ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO ’ ^SfeS* tu. oa Ako hočeš kcga spoznati, daj mu oblast. UZI1USKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 9. decembra 1943. štev. 49 (734) Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrt k h. Ored nlfitTO tu uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. PoStnl predal št. 345 TelefoD St. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani 8t. 15.393 — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranlb dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA *U leta 10 lir, */t leta 20 Hr» vse leto 40 Ur. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm in Širina 65 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 Ur. Mali ogis* al: beseda 0.60 Ure. Oglasni davek povsod Se posebej. Pr» večkratnem oaročilu popust. Danes: D&nOn i(u&ezni NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN (Gl. str. 5.) Odbiti sovjetski napadi v Dnjeprskem kolenu Fiihrerjev glavni stan. 6. dec. Vrhovno poveljstvo oboroženih ei'l javlja: Na Krimu so Sovjeti ves dan nadaljevali svoje močne napade severovzhodno od Kerča. Z uspešno podporo topniižtva in udarnih topov so bili večinoma razbiti že pred lastnimi postojankami ter je bilo pri tem uničenih ali onesposobljenih za premikanje 25 sovražnih oklepnikov. Južno od KeTČa je dalje napredoval napad romunskih čet. Sovražnikovo mostišče smo bistveno zožili. V velikem Dnjeprskeni kolenu je sovražnik kljub h udira snežnim viharjem z nadmočnimd silama znova pričel s svojimi napadi, ki so bili severovzhodno in severozahodno od Krivega Roga ter jugozahodno od Krenienčuga zavrnjeni v silovitih bojih, ki so trajali do nastopa noči. Ob nekem vdornem mestu so se razvili hudi »ki ep m slu boji, ki še trajajo. Na tem prostoru je bilo včeraj uničenih skupno 80 sovjetskih oklepnikoVj Pri Cerkasih so odbile naše čete ponovne sovražnikove napade in so uničile nadaljnje sovražne bojne skupine, ki so jih bile odrezale že v bojih prejšnjih dni. Zaradi zglednega borbenega zadržanja so se na tem odseku v vec dni trajajočih, sein in tja va ujonn ibojAh posebno odlikovale 72. pehotna divizija pod vodstvom stotnika Holma skupno z deli oklepne divizije vojaške SS »Wiking« in enote 10. protiletalske divizije. Z ostalega vzhodnega bojišča iavljajo o živahnejših bojih le še z odjekov severozahodno od Gonila in zahodno od Ne vela. V južni Italiji je zaradi trajnega plahega -VjirflUMMH uTOfflj pr-šio ie. lig nekaterih odsekih do živahnejših sj>oya-dov, v katerih jo bilo v neki sovražnikovi skupini sestreljenih 6 oklepnikov, ki so ob jadranski obali tipali proti našim postojankam. Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega povcljništva v preteklem tednu: Zaradi stalnih močnih nalivov io na jugu vzhodnega bojišča popustila silovitost bojev. Samo vv vdornem pod-ročju pri Cerkasih so trajajo živalmi boji Med Pripjetom in Berezino se biieio hudi boji. Na bojišču pri Smo-lensku Sovjeti zaradi svojih dosedanjih velikih izgub in neuspehov že nekaj dni ne uanadajo. Zahodno^ in jugozahodno od Nevela so nase cete kljub žilavemu sovražnikovemu odporu uspešno izvedle več napadov. Na iužnoitaliianskem boiišču ie silovitost sovražnikovih napadov popustila. Močne skupine sovražnikovih letal bo J decembra bombardirala Leipzig in letela tudi čez nemško prestolnico. Naša protiletalska obramba ie zadaja sovražniku silovite izgube. Sestrelila jo 28 napadajočih bombnikov.^ 5. decembra zvečer so sovražna motilna letala odvrgla nekaj bomb na zahodno nemško ozemlje niso pa povzročila občutne škode. Naše daliuostrelne baterije so uspešno obstreljevale važne cilie v Dovru, Dealu in Folkestonu. Tako komunisti .osvobajajo1 naše Primorje Zahrbten umor vipavskega župana dr. Petriča Nedeljsko Jutro jirinaša tale dopis iz Gorice z dne 1. decembra t. L: Že v par do?,oi.a smo odkrito povedali, kakšen je po našem mnenju pravi obraz tako zvanega »narodnega in osvobodilnega« pokreta pri nas. Da smo na ta žalostni pojav v življenju slovenskega naroda pravilno gledali tudi na Goriškem, nam potrjujejo zdaj gozdni tolovaji sami, ki se ne sramujejo več, pokazati se v pravi luči. Z najnovejšim zločinom, ki so ga zagrešili sredi vipavskega trga, so dokončno sneli svojo slepilno krinko z obraza in ljudstvo zdaj ve, koga ima pred seboj: komunistične zločince, ki so si nadeli vabljivo krinko »narodne in osvobodilne« akcije samo zato, da bi preslepili naše narodno zavedno ljudstvo in ga na goljufiv način speljali v v; ie mednarodnega terorizma. Doslej so se omejevali samo na grožnje in prednje vsem, ki jim slepo ne slede, zclaj pa mislijo, da so že dovolj močni, da lahko zanesejo tudi k nam iste metode svoje borbe, kakršnih so se posluževali na Dolenjskem, Notranjskem in drugod. »Narodni in osvobodilni« pokret se je tako tudi pri nas obrnil proti našim ljudem, kakor so to že nekaj časa napovedovali vsi znaki, na katere smo tudi mi že opozorili. Eden izmed teh znakov je bilo sodelovanje gozdnih tolovajev z ostanki savojske vojske in br.doltevskimi izdajalci. Drugi znak je bila prepoved čitanja slovenskih listov. Tretji znaa: grožn je slovenskemu " adnrštv'1, ki bi si »upalo« priti na Primorsko. Četrti znak: najprej oklevanje glede otvar-.ianja slovonsk-. šol, potem pa ponekod odkrito nasprotovanje šolskemu pouku v naši materinščini. Peti — in menda najbolj značilni — znak pa so bile grožnje vsem občinskim upravam, ki so bile že takoj od 8. septembra dalje izključno v slovenskih rokah, češ da bi morale odstopiti, takoj ko jih je oblast priznala... Že po teh znakih si je naše ljudstvo ustvarilo približne predstave o tem, kako si gozdni tolovaji zamišljajo svojo »narodno« in »osvobodilno« akcijo med nami: z ustvarjanjem zmede m kaosa, s podpihovanjem medsebojnih sovraštev med Slovenci, s cepitvijo v dva tabora itd. Zdaj so šli še korak dalje in nadaljujejo svoje zločinsko delo tudi že z — umori! Prva žrtev te nove taktike naših »osvobojevalcev« je postal vipavski župan in advokat dr. Emil Petrič, ki so ga ti tolovajski zločinci zavratno umorili v nedeljo dne 28. novembra nekaj minut pred osmo zvečer pred vhodom v njegovo hišo. Neznanec je izstrelil nanj tri strele, od katerih je eden pokojnika zadel v roko, drugi v trebuh in tretji v srce. Dr. Petrič je obležal na mestu mrtev, zločinca pa je vzela noč. Značilno je, da se je ta zločin izvršil v času, ko se razbojnikom zaradi teme ni bilo treba bati izsleditve. že ta ckolnost kaže, kako so tolovaji prežali na ugodno priliko, da bi se iznebili dr. Petriča, ki je zagre. il samo to, da je takoj po razsulu savojske vojske in badoljevskem izdajstvu na željo vseh tržanov prevzel odgovorno funkcijo vipavskega župana, s čimer je občinska uprava tudi v tej občini po dolgem razdobju spet preš. v slovenske roke. Pokojni dr. Petrič, ki je bil domačni (rojen je bil v -dpavi 9. novembra 1809), se prav gotovo ni povzpel na to mesto samovoljno, temveč samo zato, ker je bil e len prvih redkih naših inteligentov, ki je nepretrgano živel med našim ljudstvom, poznal njegove potrebe in se mu rad takoj postavil v službo, ko je to od njega zahtevalo. Dolgo vrsto let je pokojni dr. Petrič vodil svojo advokatsko pisarno v Ajdovščini, v zadnjem času pa se je ves posvetil svojemu rojstnemu kraju Vipavi. Kako so pokojnika cenili domačini in okoličani prav zaradi njegovega dela v zadnjem času, je najbolj zgovorno pokazal njegov pogreb, ki je bil včeraj, v torek dopoldne v Vipavi. Udeležilo se ga je vse prebivalstvo trga, a tudi iz okolice, bližnje in daljnje, so prihitele gruče vipavskih kmetov in delavcev, mnogi stanovski tovariši in veliko število vipavske inteligence od blizu in daleč. Na obrazih udeležencev je bilo brati, kako je vse prebivalstvo pretresel ta zločin, ki je vzel družini skrbnega rednika, Vipavi in okolici pa vestnega in za napredek doniačega trga vnetega delavca. Slišati je bilo javne in odkrite obsodbe takšnega tolovajskega početja, s katerim noben zaveden Slovenec ne more imeti ničesar skupnega. Ko so se vipavski možje, trdne vipavske korenine, vračali s pogreba, so imeli jasen občutek, da zija med ljudstvom in gozdnimi tolovaji globok in nepremostljiv prepad, ki ga nobena lepa fraza o »narodnih« in »osvobodilnih« ciljih ne more več premostiti. Te trdne vipavske grče so tudi spoznale, kdo prav za prav zanaša politiko med nas. Prvi strel, ki je padel in zadel našega človeka, je odstranil v tem pogledu vse dvome: politike ne zanašajo na Primorsko tisti, ki Švare narod pred pogubno komunistično kugo, temv;eč samo nosilci te kuge, mednarodni teroristi in narodni izkoreninjenci, ki so jim interesi slovenskega ljudstva prav toliko pri srcu kakor lanski sneg, tem bolj pa interesi svetovne revolucije, kateri hočejo slepo služiti tudi na naših tleh. Naši domobranci 53 angleških bombnikov sestreljenih nad Berlinom Berlin. 4. dec. DNB. Novi teroristični napad, ki so ea izvršili angleški bombniki v noči na 3. december na nemško prestolnico, ie sprožil, kakor ie vojno poročilo z dne 3. decembra ze objavilo.• bliskovito obrambo nemških sil za zračno obrambo. Ko so 60vražna letala priletela malo prej 20 uro nad mesto, so jih sprejele v svoj ogenj baterije zračne obrambe vseh kalibrov ter so jih napadli nočni lovci z največio srditostjo. Po dosedni prispelih poroulih znašajo angleške izgube v tej noči najmanj 53. po večini Stirimotornih bombnikov z okoli 350 mož posadke. Z veliko verjetnostjo ie pa izgubljeno še nadaljnje število angleških letal, kaiti mnogoštevilni bombniki so bili hudo poškodovani ter so morali poskusiti prisilno pristati na Severnem morju ali pa so se zdrobili ob pristanku v Angliji. Državna prestolnica ie morala v tej noči pretrpeti novo škodo in sprejeti nove osebne žrtve zaradi angleških terorističnih bombnikov, toda nemška zračna obramba ie s svojim odločnim nastopom znatno omejila divjanje sovražnih zračnih piratov. Komai dva meseca obstoja naša narodna vojska domobrancev, a ljudje bi hoteli, da bi že čudeže delala Kadar koli in kjer koli kakšna stvar ni v redu. so krivi domobranci. Malokdo pa pomisli, da ie bilo v izrednih razmerah v tako kratkem času. zlasti pa s tako maloštevilnimi domačimi strokovnimi močmi, kakor iih ie doslej imelo domobranstvo na razpolago, ko-nuu možno takšno ustanovo za silo organizirati, kai šele narediti iz nje prvovrsten vojaški instrument. In vendar smo na najboljšem potu, da tudi to dosežemo. Domobranske čete se pod nemškim strokovnim vodstvom že temeljito vežbaio in ni več daleč čas. ko bodo lahko marsikomu pokazale, kai znajo. V nedeljo dopoldne okoli enajstih je prvič marširala no ulicah v središču mesta četa na nova uniformiranih domobrancev. Sami krepki sl.isiti far.tie. ki so strumno korakali po laktu slovenske domobranske himne. Njihova uniforma e sivozelena, prav take barve ie plašč, na rokavih imajo slovenski grl) Pokriti so bili z jeklenimi čeladami v sivoriavih tonih; vsaka čelada ima na levi strani slovenski znak. Se pred dobrim mesecem so I.jub-Mančani pomilovalno ali Pa prezirljivo gledali na naše kmetske fante, pokrite s šaikačo. okrašeno s slovensko trobojnico. Danes ni več pomilovanja ne prezira. Danes vstajata spoštovanje in ponos. Bodite obojega vredni, junaki: ranjena domovina upa v vasi Teheran enak neuspeh kakor Moskva Berlin. 4. dec. DNB. Tako Reuter kakor moskovski radio se trudita, da bi objavila svetu najmanj štiri dni staro novico o sestanku Stalina Roose. velta in Churchilla v severozahodni Perziji. Glede kraja, kier so se vršila posvetovanja, pa se Moskva in London ne skladata. Sovjetski radio navaja Teheran, medtem ko vztraja Reuter pri Tabrizu. Samo v Združenih Državah o vsem molče. Tamkajšnje agencije Še vedno ne smejo objaviti svojim strankam medtem že vsemu svetu znanih dejstev, pač pa se ameriški informacijski minister Elmer Davis v svojih brzoiavkah tovarišem v Londonu in v Moskvi zelo razburja, ker se je o tem sestanku sploh kai izvedelo. Po poročilih sodeč, obstoji zdaj edinstven položaj. Znano ie. da se ie konferenca med Stalinom. Rooseveltom in Churchillom končala najmanj že pred dvema dnevoma, toda komunikeja, ki običajno sledita takim sestankom, še vedno ni. Veliki bluf. ki so ga hoteli vprizori-ti sovražniki Nemčije v Egiptu in v Iranu, se ie spremenil v smešno komodi io. Igralci so se pri »psihološkem udarcu nemški vojni morali« udarili po lastnih prsih. Šele več dni po zaključku konference v sovjetsko zasedenem Iranu, ie svet iz zavezniškega tabora komaj izvedel, da se ie ta konferenca sploh vršila. Pri tem Reuter niti ni objavil lastnega poročila, temveč ie kratkomalo dobesedno prevzel nemško poročilo. V USA se zelo jeze. ker so angleške in sovjetske vesti pokvarile Rooseveltov načrt. Slednji je namreč hotel presenetiti svet s posebno senzacijo blufa. Hotel ie naenkrat sprožiti veliko propagandno bombo proti Nemčiji zdaj pa mora z jezo ugotavljati da ie bomba eksplodirala. Ves »psihološki učinek«, na katerega so računali Rooseveltovi židovski agitacijski strategi, ie kralko-lnalo splahnel. Stockholm, 4. doc. DNB. Radio Moskva .poroča. da se ie pred nekai dnevi v Nila konferenca med Rooseveltom. Stalinom in Churchillom. Posvetovanja, ki so se iih udeležili tudi strokovnjaki. so se vršila v Teheranu. Obravnavana so bila vprašanja voine proti Nemčiji ter razni politični problemi. O pogajanjih bo izdano uradno poročilo. Tokio. 