d
27 XI. 1929
_____
LETO 42
ŠTEV. 48, MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI, DNE 27. NOVEMBRA 1929
Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka t Din. V inseratnem tleln vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja rsako sredo, bpisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Ob koncu oblastnih samouprav.
h.
Zadnjič smo poročali o uspešnem delu ljubljanske, danes naj se ozremo vsaj v glavnih potezah na lepe uspehe mariborske oblastne samouprave.
Cestna dela.
Oblastna samouprava si je bila v sve-sti svoje naloge, kar se tiče cest v oblasti, ter je že v proračunu 2 meseca julija 1927 določila vsoto okoli 2 milijona dinarjev za javna dela, okrajne ceste, popravila in izgraditev novih cest, popravila mostov in za podporo občinskih cest. Ta vsota je sorazmerno rastla. Treba je ugotoviti, da je oblastna samouprava za vsa ta cestna dela tekom svojega delovanja izdala okoli 20 milijonov dinarjev.
V teku so naslednja cestna dela: valjanje oblastne ceste Pesnica—Sv. Lenart in oblastne ceste Šmartno ob Paki—Nazarje; zgradbe novih cest Sv. Benedikt—Ščav-nica—Lomanoše, Turnišče—Radmožanci v Slov. krajini, Sava—Rucmanci (okraj Ormož), Lesično—-Sv. Urban, Belo pri Šmarju—Zibika, Sv. Jernej pri Ločah—Ličenca, Polzela—Sv. Andraž—Velenje, Stoprce pri Rogatcu—Čermožiše, Ivanjkovci—Svetinje. Jurjovci—Stogovci pri Majšperku; preložitev' okrajne ceste Središče—Ljutomer čez Staro goro; zgradba betonskega mostu čez Hudinjo v Celju v tiru okrajne ceste Celje —Teharje.
Vodnal dela.
Oblastna samouprava je poklanjala veliko pozornost ogromni škodi, ki jo povzročajo poplave rek in potokov, kakor tudi hudourniki. Oblastni odbor se je takoj odločil pričeti z uspešnim urejevanjem teh rek in potokov ter je določil program, W ga je nameraval izvršiti tekom 5 let. Izvršil je regulacijska dela na Pesnici pri Moškanjcih, Meži pri Prevaljah, Žičnici pri Špitaliču in Žičah, Ternavi v Medjimurju, Radmožanskem potoku v Prekmurju, na Mislinji, Hudinji, Bolski, Libenici, Dravi, Savinji, Ledavi, na potoku Črnec, Limbu-skem potoku, na Voglajni, Koprivnici, Muri v Prekmurju, Dravinji pri Stogovcih pri Majšperku, na Rogoznici; nadalje še ta tlela: zgradba hudournikov v Zgornji Savinjski dolini nad Solčavo, drenažna delr .
(odvajanje vode) v Gradiški pri Kungoti, zgradba vodovoda v Mariji v Puščavi.
Za regulacijo rek in potokov, za melioracije, za sanacije plazov, za vodovode, hudournike, podporo za razne nezgode po poplavi je oblastna samouprava potrošila:
Leta 1927 ..... 907.743.31 Din
Leta 1928 ..... 3,500.714.77 Din
Leta 1929 ..... 1,485.200.55 Din
Skupaj . . . 5,893.649.63 Din
Zdravstvo.
Oblastna samouprava je plačevala iz svojih sredstev plačo -67 okrožnim zdravnikom in namestnikom. Imela je pod svojim nadzorstvom šest javnih in tri zasebne bolnice ter dve oblastni in eno zasebno hiralnico. Vsi zavodi so prejemali od oblastne samouprave mesečno podporo na račun oskrbnih stroškov za siromašne bolnike.
V	posameznih zavodih so se izvršila večja in manjša gradbena dela in poprave. Tako v splošni bolnici v Mariboru: kužni oddelek se je povečal na trikratno velikost in uredil se je porodniški oddelek v bivšem mariborskem sanatoriju, ki je bil na-kupljen v to svrho.
V	javni bolnici v Celju: gradi se nov oddelek za ženske bolezni s porodnišnico, povečal se bo tudi kužni oddelek.
V	javni bolnici v Slovenjgradcu se bo zgradilo novo upravno poslopje s stanovanji za posvetno pogodbeno osobje, pisarno in parno pekarno ter nova bolniška kapelica, vrši se prezidava prostorov za povečanje operacijske dvorane in napeljuje se nova centralna kurjava.
V	javni bolriici ter hiralnici v Ptuju se je uredila nova centralna kurjava.
V	hiralnici v Vojniku se je zgradilo novo gospodarsko poslopje.
Skrb za kmetijsko izobrazbo.
Oblastni odbor je organiziral številne tečaje za učitelje in učiteljice kmetijsko-na-daljevalnih šol. Ti tečaji so se vršili na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, na kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici in v zavodu šolskih sester v Mariboru. Vsi ti tečaji so bili dobro obiskani in ie ob-
lastna samouprava izdala za organizacijo teh tečajev 45.000 Din.
V letu 1928-29 je oblast organizirala nadalje kmetske šole za fante. Teh šol je bilo 24, ki jih je obiskovalo 511 učencev, povprečno 21 na šolo. Povprečna starost učencev je bila od 17. do 30. leta, obiskovali pa so šolo tudi možje v zrelejši dobi, nekateri so bili staia celo do 70 let. Na teh šolah je učilo 67 rednih in 17 izrednih učnih moči. Izdatki oblastne samouprave za te šole so znašali 57.000 Din.
Veliko korist so prinesle tudi gospodinjske šole, ki jih je organizirala oblast. Teh je bilo 18 in sicer 13 za kmetska dekleta in pet za delavska dekleta. Učenk je bilo na teh šolah 253, v starosti od 18 do 28 let. Število učnih'moči pa 51 rednih in devet izrednih. Za te šole je izdala oblast 80.000 Din. Oblast pa je skrbela tudi za učne pripomočke teh šol in izdala tudi dve učni knjigi: Tloznanstvo in Kmetijsko knjigovodstvo.
Zelo pia je skrbela oblast tudi za obrtno nadaljevalno šolstvo. Obrtno nadaljevalnih šol je bilo 35, dalje 7 trgovsko nadaljevalnih in dve gostilničarski nadaljevalni. Za vse te nadaljevalne šole je izdala oblast 93.600 Din podpore.
Skrb za povzdigo kmetijstva.
Posebno skrb je oblastni odbor posvečal napredku kmetijstva. Na vseh poljih kmetijstva se je poznala njegova skrbna roka in povsod so oblastna sredstva skrbela, da se je kmetijstvo v mariborski oblasti dvignilo.
Navesti hočemo samo nekaj številk:
Oblastna samouprava v Mariboru je podprla s 50 odstotnimi prispevki v času 1928-29 nabavo raznih strojev in izdala v ta namen za: razmetalo gnojil 3000 Din; gnojnične sesalke 50.000 Din; travniške brane 30.000 Din; trijerji 130.000 Din; se-jalne stroje 60 tisoč dinarjev; mlattlnice 20.000 Din.
Posebej še za vinarstvo:
Za škropilnike 14.000 Din; strokovni tečaji 61.010 Din; vinske razstave 13.000 dinarjev; pobijanje šmarnice, prispevki za dobavo trsja 47.294 Din; vrbogojstvo in ple-tarstvo 16.553 Din.
Za sadjarstvo je izdala oblast za nabave sadnih mlinov 1500 Din, sadnih stiskalnic 50.000 Din in za škropilnice 92.540 dinarjev.
D O M O L I U B	a«"* is. _
• i ■■ - ■ ■■	T
KAJ I I	NOVEGA
—————""HHfinii——n--------——~»—»—n—
Novice Iz Beograda.
