. tk. 28 43 73 112 74 82 412 13. B. gibalnega sis. in vezivnega tkiva 271 210 329 313 228 356 1707 14. Neopred. stanje bol. 33 43 48 57 53 24 258 7 Ponovni pregledi 9 12 15 11 9 13 69 S K U P A J (B) 1179 1437 1401 1298 1282 1293 7890 Legenda: B - bolezni I. - predpredilnica in čistilnica N - nesreče na delu ob prihodu na delo TI. - rezerva predpredilnice, remont (čist. kolona) ter z dela III. - predilnica bombaža in sintetike X - nesreče izven dela IV.- rezerva predilnice, remont ( čist. kolona) NP- porodniški dopust V.-sukalnica NS- nega in spremstvo druž. člana VI.- rezerva sukalnice ,remont (čist. kolona) VII.- pisarniški delavci, pomožno osebje, zunanji transport in obrat družbene prehrane O našem letovanju Ko sem se letos napotil v Novigrad, da obiščem delavce na oddihu in delavce, ki skrbijo v počitniškem domu za vse, so se (prvi) letoviščarji, že vsi rjavi, odpravljali domov. Bilo je 10. julija, — konec 2. desetdnevne izmene. Dan prej so se izmenjali sedem dnevni gosti in tako je bilo ta dan več vrst gostov, ki so se ločili po barvi, po obnašanju; bolj nervozni so pakirali, umirjeni pa so počasi odhajali na zajtrk in nato na plažo. Plaža v Pineti je pred prazna ... zajtrkom še popolnoma ... kmalu za tem pridejo prvi kopalci, za njimi pa še ostali, ki radi dalj poležijo. Do tega časa niso bile vse hišice zasedene, od naslednje izmene dalje pa je vse polno tja do prvih dni avgusta, nakar se sezona počasi umiri. Za goste skrbijo 2 kuharici, 3 servirke, 2 točajki Milena Lovše upravnik, administratorka, hišnik, 3 pomočnice v kuhinji in perica. Ni pritožb ne z ene ne z druge strani. Službeno osebje gara, da bi se letoviščarji čimbolje počutili, sicer pa je vse po starem, utečenem redu. Omenim naj še pripetljaj kuharice. Varnostni ing. Franc Lesjak je namreč svoje letovanje izkoristil še za testiranje zaposlenih o znanju varstva pri delu. (Več o tem vam je napisal sam.) Seveda so bili rezultati teoretičnega znanja uspešni, vendar je praksa pokazala zobe. Takoj po tem se je kuharica močno urezala v roko. Neroda ali nezgoda! Ko sem odhajal sem imel občutek, da je malo drugih turistov. Preveč lahko sem parkiral svoj avto v samem središču mesta. No kasneje se je izkazalo, da so tuji turisti kar dobro napolnili hotele. Darinka Jurič Servirki Radojka Čulibrk in Jelka Mišič sta kljub napornemu delu kar dobre volje. Od leve: Mirjana Babič, Draga Domadenik, Darinka Jurič, Elica Vizlar, Tatjana Strehar, Veno Pajer, Milka Lovše in Sonja Jordan. Čepita: Radojka Čulibrk in Jelka Mišič. Plaža v kampu 13. maj v Fazani. Marjan Sonc (v sredini) je, med prijetnim jutranjim kramljanjem s sosedi, v središču pozornosti. Prostor za rekreacijo. Manj tujih gostov je v Fa-žani, kjer imamo že več let v bližnem kampu tri počitniške prikolice. Presenečen sem bil nad poštenostjo natakarice v prijazni gostilnici, na trgu, v središču mesta. Plačal sem zapitek ne da bi pomislil, da je z računom kaj narobe. Le malo kasneje se natakarica vrne in mi izroči jur j a rekoč, da je zaračunala preveč. Koliko je še takih natakarjev? Sicer pa je tudi tu vse brez posebnih sprememb. Trgovi- no odpirajo že ob peti uri in če ne želiš stati v vrsti se moraš podvizati. Tokrat so letovale družine Marjana Sonca, Jožeta Gre-tiča in Marjana Juga. Prva dva sem našel pred prikolico, ko