4. decembra. DNB. Po mnenju japonskih političnih krogov dokazuje sestanek Roosevelta. Churchilla in Stalina, da že na konferenci v Moskvi ni bil dosežen nikak dejanski sporazum. Tako na vzhodu kakor na zahodu se ie izjalovila od zaveznikov tako obljubljena ofenziva. V Evropi lahko Angleži pokažejo le na slepo iu brezglavo bombafdiranie berlinskega civilnega prebivalstva. V Italiji boji stoje. V južnem Pacifiku izgublja ameriška mornarica eno bojno ladjo za drugo. Ves ta obupni vojaški poldni bi sovražnik najbrž rad prikril svojim lastnini narodom s teheransko konferenco, toda tudi v Teheranu ie bilo — enako kakor v Moskvi — nemogoče naiti rešitev tega težkega političnega vprašan'a. Sicer Pa dejstvo, da so se Roosevelt. Churchill in Cang-kajše-k naprej posvetovali v Kairu in se šele potem sestali s Stalinom v Teheranu, znova dokazuje kako nezaupanje in kaka needinost vladata v zavezniškem taboru. Srbija v boju proti komunizmu Pod tem naslovom objavlja »Volki-seher Beobachter« sestavek, v katerem pravi: Srbski prostovoljci so že doslej v boju proti komunizmu igrali važno vlogo. Danes pa. ko ie ministrski predsednik, armadni general Nedič napovedal komunizmu v Srbiji borbo do njegovega končnega uničenja, stopa naloga in udejstvovanje srbskega prostovoljskega zbora v okviru konsolidacije razmer v srbskem prostoru v novo razdobje. Da bi se vsak poskus ustvarjenja nemirov in zmed že v kali zatrl, je bilo po predhodno dobljenem pristanku sklenjeno, da se srbski prostovoljski zbor v potrebnem obsegu poveča. Tako bodo sedaj že preizkušeni prostovoljci sprejeli v svoje vrste nove tovariše ter z njimi obračunali s tolovaidvom in komunizmom v lastni deželi. Pod neposrednim poveljstvom generala Nediča bo pomnoženi prostovoljski zbor izpolnil svojo narodno nalogo ter v Srbiji zavaroval red in mir. Formiranje srbskih oboroženih enot sega nazaj v jesen leta 1941.. ko so eksponenti Moskve poskušali povzročiti v Srbiji nemire. General Nedič, ki ie tedaj prevzel vodstvo dežele v svoie roke. se ie tiste dni obrnil do nacionalno zavedne mladine ter !e dosegel, da se mu ie pridružila, prav tako kakor kmetski stan. častniki in podčastniki, ter so proti komunističnim tolpam nastopili z orožjem v roki. Tako ie bila ustanovljena prva srbska prostovoljska enota, ki ie ostala odločilna moralna opora za razvoj na- Obfožujemo! Obtožujemo! Mi, najmlajša generacija nacionalistov, vas obtožujemo, naše bivše voditelje, ker te dni pri strašni tragediji naših mladih bratov, žrtev komunističnega zverinstva, molčite in ne povzdignete svojega glasu. Obtožujemo vas zaradj vašega molka, ker bi morali kot naši bivši voditelji protestirati in obsoditi krvave zločince za prelito nedolžno kri. Ideal in cvet naše mladine je padel pod streli komunističnih razbojnikov. Tej mladini niso mogli dokazati nobenega protinarod-nega ali izdajalskega dejanja. Ravno narobe — padla je zato, ker je bila nacionalna. Kje ste zdaj vi, naši bivši voditelji, vi, bivši poslanci, senatorji, profesorji, učitelji in še ne vemo kdo, ki ste nam leta in leta pri-digovali o naši domovini, o svobodi in nacionalizmu, da smo se mi mladi navduševali in vzgajali v tem pravcu in tudi premnogo-krat zaradi vas delali razna dejanja in akcije? Kje ste zdaj, v teh težkih časih, ko so naša srca žalostna zaradi smrti stotine naših ljudi, idealistov nad idealisti, zaradi umora naših bratov, ki niso imeli madeža na sebi, a so vendar morali pasti pod krvniško kroglo — samo zato, ker so ljubili svoj narod in svojo domovino? Danes bj vi morali povzdigniti svoj glas, a molčite. Lahko je bilo uganjati burkaste proteste, imeti govorance in frazariti v časih, ko niste riški rali niti toliko, kolikor imate črnega pod nohtom. Na v izlivnih sestankih, zborovanjih, raznih občnih zborih, sokolskih veselicah in banketih je bilo to lahko. Danes vas kličemo mi, katerim ste toliko pridigovali o borbenosti: kje ste, da bi nam dali zaslombo? Ste se umaknili iz strahu? Molčite, ker čakate, kako se bo ta krvavj ples končal! Ali ste tako naivni, da mislite, da bi s tem odnesli svojo kožo? Ne! Na koncu bi vas rdeči krvniki prav tako pobili, kakor so naše brate na Dolenjskem. Mi, najmlajša generacija nacionalistov, kličemo na ves glas: dajte nam zaslombe, ki je potrebujemo v teh težkih dneh! Izbrali smo si svoj simbol. Ne Moskva ne London, temveč naša domovina, domovina nas vseh! To je naše geslo, vanj zaupamo in tudi verujemo, da bo zmagalo — ker drugače biti ne more!!! c. k. Gornja obtožba ni napisana v redakciji. Dobili smo jo iz vrst nacionalne mladine, dokaz, da vsaj med mladimi duh Grčaric še zmerom živi. Naj bo to v izpodbudo vsem, ki jih molk odmirajoče voditeljske kaste na-vdaja z malodušjem. Mladci, na pravi ste poti! daltniih razmer v Srbi ti. Prvi enoti so sledile nove ter so se tako zbirale moči za borbo proti slehernemu poskusu komunistov, da bi državo spravili v kaos. Trenja med Titom in emigrantskim odborom v Kairu Amsterdam. 6. dec. DNB. Jugoslovanski emigrantski odbor v Kairu ie. kakor javlja angleška poročevalska služba, podal izjavo, v kateri odklania od Tita sestavljeni komite, ki se sam smatra kot nekaka »provizorna vlada«. V tej izjavi imenujejo pristaše Tita »teroriste« in jim odrekaio sleherno nacionalno usmerjenost. Baš takšne struje so vodile do notranjih bojev. Za takšen razvoj pa. tako ugotavlja izjava, nosijo zavezniki dokajšnjo sokrivdo. BODITE USMILJENI IN £<© r """'v k i*. Sebičnost ne bo nikogar rešila! protiletalske zaščite Iz petkovega radijskega govora tajnika Zveze delodajalcev g. Draga Potočnika o akciji za Zimsko pomoč Živimo v izrednih razmerah in čarih. Pečat teli časov nosijo razmere ► našem gospodarskem in socialnem pivljenju boli ko marsikje drugje, če izvzamemo seveda kraje, preko katerih je neposredno šla vojna vihra. Posebno je prizadeto naše podeželje, katerega domovi so izropani in požgani. Tudi Ljubljani ni bilo prizaneseno. Čutila ie posledice nesreče našega podeželja ne samo posredno, čuti jih tudi naravnost ko se v njeno varno Kivetje zatekajo begunci z bornimi preostanki svoje imoviiie. Vsepovsod vidimo bedo. ki nas obdaja. trka na naša vrata, vidimo pomanjkanje. vidimo trpljenje, ki ga trpeči sami niso povzročili in tudi ne zaslužili. Ko se začenja velikopotezna akcija Za zimsko pomoč v Ljubljani, ie naša narodna dolžnost z vsemi močmi j>o-inagati pri tej akciji. Je pa to tudi naša socialna dolžnost, kateri se ne sme nihče izogniti. Nikdo. pa naj bo to srednji človek ali bogatejši — nismo namreč narod milijonarjev in tiarod z velikim bogastvom, ki bi lahko dal veliko več. kakor moremo nabrati v naših že prej skromnih razmerah. ki se doslej tudi niso izboljšale. kar je popolnoma naravno. Če ie bilo nekdaj v Ljubljani in pokrajini potrebnih na tisoče, gre zdaj njih število v desettisoče. Če ie bilo n. pr. lani potrebnih nekaj stotisoča-kov. je danes treba osem milijonov. Naši trgovci, industriiei in obrtniki posestniki, denarni in zavarovalni zavodi in tudi bogatejši zasebniki so že doslej v izdatni meri podpirali slične ftkciie. Saj so bili vedno med prvimi, na katere so se obračale najrazličnejše podporne akcije in še mnogo-Itevilnejši posamezniki. Nabiralci ali prosilci nikdar niso šli praznih rok iz pisarn, trgovin in delavnic, vedno so gospodarski ljudje prispevali velike vsote v denarju in blagu za najrazličnejše socialne svrhe. Tudi danes, ko se naše gospodarstvo bori z najrazličnejšimi težavami, se naši gospodarski ljudje nočejo odtegniti svojim dolžnostim, zavedajoč se svojih nalog, ki iih imajo v narodnem gospodarstvu. Vemo. da bodo ostali zvesti svoii človekoljubni tradiciji. V tako usodnih zgodovinskih časih, ko gre našemu narodu za biti ali nebiti. se tudi oni zavedajo, da so del narodne skupnosti in da ie njihova dolžnost dajati zopet nazaj narodu, da bo lahko premostil čase svoje naiveeie stiske. Ne trdimo, da med našimi gospodarskimi ljudmi ni bilo do zdaj glede tega izjem: so ljudje, ki so mislili predvsem nase. Tem nai velja naš poziv, nai ne mislijo, da bi jih lahko rešila njih sebičnost. Vsa njihova sredstva bi jim ne pomagala, ker bi jih beda vsega naroda potegnila s seboj in njih prizadevanje l>i bilo brez haska. Dejstvo ie. da bo mogoče posameznikom živeti človeka dostojno življenje le tedaj, če bo tega deležna vsa narodna skupnost. Če bo naša narodna skupnost shirala, potem tudi posameznikom ne bo mogoče več udeleževati se njenega življenja in brez opore svojega naroda bodo obsojeni na smrt izkoreninjenca. Trdno smo prepričani, da se bodo naši gospodarski ljudje odzvali klicu, nai prispevajo za zimsko pomoč. Polagamo Hm na s.,'e samo eno: ne gre samo za to. koliko kdo da. temveč za to. koliko bi mogel dati. Nai se zavedajo, da ie njim lažje dati nekaj od onega, kar imaio. kakor onim. ki imajo manj ali malo ali pa celo nič. Prava beseda Predlog notranjskega župana za obnovo naše vasi V najnovejši številki Slovenskega doma beremo: Zaveden slovenski župan z Notranjskega, mož, ki od blizu gleda vse gorje po naši deželi ter pozna iz lastne skušnje prave vzroke in krivce Bedanjila obupnih razmer, nam piše: Z uredbo gosp. prezidenta Pokrajinske uprave z dne 17. t. m., »Službeni list« št. 92, bodo bodoči župani in občinski sosveti dobili široka pooblastila na svojem upravnem področju. Novo uredbo prav toplo pozdravljamo in vsi pošteni slovenski župani sc se je zatrdno zelo razveselili. Če se ozremo po naši širni deželi in po večini naših, prej tako cvetočih vaseh, vidimo nad vse žalostno sliko. Povsod štrli v zrak le še golo zidovje, razvaline. S strahom se sprašujemo, kdo bo zmogel vse potrebno obnovitveno delo. Pes, ogromno dela nas čaka: naših pridnih rok čakajo požgane šole, cerkve, prosvetni in gasilski domovi, predvsem pa naše razdejane kmetije. More nas hude misli in vsiljuje se nam vprašanje, ali borno zmogli spet popraviti ogromno škodo, ki so jo rdeči banditi, ti »rešitelji« našega človeka, naredili po naši deželi. Obup ni na mestu, saj ga je že tako preveč, pri tistih, ki so prišli ob vse. Treba je pogumno, pa tudi brezobzirno na delo. Zmogli ga bomo, če nam bo oblast le šla na roko, nam pomagala in vsaj v mejah možnosti upoštevala tudi naše predloge. Mislim, da stoje tudi pristojne oblasti na stališču, da je treba naše razdejane vasi obnoviti in graditi po načrtu, da ne bo gradil vsak po svoji eamisli, da ne bodo stale naše hiše in gospodarska poslopja vse križem kražem ter tako kazila naravno lepoto kraja. Ne splača pa se nam graditi in (obnavljati naše vasi prej, dokler iz *'ojih vasi ne iztrebimo vsega, prav Vsega »terenskega plevela«, zakaj ta plevel bi se utegnil v nekaj letih spet tako razbohotiti, da bi nam znova »ničil vse, kar bi s tolikšnim trudom in naporom ter žrtvami zgradili. Da pa bo mogoče ta plevel temeljito iztrebiti, stavi jam vsem bodočim županom in občinskim sosvetom predlog, ki naj bi ga vsak župan na pristojnih mestih tudi utemeljil ter ga potem, ko bi bil sprejet., tudi odločno izvedel. Predlagam: 1. Vsi tisti, ki so kakor koli podpirali ali sodelovali s komunističnimi banditi, naj prejmejo kazen po svo- Žem zaslužen ju: one, ki so neposredno :rivi ubojev, umorov, požigov ali kakršnega koli drugega uničevanja narodnega premoženja, naj oblasti •odijo in kaznujejo, ker bi se drugače krvavi rdeči ples po pošteni ■lovenski zemlji utegnil ponoviti ter povzročiti narodu morda še večjo Ikodo, kakor jo je zdaj. Nobene škode ne bo za slovenski narod, če med njim ne bo morilcev in požigalcev! Predvsem je treba prijeti in pokončati terence, ker prav'ti nosijo velik delež krivdo za vse strahote, ki jih je elasti zadnje čase doživela slovenska dežela. Ostale krivce, ki bi jim še prizanesli s smrtjo, bi bilo treba preseliti. 2. Kraj, kamor bi naselil takšne ljudi, naj bi bil kje v okolici Kočevja. 3. Po vseh občinah naj bi se v ta namen ustanovil Preselitveni odbor pod vodstvom župana ali poveljnika domobranske posadke. 4. Ta odbor naj bi imel nalogo, ugotoviti krivdo posameznikov ter odločiti, kdo naj se preseli. Poskrbel naj bi tudi, da posestvo vsakega pre-seljenca sporazumno z njim pride na javno dražbo. 5. Pri javni dražbi naj bi Preselitveni odbor imel nalogo paziti, da posestvo, ki je na dražbi, ne pride spet v last kakšnega terenca ali drugega krivca sedanjih komunističnih grozot iz sosednje vasi ali občine. 6. Če se tisto posestvo na javni dražbi proda, naj odbor odtegne določeno število odstotkov od izkupička prodanega posestva za obnovo razdejanih vasi, ostali del vsote pa izroči lastniku. 7. Višino odtegnjenih odstotkov naj bi odmeril prezident Pokrajinske uprave, obenem pa tudi določil, v katero hranilnico ali v kakšen fond naj se steka ta denar za obnovo dežele. 8. Preselitveni odbor naj potem da tudi možnost, da si preseljenec kupi manjše posestvo v kraju, ki bo za takšne ljudi določen. Župani naj bi na takšne in podobne predloge že zdaj mislili ter jih povsod na pristojnih mestih iznesli in utemeljili, da hi bili potem ti predlogi tudi z uredbo uzakonjeni in izvedeni. Šele ko bomo ta rdeči plevel temeljito iztrebili, šele potem orodje v roke ih veselo na delo za obnovo naše vasi. Le tako bo v naših lepih, spet lepih slovenskih vaseh zrasel nov rod, nov, res zaveden slovenski rod. Na podlagi čl. 1. razglasa Vrhovnega Komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko primorje o opravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. IX. 1943 št. 1. Službeni list 248/77 iz leta 1943. in glede na to. da ie treba pripraviti vse kar ie potrebno za zagotovitev vsakoršne pomoči prebivalstvu prizadetemu na njihovem imetju ob morebitnih zračnih napadih odreja m: 1. Mestnim občinam v pokrajini se dovoljuje, da organizirajo v sodelovanju z Rdečim križem, vse kar more služiti za neposredno pomoč prebivalstvu prizadetemu na lastnem imetju ob morebitnih zračnih napadih. Posebno: a) sprejemni urad za vpisavanie in nakazovanje začasnih stanovanj osebam. ki so ostale brez strehe: službo pri> imenovanih mestih vršijo organi javne varnosti. b) začasna stanovanja v raznih mestnih okrajih: c) razdelitev hrane, oblačila in obutve. 