Zakon o nadzorstvu izvoznih pridelkov, iakon o ustanovitvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in zakon o prometu in nadzorstvu nad strupi je podpisal Nj. Vel. kralj. Prvi zakon se tiče nadzorstva poljedelskih pridelkov, namenjenih izvozu v tuje države, drugi bo skrbel za razvoj naše zunanje trgovine, zlasti za naš izvoz, tretji zakon pa urejuje promet in nadzorstvo nad uspavalnimi sredstvi in strupi (opij, morfij, kokain itd.).
Pretekli teden na predlog gozdarskega in rudarskega ministrstva
je predsedstvo vlade odobrilo pogodbo
med državnim premogovnikom Velenje in Kranjskimi deželnimi elektrarnami
za izključno dobavo in predelavo električnega toka iz omenjenega premogovnika. Kranjske deželne elektrarne so se med drugim zavezale, da prevzamejo za dobo 50 let ves tok iz električne centralo v Velenju in da prično takoj z zgradbo daljnovodov, ki bodo potekali iz Velenja po Savinjski dolini ob obljudenih vaseh in trgih do Domžal, ter proti Gorenjski, kjer se bodo spojili z obstoječimi električnimi napravami Kranjske deželne elektrarne na Završnici, ki tudi že razpolaga z 2000. Na ta način bo naše ozemlje prepreženo po električni mreži, iz katere bodo črpali ceno električno moč kmetje, obrtniki in industrijalci, razsvetljavo pa celokupno prebivalstvo. — Predmetna pogodba je zelo važen usp6h sedanjega rudarskega in gozdarskega ministrstva.
Pretekli teden je bil potrjen tudi takozvani
konkurzni zakon
po katerem bo skrajšano konkiirzno postopanje. Predvidene so potrebne zaščitne odredbe zoper zlorabo od strani brezvestnih dolžnikov. Poravnava se bo dovolila samo poštenemu dolžniku in to samo dotične mu, ki bo ponudil upnikom vsaj 40 odstotkov njihovih zahtev. Poostreni so pogoji, pod katerimi se lahko otvori postopanje izven kcnkurzne obravnave. V bodoče bo skoraj nemogoče, da bi brezvesten trgovec ali kdo drugi otvoril konkurz zato, da bi na škodo upnikov v resnici postal še premožnejši kot je bil pred konkurzom.
Potrebna beseda.
Prva nedelja v novembru je bila v dunajski škofiji proglašena za nedeljo tiska. Škofijski list je razglasil: »Namen in cilj nedelje tiska je, da se verno ljudstvo točno pouči o pomenu in vrednosti katoliškega časopisja tako dnevnikov, kakor tednikov in mesečnikov. V ta namen naj se vrši v cerkvah posebna pridiga in po možnosti tudi posebno zborovanje, kjer naj se odločno poudarja, da je katoličan pred Bogom in svojo vestjo dolžan nasprotno časopisje odstraniti iz krščanske družine, obenem pa naročiti in citati katoliško časopisje.«
Za tm M nem so lian Kap m
najbolj kratkočasili. Iz&li do zda] 3 zveiki po
Din IS - v Cirilov-I tiskarni Maribor.
*---
Ta številka je zadnja, ki jo pošljemo tistim, hi še niso kljub pismenemu opominu naročnine poravnali do konca tega leta.
d Slovenski misijonarji gospodje Stanko Podržaj, France Drobnič in Ivan Udovč so se odpeljali 22. nov. 1929 na misijonsko delo na Kitajsko. Naj jih Gospod spremlja z vsem svojim blagoslovom I
d Hrastnik dobi svojega duhovnika s 1. decembrom in sicer g. Alojzija Žalarja. Maševal bo v dvorani, sv. Rešnje Telo bo shranjeno v zasilni sobici, ki bo kot kapela, sam bo stanoval v sobi bratovske skladnice, Prihodnje leto se bo začela graditi cerkev in sicer lesena, ker je svet pla-zovit in ne bi prenesel težke zidane stavbe. Dosedaj je nabranih okrog 100.000 Din.
d Posle okr. glavarstva za ljubljansko okolico vodi do nadaljnjega inšpektor notranjega ministrstva g. Rudolf Andrejka.
d Novo kapelico z domom za sestre je blagoslovil 21. novembra g. pomožni škof dr. Rožman na Studencu pri Ljubljani. V kapelici, ki ima kor in cerkveno galerijo, je prostora za 300 oseb. V domu je prostora za 3Q sester. Nova kapelica z domom je lep spomenik, ki si ga je postavila bivša oblastna samouprava. Navzočnost g. bana pa je znak, da namerava g. ban blagodejno delo oblastne samouprave nadaljevati in pospeševati.
d Verskega pouka se jim ne zdi škoda. Učenci na meščanski šoli imajo po 30 in več ur tedenskega pouka, kar je gotovo preveč, ker ostane premalo časa za pouk v domači hiši. Ministrstvo namerava število ur nekoliko omejiti, zato so imeli te dni neki meščanskošolski učitelji sestanek in so nekateri predlagali v 3. in 4. razredu mesto dveh samo eno uro tedenskega pouka v verouku. Naravnost neumevno je, kako more učitelj, ki je pedagoško naobra-žen, priti do misli, da svetuje še to malo verskega pouka in verske odgoje krajšati. Kako naj se človek vežba v vestnem izvrševanju dolžnosti do Boga, do sebe, do bližnjega, do bratov, do vladarja, do države? Za to vzgojo ni trdnejših temeljev kot so večnoveljavni zakoni božji. Ker vemo, da so v tem oziru naših misli poleg slovenskega ljudstva tudi graditelji močne Jugoslavije, nas predlogi dotičnlh učiteljev ne vznemirjajo preveč.
d V banovini ne more biti ločenih uradov. Od raznih občinskih uradov bivše mariborske oblasti so prišle v zadnjem času na kraljevo bansko upravo dravske banovine prošnje, da bi dosedanji oblastni uradni aparat v Mariboru deloval v okvirju banske uprave dravske banovine še nadalje. VpraSanje upravnega ustroja je z zakonom o banski upravi za vse in vsakogar končnoveljavno rešeno in je vsako prizadevanje za kako tozadevno izpre-membo brezuspešno. § 33. tega zakona iz-
recno določa, da za posle banovinskoga področja ne sme biti ločenih uradov. Pač pa sme ban za te posle dodeliti občeuprav-nim oblastvom prve stopnje strokovne referente v breme banovinskega proračuna. To zakonito pooblastilo nudi dovoljno jam. stvo za točno in uspešno izvajanje poslov banovinskega področja. Vsaka bojazen glede zapostavljanja izvestnih delov lanskega območja je povsem neosnovana.
d Kje vprašate po hranilnikih? Ob koncu oktobra ze pisal »Domoljub« veliko o varčevanju in posebej o malem varčevanju po prislovici: Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača. Omenjeni so bili tutli mali hranilniki, v katerega se mečejo posamezni dinarji, kadar pač kdo more in ki se odpre potem, ko je poln, v hranilnici s posebnim ključkom. Vsota, ki se je v hranilniku nabrala, se vpiše v hranilno knjižico. Kdor se zanima za take hranilnike, naj stopi k domači hranilnici. Tam ga dobi brž ali pa ga naroče. Ta način malega varčevanja toplo priporočamo.
d Slaven ska banka. Kakor poročajo zagrebški listi, je sedaj urejeno vprašanje poravnalne pristojbine pri Slavenski banki. Zato je sodišče odločilo, da se lahko začne z izplačilom. Pričakovati je že začetkom prihodnjega me3eca prvih izplačil.
d Miklavžev večer! Kdor na predvečer praznika tega dobrotnega svetnika ne bo počastil z obiskom te ali one prireditve, ki se bo vršila pod okriljem njegovega imena, naj sede k radiu. Dobri Miklavž bo pridnim naročnikom natresel vseh dobrot, komarji pa naj se varujejo parkljev!
d 80 km na uro bo vozil brzovlak na progi Vinkovci—Belgrad. Posebni vlak jo pretekli teden prav dobro izvršil tozadevno preizkušnjo.