so kramljali s simpatičnim sosedom Verovškom, steklopihačem iz Rašice, ki jim je pokazal svojo spretnost in vsak je dobil za spomin tudi njegov izdelek; Marjana okrasni predmet, Jože pa »štuc«. V kampu 13. maj je z leta v leto na voljo več športnih rekvizitov. Jadranje na deski, čolni, igrišča za različne športe itn. Hrana v restavra- ciji ni pretirano draga. Trije dnevni obroki stanejo za abonente okoli 350,— din, kar pa pride v poštev za tiste, ki neradi kuhajo. Iz Fažane sem se napotil v Runke. Tudi tam imamo tri počitniške prikolice. Tokrat so tam letovale družine Marjana Juvančiča, Marije Medved in Jožeta Potiska. Bil je izredno vroč dan, in doma ni bilo nikogar. Prikolice so bile zaprte, le pepelnik na mizi pred prikolico je pričal, da so te naseljene. Sprehodil sem se po celotni Nadaljevanje na 8. strani Naše počitniške prikolice v Runkah samevajo čez dan, saj je v hudi vročini prijetneje ob vodi. :W>:' . **&■&?*:.. ■: Plaža v Runkah ni preveč polna, saj mnogi odveslajo na bližnji otok, kjer je menda prijetneje. V restavraciji v kampu Runke se dobi, ne predraga, penzionska hrana. G f\ >05 I 'ir -j 6nrc Li'* ('-+ Z letovanja v Novigradu se je vsem delavcem Predilnice Litija oglasila Ada Medvešček. Dobro se počuti, le gostje-ponočnjaki jo malo motijo, ko pred njeno hišico balinajo pozno v noč. Za pozdrave se lepo zahvaljujemo. Nadaljevanje s 7. strani plaži v upanju, da bom koga našel, vendar zaman. Dejal sem si da počakam, morda pridejo domov na kosilo, toda tudi to brez uspeha. Ob takšni vročini tudi hrana ne paše ali pa le skromen prigrizek nekje ob obali. Povsem razumljivo. Našim letoviščarjem sem tako pismeno postavil nekaj vprašanj o počutju itn, in jih poprosil, da nam kaj napišejo — povedo o svojem letovanju. Listek, ki sem ga pustil na mizi so dobili, in Juvančičeva družina nam je povedala: Prišel je čas počitnic, čas dopustov. Največ veselja so pri tem pokazali otroci, pa tudi odrasli smo komaj čakali, da si privoščimo nekaj dni počitka. Predilnica ima za oddih svojih delavcev dobro poskrbljeno. Nekateri so dopust preživeli v Novigradu, drugi v Runkah ali Fazani, Čateških Toplicah ali Gozd Martuljku. Ker je bila prikolica v Runkah od L —10. 7. prazna, smo se na morje odpravili že v petek 8. julija. Promet ni bil gost, zato smo bili v nekaj urah že v Puli. V prazni prikolici je bilo treba z letnega oddiha najprej odpraviti pajke in mravlje, nato pa smo se vanjo lahko naselili mi. Prvo, kar nas je najbolj razveselilo, je bil hladilnik, ki so ga postavili pod baldahin. S tem je delavcu dana možnost, da s sabo lahko prinese več hrane, saj je treba po večjih nakupih hrane kar v Pulo. Trgovina v Runkah je bila zelo slabo založena. V nedeljo sta prišli v sosednji dve prikolici še dve družini. Nasploh smo imeli občutek, kot da smo v Litiji, saj imajo litijska podjetja in ustanove v bližnjih ccimpih več prikolic. Vreme je bilo vseh dvanajst dni čudovito, meduze nismo videli, nobene, tudi voda ni bila preveč umazana. Ko smo se nekega dne kopali na otoku, nas je v cam-pu in ob obali iskal tudi tov. Matic Malenšek. Zvečer nas je na mizi čakal le dolg spisek vprašanj, kako se počutimo na dopustu, kaj nam je všeč in kaj ne itd. Pripomnili bi le to, da bi bilo potrebno dokupiti nekaj nove posode, kozarcev in podobno, kar se z