2. Kot mesta za sprejemanje in začasna stanovanja se morajo določiti po sledečem vrstnem redu: socialni zavodi in diiaški domovi, dvorane za javne prireditve, primerna javna poslopja ter končno le delno zasedena privatna stanovanja — tudi proti volji lastnika — po nujnosti ali potrebi iu po presoji županstva. 3. Lastniki .m upravitelji 'izbranih poslopij so v primeru absolutne potrebe in po presoji županstev obvezani. da dajo na razpolago ponesrečencem ne-le svoje prostore temveč tudi hišno opremo, ki jim ni ueobhodno potrebna za njihovo lastno uporabo. 4. Peki in prodajalci racioniranih živil morajo imeti stalno zalogo za 3 dni preračunano za vse svoje običajne odjemalce; vsako županstvo pa nai poskrbi za posebno lastno zalogo živil ki se stalno izmenjava, odgovarjajočo približno 2°/« prebivalstva. 5. Osebe, oškodovane na svojem imetju in pravilno vpisane na sprejemnem uradu, imaio pravico dobiti hrano za tri dni. ne da bi morale predložiti svoje živilske nakaznice. 6. Prehranjevalni zavod nai tekom treh dni po zračnem napadu pripravi za naknadno razdelitev novih živilskih izkaznic mesto uničenih ali izgubljenih. 7. Lastniki restavracij in gostiln so dolžni na zahtevo županstev posoditi občini pribor in posodo ter vse kar ni neobhodno potrebno njihovemu obratu. Da se oblastem in ustanovam olaiša ta naloga, se prebivalstvu svetuje, da v primeru zračnega alarma vzame s seboj v; zaklonišča primerno količino hrane j n pijače kot zalogo, potrebno v skrajnem primeru. Ta liaredba slopi takoi v veljavo. Ljubljana, dne 19. novembra 1943. Prezident Div. general: Rupnik s. r. France MremfaB’ - S© letfnik Poveljstvo slovenskega domobranstva objavlja: V Organizacijski Štab prihaja vsakodnevno ogromno ljudi z raznimi prošnjami, prijavami, predlogi, obvestili in sličnim. Večina teh strank zahteva sprejem samo pri naivišjili funkcionarjih štaba. Ker na ie Štabno osebje v tej razvojni organizacijski dobi preobloženo z obilico poslov ie nemogoče vse stranke sprejeti, razen v najnujnejših primerih. Poveljstvo zato prosi, da se občinstvo drži sledečih odredb: 1. Vse predsfavke. ki niso v zvezi z zares nujnim osebnim sprejemom nai odda v pismeni obliki v ta namen 4. decembra ie slavih šestdesetletnico svojega plodnega življenja gosp. France Kremžar, nekdanji urednik .Slovenca* in sedanji urednik .Domoljuba*. Jubilant se ie rodil dne 4. decembra 1883. v Cerovici v občini Šmartno pri Litiji. Ljudsko šolo ie obiskoval v Šmartnem, gimnazijo pa v Ljubljani. Po končani veliki maturi ie odšel študirat pravo na Duiiai. Čeprav za pravni studii zelo nadarjen. se ie moral g. Kremžar kakor marsikateri tedanji slovenski študent zaradi težkih gmotnih razmer odpovedati vseučilišču in se odločiti za tisto delo. ki ga ie moglo preživljati in mu rezati vsakdanji kruh. Tako ie prevzel mesto pri .Slovencu*. Najprej je bil skromen uradnik uprave, pozneje korektor, leta 1905. ie pa postal — šele 221eten — član uredništva .Slovenca*. Prav tedai ie veliki slovenski prosvetni delavec in gospodarski reformator dr. Janez K v. Krek organiziral pri nas zadruge iu prosvetna društva. France Kremžar ie kmalu postal njegova desna roka. Sodeloval ie z dr. Krekom v Gorici in si pri njem še izpopolnil v sociologih in znanju jezikov ter se razgledal — čeprav od daleč — po svetu. Od leta 199b‘. dalje ie bil g. Kremžar SD 1 + lL ali »SDI + I1 + 1IK. Tako znaša celotni dnevni obrok kruha: za mladino od 9. do 18. leta na navadno živilsko nakaznico 150 gr. povečanje od 1. dec. dalje 75 gr. celoten dnevni obrok kruha 225 gr: za ročne delavce na navadno živilsko nakaznico 150 gr. na dodatno 100 gr. povečanje od 1. dec. dalie 75 gr. celotni dnevni obrok kruha 325 gr: za delavco pri težkih delih na navadno živilsko nakaznico 150 gr. na dodatno nakaznico 200 gr, povečanje od 1. dec. dalje 75 gr. celotni dnevni obrok krulia 425 gr: za delavce pri najtežjih delih na navadno živilsko nakaznico 150 gr. na dodatno nakaznico 300 gr. povečanje od 1. dec. dalie 75 gr. celotni dnevni obrok kruha 525 gr. — Mladini od 9. do 18. leta. katere družinski poglavarji so pridelovalci, ne pripada ta povišek. Upravičenci bodo prejeli novi dodatek na sledeči način: a) mladina od 9. do 18. leta v mestu Ljubljani za ves mesec december naenkrat 2.325 kg kruha ali 1.922 kg moke proti izročitvi odrezka št. »V« dodatne živilske nakaznice GMc za mesec december: b) mladini od 8. do 18. leta v ostalih oskrbovalnih občinah, ki ni prejela dodatne nakaznice GMc. bo izdal pristojni občinski preskrbovalni urad za ves mesce december naenkrat 1.922 kg enotne moke z »malim nakazilom ; c) razne vrste delavcev, ki so v posesti dodatne Živilsko nakaznice »SDK, »SDI + II« ali »SD 1 + 11 +IIK za mesec december (zelenkasti podtoni lahko nabavijo kruh za ves mesec naenkrat ali pa sproti vsakodnevno proti izročitvi ustreznega števila odrezkov, označenih s »SDK. Tem odrezkom se namreč s 1. decembrom zviša vrednost od sedanjih 100 g na 175g: ponavljamo, da bo za vsak tak odrezek priznal Prevod 175 g kruha, čeprav je na njem natisnjeno 100 g. Upravičenci, ki so morda že oddali odrezke »SD I« in nabavili z njimi le 100 g kruha, so upravičeni dokupiti še razliko dnevno 75 g kruha ali odgovarjajočo količino moke pri trgovcu ali peku. nri katerem so na te odrezke nabavili kruh ali moko. Pri nakupu enotne moke namesto kiTiha velja sledeče rezmerie: 75 g kruha odgovarja 65 g enotne moke; 175 g krulia odgovarja 144.6 g enotne moke; 275 g kruha odgovarja 227.3 g enotne moke: 875 g kruha odgovarja 310 g enotne moke. Na celomesečno decembrsko dodatno živilsko nakaznico: »SD I< pripada 5.425 kg kruha 4.483 kg enotne moke; »SDI + II« pripada 8.525 kg kruha ali 7.046 kg enotne moke. »SD I + II + III« pripada 11.6*25 kg kruha a£ 9.610 kg enotne moke. To povečanje ie Mio možno, ker le eeUkonemška država dala aa hao potrebno količine it ta. Za zaščito pred letalskimi napadi morajo biti podstrešja v notranjem okolišu mesta popolnoma izpraznjena. Hišni starešine naj jih večkrat pregledajo, če so gospodarji in stanovalci ustregli tem predpisom. Najvišjc cene zelenjavi na ljubljanskem živilskem trgu ie določila Pokrajinska uprava. Po tem določilu veljajo od 1. decembra dalie naslednje najvišie cene: 1 kila zeljnatih glav sme stati največ 1.50 L. 1 kila kislega zelja 4.50 L. kisle repe 2.50 L. ohrovta 3 L. kolrabic 4 L. rdeče pese 4 L. črne redke 3 L. radiča 4 L. endiviie 4 L, špinače 5 L. bele redkvice 5 L, petršilja 4 L. zelene 4 L. korenja 1.50 L. čebule 2 L. česna 8 L. Vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v ljubljanski nokrahni za blago uvoženo iz drugih pokrajin, pa velia poseben cenik. Naivišje prodaille cene za koks ie določil šef pokrajinske uprave v Ljubljani. V prodaii na debelo sme stati ena tona nesortiranega koksa 496 lir. ena tona sortiranega koksa pa 526 lir. V prodaji na drobno sme stati ena tona nesortiranega koksa 560 lir. ena tona sortiranega pa 596 lir. S to določbo so razveljavljene vse doslei 'odobrene cene koksu. | Filme o protiletalski zaščiti bodo !predvajali vsi ljubljanski kini. V njih 'bodo Ljubljančani v živi sliki nazor-■ jio videli, kako moraio za primer letalskega naoada zavarovati sebe, svojo družino in svoie imetje. Te filme bodo kini predvajali pred rednimi predstavami. Ljubljanski pridelovalci boilo lahko dobili spomladi semenski krompir sanjo proti oddaji iste količine krompirja za prehrano. To izmenjavo ie odredil nemški svetovalec za kmetih stvo in prehrano pri Pokrajinski upravi. Sirotko' so pričeli v Nemčiji Uspešno uporabljati kot nadomestek sladkorja. V zadnjem času so s pomočjo tega odpadka pri siru izdelali hranilni preparat »Migetti«. ki vsebuie poleg sirotke še mleko in škrob. Zdai skušajo izdelovati iz sirotke neko pivu podobno brezalkoholno pijačo. Strokovnjaki zatrjujejo, da se bo izdelava posrečila. Rečno pristanišče so pričeli te dni graditi v Beogradu. Pristaniške naprave bodo slale na dva kilometra dolgem pasu. Nova pošiljka karbita za obrtnike in industrijo ie prišla. Pokrajinski gospodarski svet opozarja vse obrtnike, ki karbita še niso prejeli, naj ga dvignejo najkasneje do 10. decembra. Ljubljančani, ki dobivaio mleko neposredno pri proizvajalcih, se moraio najpozneje do 10. decembra javili pri Odseku za mleko. Maistrova ulica 10. 5 seboj moraio prinesti poleg potrdita o bivanju (zadostuje osebna izkaznica družinskega poglavarja) tudi družinsko kniižico ali krstni list tistega čluna družine, ki mleko dobiva in glavo decembrske živilske nakaznice. Po 10. decembru Odsek za mleko Prijav no bo več sprejemal. Tržaški trgovci so 1. decembra razdelili svojim strankam živila za pol meseca, in sicer predpisano količino moke. pol kilograma testenin, pol kilograma riža in dva decilitra olja. Ostala živila bodo razdelili šele 15. t. m. Lastniki ali oskrbniki motornih volil. ki stalno prebivajo v Ljubljanski pokrajini, moraio prijaviti svoja vozila šefu pokrajinske uprave. Točno izpolnjene prijavnice, ki iih dobe pri uradu za civilno motorizacijo, naj oddajo najpozneje do 15. decembra. Velikodušno božično naklonilo 10 vagonov jižcla in graha ie naklonil Ljubljančanom za božič vrhovni komisar za Jadransko Primorje g. dr. Rainer. V kakšnem vrstnem redu bodo trgovci fižol prodajali, bo še objavljeno. Uprava policije. oddeteS za protiletalsko zaščito v Ljubljani opozaria vse lastnike restavracij in gostiln, da so v smislu uradne odredbe g. prezidenta pokrajinske uprave dolžni na zahtevo županstev posoditi občini pribor in posodo ter vse. kar ni neobhodno potrebno v njihovem obratu, v svrho nujne preskrbe oškodovancev po sovražnih letalskih napadih. Da se oblastem in ustanovam olajša naloga preskrbe oškodovancev, se prebivalstvu svetuje, da v primeru zračnega a-anna vzame šebni v rairfomspg r -t-merno količino hrane, pijače iu obleke kot zalogo, potrebno v skrajnem primeru. Blagajna davčne uniave za mesto v Ljubljani. Vodnikov trg 5. ne bo poslovala v času od 9. do 11. t. m. zaradi beljenja in čiščenja uradnih prostorov. Nujne obveznosti nai davkoplačevalci plačujejo po položnicah po pošti. / Ljubljana mora biti od 6. decembra dalje zatemnjena od 17 do 6.30 ure, Ljubljančani uai se tega določila strogo drže. 6. decembra se ie začel pouk na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani, in sicer v prostorih II. moške realne gimnazije na Rakovniku Na ta dan se ie začel pouk v prvem in drugem razredu, 7. decembra v tretjem, četrtem in petem. 9. decembra se bo pa v šestem in sedmem razredu. Vsi ti razredi bodo imeli pouk od 13. do 17.05 ure. Po 1 kg krompiria bodo nrodainli Itublianski trgovci na odrezek »6« živilske nakaznice še do 9. t. m. Društvo stanovapUkih najemnikov sporoča, da sprejema stranke samo ob sobotah od 16. do 17. lire v prostorih Združenja iavnib uslužbencev, Wol-fova 16. Torbice, rokavice, čevlje itd. barvajte s specialno barvo, ki usnju ue škoduje. Elalcs. Napoleonov trg. Pošiljajte za Zimsko pomoč! Številka čekovnega računa: 16.580. Osebne vesti POROČILA STA SE: V Ljubljani: G. Ivo llojker, pr omet n* k drž. žel. in gdč. Fani Kranjčeva, sodna nruUn ca. Obilo sreče! UMRLI SO: V Ljubljani: Peter Strniša, tovarniški delavec; Branko Kostič, ravnatelj združen h opekarn; Marija št rubljeva; Dora Cizelj* Alescheva; Ludovik Novohradsky, strojevodja drž. žel. v pok.; Minka Grudnova, uradnica; Alojzij BabiO. posestnik; Kavo! terne, mesarski mojster; Danica Petkova: Anj/Ha Šalehar jeva; Terezija Hočevarjeva; Franc Legan, žeieznišk uradnik v pok. V Trbovljah: Franc Drnovšek. V Kamniku: Slavko Križ Naše sožalje! Vaše rokavice in usnjene Čevlje in semiš Čistimo in barvamo najceneje Džemal Hajrula Mestni trg 11 OKVIRJI za SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 Listek ..Družinskega tednika“ ZAKAJ Čeprav med najvažnejše ukrepe za zaščito pred letalskimi napadi spada ureditev in oprema hišnih zaklonišč, vendar ie proti tem zakloniščem naivec pomislekov tako pri hišnih go-spodarjih kakor tudi pri stanovalcih. Največkrat se slišijo ugovoru da tako hišno zaklonišče jlak nič ne pomaga ter da bi bilo bolje da bi občina, pokrajina ali država gradila čim boli prostorna skupna iavna zaklonišča v vseh delih mesta, pa čeprav bi morali k stroškom prispevati tudi hišni posestniki. Svoje ugovore in predloge utemeljuje s tem. da bi bilo potem manj stroškov za hišne posestnike, mani sitnosti in težav pri izpraznitvi prostorov v ta namen, povečana pa bi bila tudi varnost prebivalstva. Toda ti ugovori niso niti utemeljeni niti zanesiiivi. Predvsem ni mogoče graditi popolnoma varnih zaklonišč, torej zavarovanih tudi proti neposrednim zadetkom v vseh delih mesta, temveč le tam. kjer svet to dopušča. Tako varna zaklonišča so samo v hrib zvrtani rovi. kakršna zaklonišča že imamo pod Gradom. Na odprtem svetu bi pa morali tako varna zaklonišča zidati z debelimi železobetonskimi ploščami, kar pa ni mocoče zaradi ogromnih stroškov in težav pri pri: skrbi trradiva. prav tako oa ni dosti takih prostorov v našem mestu. Vsa druga iavna zaklonišča so pa varna le proti ruševinam, zračnemu pritisku in