d Na severni tečaj pojde s Zeppeiinoin. Oblastni zdravnik — fizik v Osjeku dr. Gru-envvald se je nedavno obrnil na voditelja zrakoplova dr. Eckenerja in je prosil, če bi se smel udeležiti v aprilu 1930 potovanja na severni tečaj. Te dni je dobil dr. Gruenvvald od dr. Eckenerja iz Friedrichs-liafena pismo, v katerem se mu sporoča, da naj bo do konca marca 1980 za potovanje pripravljen. Pozvan bo brzojavno, da se udeleži potovanja kot zdravnik.
d Lesni trgovci v Ribnici so prosili, da se postavi na železniški postaji v Ribnici javna telefonska govorilnica, ki naj se zve-že s telefonskim uradom v trgu.
d Obtok bankovcev v Jugoslaviji znaša okrog 5800 milijonov Din, kovinsko kritje pa okrog 400 miljonov dinarjev.
d Žene in dekleta! Skoraj vsak teden priredi naš radio posebej za naše gospodinje in dekleta gospodinjsko uro. Vrši se zopet v petek 6. decembra ob 7 zvečer.
d Velik hrib se pomika v nižavo. Med postajama Dovže in Mialinje na progi Dravograd—Celje se že delj časa pomika velik hrib polagoma v nižavo in ogroža že-
lezniško progo. Nekatere dneve se pomakne ogromna plast hribovitega sveta za 5 do 7 cm dalje v dolino. Vsega skupaj se je hrib v vznožju z železniškim tirom vred pomaknil za dober meter proti vzhodu v nižavo. Železniško osobje, ki oskrbuje in popravlja progo je v velikih skrbeh, kako bi zajezilo plaz in kako bi se mogel kljub premikajočemu se hribu vzdrževati stalen promet, ne da bi prišlo potujoče občinstvo v nevarnost.
d Novo katoliško cerkev hočejo zgraditi v zapadnem delu Zagrebu. Društvo katoliških mož, kateremu načeluje slovenski rojak dr. Jože Marjetič, se je po svojih odposlancih javilo v tej zadevi pri zagrebškem županu dr. Srkulju. Ta je izjavil, da bo občina darovala za zgradbo cerkve potreben svet.
d Od 1. januarja do konca septembra letošnjega leta se je izselilo iz naše države skupno 13.600 ljudi in sicer v Ameriko 8577, v Argentinijo 4501, v Kanado 3625, v Urugvaj 797, v Brazilijo 462, v Čile 184, v Avstralijo 137. Prejšnje leto se je v istem času izselilo 2642 oseb več.
d 5 do 6 kg težko repo so pridelali letos v Sv. Miklavžu pri Ormožu. Res čudno, ko je bilo toliko suše.
d Zimovnik za rečno brodovje. Velike lanske katastrofe na Savi in Donavi so pospešile vprašanje zimovnikov za rečno ladjevje. Letos je prometno ministrstvo pričelo zidati ogromen zimovnik na Donavi, 14 km daleč od Smedereva. Kraj za ta zimovnik se nahaja med nekim otokom in banatsko obalo Donave, pod vasjo Ivanovim. Dolžina tega zimovnika bo znašala pet kilometrov, širina pa 200 m. V njem bo moglo prezimiti vse donavsko trgovsko ladjevje. To bo eden največjih zimovnikov v Jugoslaviji.
d Srbski metropolit v Vršacu — odstavljen. Dositej iz Niša in Irenej iz Novega Sada sta došla v spremstvu inšpektorja cerkvenih fondov llija Dobrovoljaca v Vršac, da v smislu sklepa sv. sinoda izvršita odslovitev metropolita Hilarijona. Do razsodbe bo pravoslavni škof Hilarion zaprt v samostanu Šimatovac, škofijo v Vršacu pa bo vodil škof Irenej iz Novega Sada. Ker pa je škof Hilarion obolel, pojde v samostan šele ko ozdravi.
d Znanilci hude zime. V mostarski okolici so se pojavili volkovi in medvedi, ki hodijo ponoči okoli koč in staj in povzročajo strah med ljudmi in živino.
d Kmet ustanovitelj šole. Lepo in prav nič vsakdanjo slavnost so slavili v srbski vasi Gvozdenovičič. Preprost kmet Milutin Savič je z lastnim denarjem sezidal sredi vasi šolo in jo opremil z najmodernejšimi učnimi pripomočki. Šola odgovarja vsem zdravstvenim zahtevam. Učitelji, ki so prisostvovali otvoritvi, se temu niso mogli dovolj načuditi. Milutin Savič nikakor ni bogat in si je le težko pridobil s trdim delom sredstva za zgradbo nove šole. Zato je nje-
Za Miklavža znižane cene
Najbolj praktična in koristna darila, katera so letos posebno v veliki izbiri pripravljena, dobite za otroke in odrasle za vsako ceno prii F. in I, Go-««ar, »Pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. "glejte si veliko izbiro v naSih povečanih lzlozbahl
gova zasluga vredna še večjega priznanja. Kakor je slavnost potekla skromno in je bilo le malo gostov pri otvoritvi lepe nove šole, tem večji je lahko ponos Milutina Sa-viča in njegove družine nad tem res redkim in osamljenim uspehom.
d Zveza hrvatskih obrtnikov zgradi v Zagrebu dom za oslabele in stare obrtnike.
d Tako je prav. Delavska zbornica v Splitu je po večjih industrijskih krajih Dalmacije priredila tečaje za nepismene. Vpisalo se je 500 pouka željnih delavcev.
d 200 vagonov jugoslovanskih jabolk bi rade dobile razne tvrdke v Holandiji. V Srbski Požegi so holandski kupci že nakupili 50 vagonov jabolk.
d Italijanski konzul je pojasnil. V cav-tatski luki v Dalmaciji se je nedavno mudila neka italijanska torpedovka in je dne 17. novembra zopet odplula. Naslednji dan se je oglasil na županstvu italijanski konzul in pojasnil, zakaj se je ladja mudila v luki. Vzrok, da je bilo — »slabo vreme«.
d Umrl je na Bledu ondotni okrožni zdravnik in saniteni major v p. g. dr. Janko Benedik, dobro znana osebnost na Gorenjskem. Kot zdravnik je bil velik strokovnjak, kot človek izredno blag in uslu--žen. Bolniki so imeli do njega prav posebno zaupanje. Naj mu bo Večni njegov najboljši plačnik, težko prizadeti rodbini pa izrekamo iskreno sožalje.
d Pri Sv. Juriju ob Taboru je preminul biseromaSnfk g. Franc Zdolšek v visoki starosti 85 let Naj počiva v miru!
d Bolgarski komitaši še vedno vznemirjajo naše ljudi pa tudi naš promet ob bolgarski meji. Blizu bolgarske meje so postavili pretekli teden bolgarski komitaši na našo progo štiri peklenske stroje, od katerih sta dva eksplodirala. Lokomotiva ekspresnega vlaka in proga sta bili nekoliko poškodovani. Na bolgarsko stran je zbežala tolpa desetih ljudi.
d Če zaupaš sleparskemu agentu. Nedavno se je bil pojavil v Osjeku neki agent, ki je nabiral delavce za neko podjetje na Nizozemskem. Zbral je 29 delavcev, od katerih je pobral po 100 do 300 Din nekakih pristojbin. Ko so delavci dospeli na Nizozemsko, so zvedeli, da so šli na led navadnemu sleparju. S pomočjo jugoslovanskega konzula so odpotovali v Belgijo, kjer so dobili delo.
d Voz z vsem blagom na mrtvecu. V torek 19. novembra okoli 20 se je vozil s sejma domov trgovec z manufakturo iz
Mokronoga Č r č e k Josip. Pri mokrono-škem pokopališču je zavil voz, zadel ofc nizek mejnik, se prevrnil in pokopal pod seboj Josipa črčka in voznika, posestnika Zupeta iz Slepšeka. Zupet si je odrezal hlače, da se je oprostil. Voz z vsem blagom je ležal na črčku. Konji so stali vpre-ženi mirno, dokler ni ob štirih prišel iz trga trgovec Ziherl. Ta je zaslutil grozno nesrečo in sklical ljudi. Potegnili so izpod voza mrtvega Josipa črčka. Na sencih mu je zijala velika rana, čez grlo ga je prijelo blago in zadušilo. Splošno je vsem žal za vrlega mladeniča, ki je bil veren, lepega obnašanja, zelo priden in varčen.