leti pobije in uniči. Drugače pa je vse v redu in vidi se, da se vsi, ki letujejo v predilniških prikolicah, zavedajo, da so to naše prikolice in so dobro ohranjene. Na koncu si želimo, da bi bilo tudi v naslednjem letu za oddih delavcev dobro poskrbljeno in cla bi še imeli možnost namakati se v morju. znanja iz varstva pri delu za kuhinjsko osebje sploh potrebno. V počitniškem domu je kuhinja mehanizirana. Od stroja za rezanje kruha, mletja mesa in drugih kuhinjskih priprav na mehaniziran pogon. Za kuhanje uporabljamo električne pečke in gospodinjski plin. Perica uporablja pralne stroje s centrifugo. Ob nepravilni uporabi in okvari delovnih naprav je večja možnost poškodb na delu. Vsaka odsotnost kuhinjskega osebja zaradi bolezni ali poškodb na delu obremenjuje zdrave kuharice, ki so že ob normalni zasedbi polno obremenjene. Po predavanju so se vrstila vprašanja kdo je odgovoren za varnost med odsotnostjo upravnika, če ima opravke v Novigradu, kdo menja plinske jeklenke, kakšni so ukrepi ob uhajanju plina, kako uporabimo ročni gasilni aparat na prah ali na vodo. Ob koncu seminarja o varstvu pri delu so udeleženke v skupinah izpolnile test s 34 vprašanji. Rezultat je bil izredno dober. Preizkus znanja iz varstva pri delu je opravila tudi administratorka v počitniškem domu, Hilda Tišler, ki opravlja razen administrativnih del tudi nudenje prve pomoči. Urez z nožem ali poškodbe letoviščarjev so pogostne. Če stopimo v morju na bodice ježka ni prijetno. Čuvaj počitniškega doma Peter Žigante je bil na bolniški. Okreval je po operaciji. Na preizkus znanja iz varstva pri delu je prišel iz No-vigrada kjer živi z družino. V sodelovanju z upravnikom počitniškega doma je bilo pregledano strelno orožje upoštevajoč varnost pri delu. Preizkusil je tudi 2 naboja. Streljal je natančno. Po končanem preizkusu je z olajšanjem izjavil: »Da bi mi ne bilo treba pištole nikoli dejansko uporabiti«. »Imate še kakšne želje Pero« sem ga vprašal. Hitro mi je odgovoril. »Imam tri želje in sicer: — da bi se rane po operaciji dobro zacelile in da se zopet vrnem na delo, — da bi mi osebne dohodke zvišali in — da bi obiskal Predilnico Litija, da bi vedel, katera delovna organizacija mi daje kruh.« Zaželel sem mu, da bi se mu katera izmed želja, čim-preje uresničila. Dopust na morju je hitro minil. Fičko od sina je bil dobro obtežen. Barbi in Gašper sta neprenehoma spraševala kaj je to, kaj je ono, kdaj bomo prispeli v Litijo k mami Mimi in k zajčkom. Iz družabnih in tudi »varnostnih« razlogov smo domov potovali trije. Našega lička sta spremljala sodelavca Drago in Janez z družino. Sredi vročega dneva ceste niso bile zatrpane, zato smo se že v popoldanskem času srečno vrnili domov. Tudi naša Litija je lepa in prijetna posebno še po desetdnevni odsotnosti od doma. Franc Lesjak var. ing. 10 dni letovanja v Novigradu Od 1. do 10. julija sem bil na letovanju v počitniškem domu v Novigradu. Naši predhodniki z vremenom niso bili zadovoljni. Mi pa smo imeli ves čas lepo vreme. Morje je bilo umirjeno in toplo. Otroci so čofotali v majhni vodi, večji otroci so bili bolj pogumni. Če niso znali dobro plavati so si pomagali z plavutkami, blazinami in drugimi plavalnimi pripomočki. Le dan pred odhodom so se v morju pojavile meduze katere smo pridno z mrežicami odstranili. Hrana