drobcem, torei samo tako varna^ kot ie varno vsako dobro prirejeno hišno zaklonišče. Če upoštevamo da ie v velikem zaklonišču za Mestnim domom prostora za 1000 cseb. bi bilo po raznih delih mesta treba napraviti najmanj 880 do 100 takih zaklonišč. Kakor že rečeno, bi bili stroški za taka zaklonišča ogromni ter razmerno znatno večji kakor če si v vsaki hiši uredimo lastno zaklonišče. Pa tudi. če bi bil denar na razpolago in bi večii d"l prispevale država, pokrajina in občina, bi te tustanove morale denar dobiti iz svoiih dohodkov torei spet od davkoplačevalcev. Na drugi strani pa imaio hišna .zaklonišča velike prednosti. Računanim ■suno. kako majhna ie verjetnost neposrednega zadetka vn ooslonie samo. V zazidanem delu mesta Ljubljane tvori s stavbami zazidana površina le 12 do 15 odstotkov celokupne površine. V vsem pomerim mesta Liubliane oa celo samo 2 odstotka, vse drimo so na ceste, ulice. trgi. vrtovi, dvorišča, nii-ve travniki in gozdovi — skratka, nezazidana površina. To razmerje ie v našem mestu še ugodnejše zato. ker •e costo zazidani del razmeroma majhen um’ ie po veliki večini oko^i za-zidane površine povsod dovoli in nino- več nezazidane ploskve. Pri bombardiranju iz višine, na kakršni se navadno nahaiaio letala, ni mo-oče bomb nameriti natanko prav na stavbe, temveč ie verjetnost zadetka stavile" same v enakem razmerju kot so zazidana in nezaz’dana ploskev vsega mesta. Če na š? nadalje računamo, da zavzema zaklonišče v poslopju samem razmeroma inaih*’i d?l površine namreč povprečno 10°V se nevarnost neposrednega zadetka za zaklonišče še za toliko zmaniša. Razen na neposredni zadetek na moramo seveda računati še z drugimi nevarnostmi bombardiranja, torei na porušenje deTa poslopia zaradi zadetka izven zaklonišča, nadalje na celot no ali delno porušenje stavbe zaradi zračnega pritiska bombe, ki ie padla v bližini, prav tako tudi na nevarnost od jeklenih drobcev bomb po eksplo- ziji. na nevarnost od zadetkov protiletalske obrambe ter na nevarnost obstreljevanja s strojnicami iz letal. Za vse te nevarnosti pa si skoraj v vseh poslopjih lahko uredimo dosti varno hišno zaklonišče. Če upoštevamo navedene nevarnosti, moramo. Pri prireditvi zaklonišča poskrbeti, da ie strop zaklonišča tako močan ali tako podprt, da vzdrži ruševine lastne stavbe. in so stene zaklonišča toliko močne. da vzdrže zračni pritisk eksplozij, ter so okna in druge odprtine v zaklonišču zavarovane proti zračnemu pritisku. proti drobcem in izstrelkom. Kako tako zaklonišče priredimo ie težko v splošnem povedati, ker ie to pač odvisno od višine stavbe, od na; čina gradnje poslopja, od lege kleti itd. Vse to ie Pač treba presodili za vsako poslopje posebej. Zato mestno poglavarstvo v Ljubljani pregleduje vsa zaklonišča, da svetuie in popravila. kako ie treba namenjeno ati že prirejeno zaklonišče urediti ali izboljšati. Te preglede mestno poglavarstvo opravlja no službeni dolžnosti in brezplačno. Vsakdo lahko dobi tudi brezplačne strokovne nasvete in informacije v mestnem tehničnem oddelku v 11. nadstropju kresije. Zal oa tj pregledovalci ne nalete povsod na razumevanje hišnih gospodarjev-, čeprav je niih delo prvenstveno v interesu posestnikov. Obveznost gradu ie zaklonišč seveda obstoii in bo še poostrena. Doslej so pregledovalci samo svetovali, sedai pa bo treba pristopiti k prisilnim meram in bodo proti vsem. ki bodisi niso napravili ničesar ali nezadostno, ali Pa ovira:o delo pregledovalcev in hišnih starešin, postopali po zakonu in bodo vse prekrške zaščitnih predpisov naznanili upravi policije za nadalinii postopek in kaznovalne. Ponavljamo, da ie gradnia ali prireditev hišnega zaklonišča dolžnost hišnega posestnika. Ker so Pa ta zaklonišča .namenjena vsem stanovalcem hiše. je samo po sebi umMivo. da mora :o stanovalci po svoiih močeh sodelovati tako pri ureditvi ^ zaklonišča kakor tudi pri ureditvi zaščite soldi. Zlasti obstoii to sodelovanje v teni. da v svojem prostem času pomagajo pri delih za ureditev zaklonišča pri izpraznitvi podstrešja in nri drugih zaščitnih ukrenili, nadalje da s svoio opremo in orodiem prispevajo k udobnejši in primernejši ureditvi zaklonišč in pri preskrbi orodja za prvo pomoč in gasilnega orodia. posebno pa. da se omeie v svoiih udobnostih kier gre za izb;ro prostora za zaklonišče, za izpraznitev podstrešja, za namestitev peska. vode. orodia itd. Za protiletalsko zaščito mora vsa hiša tvoriti organizirano. vendar tovariško celoto ob sodelovanju s hišnim »»podarjeni in pod vodstvom hišnega starešine ki ie oblastveno postavljeni or^an za izvedbo in vodstvo protiletalskih zaščitnih ukrepov v tistem poslopju in uživa tudi zaščito teh oblastev. Samo tedaj, ko bo dovoli hišnih zaklonišč in ko bodo ta zaklonišča primerno urejena, bomo lahko imeli zavesi. da smo storili vse. kar ie treba ob letalskem napadu za rešitev nam samim in našemu bližnjemu naldraž-iega. torei vsai za rešitev življenja. Za tako zaščito ie pa najprimernejše hišno zaklonišče, sai moramo tudi upoštevati, da ie navadno med alarmom in napadom le kratek čas ter ie naibližia not — najboljša pot. Tudi si lahko v hiši. kier stanujemo najlaže pripravimo čim boli udoben prostor v zaklonišču, lahko tja vzamemo s seboj največ svojega imetkn in nujnih potrebščin in nismo odvisr i od zunanjih okoliščin, torei od oddal ip-nosti iavnih zaklonišč, od vremenskih neprilik. od prepovedi nočnega kre-tania itd. Javna zaklonišča na bodo prvenstveno služila le onim. ki bi jih presenetil letalski napad na cesti daleč od doma. in za one. kierje ureditev zaklonišča doma res tehnično nemogoča UctiL Usp&k NAPISAL WILHELM LICHTENBERG »Pomaknite mizo bolj proti svetlobi,« je naročil Ravmond svoji stari gospodinji, »učiteljica bridgea, ki bo danes prvič prišla, je namreč gotovo stara, kratkovidna dama. Pripravite tudi čaj in kekse. Bržčas nima več svojih zob, in ne bi mogla jesti kaj tršega.« Gospodinja je uslužno pomaknila mizo k oknu, medtem pa polglasno mrmrala: »Dvajset let niote igrali bridgea, zdaj ste pa na lepem najeli to staro uiiiteljico.« Ravmond se je nasmeh mil in se z roko pogladil po svojih na sencih nekoliko osivelih laseh. »Tega np razumete,« je dejal. »Človek v mojih le’ih mora znatj bridge, če hoče ženskam ugajati. Dokler sem b:l mlajši, mi tega ni bilo treba. Ko sem včeraj bral v čaeopisu oglas, da neka dama po lahki, metodi poučuje bridge, eem takoj .-'kleni!, da ji bom pisal. No. danes imam prvo uro!« Gospodinja bi bila najbrže še dalie zagovarjala svoje prepričanje, če ne bi bilo pozvonilo. Nerada je odšla iz sobe. Raymond je čez nekaj trenutkov stopil za njo v predsob;e, da bi učiteljico pozdravil. Zagledal je mlado, simpatično damo, ki mu je smehljaje se odzdravila. »Gospa mati ie najbrže zadržana?« je v zadregi vprašal. »Kal nimam več matere.« je dejala. »Pišem p? Genevieve Riviere, poučujem bridge.« Raymond je še nekaj trenutkov »tal na mes’’u in r-e ni nKMiel načuditi svoji zmoti. Potem se je le toliko zbral, da je uč.i't?ljico povabil v sobo. Ko je Genevieve zagleda'a pri oknu stoječo mizo. je dejala: »Ali ne bi ra^ši mizo prestavili v drug kot sobe, kjer ni tako jarke sve‘lofee?« »Prav rad,« je takoj privolil Ravmond. »Vse to sem samo zato tako uredil, ker eem bil prepričan, da me bo poučevala stara dima.« Potem je odorl vrata in zaklical gospodinji: »Zdaj ne potrebujem keksov. prinesite rajši kaj tršega. Moja učiteljica ima še močne zobe. Ko je potem stopil k Genevievi, se je oprostil: »Res ne vem, zakai sem bil tako trdno prepričan, da učiteljica bridgea ne more biti mlada.« »Najbrže zato. ker ljudje na splošno misli>o. da mladim ženskam ni treba, da bi si same služPe kruh. Pred dvema letoma sem tudi jaz še tako mislila. Ko je pa po^em moj ubogi mož umrl...« »Torej ste vdova?« jo je vprašal Ravmond. »Da. Moj mož mi žal ni zapustil ničesar drugega ko kvarte za bridge. A tudi te so mi prav prišle, kakor vidite.« Genevieve je obmolknila in se zresnila. kakor da bi hotela pokazati, da se zdai prične učna ura in nima več namena kramljali. Potem je sedla, potegnila iz žepa dva zavoja kvari, ju položila na mizo in vprašala: »Ali zrnate kvartali?« »Ne,« je odgovoril Ravmond. »Ne? O, takšnih mož je danes zelo malo.« Potem se je spomnila, da se polivala učiteljici ne spodobi, in je spet obmolknila. Čez nekaj trenutkov je rekla: »Prav tako kakor šah je tudi bridge doma v orieniu.« »Ali poznate orieat, gospa?« »Da, dvakrat sem potovala na Ju-trovo« »Ali ni prekrasno tam?« Genevievi so ee pri tem vprašanju zaiskrile oči: »Da, človeku se za zmerom vtisne v spomin ta dežela.« Oba sta obmolknila in se potopila v spomine. Čez nekaj časi je Genevie-1 ve nadaljevala pouk: | »Bridge lahko igramo na dva načina.« i »U, dovolj mi bo, če se bom enega ' pošteno nauči!,« jo je prekinil Rav-' mond. »Zaupati vain moram, da sem za kvartanje zelo zabit.« »Kljub temu boste po desetih učnih urah igro že toliko razumeli, da jo boste v družbi lahko igrali.« »Nemogoče!« se je prestrašil Ravmond in občudujoče pogledal svojo učiteljico. »Poučevati me boste morali dvajset, trideset ur, morda vse leto.« Nasmehnila se je in dejala: »Tako težak bridge spet ni. Ko boste doumeli osnovne pojme, bo ostalo prišlo kar samo od sebe.« »Motite se. Dobro poznani samega sebe. Saj si še tega, kar ste mi doslej razložili, nisem zapomnil. Samo to vem, da imate prekrasne oči in mehak glas, ki človeku v srce seže.« ) Učiteljica bi ga bila zdaj prav gotovo energično zavrnila, a še preden je odprla usta, je vstopila gospodinja in postavila čaj na mizo. Potem sta z Rajmondom prekinila učenje in pila čaj. Ko je hotela Genevieve nadaljevati pouk, jo je Ravmond ljubeznivo prekinil in prosil: »Saj se mi nikamor ne mudi. Dovolj zgodaj se bom naučil bridgea. Če vam je prav, bi zdajle rajši še malo pokramljala.« Jela sta obujati spomine na potovanja in dogodivščine in odkrila, da imata nekaj skupnih znancev. Na lepem se je Genevieve zdrznila: »Saj sva vso učno uro zaklepetala. Seveda vam je ni treba plačali.« »Le zakaj ne? Saj vendar zdaj vem, da je bridge doma na Jutrovem,« se je pošalil Raymond. Učiteljica mu ni odgovorila. Mudilo se ji je k naslednji uri. Ko je drugi dan Genevieve spet prišla k Rajmondu, je takoj v začetku ure dejala: »Prosim, naročite gospodinji, naj nikar ne prinaša čaja. Tudi kramljala ne bova. Že zaradi svojega ugleda moram paziti na to, da boste v desetih urah znali bridge.« Raymond se ji ni upal ugovarjati in ji jo pohlevno sedel nasproti. Genevieve mu je pojasnila, da se bridge igra z dva in petdesetimi francoskimi kvartarni, mu povedala, koliko štejejo posamezne figure, in končala: »Bridke igramo v štirih.« »Tako?« jo je prekinil Ravmond, ki se ni mogel več brzdati. »Kako dolgočasno je vendar vse to.« Genevieve ga je strogo zavrnila: »Zakaj ste me potem najeli, če se vam zdi bridge dolgočasen?« Ravmonda so te besede zmedle in obljubil je, da bo postal vzoren učenec. In držal je besedo. Ko je minila deseta učna ura, je Ravmond razumel vse podrobnosti bridgea. Vendar je skrbno pazil, da tega svojega znanja ni pokazal. Ko ga je učiteljica vprašala, ali razume vse, kar mu je razložila, je odkimal, rekoč: »Nikakor ne. Še nekaj ur nie morate teoretsko poučevati.« Genevieve mu je pa resno odgovorna: »Ne, v to ne privolim. Ali najamete drugo učiteljico ali...« »Mi še na misel ne pride!« je prestrašeno vzkliknil Raymond. »Samo v vas imam zaupanje.« »Potem morate pričeti praktično igrati. Teoretsko bridge že dovolj poznate. K jutršnji učni uri povabite torej dva dobra igralca.« Raymond je zastokal. »Odkod naj ju vzamem? Nimam toliko znancev.« »Dobro, potem bom jaz pripeljala dva partnerja.« »Ne!« je vzkliknil učenec. »Potem bom že rajši jaz koga povabil,« Raymond ni seveda nikogar povabil. Ko je Genevieve drugi dan prišla, se je pritoževal, kako netočni so ljudje, in jo skušal kar najbolje zabavati. Potem je zavrtel nekaj telefonskih številk, na katere se pa nikdar ni nihče oglasil. Ko je naposled tiene-vieve hotela oditi, jo je zadržal % besedami: »Ostanite, Genevieve! Zakaj naj bi trpel zaradi netočnosti svojih gostov? Prosim, ponoviva še enkrat vso snov.« Sedla sta za mizo in Rajmond je pričel: »Bridge je doma na Jutrovem. kamor bi tako rad z vami potoval. Sestoji iz štirih barv, od katerih mi je najljubša srčna. Od vsake izmed teh barv je trinajst kvart. Torej nesrečno število, a njetnu se ima in zahvaliti, da sem vas spoznal. Bridge igramo v štirih, a verjemite mi, Ge-nevičve, da bi bil zmerom rad samo z vami. Temeljno načelo bridgea se glasi: »Spoznaj barve! — Ljubim vas, Genevieve, in vas prosim, postanite moja žena.« Genevičve je dolgo molčala. Potem je odrinila kvarte in rekla: »Nikdar ne boste dober igralec bridgea.« »Ne!« je vzkliknil in jo prižel k sebi. »A rad bi bil dober zakonski mož.« Zdelo se je, da je Genevi&ve zadovoljna s tem. OPOZORILO! Opozarjamo p. n. konzumente, da ja Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljann-Mosle, stavil v promet škatle z napisom »Pravi Frančkov dodatek kavi« po ‘/a kg, katere pa ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste teniuomodre barve kot sta dva trakova in površina, na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet Sedlar Ivan. barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temnomodre barve. Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka cikorije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico. Proti Sedlarju Ivanu smo radi gornjega uvedli sodni postopek. FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA L). D., prej Ilinka Francka Sinovi d. d„ Zagreb. ii fjTl Vin m 11111=5==^ GORI NAPISAL R. MtiLLES 3. nadaljevanje »Moram vam nekaj povedati, sir.