d Svinja požrla otroku obe roki. V vasi Obrovcu pri Sinju v dalmatinskem Zagorju se je nedavno pripetil strašen dogodek. Neka kmetica je pustila svoje 3 mesečno dete samo v zibelki ter je odšla delat na polje. Otroka pa je našla svinja in mu odgrizla ter požrla obe roki. Otrok je umrl v groznih mukah. Slučajno so prišli mimo hiše sosedje, ki so opazili, kako vlači svinja otroka po hiši. Iztrgali so umirajočega otroka svinji iz zob ter zadevo prijavili orožništvu.
d Možgani so mu izstopili. Dne 18. t. m. so šli trije domačini z Dovjega na Gorenjskem na delo v gozd. Bili so ravno pod skalo vsi trije drug poleg drugega, kar se zasliši od zgoraj ropot. Še predno se zavedo, že leži srednji med njimi, 27 letni neoženjeni Miha Košir z Dovjega št. 61 mrtev na tleh. Od skale se je bil utrgal velik in težak kamen, mu padel na glavo ter mu jo prebil, da so izstopili možgani. Ponesrečenec je bil na mestu mrtev.
d Ko sta jih razgrela vino in žganje. V nedeljo 17. novembra se je v Župelevcu pri Brežicah vršila svatba. Kakor po navadi so se zbrali tudi tu domači fantje in fantje iz bizeljske občine. Tekom večera še ni bilo med fanti nobenega prepira, dasi jih je bilo nad 30 zbranih. Po polnoči pa so bili že precej razgreti od vina in žganja, tako da je malo besednega zbadanja povzročilo krvav obračun. Zadet po težkih udarcih s koli se je zgrudil Franc Kržančič nezavesten na tla.
Pozor, gozdarji in tesači!
Naznanjam, da imam vedno v zalogi najboljša plankaSe in sekire. Pošiljam po pošti, Cena nizka. KRMELJ MATEVŽ - Log, pošta Škofja Loka
Zobni ateltc
losip umni
SC fe preselil - h Sv. Pftra ceste
na nik loSttcvo c. 18
Mik!av2
lahko izbere najrazličnejše OSTANKE po skrajno nizkih cenah, kakor I udi drugo primerno manu-fnkturno bla^o /a svoje obdarovane« pri
Oblačilntci z a Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
Dejanja so bili po očividcih osumljeni trije fantje, od katerih sta dva pobegnila, treije-ga pa so orožniki zaprli. Težko poškodovanega Kržančiča so sicer spravili z vozom v brežiško bolnišnico, vendar je že umrl.
d In vse to radi žganja. Ko so sc na-pili žganja, so se stepli neki fantje v Šen-turski gori, občina Cerklje pri Kranju. Eden je dobil z nožem smrtni sunek v srce, drugi se bori s smrtjo v bolnišnici, po pretepu nepoškodovani pa premišljujejo svoja zla dejanja v zaporu. Doma pa žalost, skrb, sramota ...
d Sam si je sabil žebelj v glavo. Ko je paznik jetnišniee ljubljanskega deželnega sodišča odprl te dni vrata celice, kjer je v preiskovalnem zaporu neki Jdrijčan, se mu je ldrijčan približal in smehljaje dejal: : Ali si upate vi zabiti v glavo žebelj, kakor sem si ga jaz?« Ves osupel je paznik vide), da tiči v preiskovančevi lobanji res žebelj, katerega si je zebil v glavo, kot je prijavil sam, s pokrovom nočne posode. Paznik je poskusil s prsti izru-vati žebelj iz glave, pa ni šlo in pozneje je tudi zdravnik v bolnici imel mnogo opravka, preden je 3 kleščami žebelj toliko omajal, da ga je mogel potegniti iz lobanje. Žebelj je bil dolg okrog 4 cm in je pravo čudo, da ni prodrl do možganov, kar bi pomenilo za moža brez dvoma smrt.
d 15 letni Anton Anflič iz Ključevcev pri Št. Juriju pod Kumom je bil pred novomeško poroto obsojen na 3 leta težke ječe, ker je zažgal slamnato streho hiše Antona Završnika.
d Za približno pol milijona dinarjev raznega blaga je polagoma ukradel neki trgovski potnik v zagrebški trgovini L. Gri-vičič. Potnika so zaprli in je tatvino priznal.
d Koristilo ni, škodilo pa tudi ne. V Črni gori ni preveč zdravnikov, zato ni čudno, da se tudi tam mnogi ljudje pečajo z zdravljenjem. Nedavno je umrla neka ženska, katero je »zdravil« kmetski »doktor« Sale Uroševič, ki je zato prišel pred sodišče v Nikšiču. Tam je povedal, da je že njegov
PrvoTrstaa glasbila
direktno iz
TOVARNE
oziroma tovarn, skladišča
ilustrovsni CINIK
dobite zastonj. Zahtevajte ga pri največji razpošiljalnici glasbil e Jugoslaviji
MEINEL 1 HEROLD
irornita glasbil, gramolonov in harmonik podružnica MARIBOR št. I OZ II
Violine . . nO Oin 03'- dalje
Tamburice „ „ 98'-	„
MantoUnt . » 136'-	.
Trub« . . „ .. SOV-	„
6rBBB(oa _ „ 345'-	„ Aofot Demonska
od Din 83'-	„
oče : zdravil 50 let, a on opravlja tudi že nad 30 let ta posel. Pri umrli ženski da je uporabljal isti »instrument«, kakor pri vseh drugih: z lesnim nožem ji je napravil zarezo pod jezikom, da bi tako lahko svobodno odtekli »nezdravi sokovi«. »Doktor« Uroševič je bil oproščen, ker so zdravniki sodišču izjavili, <!a njegovo zdravljenje ni škodilo, pu seveda tudi nt' koristilo pacientom.
d Mlinski kamen sc*je razletel na sto kosov. V mlinu Slavka Stijiča v Galdovu pri Sisku se je pripetila nenavadna nesreča. Stojič je kupil nove mlinske stroje, ki so jih te dni preizkušali. Med drugimi je stal tam zraven tudi Stijičev hlapec Gjuro Gregoria. Nenadoma je zahreščalo: veliki novi mlinski kamen se je razletel na sto kosov. Kamenje je zadelo Gregoriča in ga dobesedno razneslo. Težko ranjen je obležal tudi mlinar Deželenčič, lastnik mlina Stijič je pa ostal nepoškodovan.
d Za Miklavža in božič najprimernejše darilo ženam in dekletom »Mati vzgojiteljica, ki se dobi pri upravi »VigredK, Ljubljana, Ljudski dom in po vseh knjigarnah za 16 Din.
d Za novo draniatsko sezijo naj si oskrbe vsi dekliška in ženska dru.šlva 1., 2. in 3. zvezek »Dekliškga odra«, —- v kratkem izide 4. zvezek — ki vsebujejo igre s samo ženskimi vlogami, po katerih je vedno mnogo povpraševanja.