in postrežba je bila dobra. Zalo so skrbeli zaposleni v počitniškem domu. Tudi zabave ni manjkalo. Sodelovali smo pri balinanju in drugih igrah. Marsikdo se je pred vročino umaknil v košato zavetje borovcev k počitniškim hišicam. Otroci so se zanimali za ptičja gnezda v katera so »starši« prinašali malčkom črvičke in drugo hrano. Veter je razkopal gnezdo družini čukov. Izmed 5 mladičev sta le dva ostala ob padcu iz drevesc, živa. Ko so se jima približali otroci sta se postavila pokonci in z velikimi očmi z prhu-tanjem krila, razodevala svoje poreklo. Dnevni čas smo si urejali po okusu. Ob kosilu in večerji smo se zbrali v jedilnici. Plavanje, sončenje in razgibavanje poveča potrebo po hrani in vročina, po osvežilnih pijačah. V pravem nasprotju z nami so bile kuharice, servirke in perica, polno zaposlene. Njihov delovni čas je od jutra do večera, le po kosilu so se tudi one za kratko urico pomešale z letoviščarji na plaži. Morje jih je osvežilo, da so lažje prenašale vročino delovnega dne. Čas bivanja v Novigradu sem izkoristil za obnovitev znanja iz varstva pri delu za kuhinjsko osebje. Marsikdo bi se vprašal ali je preizkus UPOKOJILI SO SE ... V mesecu juniju se je upokojilo 8 naših delavcev. Tov. Brane Peterca se je zaposlil v delovni organizaciji leta 1946 in bil od leta 1964 dalje direktor proizvodnega sektorja. Od leta 1979 pa do upokojitve, je opravljal dela in naloge strokovnega svetovalca za tehnologijo proizvodnje. Veliko njegovega osebnega prizadevanja je bilo vloženo v sprpemembo strukture proizvodnje. Nenehno je spremljal in analiziral potrebe tržišča in novitete vpeljeval v proizvodnjo v naši tovarni. Tako smo pričeli s proizvodnjo sintetične preje. Začetnih težav ni bilo malo, saj je bil strojni park zastarel in neprimeren za izdelovanje sintetične preje. Tov. Peterca je nenehno spremljal dosežke na področju tehnologije in bil idejni vodja vseh večjih rekonstrukcij in modernizacij v delovni organizaciji. Kot dolgoletni predsednik komisije za programiranje razvoja delovne organizacije je vodil vso dokumentacijo za izvedbo modernizacije čistilnice, predpredilnice in mikalnice. S to modernizacijo se je znatno povečala produktivnost in proizvodnja preje. Njegova družbenopolitična dejavnost in vključevanje v samoupravne organe v Predilnici je zelo obširno. V delovni organizaciji skoraj da ni pomembnejše samoupravne funkcije, ki je tov. Peterca ne bi opravljal. V teh skopih besedah ne moremo zajeti vsega tistega, kar je tov. Peterca z dolgoletnim, uspešnim in strokovnim delom doprinesel k razvoju naše delovne organizacije. Za svoje delovne uspehe je v letu 1981, ob praznovanju 95-letnice obstoja in dela naše tovarne, prejel državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem in interno priznanje Predilnice Litija. Tik pred upokojitvijo je pripravil elaborat o reorganizaciji proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja. Ob neki priliki je dejal: »Ni mi vseeno, kakšen napredek bo dosegla naša tovarna v bodoče. Želim si, da bi kot upokojenec ponovno prehodil tovarniške obrate in na vsakem koraku opazil kaj novega, boljšega!