« ie razburjeno pričel. Prikimal sem mu. »Vem.« sem odgovoril. »ladia aori.« Častnik strmi vame. Moi mir je zanj prijetno presenečenje. »V zvezi smo i dvema ladjama, ki morata biti v nekaj minutah tu. Vendar bomo morali vseeno potnike spraviti v rešilne čolne. Predvsem ženske in otroke. Samo zaradi varnosti — sai me razumete...« Razumem. Vsi mornarji imenujejo to samo .varnosten ukrep'. Celo teda'. kadar se ladia že potaplja. Celo tedaj, ie ie megla še tako gosta. v Obotavlja se. »Bil bi vam hvaležen, če bi mi pomagali. Sir. Vaš mir bo dobro učinkoval na druge. Del potnikov in častniki bodo morali ta čas ostati še na ladji...« To sem si bil mislil! Premalo prostora imaio v rešilnih čolnih. Samo radoveden sem. kdo bo ostal na ladji... Kittv? Takoj moram spet misliti na-ii.io. Gramofon še zmerom igra. toda ‘Judje ne plešejo več. V salonu ie vse utihnilo. Morda kaj slutijo, morda že vonjajo dim? Kaj se bo zgodilo s Kittv? Sai ie častnik vendar dejal »naj-brej ženske in otroci.« Ženske in otroci. Morda bi bilo vse drugače, če bi imela otroka. Kittv si te že zmerom želela otroka. Smejal r®m se ji. »Kako naj si omisliva otroka. Kittv? Le pomisli, zmerom potu-}e,n. danes sva tu. jutri tam. Nikoli Pravega doma. Če bi me danes moja Vl‘dka poslala v Ande. da bi tam iskal petrolei. bi morala v južno Ameriko. In morda naiu bo poslala še v Sibiriio.« »Zato.imava pa vseeno lahko otroka, Dwight! Drugi liudie žive v še slabših okoliščinah, pa imaio vseeno otroke. Ali se spomniš nn tista mongolska zakonca v nekem majhnem ou-sc„vskem gnezdu? Imela sta sedem otrok in čeprav ie bilo premalo riža in so bili boli lačni ko siti so veseli in zdravi skakali okrog.« »Ali ti mar jaz nisem dovoli? Kakšne primere so to?« Molčala ie in ni odgovorila. Kako naj v takšnem primeru žena prepriča moža o njegovi sebičnosti? Če bi bila imela otroka, bi bilo vse drugače. Kittvno življenje bj imelo vsebino. Ostajala bj doma. pri meni. in bi se posvečala otroku. Tako oa doma ni imela nobenega dela. Kitajska služinčad ie vodila gospodinjstvo bolje. kakor bi ga sama znala. Kittv se ie dolgočasila. Zahajala ie v družbo, jaz pa sem čepel pri svojem delu. In nato so prišlj moški... Russel... Zdi se mi. da sta hodila v isti rol-lege v Kaliforniji. Morda sta nekdaj celo nekoliko ljubimkala. Ko ie prvič pripeljala Russela domov, sem si bil skoraj oddahnil. Russel ie vesel, dober plesalec in igralec pola, zabaval bo Kittv. Pogovarjala sta se o mnogo-cem in marsičem, o stvareh, ki jih nisem_ dotlej nikoli slišal. Russel se ie začudil, kako da tako tiho jedim poleg njiju. »0. D\vight se ne zanima za le reči,« se ie zasmejala Kittv. »Saj veste. Russel. ti slavni geologi so tako čudaški... Ne misli na golf in na ^Nving. samo na terciarne okamenine in izkopanine...« Zdaj se le tudi Russel zasmejal, in ta smeh me ie navdal z bridkostjo. Ko ie Russel odšel sem prijel Kitty za besedo. Tokrat ie bila ogorčena. »Ali naj kakor nuna ves čas sedim doina in se ne ganem, iz hi3e, samo ker si čudak?« ie dejala. Ogorčeno sem ji nekaj zabrusil. Ne bil bj ginel tistega reči. Odšla ie iz sobe. Kmalu nato sem slišal, kako so so zaprla vežna vrata. Odšla ie iz hiše. Prvič v naiinem zakonu. Mala histerična trgovčeva žena iz Hongkonga ie b'la kriva, da ie nastala panika. Prišla ie na palubo da bi se nadihala svežega zraka. Hotel sein stoniti k niei. da bi jo obzirno .pripravil, toda bilo ie že prepozno. Začutila ie bila dim. z a g'e dala črpal-ne cevi in takoi vse vedela. »Ogenj!« ie zakričala, in nien glas ie zvenel presunljivo in rezko. »Ogenj. Ladia gori!« Zdajci ,ie bila norištica tu. Vsi so pridrveli ven. vsi >o tulili in io-tJi. Častniki so zapovedovali, toua nihče iih ni poslušal. Le lenomrzla megla ie oklepala goreči . ftensu Kadar ie hrušč za nekaj trenutkov poieniol. smo že slišali pokanie in prasketanie brun na krmi. Ladia s>> mora v nekaj trenutkih potopi i. Nikier nisi skozi meglo razločil kakšnega obrisa. Ali sta rešilni ladii vsai že v bližini? »Dwight!« Stala ie ob menj in me prestrašeno gledala. Kie neki ie Russel. sem pomislil. Moral sem misliti samo nani. »Hitro. D\yight!« ie rekla. »Morava v rešilni čoln. Naiiu ie številka 0. Poidi!« Nisem se ganil. Dve ženski, pol-blazni od strahu, sla trčili ob naiu iu skozi meglo sem videl, da sta se dva moška na palubi spoprijela. Eden izmed njiju ie zletel po tleh. Drugi ie padel. Liudie so skakali čezenj, se 'spotikali obenj in drveli dalie. Bilo ie strašno. »Sama moraš iti. Kitlv,« sem ii rekel. »Ni dovoli prostora v rešilnih čolnih, samo ženske in otroci smejo vanje.« Objela me ie okrog vratu. »Dwight. če boš ti ostal tukaj, tudi jaz ne grem.« »Kittv!« Moral sem kričati. Srce mi je obmirovalo. Torei ie bilo le res. »Kitty. mar me še ljubiš? Ali nisi že govorila o ločitvi? AU boš ostala pri lneiii?« Ladijska sirena i® jela tuliti. Nisem mogel razumeti, kai ie Kittv odgovorila. Dolg. zamolkel glas mi je udaril na uho. Spustili so bili prvi rešilni čoln. »Ne. Dwight.< ie zdaj rekla in solze so ii polzele po licih, »ne grem od tebe.« »In Ruisel?« Molčala ie. Videl sem. kako se nama ie skozi meglo bližala neka postava. Bil ie Russel. »Hitro. Kittv.« ie razburjeno zaklical. »V številki osem ie še en prostor. Hitro, preden ga bo utegnil zasesti kdo izmed teh nesramnih boiazliivcev!« Hotel io ie prileti za roko. Iztrgala se mu ie. »Ostala bom pri D\vightu,< ie rekla tiho in odločno Pogledal naiu ie in prikimal. '»Razumem.« ie zamrmral. Drugi častnik ie pridrvel k nam, »Hitro v čoln sedenj« je zakričal. »Brez besede, vsi trije, hitro. Dovoli prostora imamo.« Porinili so nas naprej. Videl sem. kako otelita ob čolnu dva mornarja z revolverji v rokah. Zakai z revolverji. sem pomislil. Saj ie prostora dovolj, čutil sem skelečo bolečino v mečih. Menda sem se bil spotaknil v čoln. Kittv ie ob meni. Trdno io držim. Nasproti nama sedi Russel. Bled ie ko vosek.« In zdaj se ie spustil čoln navzdol — toda zdai. kai ie to? Oh!... Samo, da se ne napiješ- vode. sem si prigovarjal. Čutil sem. kako me io nekaj udarilo po glavi. Čoln se ie bil prevrnil,- In zdai sem pod čolnom. Boriti se moram, plavati. Kie ie Kittv? Zdai io spet vidim. Zdai leži čoln spet pravilno in ob njem ie — Kittv? Hvala Bogu. sliši mel Vsa ie zasopla. »Držim te. Kittv.« Oklepam io. Okrog naiu mrgoli kričečih. borečih se ljudi. Videla sva bel obraz. Russel... Kittv ie pogledala proč. »D\vight,« ie rekla. »I)\vight, ostala bova skupaj, skupaj bova utonila...« Nisva utonila. Zdaici smo skozi meglo zagledali obris .Dairena'. Potegnili so nas iz vode. Vse so rešili. ,Tientsia‘ je zgorel, toda ob življenje ni bil nihče. Prepeljali so nas v Šaji-ghai. Zdai sedimo tukaj in čakamo, da nas bo parnik prepeljal v Sau Francisco. Jutri popoldne bomo že na odprtem mori i... Ta noslednii večer ie hotela Kittv še plesati. Za trenutek me ie zgrabilo pri srcu. ko sem slišal to besedo. Kittv v Russelovih rokah... goreča ladia. toda odgovoril sem ii: »Kaipak. draga, če se ti le ljubi...« Sedim ob svoii mizici in počasi srebam ledenomrztj šampanjec. Plesati se pač ne bom več naučil. Vendar čutim ritem tanga v vseh svoiih živcih. Ti dečki presneto dobro igraio. Črni in vitki so. s preveč olja na vranie-črnih lasen. Najbrže so s Filipinov. Neverjetno plavolasa Angležinja ob sosednii mizi me ie nekaf trenutkov opazovala izza priprtih trepalnic. Vrnil sem ji pogled, menda se to spodobi. Vendar sem v mislih ves pri svoii ženi. Zdai ie priplavala Kittv mimo mene. Ne vidi me Mladi Danec, ki smo ga včeraj spoznali v hotelu in se ia zdai prilepil k nama. io drži v rokah. In s kakšno predanostjo pleše! Kakor takrat, kakor na palubi ,Ti-ent»ina‘l Čuden občutek, kakor drh-tavica. me pretrese vse do mozga. Ni ljubosumnost, strah ie. strah da bi izgubil to žensko, ki tako želino živi... doživlja. Zdai ie pa ta občutek minil, nrav tako hitro, kakor ie bil prišel. Čisto miren sem. Čudno, kako ie mogoče vse pozabiti, čeprav samo za trenutek. In vendar mi ie bila šele davj povedala, s čisto novim tihim glasom Kittv st ie bila že od nekdaj želela otroka. Zdai sem se domislil njenih oči. ko ie pripovedovala tedai o tistih malih Kitaiekih, ki so veseio skakali okrog, čeprav niso imeli dovoli riža... In zdai bo sama kmalu spoznala največie doživetje ženske, izpolnitev, ki si io je zmerom tako želela. Vrag liai vzame vso sentimentalnost. Ne da bi videl Kittv. vem. da mi ie blizu, lil zdai čutim njeno rok« na svoii rami. „ KONEC KRIŽANKA 1 23456789 PREROKOVANJE POMEN BESED Vodoravno: 1. Mesec. Kratica osebnega popisa. — 2. Nemško letovišče. Izorana zemlja. — 3. Glas. Prvina starih Grkov. — 4. Gorovje na Balkanu. — 5. Grška črka. Ne živi od trdega dela. Veznik. — 6. Grozdič. — 7. Ovijalka. Sorodstvo. — 8. Vprašalni zaimek. Plačilni ni dobro došel. — 9. Prešernov veznik. Ne prinese blagostanja. Navpično: 1. Uradna kratica neke velesile. Majhna rana. — 2. Jadranski otok. Iz njega pride blagoslov ali pa poguba. — 3. Kača. Na tem svetu ga ni. — 4. Denar. — 5. števnik. Koristna rastlina. Nikalnica. — 6. Vo-;jak prejšnje vojne. — 7. Krajec. Ples. — 8. Vrsta solate. Drevo. — 9. Potepuh. Oblika osebnega zaimka. f)dkar je bencin na nakaznice, je povsod po sveiu cestna železnica postala zelo priljubljeno vozilo. Marsikdo, ki se je poprej vozil na motorju ali v avtu, se zdaj mora zadovoljiti s tramvajem, zato je naval na cestne ze-leznice posebno po velemestih zelo velik. Gornja slika nam kaže varšavski tramvaj; qneča pred njim priča, da ima prav toliko hvaležnih — toda morda bolj discipliniranih — potnikov kakor ljubljanski. letom oranžno, nato modro in šele j potem vijoličasto. J Šele šestletni otroci so za barve ta-< ko občutljivi, da si jih lahko pred-< stavijo, čeprav jih ne vidijo. Ali znate odgovoriti? j 1. Ali je mogoče najti dve popol-; noma enako zgrajeni pajčevini? < 2. Ali se otrok takoj pri rojstvu! zasolzi? < 3. Ali v višinah več ko 12.000 me-; trov žive živa bitja? 4. Ali ptice spe v svojih gnezdih? J 5. Ali lahko po vonju ugotovimo, iz J katere dežele je kakšna knjiga? J 6. Ali v puščavi zaradi slabe zemlje < ne rastejo rastline? 7. Ali so vse zebre enako progaste?; Odgovori ! 1. Ne. — Čeprav so vse pajčevine; zgrajene po istem načelu, vendar ni! mogoče najti dveh, ki bi bile popol-: noma enake. S pajčevinami je pri-' bližno tako, kakor s črtami na notranji strani človeške roke. Tudi tu je možnost, da bi našli na svetu dva človeka, ki bi imela pooolnoma enake črte na roki, tako majhna, da praktično ne igra nobene vloge. Nadaljevanje v i. stolpcu poa črto še. Naposled smeha sploh ni bilo več konec. Zdajci sem začutil, kako me je nekaj oplazilo po desni nogi. Mislil sem, da se me je Eva narahlo dotaknila z nogo, obrnil sem se k njej in ji nekaj šaljivega zašepetal. Zdajci sem opazil, kako je Eva prebledela in z široko razprtimi očmi zastrmela predse. Jedilni pribor ji je padel iz rok. Gostje so ob pogledu nanjo umolknili in se spogledali. Guverner je smrtno prebledel in prestrašeno vzkliknil: ,Eva, kaj se je zgodilo?* ,Mislim, da me je nekaj ugriznilo v nogo,* je odgovorila Eva. Videl sem, kako se je bledica na guvernerjevem obrazu umaknila zelenkasti barvi, in presenečen ugotovil, da so se tudi vsi drugi gostje prestrašili na smrt. Ker sem bil še malo časa v Indiji, niti slutil nisem, kaj se dogaja. ,Za božjo voljo/ je zdajci vzkliknil guverner, ,nihče naj ne premakne nogi* Prijel je za zvonec in pozvonil. Prišel je sluga. ,Urno prinesite skodelice mleka!* mu je tiho naročil guverner. Indijski sluga je brez odgovora odšel iz sobe. Minilo je nekaj trenutkov, ki so se mi zdeli cela večnost. V sobi je vladala popolna tišina. Nihče se ni upal ganiti. Zdajci je tiho, skoraj pla- zeče se stopil v sobo velikanski Indijec. V rekah je držal skodelico z mlekom, med zobmi pa kukri, neke vrste sekiro. Na guvernerjev namig je postavil skodelice z mlekom dva koraka od Evinega stola, zgrabil kukri in se spet odplazil do vrat, kjer je obstal, kakor da bi bil okamenel. Zavladala je grobna tišina. Začutil sem, da me je nekaj oplazilo po nesi. Nisem se ganil. Zdajci sem zaslišal tik mojega stola šum, ki si ga nisem znal razložiti. Previdno sem se sklonil z gornjim delom telesa in pogledal na tla. Tedaj so se mi lasje naježili na glavi: med mojim in Evinim stolom se je vila velikanstka kobra In se plazila proti skodelici z mlekom. Videl sem, kako je Tndijec zamahnil s sekiro In se je kobrina glava zavalila po preprogi. Gostje so vsi hkrati olajšano kriknili in planili pokonci. Tudi Eva je vstala, se opotekla in s krikom padla meni v naročje — bila je mrtva!« Problem st. 279 Sestavil Johann Berger (1885), Vijoličasto barvo najteže zaznajo Otroci do šestnajstega meseca zaznavajo samo belo in črno barvo, po tem času pa razločijo rdeče od zelenega. Ko jim je dve leti, razločijo rumeno barvo, med tretjim in četrtim Beli: Kq3. Db5, La5. q8 (4). Črni: Ke6. Pe3, f7 (3). Mat v 3 potezah. Rešitev križanke Vodoravno: 1. vsota, Noč. — 2. Urh, graja. — 3. ne, trosek. — 4. »Dan«, ki. — 5. mag, »Maje. — 6. as, »Časa. — 7. sadike, tv. — 8. Erika, pre (= baje). — 9. car. Petek (Robinzonov tovariš). Navpično: 1. vun, mesec. — 2. sreda, ara. — 3. oh, Agadir (zaradi prihoda neke nemške križarke v to pristanišče je nastala 1. 