SMitllSlll
sta temelja modernega kmetijstva ! — Oprema mlekarskih zadrug po spe-r.ielnem tehniškem biroju
,ALffA" d. d. - Se aratorji in mlekarski stroji lAORID - Zvonimlrova 2
d Oj, ta saharin! Iz Subotice poročajo, da so finančni stražniki prišli v Vojvodini na sled izvrstno organizirani tolpi, ki je že dalj časa tihotapila saharin na vse ozemlje donavske in moravske banovine. Tihotapci so prodajali saharin, ki so ga prinesli iz Avstrije preko Virovitice, po 900 Din kilogram. Skrivališče so imeli pri nekem kmetu v Suhem polju, ki je bil obenem tudi vodja tihotapske tolpe. So ga zaprli, ko je prišel z 10 kg saharina v Subotico. Zasačili so ga v neki krčmi, kjer je imel dogovorjen sestanek s kupci saharina. Tudi ostali člani tihotapske tolpe so že pod ključem.
d Prijava dohodkov od zgradb (zgradurin), Glasom razglasa davčne uprave se vlagajo prijave za odmera tega davka od 20. novembra do 20. decembra t. 1. Kdor zamudi rok za vlaganje, plača kazen. Tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, kjer se dobe tudi druge davčne tiskovine. Obrazec prijave stane 1 Din. Seznam vseh davčnih tiskovin se dobi v knjigarni brezplačno.
d Pri bolečinah v želodca in črevih ter prebavilih navaja vporaba naravne »Franz-Josel« - grenčiča prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Franz-Josei«-voda posebno koristna pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. »Franz-Joae!«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
d Na številna vprašanja, ki nam dnev« no dohajajo, sporočamo, da lahko vsakdo prejema naš mesečnik zastonj, kdor pije 2iko. Poslati mora samo svoj točni naslov na: Pražama Žika, Ljubljana, Vič. Prihod, nja številka izide 1. decembra.
d Za svojega se odda 6 mesečni deček' sirota. Pojasnila v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica.
■fa Ne širite neresničnih vesti! Pred nekim sodiščem v Nemčiji je bil te dni v odsotnosti obsojen neki trgovec, ki je pred nekimi priča« mi izjavil, dn GilleUe-britv4ee ni»o pristno aine-riški izdelek, murveč d,i so izdelane v centralni Kvropi, vsled česar do jc njihova kukovost manjvredna. Tudi je tu trgovec trdil, da znam. ka ni pristno ameriška. Cilleite Cx>nipany jo potom trgovskega sodišča omenjenega trgovca postavila nn laž in dokazala, da so njene brit. vice pristno ameriškega izvora. Ta dogodek ja glasno svurilo vsakomur, da bo strogo ka/.njivn izjave o tvrdkah in njih izdelkih, če niso podprte z neizpodbitnimi dokazi. Stari pregovor »Molk je /lato« se je zopet enkrat iioštcno uresničil pri tein trgovcu ki je moral globoko poseči v žep. dn j<> nortvnal sodile slroške.
n 1)»I pri Ljubljani. Pevski odsek Prosvetnega društva priredi v nedeljo dne 24. nov. ob pol •) popoldne Lavtižarjevo opero iDarinkoc. No «no redu so tudi še trije moški /.bori in kuplet . čevljar in krojač«. Prijatelji lepega petja vljudno vabljen i I
Radio.
program <>d 28. nov. do fl. dec. 1829.
Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba, 13.00 časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.80 Koncert Radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 28. nov.: 18.30 O portretih iz svetovne zgodovine. 19.00 Srbohrvaščina. 19.30 Prenos ia ljubljanske opere. 22.00 Koncert Radio-orkestra 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Petek. 29. nov.: J8.30 Športno predavanji Primorja. 19.00 Gospodinjska ura. 19.80 Italijanščina. 20.00 Koncert Radio-orkestra: Petričev večer. 22.00 Na|>oved programa za naslednji dan.
Sobota, 30. nov.: 18.30 Esperanto. 19.00 0 razvoju narodnega gospodarstva. 19.30 Nemščina. 20.00 CitraSki koncert g. Loeskeja. 21.00 Koncert Radio-orkestra. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Nedelj«, 1. dee.: 9.30 Versko predavanji?. 10 00 Prenos slovesne službe božje ob priliki narodnega praznika iz stolne cerkve. 11.00 Dopoldanski koncert. 15.00 Ob 11 ietnici uedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov: 1, Govor. 2. Venfka narodnih pesmi poje zbor Mestne ženske realne gimnazije. 3. I. dejanje v,Majice Jugovičac izvajajo gojen-ke Mestne ženske realne gimnazije. 4. Recitacije. 10.30 Reproducirana glasba. 17.00 Humorlstifno ftivo. 20.00 Prenos koncerta. 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba-. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 2. dec.: 18.30 Francoščina. 19.00 Higijensko predavanje. 19.30 Angleščini'. 20.00 Koncert Radio-kvarleta (čl. kr. opere). 22.00 Napoved programa za naslednji dan.
Torek, 3. dec.: 18.30 O lutkovem gledališči), jnedavanje. 19.00 O svetovnem gospodarstvu: Žit-nice sveta. 19.80 Ruščina. 20.00 Hracco: Prava ljubezen*, veseloigra (čl. nar. gled ). 21.00 Koncert Radio-orkestra. 23.00 Napoved programa M naslednji dan.
Sreda, 4. dec.: 18.30 Otroški kotiček. 1900 Slike iz naravoslovja. 19.80 Francoščina. 20.00 Prc; nos iz Prage. 22.00 Napoved programa zs naslednji dan.
Lludska samopomoč v Mariboru sprejme
za slučaj smrti in doživetja vse zdrnve osebe od I. do y0. leta io izplača do največ 53.000 Din n« podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno '^"v-"-,
BREZPOSELNI!
Poslužite se najugodnejše prilike plelilncga stroja Walter, ki Vam ga nudi F. Kos, Ljubljana, Židovska ul. 5, s popolnim poukom in sigurnejšo eksistcncoi
PO DOMOVINI
K novimi marini na delo.
(Oailuira.)
|'o<i vodstvom novega goapodo župnika pridno delamo že v prvih mesecih njegovega bivanja med nami in smo z njegovo podporo vprizorili levo NuSečevo igro: »Navr.den Človek . Ob tej priliki je pod {upnikovim vodstvom nastopil tudi pevski zbor, ki se bo prav dobro"razvil, če bodo pokazali pevci dovolj dobre volje iii železne vztrajnosti. Že pod pre;.!njin> gospodom župitikortt smo jsrnll Finzgarjevo -Razvalino življenja« tudi v so-sedni hrvatski župniji Cierovo, s čemer 30 bili Ue-rovčani izredno zadovoljni ter so nas še povabili. Tej prošnji bomo ob prvi možnosti prav radi ustregli, zlasti še sedaj, ko spadamo vsi po.l eno banovino.
Nov vodovod.
Urlija pri Moravčah. Naša vas Drtija v prijazni moravški dolini je izgolovila svoj vodovod. Vnšfniii so prav zadovoljni s to koristno gospodarsko napravo. Veliko je pripomogel k napravi g. nadučitelj loman Janko, ki so. mu ni tem mestu lepo zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo tudi g. inženirju higiienskega zavoda ter ravnateljstvu te^n zavoda k.tltnr tudi bivšemu oblastnemu g. komisarju dr. M. Natlačeni! za denarno podporo. Domači ključavničar g. Hirk Miroslav je izvršil instalacijska dela. Poročevalec pripominja, da so vu-ščaui-kmelje žrtvovali mnogo časa in žuljev pri izvrševanju vodovoda, ko so dovažali materijaT in kopali jarke. Naj bo ta zavednost zgled tudi dragim.
Nov društveni doni.
(Šmartno pri Kranju.)
V	nedeljo t. decembra popoldne 0I1 pol 4 i«> otvoritev novega išmarlinskegu doma«. !>po-rod bo: Pevski zbor zaboje par pesmi, zuigja tamburaški odsek, g, <tr. klinur Ik> razložil ]>o-inen in namen novega domn, nakar ho zimna Ijmhka igra »Miklova Zala«. Igra se ponovi v nedeljo, H. decembra ob 8 zvečer.
Šolske zadeve.
(Globodol.)