« Verjamemo mu lahko da je tako, saj so bile niti njegovega življenja dolga leta močno povezane s Predilnico. S polnimi 39 leti delovne dobe se je upokojila tov. Ana Vozel. V Predilnici se je zaposlila leta 1952 kot sukalka, nato je bila po službeni potrebi razporejena na delo previjalke in kasneje ponovno na delo sukalke. Ta dela je opravljala vse do upokojitve, polnih 31 let za stroji. Bila je vestna in prizadevna delavka in priljubljena med sodelavci. Sodelovala je tudi v samoupravnih organih v delovni organizaciji. Za svoje uspehe pri delu je v letu 1981 prejela državno odlikovanje — medaljo dela. Tov. Čarman Marija se je upokojila s polno pokojninsko dobo — 35 let. Od leta 1952 je bila zaposlena v Predilnici, vsa leta v oddelku su-kalnice. Čeprav je bilo delo za stroji naporno, se je rada vračala za stroj z dneva v dan, tudi ponoči. »Delo, ki ga opravljaš z veseljem, te nikoli preveč ne utrudi,« je povedala na našem poslovilnem srečanju. Kot mati 4 otrok, je lepo skrbela za svojo družino. Njena skrb še vedno ni končana. Rada bi si zase in za svojo družino zgradila manjšo hišico. Želimo, da bi se ji ta želja uresničila. Tov. Veronika Skobe je bila v naši delovni organizaciji zaposlena od leta 1975 in je opravljala delo čistilke, vedno v popoldanskem času. V mladih letih je bila zaposlena na posestvu v Ponovičah, vendar je morala delo prekiniti zaradi neurejenega varstva otrok. V letošnjem letu pa je dopolnila 20 let delovne dobe in s tem pogoje, da se lahko upokoji. Doma jo čaka še kup skrbi, saj je v novi hiši, ki si so jo zgradili pred kratkim še vedno polno dela. Tov. Silva Arsev se je zaposlila v Predilnici pred 15 letom starosti v letu 1948. Pričela je z delom v oddelku predilnice kot snemalka, po 3 mesecih pa je že samostojno posluževala predilni stroj. Front posluževanja se je z leta v leto večal in od enega stroja je prešlo posluževanje na 3 in tudi več. »30 let dela kar hitro mine,« je povedala ob našem srečanju, »zadnja leta, ko te življenjska moč že nekoliko zapusti, pa je vse težje. Ko delo opravljaš z veseljem, si uspešen in ti hitro mine.« Tov. Silva je bila dobra in spretna predica. Za svoje delovne uspehe je že leta 1960 prejela državno odlikovanje — medaljo dela. Aktivno se je vključevala tudi v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Bila je članica republiškega odbora delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije. Večkrat so obiskovali tekstilne tovarne po Sloveniji in vedno je imela občutek, da je v naši tovarni bolje. Za delo v sindikatu je leta 1980 prejela srebrni znak sindikata. Na koncu našega razgovora je smeje dodala, da pri tako pomembnem srečanju, kot je srečanje z delavci, ki se upokojijo, manjka na mizi liter dobre kapljice, saj sok lahko tudi škoduje zdravju. Dodala je še: »Pa ne pozabite tega napisati v časopis!« Pripomnimo naj, da smo bili podobne kritike že večkrat deležni in res bi kazalo, da se v bodoče izkažemo kot boljši gostitelji. Tov. Štefka Kokaljeva se je zaposlila v naši tovarni leta 1948 v oddelku predilnice I kot snemalka. Ko ji je delo snemalke dobro šlo od rok, je bila kasneje pomočnica predice in nato predica. Že po 10 letih zaposlitve je bila zaradi bolezni predstavljena pred invalidsko komisijo, ki je odločila, da ne more delati v nočni izmeni. Zato je bila razporejena v oddelek stro- čnarne, kjer ni bilo nočnega dela. Posluževala je stroj za izdelovanje cevk. Po ukinitvi tega oddelka je ostala na delu kot zbiralka cevk. Vseh 35 let je rada in točno prihajala na delo. Zamudila je le enkrat in to _1 mesec pred upokojitvijo. Še danes se spominja, koliko smeha je bilo tisti dan na njen račun. Tov. Albina Rahne je tudi pričela z delom v oddelku predilnice leta 1948. Dolga leta je opravljala delo snemalke kopsov. Pred upokojitvijo pa je bila zaradi bolezni razporejena v oddelek sukalnice, kjer je posluževala stroj za sortiranje cevk. Ves čas je delala tudi v nočni izmeni. 