1911. diplomatska napetost med Nemčijo in Francijo). — 4. tn, sik. — 5. agr. (= agronom), kap. — 6. Rok, če. — 7. našima, p. t. (= p. n.). — 8. oje, astre. — 9. čakaj, vek. Samostalniki, ki se dado definirati tudi kot koledarsko-časovni pojmi, so označeni z ležečim tiskom. Priredil in narisal Hotimir V. Gorazd Čudovila pravljica iz »Tisoč in ene noči« Rešitev problema st. 278 1. Ta7—a8, b6—b5; 2. Lgt—a7, Kb4 Xa3; 3. La7—c5mat. 2. Ne. — Otrok res joče šele štirideseti dan svojega življenja. Res je, da dojenček že takoj pri rojstvu kriči, a pri tem ne toči solz. 3. Da. — Strokovnjaki so pri raziskovanju stratosfere naleteli na pet vrst bacilov in plesnobnih gliv, ki žive v tej višini. Še više pa pod ugodnimi življenjskimi pogoji lahko nekaj časa žive trosi. Ta živa bitja lahko pri zadostni hrani preneso tudi 50 stopinj mraza in veliko sušo. 4. Ne. — Ptice uporabljajo gnezda samo za valjenje in prebivališče mladičev, sicer pa spe v drevesnih votlinah, na vejah in podobnem. Celo kokoš in golob v tem primeru nista izjemi. 5. Da. — Če več knjig iz iste dežele dolgo skupaj leži v zaboju, dobe svojevrsten vonj, ki ga trgovci s knjigami takoj spoznajo, ne da bi zaboj odprli. Seveda gre tu samo za vonj knjig zelo oddaljenih pokrajin. Lastnik velike svetovne knjigarne bo na primer takoj že po vonju ugotovil, ali je zavitek s knjigami pripotoval iz Amerike ali Azije. C. Ne. — Še v zgodovinski dobi so bili nekateri predeli zemlje, kjer je danes nerodovitna puščava, plodni-Tako na primer del puščave Gobi in pokraiina med Eufratom in Tigrisom. Da se je plodna zemlja v teku le1 izpremenila v puščavo, je krivo samo stalno pomanjkanje vode. , 7. Ne. — Čeprav so na prvi pegic« zebre druga drugi podobne ko jajc« jajcu, vendar na vsem svetu ne ni° remo najti dve enako progasti Zalo tudi ni čudno, če afriški živl^L rejci iz velike črede zeber tako] sp^ znajo svoio žival. Sklenita je egorčeno odklonili ludi vsak/fcazgovgf o tem', če bi ga Škobal pričel. Nemara mu bo celo pljunila v otbpaz, četudi ga ljubi, in potem zbegala ven v noč in naravnost v Gruberjev prekop. Kaj pa ji še preostane 'po taki žalitvi? Zdaj je bila zatrdno prepričana, da je prispelo nj^iio življenje na iočko, s katere ni nobene pametne poti več. Kamor koli bi se obrnila, povsod bi prišla v ponižanje in pogubo. Kako blazno je bilo pomisliti samo za bežen trenutek na to, da bi utegnil imeti Škobal z njo resne namene! Razločno, kakor nikoli ničesar, se je zavedala, da so bili vsi njeni nejasni upi do njega le plod obupane domišljije, ki se hoče za vsako ceno tolažiti z rešilnimi bilkami, četudi so tako šibke, da še mušice ne bi mogle držati nad pogubno vodo. Ko je stopila s tramvaja in šla po samotni ulici proti domačemu predmestju, je bilo v njeni duši vse mrtvo. Obdajala jo je temna noč brezupja, katere ni razsvetljevala najmanjša zvezda. In čudno, zdaj ni izbruhnila v jok. Postala je neobčutljivo topa. Kakor da je že vse mimo nje in se je dvignila nekam tja daleč na ono stran upa in obupa. Kakor da je sploh že mrtva. Samo bleda je bila in hladna in njene oči je napolnjeval ugasli žar. vNa sestanek s Skobolom bo šla, si je dejala, samo ker mu je obljubila. In da se od njega poslovi. Lepo ali grdo, bo vse eno. Saj on na vse zadnje ni ničesar kriv. Kriv je le stik vseh teh blaznih naključij. VI. Naslednjega dne ni Nada nič več iskala službe. Ostala je ves čas do večera doma, potem se je oblekla v sv’ojo najlepšo obleko, dejala materi, da pojde s prijateljico v kino, in odšla v mesto. Bila je ti d no prepričana, da si konča življenje, če ji bo škobal stavil nečastne ponudbe. Zdaj je vedela, da ga ljubi. Prav zato bi jo takšno ponižanje ubilo. Škobal jo je že čakal na oglu, ko je prišla. Pozdravila sta se in pričela stopati dalje med vsakdanjim pogovorom praznih besed. Nenadoma se je pa Škobal obrnil k njej in ji dejal: »Nadica, o tistem, o čemer se hočem porazgovorili s teboj, ne moreva razpravljati v gostilni ali kavarni. V park zdaj sredi zime tudi ne moreva. Bilo bi najpametnejše, da stopiva k meni domov. Stanujem v gar-zonjeri s popolnoma ločenim vhodom. Mislim, da mi zaupaš? Dajem ti častno besedo, da ti ne bom storil ničesar, kar se ne bi skladalo s tvojo voljo.« Nado je ta Skobalov predlog prvi trenutek osupnil, potem ogorčil in že mu je hotela zalučati v obraz primerno besedo, se obrniti in oditi, toda hipoma se je spet čisto pomirila. Ali ni sklenila, da si izbere iz še preostalih ji poti tisto, ki vodi v Gruberjev prekop? A če je tako, je čislo vse eno, kaj še stori. Zakaj ne bi šla k njemu? Zato, da je kdo ne bi videi ’ Naj jo! Mar ji je za to, kaj bodo potem govorili. Kako brezmejno vse eno bo, če porečejo da je bila poštena ali pokvarjena! Končno ima pa tudi svojo neomajno trdno voljo in še trdnejši ponos. O, moti se Dušan Škobal, če pričakuje, da si jo bo prisvojil! Nazadnje je bila celo zadovoljna s tem povabilom. Pokazala mu bo vsaj lahko, kako se obnaša pošteno dekle, tudi če jo moški spelje v svoje stanovanje. »Prosim,« mu je odgovorila. Škobal se je nemah? začudil samoumevnosti, s katero je sprejela nje- m ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N govo povabilo. Torej le ni taka izjema, kakor se je hotela prikazati in kakor je vse do tega trenutka mislil. Najbrže je vso tisto komedijo zadnjič in potem samo igrala, da bi se zdela imenitnejša. Zenske so le vselej samo ženske. Vse so pod kožo enako krvave. Z drugimi se je moral celo neprimerno več truditi, da jih je spravil k sebi. Nadi se je kmalu zazdelo, da vidi njegove misli in posilil jo je pritajen smehljaj. »Ko bi le vedel, kako se moti!« si je dejala v mislih. Škobal ni stanoval daleč od kraja, kjer sta se sešla. Tako sta bila kmalu v veliki novi zgradbi in se z dvigalom odpeljala do njegovega nadstropja. Škobalova garzonjera je bila res docela ločena od sosednjih stanovanj in varna pred vsakim nepoklicanim opazovalcem ali prisluškovalcem. Dušan je odklenil vrata, prižgal luč v mali veži in spustil Nado v svojo delovno sobo. Ponudil ji je mesto v naslanjaču poleg mize ter ji obesil v vežo plašč in klobuk. Peč centralne kurjave je prijetno enakomerno ogrevala prostor z oknom na globoko dvorišče, ki je bilo za-vešeno z gosto zaveso. Razen mize v Sredini je stala v sobi še mala kadilna mizica in pisalna miza v kotu poleg okna. Zraven vrat v spalnico, od peči sem, je stal kavč. Tla je pokrivala bosanska preproga, po stenah so pa visele štiri umetniške slike domačih slikarjev: olje, gvaš in dva akvarela. Oljna slika je predstavljala akt mladega dekleta, ležečega na divanu. Mala omarica blizu kavča je služila menda za jedila in pijače. »Najprej bova nekaj pojedla,« je dejal Škobal, ko se je vrnil iz veže. »Saj gotovo nisi večerjata?« »Pač,« je rekla Nada. »Večerjala sem že doma.« »Nič ne de. Bolje dvakrat kakor nobenkrat Jaz danes nisem šel večerjat. Nisem kdo ve kako lačen in mimo tega imam tu vedno kaj v zalogi.« Odprl je omarico in pričel jemat: iz nje konzervirane sardine, sir, salamo in kisle kumarice. Pregrnil je mizo in postavil nanjo tudi krožnike. Nada usj ie.nekai časa opazovala, potem se je pa dvignila in mu pričela pomagati. »Čakaj!« je rekla. »To je prav za prav žensko delo.« Med tem ko je Nada razmeščala jedila, jih rezala in stavila na krožnike, je odšel Škobal v spalnico in odprl radio. »Saj t; malo godbe menda ne bo v napoto?« ji je zaklical. »Nikakor,« je rekla in se dahe ukvarjala s svojim poslom. Ko je bila gotova, je postavil Škobal na mizo še buteljko vina. »Ali ni prijelno pri meni?« je dejal »Da,« je pritrdila. »Tu bova mogla govoriti vse drugače, kakor v gostilni ali kje drugje, kjer vlečejo tuji ljudje na ušesa pogovore in zvedavo ogledujejo človeka. Izvolil« Ponudil ji je krožnik z narezkom. Vzela si je le malenkost, da ji je moral sam bolje postreči. Nada je jedla mirno, čisto samoumevno, kakor da je doma. Sama se je temu čudila. Še pred nekaj dnevi je ne bi bil nihče pripravil do take pustolovščine. Zdaj pa je hotela nalašč igrati izkušeno žensko, ki ji vse to, kar doživlja, ni nič novega. Vendar je bila ves čas na oprezu, pripravljena pričeti boj do zadnjega, če bi bilo treba. Obhajala jo je celo neka obešenjaška želja, da bi Škobal tak boj čimpreje začel. Toda Dušan je bil docela dostojen. Med časom pripravljanji in med jedjo ni izgovoril nobene besede, ki bi bila kakor koli v zvezi z ljubeznijo. Šele ko sta se najedla in popila prvo čašo vina, je dejal Škobal: »Gotovo si radovedna, o čem sem hotel govoriti s teboj?« »Seveda sem,« je pritrdila. »Oprosti, da moram pričeti z zasliševanjem,« je rekel Dušan, »toda drugače ne gre. Ali je res, da si zaročena in se nameravaš v kratkem poročiti?« Nada je prebledela in se zdrznila. Torej njen strah ni bil prazen. Škobal je poizvedoval o njej in vse izvedel. To ji je bilo bolj grozno kakor če bi ji skušal storiti silo. Kako je le mogla priti k njemu? Saj je vendar vnaprej slutila, da bo razgovor zadel njene najzasebnejše zadeve, pa naj bi se kakor koli zasukal. Kaj naj mu odgo- V 24 URAH barv«, plitvim to Kemično 6ie>ti obleke, klobuke itd ^krnb; in 9vetlolika srajce, ovratnike, za ppslniee iti P°re. suši. mnnjja in lika domače perilo Parno čisti po=lPljno perje in Puh tovarna JOS. REICH LJUBI.I ANA vori? Ali naj mu vse prizna ali vse utaji? Nazadnje se je odločila za srednjo pot. Govorila ho iako, kakor se ji bo zdelo prav. »Zaročena sem in nisem,« je rekla, »a poročiti se ne nameravam.« »Kako naj to razumem, da si in nisi zaročena?« je vprašal Dušan »Zelo preprosto. Moj oče mi je, ko sem bila še skoraj Otrok, izbral ženina,^ s katerim nai .hi sc čimpreje poročila. Do tega svojega »zaročenca« nisem čutila ne tedaj ne pozneje nobenega naonjenja. Govorila sem z njim kakor pač z znancem. Teda sčasoma sem pričela spoznavati, da ne bi mogla nikoli in pod nobenim pogojem postati njegova žena.« »In si mu to tudi povedala « »Ne, nisem mu povedala. Dokler sem doma, si tega ne bi upala. Ne poznaš mojega očeta « »Na zunaj si torej, če te pravilno razumem, vendarle še njegova zaročenka?« je vprašal Dušan in si prižgal cigareto. »Takorckoč...« je rekla. »Ali no poroko z njim zares ne misliš?« »Nikoli.« »Kako se ga hočeš potem znebiti?« »Ne vem.« Škobal je nekaj trenutkov molčal in tudi Nada je bila tiho. V sosednji spalnici se je oglašal iz radia orkester nekega gledališča z uverturo »Traviate«. Potem je škobal nenado- ma dvignil glavo, se zastrmel v Nado in spregovoril: »Ali je res, da si izgubila službo?« Nada se je zdrznila, Le z največjim naporom sil se je obvladala toliko, da ga je kolikor mogoče mirno vprašala: »Kdo ti je to rekel?« »Ni važno,« je odgovoril, ne da bi odmaknil pogleda z njenega obraza »Hotel bi le vedeti, ali ie res?« »Ni,« se je zlagala Nada, toda zvok njenega glasu, s katerim je izgovorila to sicer tako kratko besedo, je Skobala zatrdno prepričal, da ne govori resnice. »Čemu bi mi tajila?« je rekel mehko in prigovarjaje. »V sedanjih časih ni to nikaka posebnost. Poznam razmere bolje kakor ti in vem, koliko mladih, sposobnih in dela voljnih ljudi je brez posla, ne da bi bili tega sami krivi. Vem tudi, kako težko je najti novo zaposlitev. Po vsem tem, kar mi pripoveduješ, se mi zdi, da bi postal tvoj položaj doma v takem primeru zelo neroden. Ali ni tako?« »Da, če bi bilo tako,« je rekla že bolj prepričevalno. »Torej hočeš še vedno trditi, da ni?« »Da, pri dr. Obračaju sem'izgubila službo, a našla sem si med tem že drugo zaposlitev.« »Kje?« Nado je spet prevzela zadrega. Kaj naj mu reče? Kako naj se mu zlaže? | Pa se je hipoma spomnila tistega ' gospoda trgovskega zastopnika in rekla: »V nekem trgovskem zastopstvu « »V katerem?« je hotel vedeti Škobal. »Vsega ne bom^ povedala,« je odgovorila Nada, kpse je tisti trenutek čutila že trdnejša. »Z. lj ne?« »Ne vem, čemu bi moral natanko vedeti, kje sem zaposlena? Nemara bi želel, da ti povem še telefonsko številko?« »Ali je ne bi smel vedeti?« je vpra-žal Škobal, odvrgel cigareto v pepelnik, vstal in se ji približal. »Sedaj bo pričel!« si je v mislih dejala Nada Instinktivno se je pripravila na od-bitie napada. In Škobal je prišel zares tako tesno k mej, kakor da jo hoče tisti trenutek objeti in prižeti k sebi. Namesto tega ji je položil samo desnico na ramo, se zagledal vanjo in rekel: »Če bi bila v resnici brez posla in v neprijetnem položaju, hi poskusil vse, da ti pomagam S tistim človekom, o katerem sama praviš, da ga ne ljubiš, se ne smeš poročiti. Ne smeš. Nada! Ne zdaj ne kdaj pozneje!« »Dejala sem ti,« je rekla Nada, še vedno na oprezu pred morebitnim njegovim nasiljem, »da tega ne nameravam. Kljub temu ne razumem, zakai bi bilo to lebi tako važno? Tebi ie menda pač vse eno, ali se ali se ne poročim in s kom se poročim.« »Ne more mi biti vse eno,« je odgovoril hitro in odločno, močno po-udarjaioč besede, »ker mi je mnogo, zelo mnogo do tvoje usode, ljubim te.. « Nada je sunkoma vstala in se zv. korak odmaknila od njega. Tam je ebstala in se zazrla vanj z izrazom, ki ga ni bilo mogoče določiti, kajti v njem je bilo pomešanih vse polno najrazličnejših čustev, od strahu, presenečenja in zadrege do začudenja, hrepenenja in sreče. Prav tako mešano je bilo tisti trenutek tudi razpoloženje njenega srca. Podzavestno, morda nekoliko tudi zavestno, je že nekaj dni hrepenela po teh njegovih besedah, toda nič manjši , od tega prepenenja ni bil strah, da bi utegnile biti zlagane in le umazano sredstvo za neke namene, ki ne morejo imeti nobenega opravka z resnično ljubeznio. In prav tako, kakor ni vedela, kaj se v resnici skriva za to tako naglo izrečeno Dušanovo izjavo se tudi ni mogla odločiti za to, ka' nai mu sploh odgovori? Ali naj mu ogorčeno prepove še dalje govorit’ take besede? Ali noj jih sprejme kol resnico? Ali naj se jim zasmeje kot šali? Ali pa naj molči in počaka, kai bo še novedal? Toda v zmedi čustev mu ni mogla reči nič dru^ena kakor samo to: »Ne govori nesmislov!