V	4<>. štev ilki »Dontol jtibat neki dopisnik iz Mirne peči obsoja nekatere može ter jih imenuje kričače in hujskače. On trdi, da je nova soln nujno potrebna, pa <!a jc stara šola v Mirni peči še vedno 50 do lOO.jfrat boljša, kot v Gkmodolu. Pisec ne pomisli, da bi iolu v Globodol!i tudi 10 krut manj stala kot v Mirni peči, ker je pripravljenega f.c ,reeej materi-iala in denarja, kjer bi tudi za solo vneti Gk>-bodolci precej pomagala s kulukom. Dalje naj dopisnik pomisli, da je treba za tako stavbo denar nabirati najmanj kakili 10 let. Temu ne bi nihče nasprotoval. Dnlje naj malo pomisli, koBko bo obresti od dveh milijonov dinarjev po 8 ali tO odstotkov. Naj tudi pomisli, da jc v Kartcljevcm polovica šole prazne in sc lahko bližnje vasi priključijo tja. Na ta način ije v mirnipeški Soli prostora dovolj. Kar se pa tiiče smradu po hodnikih, naj se omeji, če ne popolnoma odipravi s tem, da se isti pridno pometajo in stranišča večkrat čistijo. Vsled tega se nujnost nove šole lnliko odgodi za kakili tO let in naj bi se najprej zidala v GIoBodoln, kjer jc bila ustanovljena že leta 18% in je nujnost večja, kar dopisnik nehote sam priznava. Uvažuje nuj se tudii to, da je v občini večina tnalih posestnikov, ki komaj vzdržujejo svojo driižino in dom.	, .
Kokra nad Kranjem. Umrli so: V Sp. Kokri le dne 18. novembra umrl posestnik Janez Zapeč-nik, rojen dne 7. julija 1858. Pokojni je bil več let občinski odbornik občine Preddvor, predsednik kraj. šol. sveta v Kokri ter ključar župne cerkve v Kokri. Imel je veliko zanimanje za romanja. Bil jo v sveti deželi in Rimu, o čemer je vedel vedno ntnogo zanimivegn povedati. Sam zgledno veren katoličan je podpiral krščansko časopisje ter svojo družino vzgojil v strogo krščanskem duhu. Kot mož poštenjak je bil daleč na okoli znan in priljubljen. Naj mu bo Bog večni plačniki — V Jr-f č u je umrl na* zvesti in dolgoletni naročnik Kristane Anton. Mir njegovi duši!
P® SVETI)
katoliška cerkev.
s Polkovnik — vovomašnik. V dunajskem semenišču študira za duhovnika 68-Icltii polkovnik H. Richter. Prihodnje leto ho imel novo mašo. V svetovni vojni je bil nekoč v veliki nevarnosti in tedaj je obljubil, da bo duhovnik, ako ostane pri življenju. Božja previdnost ga je obvarovala in skoro bo polkovnik izpolnil svojo sveto obljubo.
Italija.
s Izgnan, kev je obesil križev pot s slovenskim napisom. Te dni je puljska prefelcturtla komisija določila enoletno izgnanstvo g. Karla Essicha, upravitelja župe v Kortah pri Izoli. Pretveza za to izgnanstvo je dejstvo, da je g. Essieh dal v cerkvi obesiti nov križev pot, ki ima — slovenski napis. Vse prebivalstvo je silno poparjeno, zlasti radi tega, ker je bil g. Kari Essieh skrajno miren človek, mož, ki se ni vtikal v politiko in je živel samo za cerkev. Pač pa je bil trn v peti koprski laški gospodi. — G. Karel Essieh je študiral in maturiral v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano (matur. 1921) in imel novo sv. mašo pri Sv, Jakobu v Trstu 1. 1925. Prva njegova služba je bila v Kortah. Ko so ga pozneje hoteli prestaviti, je vsa fara prišla škofa v Trst prosit. Ta ljubezen in udanost vernikov ni bila všeč fašistom. Tako je moral slovenski duhovnik radi svoje vneme in duhovskega dela — v izgnanstvo.
s Skupščina vseh stanov. Te dni ee začnejo v Rimu seje poslanske zbornice. V razpravo pride med drugim tudi važen zakon o Državnem svetu korporacij. To je skupščina, v kateri bodo sedeli zastopniki vseh stanov: delavcev, podjetnikov, kmetov, obrtnikov, prostih poklicev in tako dalje. Razen tega bodo člani razni ministri in visoki uradniki. Predsednik bo načelnik vlade Mussolini. Pravice sveta kor$>o-racij bodo velike. Dajal bo pri sporih med podjetniki in delavci in sploh v vseh sporih socialnega značaja nasvete in smernice ter bo lahko tudi izdeloval tozadevne zakonske načrte. Ker je predsednik sveta Mussolini, bo vsak nasvet merodajen in vsak zakonski načrt bo postal v kratkem tudi zakon. Zato bo državni svet korporacij vršil v gospodarskih zadevah veleva-žen zakonodajni vpliv.'
s Pismo iz svetovne vojne. Vsled dolgotrajne letošnje vročine se je stajal neki ledenik na gori Adamello na južnem Tirolskem, kar se že dolga leta ni zgodilo. Ob tej priliki so prišli na sled žalostnemu prizoru iz svetovne vojne. Ko je namreč sneg izginil, se je pokazalo sedem trupel bivših avstrijskih vojakov, katere je oči-vidno na patrulji zasul plaz, in so dolga leta počivali pod mrzlo odejo. Pri enem izmed njih so našli še dobro ohranjen žepni zapisnik, v katerem je napisal, prošnjo, naj o njegovi smrti obveste ženo in otroke. Revež ni slutil, da bo preteklo toliko časa, predno bo izvršeno njegovo naročilo.
s Razno. Papež bo obhajal zlato maš< na ta način, da se umakne v samoto in opravi duhovne vaje. — Italijanski časopisi z jezo poročajo iz angleškega otoka Malte, kjer živi precej Italijanov, da je tamošnja vlada sklenila odpraviti v glavnem mestu La VaJetta italijanska imena 22 ulic. Odslej bodo napisi imeli samo angleško besedilo. Ali je pod Italijani na Primorskem kaj drugače? - V Trstu je oblast razpustila več kot sto let staro italijansko »Trgovsko društvor, ker je prišlo v spor s smernicami fašizma. — Gasilno društvo v Idriji praznuje letos štiridesetletnico. — V Barkovljah je umrl Štef&n Jež v 67. letu starosti. — V Vogrslcem je strela vžgaia hlev Frančiške Forn«zarijeve.
—	Čez štiri mesece bo stara sto let Marjeta Mikuž v Hraševju pri Hrenovicah. — V Čekovniku je umri posestnik Franc Šavel ter 701etna Katarina Ferjančičeva. — Na Volarjih so pokopali j V ranče vo teto«, staro 75 let. — Na poti v Rute 80 pred dnevi dobili mrtvega 80 letnega starčka. Ne vedo, kdo in odkod je. — V Volčjem gradu na Krasu je udarila strela v hrast, kjer sta vedrila Alojzij Metlikavec in njegova žena. Sta močno ožgana, vendar še pri življenju,
—	V Šempolaju je preminul 77 letni Ivan Colja, v Avberu pa 48 letni Nikolaj Fabjan.
—	Sredi novembra so v Dutovljah blagoslovili nove zvonove. — Italijanski dijaki so zopet kričali pred jugoslovanskim konzulatom v Rimu proti Jugoslaviji. Šele ob koncu je došia policija ter jih razgnala.
Francija.
s Umrl Je slavni francoski državnik Klemans6 star 88 let. Imenovali so ga tiger radi njegove velike nezlomljivosti in brezobzirnosti, katera se je v enaki meri družila z izredno brihtnostjo in zgovornostjo. Kot politik je metal vlade po svoji mili volji. Med vojno je bil ministrski predsednik in je vztrajal, dasi je bila francoska armada leta 1917. že čisto zlomljena. Za zmago se ima Francija po generalu Fo-šu zahvaliti njemu. Sicer je bil svojčas velik kulturnobojnež ter je sodeloval 1905 pri krivičnih zakonih zoper Cerkev. Pogreb se je vršil v njegovi rojstni vasi na njegovo izrecno željo samo ob spremstvu domačih ter brez cerkvenih in civilnih ceremonij. Odredil je, da se v grob postavi pokončno in da se na nagrobni kamen njegovo ime ne sme vklesati.