20 let je hodila na delo peš iz Šmartna in ni nikoli zamudila. Spominjala se je vseh mojstrov in vsa ta dolga leta se jih ni zvrstilo prav malo. Na koncu našega razgovora je še razočarano dodala, da je ves čas pričakovala, da ji bo sindikat vsaj letos omogočil brezplačno letovanje v našem počitniškem domu. Obljubljamo ji, da bomo skušali to napako še letos popraviti. Tov. Kaplja Berto se je leta 1947 zaposlil v Predilnici kot prvi praktikant. V letih 1947—48 je spoznaval dela po celi tovarni. Zaradi pomanjkanja trgovskega kadra, je delo v tovarni za določen čas prekinil in se ponovno vrnil v Predilnico leta 1951. Opravljal je dela pod-mojstra v predilnici in sukal-nici, polnih 29 let pa je bil vodja vlagalanice. Do polne osebne pokojnine mu manjka le 10 mesecev. Invalidska komisija pa je odločila, da se mora zaradi bolezni upokojiti. Vodja vlagalnice je zelo odgovorno delo, ki zahteva dobrega organizatorja in koordinatorja dela. Delo v vla-galnici je finalna faza naše proizvodnje. Zelo pomembno je, da je preja po kvaliteti in številki natančno vložena, da ne pride do različnih pome-šanj, ki imajo za posledico reklamacije s strani kupcev. Tov. Kaplja je za svoje uspešno delo v letu 1981 prejel državno odlikovanje — red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Smo tik pred praznovanjem 98 obletnice obstoja in dela naše delovne organizacije. Kot vsako leto, bomo tudi letos organizirali srečanje z našimi upokojenci. Želimo, da kot »najmlajši« upokojenci tega srečanja ne zamudite, na mizah pa takrat gotovo ne bo manjkalo dobre kapljice. V. B. Naša prva lastovka — vojakinja Dne 6. 7. 1983 smo se poslovili od naše prve ženske-vojaka iz naše tovarne. Glede na to, da je prva, ki gre v sivo maslinasto uniformo, se mi zdi vredno napisati nekaj vrstic o tem dogodku. Sejadeta Sinanovič je rojena 22. 3. 1959. Njeni najožji sorodniki živijo v Tuzli. Ima mamo, sestro in dva brata, sama je najstarejši otrok. Oče ji je umrl 1972 L V naši tovarni dela v sukalnici — vlagal-nici že nekaj let kot sne-malka. Sedaj živi v Litiji, saj je dobila tovarniško stanovanje — garsoniero. Na vprašanje, zakaj se je odločila obleči vojaško suknjo, je povedala: »Zame je bila uniforma vedno ponos. Kadarkoli sem imela priliko, sem jo oblekla in jo občudovala. Ko sem zvedela, da lahko gredo tudi ženske k vojakom, sem bila zelo vesela in takoj sem vedela, da je to zame enkratna priložnost, da se na ta način vsaj malo oddolžim za vse žrtve mojega naroda v Nadaljevanje s 5. strani ODŠLI 26. 7. 1983 Alojz KOLESA, Ces. kom. Staneta 14, Litija, P; 26. 7. 1983 Alenka KOKALJ, Partizanska pot 28, Litija, PP; 26. 7. 1983 Jelka JELNIKAR, Predilniška ul. 18, Litija, S/ef.; 26. 7. 1983 Ksenija IZLAKAR, Ponoviška cesta 7 Litija, S; 26. 7. 1983 Franci HRIBAR, Ces. kom. Staneta 1, Litija, transport; 26. 7. 1983 Metoda GOLOB, Ul. solidarnosti 1, Litija, P; 26. 