« »Ljubim te,« je ponovil še odločneje. »Tudi sam nisem verjel temu svojemu čustvu, ko se mi je porodilo do zavesti. Morda mi ne ijoš veri-la če ti povem, da doslej sploh nisem vedel, kaj je ljubezen — razen takrai ko sem se kot petošolec zagledal v drobno dekletce, hrcpenei po njem, a bi mu za_ vse na svetu ne bi bi' mogel povedati, kaj čutim — kajti vs< poznejše je bilo le igračkanje brez čustev. Toda ta nemir, ki me navdajfi že vse od prvega'najinega srečanja ta želja videti ie spet in spet, ir> zavest sreče, kadar si v moji bližini vse to ne more biti nič drugega kakor ljubezen. Ne vem, zakaj me j< prevzela Morda zato, ker se mi jr zazdelo, da si nekako drunačna kakor so druge, ki lili poznam. A v<< to ni važno. Ljubim te .« Plamen v niemh očeh mu je izdajat da hrepeni po tem, da bi bilo vsi resnica, kar ji govori In ta plamet ne more lagati. 1 juhi na Spet je stopil k njej in iztegnil roke po mei Toda ona se mu ie na^lo umaknila »Tako bi govoril vsaki, ki bi bik. ta trenutek tu, pri lebi.« je rekla 7 žalostnim glasom. »Ne, sedaj nobeni več!« je vzkliknil »Ljubim te, Nada! Zato ne dovolim, da imaš ženina in še manj, di* se z niim poročiš Hočem, da si moja samo moja! Tudi ti me ljubiš. Ne lav1 Tvoje oči ne morejo lagati In če ne bi bilo tako sploh ne bi bila nrišk' sem « Povesila )e pogled, da ji ne b mogel gledati v oči, nad 'katerimi n. imela oblasti, in ie šele nato deiaia »Prišla sem sem samo zato, da ti dokažem, do nismo vse ženske takt kakor ti misliš Toda povem ti, da s> se strahotno zmotil, če upaš, da 1 bom padla v naročaj zaradi lepih be-, sed in sploh, da b jm kdaj dovolila ' da se z menoj poigraš To, da sen' samo pri lebi, ni nobena olajšava Dovolj sem močna, da se te ubranim. A če se te ne hi mogla, bi rajš skočila skozi okno na dvorišče « Njen qlas je postaial z vsako besedo jasnejši in orepričevalnejši. Proti koncu tudi ni več oovešala pocileda Zrla mu je pogumno predrzno v oči, da Škobal ni moael prav nič več dvomiti, da bi v skrajnem primeru izvršb l"-1' svojo zadnio orožnio H* U*M*0»R Prevelik izdatek >Kam se pelješ, Jože?« sV Benetke. Na poročno potovanje i4iem.< 3 Sh mr« Žena je Benelke že videla, zato je ostala doma.« Prvič v šoli 'Ali bi Se kdo rad kaj vprašal?« pravi učitelj Bolha ob koncu prve učne ure. Boštjanov Janez dvigne roko: »Prosim, gospod učitelj, kdaj bomo imeli počitnice?« Učinkovito Gospodična Brenta pride v trgovino za pisalne potrebščine in zahteva svinčnik. »Mehkega ali trdega?« jo vpraša prodajalka. ►Trdega,« odgovori gospodična Brenta, :opomine bom pisala.« Logika ■Mn ta nesramnež mi je dejal, da govorim logično.« »Kaj pa pomeni la beseda?« »Ne vem, a za vsak primer sem mu priinaznl zaušnico.« Beračevo maščevanje »Gospa, če mi ne boste ničesar dali, vas bom priporočil svojim tovarišem.« Med prijateljicami »Snoči sem dejala Ivanu, da ga ne maram več videti.« »In kaj je storil?« »Luč je utrnil.« Nič čudnega »Vidiš, tisti mož že deset minut išče bankovec za petdeset lir.« »Kako pa to veš?« »Ker sem bankovec jaz našel.« Napak ga je razumel »Gospod lekarnar, rad bi prašek ta stenice.« »Za koliko?« »Ne veni, jih nisem štel.« Upravičeno usmiljenje Gospod Brilita sreča svojega prijatelja in mu de: »Smiliš se mi, dragi Janez.« »Zakaj?« »Pravkar sem svoji ženi kupil krznen plašč. Rekla je, da ga bo takoj pokazala tvoji ženi.« Pameten mož »Nace, poglej tale krznen plašč. Č,isto zaljubljena sem vanj.« >Nikar ga tako ne glej, sicer bom še ljubosumen.« Tudi rešitev Gospod Piškur pride k odvetniku in mu potoži: »Kaj naj storim? Včeraj sem gledal skozi ključavnico in videl, da sedi moja žena z mojim blagajnikom na kauču in se poljublja z njim.« »Ločite se.« »Ne, tega pa ne.« »Potem odpustite blagajnika.« »Mi še na misel ne pride. Kje bom pa dobil drugega, ki bi bil tako sposoben?« »Potem vam pri najboljši volji ne morem svetovati.« Gospod Piškur nekaj časa premišlja, potem pa vzradoščeno vzklikne: »Veste, kaj bom naredil? Kmič bom prodal.« Škotska Dva stara prijatelja se po dolgem času srečata na cesti. »Pet let se že nisva videla,« *e razveseli prvi. »To svidenje morava zaliti.« »Velja,« pravi drugi, »alj opozoriti te moram, da sem najin zadnji zapitek jaz plačal.« &DAMOVG DREVO PRIPOVEDKA ZA ODRASLE Ljubi Bog je sedel na debelem, belem oblačku in plul proti zemlji, da bi šel k Adamu v vas. Ko ga je bil namreč ustvaril, ga je nalašč nekaj časa pustil samega, da bi se samostojno razvijal in se sam prilagodil rodu, ki ga je Bog zanj določil. Zdaj je bil pa že čas, da ga obišče; ljubi Bog se je veselil, meneč, da bo našel Adama zadovoljnega in srečnega v vrtu, ki je bilo njegovo bivališče. Adam pa ni bil videti prav nič srečen. Zamišljen je sedel pod nekim velikim drevesom in tako mrko gledal predse, da se je ljubi Bog takoj pokazal in ga zaskrbljeno vprašal: »Kaj vidim, Adam? Zakaj si tako žalosten? Kaj te teži, da se ne sprehajaš neskrbno po svojem vrtu in ne veseliš življenja? Mar nisi srečen?« Adam se je zganil, saj je nehote začutil upravičeni očitek v božjem glasu. Osramočeno je zajecljal: »Odpusti mi. Gospod! Seveda sem srečen v tem čudovitem vrtu in srečen sem, ker si prišel k meni, saj ti zdaj vsaj lahko povem, kaj me jezi in mi kvari dobro voljo. Nekaj neznatnega je, Gospod, in prav za prav bi m« moralo biti sram, da sem tako malenkosten in siten, toda mogoče mi boš vseeno pomagal. Ali vidiš tista drevesa tam. o Gospod? Ta so, ki me jeze. Že njih velikost in samovšečnost me žalita, toda še vse hujša je njih klepetavost. Ljubi Beg, ne moreš si misliti, kako so klepetava! Samo enkrat si jih oglej in slišal boš, kakšen hrup delajo, če se vjame veter v njih okorne lisle. Rada ga imajo in pravijo, da je njih prijatelj, zakaj neumna so in ne vedo. kakšna skrita moč tiči v njem in da jih lahko podre, če hoče.« In še in še je Adam obtoževal velike, košate breste, rastoče v bližini. Zdeli so se mu poosebljen napuh in razbrzdanost. Bilo je očilno, da so rasla in živela v veri. da so nailepša drevesa božjega vrla, in niti opazila niso, kako okorna so bila. če se je igral veter z njimi, saj so se majale lahko samo n jih krošnje, ker jo bilo njih deblo tako debelo in trdo. »In prav nič se ne znajo obvladovati. Gospod. Jezikava so in predrzna, in ne morem se sprijazniti z njimi. Zalo sem si v mislili sam narisal drevo; opisal ti ga bom, morda boš tako dober, da mi ga boš podaril. Drobno je in ne posebno visoko. Njegovo deblo je prežno in nežno — morda belo... če se bo bližal veter, ga bo oznanjevalo samo z nežnim ječanjem, njegovi majhni, svellozeleni li stiči pa bodo prispevali. Če boš posl« vihar, o, Gospod, in bo hotel zlomit vsa drevesa, se bo pa moje drevi uklonilo, se upognilo in ne bo ponos no in neumno kakor tisti bresti, k jih veter tako zlahka podre. Ali s lahko predstavljaš, kakšno drevo mislim, Gospod?«' 'Seveda,« je odvrnil ljubi Bog in ustvaril brezo. Kakšne čarovnije so pa spet to? , obeh prejšnjih primerih. Treba je le Trenutek potrpite, takoj vam bomo : nekaj spretnosti in dobre volje. razložili. Gre za zelo važen in pereč problem. Koliko naj bo žena mlajša od moža? Gornji obrazec nam to lepo in jasno razloži. Vstavimo za 2 ženo, za M starost moškega in prištejemo 7 let, pa bomo dobili prava leta za ženo. Na primer: mož ima 36 let, koliko let naj ima žena, da se bosta najbolje ujemala? Delimo 36 z dve (= 18) in prištejemo 7. Dobimo 25. Toliko let naj ima žena, ki ima šestintridesetletnega moža. Kaj pa, če žena išče primernega druga in ne ve, katerih let naj bo, da bosta v zakonu posebno lepo har-monirala? Evo vam novega obrazca: M = 22- 14 M je neznanka, ki jo iščemo. 2 je ženina starost. Denimo torej, da ima žena 28 let. Pomnožimo njena leta z dve (= 56) in odštejmo 14. Dobili bomo 42. To je najprimernejša starost moža za osemindvajsetletno ženo. Upajmo, da se bodo zdaj vsi tisti, ki njih leta za las natanko ne ustrezajo gornjim obrazcem, od srca nasmejali in ugotovili, da je teorija eno, praksa pa drugo. Res je treba priznati, de v lem primeru izjeme skoraj prav tako drže kakor pravilo, vendar ne bo odveč, če pripomnimo vseeno nekaj besed o tem, kaj pravi znanost glede razlike v letih med možem in ženo. Vendar tudi tukaj ne smemo zaiti v skrajnost. Nekako neprijetni so zakoni, kjer je mož dvakrat toliko star kakor žena, da se zdi žena njegova hči. Takšni zakoni glede na rod niso vselej priporočljivi. Tako znanost, tako teorija. Priznati moramo, da je marsikateri pomislek znanstvenikov tehten in upoštevanja vreden. Pripomniti moramo pa tudi, da v zakonu ne gre samo za znanstvene ugotovitve, za fiziološki razvoj in podobno. Če imata oba zakonca dobro voljo, da bosta drug z drugim harmonirala, da bosta svoji deci ustvarila srečen domek, ju tudi razlika v letih ne bo tako zelo motila, da bi mogla skaliti njuno srečo. Kdor pa še ni vezan in si še lahko po mili volji izbira, bo morda prav storil, če bo upošteval tudi teh nekaj pomislekov in se naposled — po srcu oženil. (n) m » » NAS NAGRADNI NATECAI Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispeTvek. objavljen v lei rubriki, plačamo 10 lir Guljaž iz kunca Potrebujemo: kunčje meso, 10 dkg , maščobe. 1/s kg čebule, korenino ko-Ni vseeno, kakšna le ta razlika. I renja in petršilja, 3 dkg moke, pa-Pravilo, ki se je tudi v življenju izka- priko, česen, kumino. sol,_ paradižnik zalo za pravilno uči, da je vsekako 'P kis. Na masti zarumeni čebulo, pri- dobro, če ie mož starejši od žene. To “JL"? ,v'';clc k°lf zrezano meso. o .ostrgano korenino korerua in petrsilia se posebno odraza pozneje v zakonu. ;n p^aži, da se sok posuši. Dodaj se-Ge imata zakonca vec otrok Duševne | sekljano kumino, česen in paradižnik. in telesne okoliščine pri moškem in zalij in praži še tako dolgo, dokler ženski, pogoji staranja in njega posle- j se meso ne zmehča. Ko ie meso dice, razne biološke funkcije, vse to lepše harmonira v zakonu k:er je mož dokaj starejši od žene Zenska je namreč prej kakor moški za očetovstvo razvita za materinstvo in zakon, la sposobnost pa pri njej tudi prej ugasne. 2animivo je tudi, da ženske v klimakteriju dožive znatne izpremembe v značaju. Malt, ki je bila prej stroga in dosledna, poslane tedaj popustljiva in neuravnovešena. Če je mož še mlad — morda mlajši od nje ■— navadno nima potrebne energije, da bi vzel ,vzgojo v svoje roke', in otroci prav v tistih letih, ko najbolj potrebujejo dosledne vzgoje, nimajo v starših prave opore. Marsikatera mati, ki je svoje otroke dosledno in pravilno vzgajala, kot babica vnučke razvaja in tako napak ! P)ce kuhaj v slani vodi 5 do 7 minut. . . . - liti nonnri it rioon /m nn ca mehko in sok posušen, potresi z moko. prepraži, osoli, okisaj in prevri. M. |„ Bežiqrad Kašnati žganci V 3/i litra slane vode kuhni 'A hira v toph vodi oprane kaše toliko časa. da kaša vso vodo popije. Nato dobro premešaj in postavi na hladno za 10 minut. 2qance zdrobi nato v skledo, lih zabeli in postavi s solato na mizo. K. T. Špinačne torbice 30dkg krompirja skuhaj in pretlači, dodaj 15dkg moke. 1 jajce in sol ter zamesi iz tega rahlo testo. To testo potem razvaljaj in razreži na kvadrate, ki i h nadevaš z ohlajenim špinačnim nadevom; zdai jih znam tako, da nastanejo iz. njih trikotniki, ki iih na robovih stisneš in obrežeš. Te tof; vzgaja, da bi se bila pred tridesetimi leti prav gotovo sama zgrozila ob takšni vzgoji svojih otrok. 2enska je razen tega prej duševno in telesno zrela z a zakon. Moški je za zakonsko življenje sposoben šele tedaj, ko je zmožen očetovstva, to e pa vsekako nekaj pozneje kakor pri ženski zmožnosti materinstva. Narobe pa njegova plodilna moč tudi pozneje ugasne. Kajpak to še ne pomeni, da je zakon, kjer je razlika v letih teoretično jih poberi iz vode, počakai, da se dodobra odcedijo, in zabeli s čebulico. ki si io prepražila na maščobi Nadev: ‘A kg špinače skuhaj v slani vodi, odcedi in dobro sesekljaj. Naredi prežganie iz 1 dkg presnega ma- dl trije mooeli so risam izrecno za »Družinski tednik« in niso bili 6e objavljeni.) Zdaj, ko stanovanja niso več tako topla in varčujemo s kurjavo, si moramo omisliti posebno tople domače halig-dopetače. Evo vam iih na naši sliki: prva obleka ie temnomodra s pošivki iz svile. Od bokov navzdol je zelo nagubana in ima velik okrogel ovratnik. — Druqa je iz vzorčaste volne, prešite proge so pa iz istega blaga, samo narobe. Tretja halja ie temnorjava in zelo zvončasta. Pas je precej širok, prav tako tudi rokavi. Ilaruimo $e ozeblin! Vlaga, pomanjkljivo kurjenje, mraz in zrahliano človeško zdravje ustvarijo primerne pogoje, da se prično delati ozebline, da nem razpokajo roke in ustnice, da se nam zanohta, in kar ie podobnih nenevarnih, toda zoprnih nadlog. Vendar je precej načinov, kako sc ozeblinam izoqnemo, pa tudi. kako jih ozdravimo. Ozebline niso dedne, toda dokazano ie, da imajo člani iste družine isto nagnjenje k ozeblinam, naibrže zaradi podobnega . sestava kože. Otroci hitreje ozebejo kakor odrasli, predvsem v roke, noge, v nos in ušesa. Ozebline na ušesih so najbolj boleče. Ce nameravamo ozeblino preprečiti, se moramo najprej prepričati prava, nedvomno srečen, tisti pa, kjer j plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko ta razlika po gornjem računu ne bi : takoj po objavi v naši upravi. Po ustrezala, že vnaprej obsojen, da bo P°šti pošiljamo šele takrat, ko sc nesrečen. Vse je odvisno od telesno- . nabere vec taksnih nakazil — Pri- , v , , * snpvkf* naslnvrfp na llr#vini«T’ duševnega odnosa med možem m zeno Duh še zmerom vlada nad nagonom in telesnostjo, ljubezen nad strogimi računi. Opozoriti je pa treba ljudi, ki se nameravajo poročiti, da ne smejo gledati na razliko v letih samo, dokler so mladi. Tri možnosti so dane: 1. žena je približno toliko stara kakor mož; 2. žena je starejša od moža; 3. žena je mlajša od moža. Oglejmo si po-bliže sleherno teh možnosti.' Če sta zakonca istih let, se pokaže razlika v letih šele pozneje, čez deset, petnajst let. Petinštiridesetletna žena in petintridesetletni mož se vse drugače razlikujeta kakor dvajsetletna nevesta in dvajsetletni ženin. 