Bolgarska.
s Gnezdo morilcev. Skoraj ne mine dan, da bi , tem ali onem kraju nesrečne Bolgarije, posebno še v glavnem mestu, v Soliji ne umorili kake uglednejše osebe. Da je v Bolgariji osebna varnost pod ničlo, nam kaže sledeči dogodek preteklega tedna. Bilo je takole: Nekaj pred 7 zvečer se je ustavil pred pekarnico Strašila Kostova v Niški ulici v Sofiji avtomobil predsednika sofijske občine. Pek Strašilo Kostov je stopil iz pekarnice na ulico ter izročil šoferju Aleksi Hristovu osebno hleb kruha. V tem trenutku so trije neznanci pričeli streljati in težko ranili Kostova. Šofer je skušal pobegniti z avtomobilom, toda v naslednjem hipu ga je že zadela smrtonosna
5'
krogla, tako da ie mogel samo še z nogo ustaviti motor. Šoferja Hristova so našli mrtvega z eno roko na volanu, z drugo pa pri vzvodu za motor. Strašilo Kostov se je zrušil sredi ulice na tla ter preminul, še preden so mu mogli nuditi pomoč. Atentatorji so se skrili v vežo sosednje fotografske trgovine ter čakali, da bo Kostov stopil iz svoje pekarnice, v kateri se je nahajalo dokaj kupcev, med njimi tudi oboroženi ljudje. Po soglasnem pričevanju svedokov so atentatorji oddali samo tri strele. Dva strela sta smrtno pogodila svoje žrtve. Atentatorji so po izvršenem krvavem dejanju pobegnili po Niški ulici v ulico Očeta Pajsije in nato izginili v neznani smeri. Nihče se jih ni upal zasledovati, ker so bili oboroženi. Policije v času atentata ni bilo v bližini.
Čehoslovaška.
s Praški študentje razgrajajo. Pretekli teden so se praški visokošolci in za njimi tudi oni v Bratislavi izmislili, da študira na čehoslovaških univerzah preveč tujcev, inozemcev. študentje so delali po ulicah velik kraval, se spopadli s policijo, ki jih je seveda končno pregnala s pendreki, in so šli razlagat svoje srčne želje tudi češkemu prosvetnemu ministru. Hočejo, da se odloči za inozemce numerus clausus (toč-on določeno število), koliko sme biti v Če-hoslovaški visokošolcev iz tujih držav; največ 5% vseh slušateljev dopustijo mladi »gospodje«. Študentje dalje hočejo, da ino-zemee ne sme biti zdravnik na Češkem, četudi dobi državljanstvo, da se mora vsak tuji državljan, ki hoče na češko univerzo, podvreči posebnemu izpitu kakor da bi bile vse druge univerze na svetu za nič in da mora vsakdo znati češki jezik itd. Ako bi zahteve zagnanih čeških študentov obveljale, bi nosili najhujše posledice baš češki visokošolski izobraženci, ki jih je na Čehoslovaškem več ko treba in ki jih zato zelo zelo mnogo gre za kruhom v — tujino.
Mandžnrlfa.
s Boji med Rusi in Kitajci ob man-
džurski železnici se nadaljujejo, zdaj v več jem, zdaj v manjšem obsegu. Te dni je bila huda topovska bitka v bližini postaje Mančulije. Rusi so obstreljevali kitajske jarke. Sovjetski letalci so uničili kolodvor v Daljnem Noru. Obe postajališki mesti so Rusi po hudem boju tudi zavzeli, pri čemer je padlo 2000 Kitajcev.
Nemčfga.
s Jugoslovanka je premotila italijanskega diplomata. V nekem ameriškem listu čitamo naslednjo zanimivo prigodbo: Preteklo pomlad se je neka Jugoslovanka nastanila v Berlinu, si najela razkošno stanovanje in s svojo razumnostjo kmalu dobila dostop do najvišjih diplomatskih krogov. Najbolj se je priliznila tajniku tamkajšnjega italijanskega poslanika, ki ga je izvabila tako daleč, da ji je zaupal ključ tajne pisave, s katero dopisuje poslanik s svojo vlado v Rimu. In knjižice z razlago te tajne pisave niso več videli; izginila je z deklico. Tajnik je bil za kazen poslan v izgnanstvo, vse osebje italijanskega 61
poslaništva je bilo zamenjano, deklici so pa bili italijanski tajni policisti od tedaj neprestano za petami, skušajoč dobiti tisti ključ nazaj. Bežala je v Belgrad — bili so za njo; odpeljala se je v Pariz — takoj so jo izsledili; umaknila se jim je v London
—	brzojav je bil prej tam kakor ona. Zdaj je odšla nazaj v Pariz, a kam od tam naprej, menda še sama ne ve.
Amerika.
s Razuo. Smrtno sc je ponesrečil v rudniku Creightonn Mine v provinci Onta-rio Alojzij Sever iz Bojanovega vrha. —• V Clevelandu je umrl John Raje iz Vipovža pri Gorici. — V Kansas City, Kans., je preminula Terezija Novak iz Loškega potoka.
—	V Strabane Pa. sta umrli Ivana Osenk iz Zagorja in mlada žena Karolina Česnik.
—	V Duluthu, Minn., so pokopali Marijo Mihevc, rojeno Gruden. — V Detroit, Mich. je odšla po večno plačilo gospa Puhek. Je živela kot prava slovenska mati, vsa vneta za svoj narod in njega ugled. — V Chika-gu je preminul 46 letni Marko Oberman.
Drobne novice.
Strune se nevarno napenjajo na Poljskem med vlado in opozicijo.
Hudi nalivi in nevihte so bile minuli teden po vsem italijanskem polotoku.
Katoliški Centrom je zelo napredoval pri te dni se vršečih občinskih volitvah v Nemčiji.
V dolžini 20 km so razdrle ruske sovjetske čete mandžursko železniško progo.
15 nemških inženjerjev in strokovnjakov so zaprla sovjetska oblastva na Kavkazu.
50.000 grških kolonistov prosi za vrnitev iz ruskega sovjetskega raja domov v Grčijo.
Samostojna država hoče postati bodoče leto Islandija. Zdaj ima še z Dansko zvezno pogodbo.
Kitajskega poslanika so pretepli v belgijskem Bruslju se nahajajoči Kitajci.
Protižitlovsko gibanje se «vel javlja zlasti v Ukrajini, kjer ga podpirajo krajevne sovjetske oblasti.
Novoizvoljeni predsednik Mehike se piše Ortiz Rubio. Je istega kalibra kot zlo-znani Calles.
Prebivalstvo sc izseljuje iz strahu pred kugo v grški pokrajini Ilija.
2 milijona 500.000 učencev pohaja letos katoliške šole v Združenih državah Amerike.
Za 150 km so se umaknili Kitajci pred ruskimi vojaki v Mandžuriji.
Prva ženska — notarka v čehoslova-ški je g. dr. Kozjakova v Pragi.
7500 dnevnikov in tednikov izhaja v Zedinjenih državah Amerike.
Ujeli so znanega bolgarskega roparskega glavarja Usu nova. Zasledovalo ga je 000 orožnikov.
KUPU!Cm kakor vsako leto vse vrste
loboircbcc mmm
po najvišjih cenah.
II. PokiC. Linbliana
Sv. Petra nasip 27 (za vodo)
Mohorjeve knjige prihajalo.