7. 1983 Cirila GOLOB, Ul. solidarnosti 1, Litija, P; 26. 7. 1983 Nataša GERM, Prvomajska 4, Litija, S; 26. 7. 1983 Terezija DRAGAR, Trg na Stavbah 4, Litija, PP; 26. 7. 1983 Samo DOLGA-NOČ, Trg na Stavbah 4, Litija, transport; 26. 7. 1983 Marinka DE-MEC, Vel. vrh n. h. Litija, P; 26. 7. 1983 Helena ČEPON, Praprošče 5, Litija, S; 26. 7. 1983 Robert CELESTINA, Trg na Stavbah 8, Litija, sklad.; NOB. Ponosna sem, da sem sprejeta. Služila bom v enoti inženircev in to 6 mesecev. Ko se bom vrnila, bom rezervni oficir. Grem v Skopje (V. P. 3218). Daleč je to. Iz Litije grem v Skopje sama. Vseeno mi je lažje, ker vem, da bodo tri sorodnice iz Srebrenika služile z menoj. Čez 6 mese- 26. 7. 1983 Janja CELESTINA, Ponoviška cesta 7, Litija P; 26. 7. 1983 Iztok BIZJAK, Prisojna ul. 3. Litija, S; 26. 7. 1983 Anton BITENC, Šmarska cesta 1, Litija, S; 26. 7. 1983 Agata BEIt-TOČN, Predilniška ul. 4, Litija, S/ef.; 31. 7U 1983 Jože PRIJATELJ, Šmarska c. 6, Litija, obr. dr. preh.; 31. 7. 1983 Mirjana BABIC, Kvedrova 24, Ljubljana, obr. dr. preh.; 26. 7. 1983 Vesna AJDO-NIK, Ces. kom. Staneta 15, Litija, S; 26. 7. 1983 Bogdan AHAC, Zavrstnik 30, Šmartno, S; 26. 7. 1983 Milan ŠIVA-VEC, Ces. kom. Staneta 7, Litija, transport Pismeni sporazum: 31. 7. 1983 Frane ŠIRCEL, Rečica 3, Prežganje, S/l. izmena; V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 7. 1983 zaposlenih 1046 delavcev, od tega 706 žensk in 340 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 19 mladoletnih oseb, ter 50 mladih delavce*-za dobo enega meseca. J. Zupančič cev se bom vrnila na delo v Predilnico. Imam tovarniško stanovanje. V moji odsotnosti bo v stanovanju moja prijateljica, ki bo skrbela za poravnavo stanarine in drugih obveznosti«. Tako mi je povedala Sejadeta, ki je pridna mladinka v naši tovarni. Na Ugankarski slovarček GENET — Francoski pisatelj (Jean) RJAZAN — Mesto v Sovjetski zvezi EKIST — Agamemnov morilec iz grške mitologije ADEItE — Otočje na severu Iriana ONATAS — Oseba iz grške mitologije DANAA — Oseba iz grške mitologije ASTRO — Oseba iz znane risanke ANTAR — Suita rimskega kavsakova srečanju mladih Dekorativne in Predilnice je v malem nogometu za žensko ekipo dala zmagoslaven gol. Takrat se je tudi poškodovala in je »gips« na nogi imela do zadnjega dne, preden je odšla v JLA. To priložnost je izrabila tudi za pozdrave vsem delavcem Predilnice in bralcem »Litijskega predilca«. Ferid Seferovic OTIS — Ime pevca Redim- ga GAJDE — Škotsko narodno glazbilo ERINIJE — Grška boginja maščevanja ERGELA —- Posestvo za rejo konj KANAAN — Stara Palestina Rešene nagradne križanke oddajte v uredništvo najkasneje do ponedeljka 5. septembra 1983. Izžrebani reševalci bodo nagrajeni. Ne pozabite pripisati točen naslov in oddelek kjer delate. V juliju POŠKODBE 1. Posluževalec čistilnih in rahljalnih agregatov Jože Škafar je skupno s sodelavci dvigal prevrnjeno balo bombaža. Med dvigom je začutil hudo bolečino v predelu hrbtenice, tako da dela ni mogel več nadaljevati. Zaradi tega je bil tudi v bolniškem stale-žu. O pravilnem in nepravilnem dviganju težjih bremen smo ob podobnem primeru pisali že v prejšnjih številkah glasila. Rekli smo, da pri napačnem dviganju pride do poškodb ali okvar hrbtenice, tudi trajnejših. 