2daj nista več istih let, ne na zunaj ne v duši, saj čeprav je število let pri obeh isto, nista oba enako telesno in duševno zrela. Vendar so ti zakoni po navadi še dokaj srečni, posebno če se žena ne zanemari in če tudi duševno doživi razvoj v nesebičnega človeka, ki mu je sreča družine prva dolžnost. Težišče odgovornosti v zakonu pa nehote ostane na ženi. Posebno kočljiva je sklenitev zakona, če je žena starejša od moža. To kočljivost pa nekoliko omili okoliščina, da se po navadi poročita v takšnem primeru dva človeka, oba že nekoliko starejša, ustaljena in zrela. V takšnih zakonih se po navadi rode edinci, kar prav tako ni priporočljivo. 2ena mora biti izredno pazljiva, taktna in spretna, če naj premosti tudi v poznejših letih vse težave v zakonu in ne zaostane duševno in telesno za sv o jim možem, ki je v cvetu let tedaj, ko se ona že bliža jeseni. Oglejmo si pa še tretji, Idealni primer, ko je žena nekaj mlajša od moža Nihče pač ne more trditi, da je to tudi že pogoj za srečno družinsko in zrkonsko življenje, toda pot je nakazana in tudi m tako strma kakor v sla ali olja m 2 dkg moke ter qa malo >^šen ie naš krvni obtok. Brž ko za-- - - čutimo, kako nas zbada v prstih rok ali nog, storimo nekaj takšneqa, da se bomo ogreli. Zdrgnimo pošteno roke in noge. gibajmo se. ali naredimo nekaj telovadniii vaj, ki bodo kri po žilah hitreje pognale. Kajpak imamo nekaj izvrstnih zdravil za ozebline, vendar je pametnejše, če se ozeblinam že vnaprej izognemo. Kaj noj torej stori človek, živeč v takšnih okoliščinah, da mimogrede ozebe? Za ljudi z zdravo, debelo poltjo na rokah in noqah ie dovoli, da si noge in roke v mrzlem zimskem času enkrat na dan umijejo s slano vodo, in sicer vmešamo 20 dek soli na razredči z vodo. v kateri si preje kuhala špinačo. Nato začini to zmes še z 1 dkg nastrgane čebule ali strtega česna in še nekaj časa duši. P. A. * Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«. spevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, poštni predal 253. liter vode. Ko se brišemo, zdrgnemo noge in roke tako močno, da so vroče in jih do dobrega obrišemo. Zelo priporočljivo je tudi, če si ušesa, nos, prste na rokah in nogah enkrat na dan dobro vtremo s tole tekočino: 2 jedilni žlici 90 odsiotneqa alkohola in 6 jedilnih žlic alicerina pošteno zmešamo. Ta tekočina je tudi izvrstno zdravilo za razpokane roke in ustnice. Ce imamo že zastarane in nekoliko zazdravljene ozebline, ki se vsako iesen vračajo z neprijetno, skelečo srbečico, urn skušajmo biti kos s kopelmi za ozebline. Tekočina za kopel ie sicer precej draga, toda pripomniti moramo, da ozebline po teh kopelih že v nekaj dneh izginejo in se pozneje ne pokažejo več. Pač pa ta kopel prav nič ne pomaqa pri svežih, zelo hudih in zelo vnetih ozeblinah. Kopel: kupimo pol kile hrastovega lubja, 50 gr galuna in pol kile rdečega vina. Stresimo lubje v vino in pustimo, da vino tako dolgo vre. da ostane samo še tretjina prvotne količine. Zdaj dodajmo aalun in zmešajmo. Umiimo si s to tekočino ozebline dvakrat do trikrat na dan. Kadar so pa ozebline zelo hude in vnete, si pomagamo s škrobovimi obkladki, ki jih takole pripravimo: v 100 qramih mrzle vode počasi raztopimo 30 gramov škroba. Zdai zavremo 100 gramov čiste vode in dolijemo mešanici s škrobom. Dolivamo počasi in mešamo, da se naredi ne- kakšna žolica. To žolico stisnemo mc d dve platneni krpi in položimo kot obkladek na ozebline. Na Kmetih zdravijo hude ozebline, posebno na nosu in ušesih, s svežim belim kravjim sirom, ki se naredi, če se mleko zasiri. Pravijo, da li obkladki še tako hude ozebline prav kmalu čisto zacelijo. Nekateri ljudje mnogo oretrpe zaradi razpokanih rok. Polt nam razpoka samo, če učinkuje mraz na mokro kožo. Prav zato imamo največ razpokane kože na rokah in na ust-nicahv pa pod nosom, povsod, kjer le koža pozimi večkrat vlažna. Ce hočemo torej preprečiti razpo-kanie koze. moramo skrbeti, da imamo pozimi obraz in roke lepo suhe. Mnogo je ljudi, ki si nikoli pošteno ne obrišeio rok. tako da ostanejo zmerom nekoliko vlažne. Najbolje si osušimo roke in obraz, če si iih zdrgnemo z otrobi, ker popijejo vlaqo in kožo čisto osuše. Kajpak si pa do suhega obrišemo kožo lahko tudi z brisačo, če smo le dovolj pazljivi in potrpežljivi. Ce pa zunaj sneži in imamo nahod, si moramo kožo na obrazu zavarovati proti mrazu z raznimi pripomočki, na primer z zgoraj opisano tekočino iz alkohola in glicerina ali pa z vazelino. Za razpokane ustnice je por sebno priporočljivo kakaovo maslo, ki ga dobimo v lekarni. Ce se nam le pa že naredil ,ocvirk‘, aa vsak večer namažimo s cinkovim mazilom in kmaju bo izainil. „ Marsikdo je že stokal in vzdihoval, ce.se mu ie sredi zime zanohtalo. Kai storiti? Predvsem pazimo, da ne bomo z rokami segli na toplo, ifh greli pri peči ali celo vtikali v toplo vodo. Tisti trenutek je res prijetno, toda takšno .odnohtanie' nam nakoplje prelepe ozebline. Ce se nam zanohta. si zdrgnimo roke s snegom — nič hudega, če nam pri tem siliio solze v oči! — ali pa pustimo, da teče čeznje mrzla voda. Kmalu se nam bodo roke ogrele in brez škode se nam bo .odnohtalo*. MLADA Mladost ie stanje, ki nikakor ni vezano samo na leta in zunanjost. So ljudje, ki se stari rode. so pa tudi takšni, ki se pri šestdesetih letih še zmerom počutijo mladi, mlado mislijo, mlado žive To so ljudje z notranjo, duševno mladostjo, ki sije iz njih: izraža se v načinu njihovega mišljenja, govorjenja in nastopa. To so liudie. mladi po .božji volji*. Ni jih mogoče posnemati, ker bi bili smešni, če bi se lovili z mladostjo, kjer je ni. Morda ste v tistih letih, ko mladost tone m se bližate dobi zrelosti. Ne bojte se je. Za pomludjo mora priti poletje, za poletjem iesen. Morda v poletni pripeki žalujemo za svežo, svetlozeleno pomladjo, toda ko nam zlata jesen nakloni svoje zrele sadove, iih s hvaležnostjo sprejmemo. Storimo tako tudi z našimi leti. Gotovo \as pa vendar na tihem zanima ali imate ščepec .duševne mladosti*, tiste božie iskre, ki tako oplemeniti m pomladi žensko Evo vam nekaj preizkušeni ki boste ob njih sami spoznali, ali ste res še mladi ali nič več. Mladi ste še, če... 1. ...vsak dan pojeste zavitev sladkorčkov (kajpak, če jih imate); 2. „.se vam zdi, da ie lepo mlad umreti, ker doživi v mladosti človek najlepši del svojega življenja; 3. ...se ne bi zadovoljili z življenjem svojih staršev: 4. ...imate radi dosti in poceni oblek; 5. ...radi jeste sladoled; b. ...živite v veri, du vas starši ne razumejo; 7. ...mislite, da bi bil diplomat krasen zakonski mož, ker bi z niim lahko potovali iz prestolnice v prestolnico; 8. ...imate radi knjiqe, filme in drame. kjer se lahko do solz raznežite; 9. ...ste ponosni, ko stopite iz trgovine, obloženi z zavitki; 10. ...mislite, da ie najhuiše, če vas na cesti nihče ne opazi; 11. ...rodi hodite v restavracije, ker ie tam za vas mnogo zanimivih ljudi; 12. ...moškega najprej pogledate v oči; 13. ...imate rajši, da moški občudujejo vaš razum kakor vašo zunanjost; 14. ...si želite imeti prijatelje na vseh štirih koncih sveta; 15. ...tožile, da prespite pol življenja; 16. ...sovražite ljudi, ki qovore samo o jedači; 17. ...imate radi poskočne plese in hitra vozila. Mani mladi ste pa, če... 1. ...pravite, da so sladkorčki kvarni za zobe — pa iih vseeno jeste; 2. ...živite v prepričanju, da ima vsaka življenjska doba svoie čare: 3. ...si želite, da bi bilo vaše življenje podobno mirnemu življenju vaših staršev; 4. ...imate radi nekaj^ izbranih oblek, sešitih pri slovitih šiviljah- 5. ...ne jeste sladoleda, boječ se, da bi škodoval želodcu; 6. ...živite v veri, da boste prav dobro razumeli svoio deco; 7. ...sc zavedate, du mora diplomat boli misliti na svoie delo kakor nu svojo ženo; 8. ...imate radi romane, filme in komedije. pri katerih se do solz nasmejete; 9. ...ste ponosni, če vam v trgovinah narede kar najmanjše zavitke, ki jih po cesti lahko nosite kar najbolj neopazno; 10. ...se vam zdi, da ie zelo neprijetno, če vas moški na cesti oqledu-leio; 11. ...radi hodite v restavracije, da vam ni treba doma kuhati; 12. ...moškeqa najprej poqledate v roke; 13. ...imate rajši, da moški cenijo vašo zunanjost kakor vaš razum; „ 14. ...ste prepričani, da ie boljše, ce imate prijatelje v bližini; 15. ...se zavedate, da ure spania nikoli niso izgubljene- 16. ...pri jedi qovorite samo o jedači (za današnji cas seveda to ne velja); 17. ...imate radi mirne plese in počasna vozila. V vsaki življenjski dobi ste pa mladi, če... 1. ...se radi selite; 2. ...vsako leto enkrat očistite luso vseh nepotrebnih papirjev, ostankov, jspominčkov* in drugih nepotrebnih drobnjarii; 3. ...ljubite igro narave: nevihto, viharje. snežni metež in podobno: 4. ...se ne oklepate svoie službe z mislijo, da nikoli ne boste moqh druge dobiti: 5. ...vas vse novice živo zanimajo; 6. ...nehote mislite v družbi ljudi istih let. kakor ste vi: »Čudno, v družbi starejših ljudi se nič kaj dobro ne počutim.« . 7. ...se nehote vprašujete v družbi ljudi, mlajših od vas: »Bogve zakaj se me ne upajo tikali?« 8. ...vas ne vznemirja misel na starost; , . . ,. 9. ...ne znate izkoristiti izkušeni, ki ste si jih v življenju že nabran: 10. ...še zmerom po desetih letih zakona, obožujete svojega moza. Najprej opazujte, nato sodite! Koristno in pripravno ie. če vsaj delno poznaš značaj in mišljenje človeka, ki si z njim v trgovskih zvezali. Zato si najprej ooleite pisalno mizo gospoda ali gospe, kjer si po trgovskih opravkih, in šele noto sklepajte in sodite o njegovih ali njenih navadan, temperamentu in značaju. Prvi poqled: Ce ie na mizi več obtežilcev za pisma, pomeni to. da lastnik pisalne mize nima točnega Pregle da nad svojimi papirji in da ie malenkosten. Fotografije na pisalni mizi ne iz-daja>o samo čustvenosti, temveč tudi ramen, da bi lastnik prepletel svoie zasebno življenje s trgovskim. Drobniarije: uporaba črnega črnila kaže dobre namene, modrega črnila srečijo sozvočje razuma in čustva, vijoličastega črnila impulzivnost in nagnienie k jezljivosti, uporaba rdečega črnita pa želio po moči m oo-spodovanju. Radirka, obrabljena na vseh štirih voaaiih. priča o pomanjkanju potrpežljivosti in vztrajnosti, radirka, narezana z nožem, pa popolno pomanjkanje čuta za praktičnost in varčnost. Na obeh straneh ošiljeni svinčnik pomeni: izrazita skrb za bodočnost; ogrizen svinčnik: neodločen značaj; prelomljen svinčnik: jeznoritost. Napo! pokajene ciqarete, raztresene ob robu pepelnika, pomenijo: raztresenost; do konca pokajene, v pepelniku utrjene cigarete pa pomenijo: obvladanje, značaj, ki se zna hitro odločiti. In zdaj še h košu za papir: izrabljeni papir v košu ni ne strgan ne zmečkan: koncentracija, obvladanje: raztrgan papir: odkritost, korektnost v trgovskem življenju. Na drobno raztrgan papir: nezaupljivost. Iz otroških ustk Znamenje časa: Naš mali mož — štiri leta ima in lurček mu ie ime — gre s teto na izprehod. Hladen, toda sončen jesenski dan ie. tla pokriva prva zmrzal. Po cesti pripelje jezdec konja, vsega odetega v nalašč zanj prikrojeno odejo, tako da se mu vidijo samo oči in ušesa. Mali strmi v nenavadno žival, nato pa resno vpraša: »Kajne, tetka, to ie pa zatemnjeni kom?« Molilni anqel varuh: Urška bi morala z babico moliti večerno molitev. Urška ic pa zaspana in ne mara molit. »O, danes ponoči pa pri tvoji posteljici ne bo anacla varuha.« jo karu babica. Nato Urška: »Saj ie vseeno, vsaj ne bo s perutnicami mahal in me motil « Tenčica: Mihec sreča na cesti gospo, odeto v tenčico. »Mama. ah ta gospa skozi sito govori?« vpraša deček začudeno. Za kaj gre: Petrček pride ves razgret domov iz otroškega vrtca, kjer le preživel prvi dan. »Pomisli, očka,« pripoveduje očetu, »vse dopoldne smo hodih okrog, pa v nobeno gostilno nismo šli.« Narobe svet: Neko nitro v maju leži na polju sneg. Mimogrede pravi oče svoji petletni hčerki: »Narobe svet! Spomladi sneži, pozimi pa ni snega « Mala modro prikima »Inko, kajne, kakor tista dva psa.« Ko jo oče vpraša, kaj je mislila, pojasni: »Veš. včeraj sem videla d\a osa. enega majhnega z velikim repom in enega velikeqa z majhnim repom.« Božja logika: lanezek si ogleduje sliko s cvetočo črešnjo m vpraša očeta, ali je na drevesu sneg. Oče mu pojasni, da kaže slika cvetoče drevo, in hoteč ga naučiti logičnega mišljenja, ga opozori, da tu moral bili sneg tudi na travi, če bj bil na drevesu. Nakar mali: »To pa liubi Bog stori, kakor hoče.« Uerausgeber; K. Bratuša, Journalist; verantwortllcher Redakteur: II. Kern, Joumalist; Druckerei: Merkur, A. G. In Ljubljana; fiir rile Drurkerei verantwortlich; D. Mihalek — alte in Ljubljana. — Izilaju JS. Bratuša, novinar; odgovarla H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja D. Mihalek — vsi v Ljubljani.