2. Snemalka v predilnici Judita Skobe je šla od malice nazaj v obrat. V vsaki roki je imela steklenico. Pri vhodu v sukalnico ji je zaradi spolskega poda in naglice spodrsnilo in je padla. Pri padcu, razbili sta se tudi steklenici, si je s steklenino ra- nila v dlan desne roke, poškodovala pa si je tudi levo roko in desno nogo. V delovni organizaciji smo imeli že nekaj podobnih poškodb, da so delavci padli, ko so nesli steklenice in se nato urezali ob steklenino. Posebno če je pod masten ali spolzek, je potrebno biti zelo previden, še posebno sedaj ko je vročina in je večja poraba osvežilnih pijač. 3. Marija Sakeljšek, predi-ca, je šla iz službe domov. V Renkah je hodila po skrajni desni strani cestišča, kljub temu pa so jo zadela odprta vrata avtobusa, ki je peljal proti Zagorju in ji poškodovala komolec leve roke. O hoji pešcev po cesti, ki nima pločnika, pravi Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, da mora hoditi pešec ob levem robu vozišča v smeri hoje in ne ob desnem. A. Krhlikar Izžrebani reševalci nagradne križanke iz prejšnje št. Predilca Marija Grigillo fin. sek. Zvonka Razpotnik fin. sek. Zlata Bizjak upokojenka Pri naslednjem izplačilu osebnih do- ^ hodkov bodo prejeli skromno nagrado. Nagradna križanka louikjo- -fin Sti ve , jEZEeo vealje- VIC 12. inijike -CA Epf| MALlIZ, 'Uoe. AkJToiJ Jfosec. Eifvreo. 7&IPČMA IMEMOVAt TO _ ei/So?l IV itoA ABE- CBAE «4AJA T£VJ eM C A -JMJAhJ l“Atno VUAMjb oquA -SANTE ElEKrtou clo-Vek ime 2 A JfoTOKSVl ZAlii/ TilAŽA -TTAC.I H OSOZfE TopM| ČABJEI/ VELIKO v ikA MESTVO 2A EEJO :taee«> fLOvEMSM •SMUČAJ C™ At A) - TIMJ&KO V/A/O /A57/1 ^Ot/f tFlMj jVA žgUZBA MAJANJ /■ANJ foLOAJIjA MM?! 16UZABM4 ?eU?£W7fV ?OLrTllit C£gfcA PAVLE T&i* c?ica ZA-vič/^i vo a. pe«ei olas OČAK. 05E8A IZ casze M iTcLoC mne;si JAPoKVO TELOMt) OTOC1E PA SEl/ im aha ŽELEZO TUOBUI CL4C0L UAAlN 3ut)8A zesETitA ieserziu. ■?ie8tr/u- Ufi Arne OAittJl za IMEZ OZ/H/1 HA «A4AK/ OTE TE- Jfo7>| MS ?£l LJVai/AAJI ZUPAHtit Tesen/. »esc, cec ne 7ob Pol m e a cesee iocnrje MAšče/. Moesv.1 teeliv -HcSAfL- vAreepo-LiST ?ae TI2AMA jikoijoeEc. NAUI4 C ?OUCE-vao-ju OSEBA iz Cesile M ITOLO SQC CGČKo PžEA -ivieme fCEBIVAL A MA MA ACAinEIP-KJOHOI/ HoeI LEC. Vogal mi OTOK. m'KA SoCiUJA SLOJ-PE-s v in (Part j VELIKO SLAsi&o te lo 3USTIKJ ft'«TAKl L Jože VlZLAB. 1. fAMOV- VC-AVA Pei/i LETA LEC ZELI - &Č& JAPONSKA iCjGA ekPAh- M l K AoBGo -JlELNJEZ TUBSK-t V ELI KAS ctiuA ČEKA CoQAnJ ( Kovačič! esAvejz IMETI t •ZAhtuCA il/SKO ZENSKO irnE" ztCAvmv z A NO -UOTVoteE PEVEC. lEtlNC, VOZEL- S61SIČO ToTOcnA žival ?olmee CLEMUŠ 012 A CESM cgKA tisti v, 2 A MIJA OSE&AIZ čk/AnE z'San ne ZAB7A Sv ir veviijsei ZMAiCZA Potoč k) A, ^'VAU laibij KiLA »A ZACTE °? AVJJE' NGMlfcA MEM ?Loc, £TA2A Palesti IVA Si Bo do /emsičo k^RlLO MAvEC. SA^C-A 2)LiZn))1 SoB.otv ♦O i kl IvMJST. Pol 7 Eh ■ A? AHATOM L-jubtKA ZečuhuHA cocAm 4£y40,tn 14 ČKKA- SkoTSKc VAPohlJfl UUlS&iLO VAŠA IKJ f-H. C2KA GotA V 3ULIJ-C.IH VčMillISi ZIJAL Z4 GALIJ MEMiEjs kSIAvna ZALOŽBA Vem. el- MAČ h)0 tuje £■ no e 3 EoceA) TEA /«41 M Uc MESTO V SzvEZI ClAvN| fT Ev/jnc flAHC- Pisatelj (JEAN) LASO lesuoval Ea6o C VZNIK Evi TA ElMLKfCA KOC ZA no J » KALfi/-JEV KAESC H OT Titovo VZIEE ■RoT ?izevo ŽCANjf VESTA SIV. A A1P/ . m P/ C Jirosia CffAE. TSjTCAil- OSMJZ. Moško imte 0£e6ni ZAimek TGiniteo toluou MALO ZEVNOsT ZLGAV- Nii