Večina Domoljubovih bravcev vsako leto težko pričakuje Mohorjevih knjig. Vsem tem sporočamo, da se knjige že razpošiljajo ves november, samo da radi velikega števila udov (letos jih je 53.405, za 2356 več nego lani) ne morejo priti vsi hkrati na vrsto. Letos je Mohorjeva družba napredovala povsod. »Slovenec« je prinesel v soboto 23. novembra statistiko, kako je Družba razširjena po posameznih župnijah in dekanijah. Iz nje je razvidno, da pride v ljubljanski škofiji povprečno na vsakih 20 oseb en mohorjan, v lavantinski škofiji pa na vsakih 26. Največ mohorja-nov je razmeroma (to se pravi: v primeri z drugimi kraji) v Zgornji Ponikvi pri Žalcu, kjer pride en mohorjan že na vsakih pet do šest oseb, in v Bevkah pri Vrhniki, kjer pride en mohorjan na vsakih šest oseb. Tam je torej res Mohorjeva knjiga že prodrla v vsako hišo.
Za leto 1931 bo izdala Mohorjeva družba po dolgih letih zopet šest knjig, in sicer Koledar, Večernice, Zgodovino slovenskega naroda (9. zvezek), Življenje svetnikov (7. zvezek), knjigo o zajedavcih na naših sadnih rastlinah in knjigo o materi. Za vseh šest knjig boš plačal 20 Din, tako da te bo veljala posamezna knjiga dobre tri dinarje. Ogromna večina naših bravcev je že itak pri Mohorjevi družbi. Če pa kdo še ni, naj pa takoj pristopi; čez leto dni bo tega vesel on sam in vsa njegova hiša. Mohorjeva knjiga mu bo postala ljuba prijateljica, tako da nobeno leto ne bo hotel biti brez nje.
Nekatere knjige naročiš lahko tudi v platno vezane, ako doplačaš 8 Din za vsako knjigo.
Malo pokramlfaimo.
Poglejmo vprašanje hišne oprave.
Vsa čast starim skrinjam in omaram, zibelkam in kolovratom, ki so jih pred sto in več leti dobivale v dar naše neveste. Ali če danes naši ljudje kupujejo svojem« stanu primerno opravo, kdo bi jim to zameril. Poudarjam: svojemu stanu.
Seveda: če bo kmet hotel imeti opravo, kakor jo imajo milijonarji ali če bo delavec hotel biti košut kakor njegov tovarniški lastnik, bo to gotovo zapeljalo oba v prepad, kmeta in delavca. Ali čedna, če prav morebiti malo draga oprava pa šc ne more biti znamenje zapravljivosti.
Pokojni dr. Krek jo bil sovražnik vsake potrate, pa je vendar trdil, da čedna oprava priveže marsikoga na ljubezen do doma, medtem ko zastarana polomija vodi v dimnate, gostilniške prostore. In pred kratkim mi je isto zatrdil prijatelj. Govorila sva o gospodarskih razmerah v njegovi okolici. Pa mi je dejal: »Odkar ljudje bolj ljubijo čedne domove in lepšo opravo, ostajajo vedno bolj doma in ne zapravljajo denarja po nepotrebnem.«
Vsak kmet mora biti član svojo stanovske organizacije!
In spet moram pribiti podobno, kar smo dejali zgoraj: denar v opravo založen ohrani vsaj deloma še vedno svojo vrednost in ne gre v zrak kakor pri pijančevanju.
Pomudimo se šc pri pogrebih in pri nagrobnih spomenikih.
Bil sem slučajno nekdaj zraven, ko je prišel gospodar naročat pogrebno opravilo po svoji pokojni materi. Naročil je čedno krsto, zahteval je, naj duhovnik pride na dom, naj opravi peto sv. mašo. Duhovnik mu jc hotel nekaj ugovarjati: »Najceneje bo, če boste prinesli mrliča do cerkve; sv. maša naj bo pa kar tiha.« »Gospo-J!« je dejal dotični gospodar, »šest fantov nas je in če šest fantov ne more ene matere spraviti v grob tako, kakor je zaslužila, nismo nič vredni.«
Ne vem, če bo kdo izmcil naših bralcev mogel v teh besedah najti samo nepotrebno ošabnosst in nečimernost? Meni vsaj sc zde te besede bliže hvaležnosti kakor pa napuhu.
Poudariti pa moram, da morajo biti udi pogrebne svečanosti stanu primerne in naj res razodevajo ljubezen in hvaležnost do pokojnih. Nad takimi pogrebnimi stvarmi, četudi nekoliko stanejo, se pameten človek ne bo pohujševal in ne bo (fledal v tem zapravljanja. Naj en gruntar spravi svojega očeta pod zemljo kakor zadnjega berača, po sem silno radoveden, če ga ne bodo vsi ljudje obsojali! Kaj mislite? Le privoščimo rajnkim malo časti; saj je tako zadnja na tem svetu.
Pravtako bi pameten človek nagrobnih spomenikov ne gledal samo iz stališča
Kmetska zveza zastopa koristi __kmetskega stanu!
ošabnosti in napuhe in zapravljanja. Ne, no, prijatelj! Ne bodimo tako tesnosrčnil Ne pravijo ljudje zastonj: »Grobovi govore, koliko so ljudje vredni.« Zapuščeni grobovi niso najlepše spričevalo za »žalujoče ostale«. Juda Iškarijot je govoril podobno: »čemu ta potrata.« In ni bil pohvaljen.
Za danes samo še eno.
Naš prijatelj nima pravega pojma o tem, kaj je varčnost. Iz vsega, njegovega pisanja vidim eno: varčnost mu je kopičenje denarja. Denar, denar, denar... Kjer ni denarja, ni varčnosti.
Ampak taka varčnost diši precej močno po skopuštvu; skopuh pa še ni bil nikdar dober gospodar.
Na! Zdaj sem se pa izdal. V času obstoji varčnost? V umnem in pametnem gospodarstvu. Pameten in umen gospodar bo videl, da ima denar in videl bo, da je v bližini njegovega posestva naprodaj travnik. Kako prav bi mu prišel pri gospodarstvu! Ali ne bo šel in ga bo skušal kupiti? Kdo mu more reči, da je zapravlji-vec! Če bo pa ravno tak travnik naprodaj dve, tri ure proč od njegovega doma, ga pa ne bo šel zase kupovat. Zakaj stroški za spravljanje mrve bi bili preveliki.
Za danes toliko. Pozneje pridejo še druge stvari na vrsto. Dobri mož naj pa ne bo hud, če vsaki njegovi besedi ne prikimamo. Kar je pametnega napisal, za to ga bomo pohvalili; naj bo že naprej na to pripravljen, da se potem ne bo prevzel.
Zavedai se, kaj si.
Bistvena čednost katoliškega človeka je njegova krepka in dosledna zavest. Žal se ta čednost v današnjih dneh vse bolj zgublja. Moderna doba uničuje moralne dobrine človeštva, ugonablja tudi zavest našega ljudstva, človeštvo se utaplja v različnem blatu, tone v pogubo, zastruplja si duše, — edino to se vrši dosledno in vztrajno. Ljudi je premamil in jih še mami denar, najhujši demon današnje dobe.
In vendar bi morala povsod v človeškem življenju vladati doslednost, resnična katoliška zavest Zakaj od zavednosti katoličanov odvisi bodočnost zanamcev.
Zakaj pa mora biti katoličan zaveden? V čem pa obstoji ta zavednost in doslednost? Več ljudi več velja, vsi katoličani skupaj pomenijo veliko, nepremagljivo armado. Toda le, če drže skupaj, če so zavedni v mislih, če so dosledni v izvrševanju teh misli. Vsak posameznik pomeni malo, moral bi pa vedeti vsak posameznik, da je kot tak važen v verigi skupnosti, v celotni armadi katoličanov.
Ni na primer dosledno izvajanje zavesti in podpiranje skupnosti katoličanov to, če na eni strani držimo skupaj, na drugi strani pa se cepimo. Da se na primer borimo proti drugi skupnosti z besedo, z dejanjem pa to drugo skupnost podpiramo.
To podpiranje druge skupnosti in zapostavljanje naše lastne skupnosti in moči pa se dejansko vrši.
Pribijamo prvič: Imamo vrsto denarnih zavodov, ki so solidni, ki slone na zdravi podlagi, ki nas vse skupaj tudi radi
58
RAZNO
Kemal paša poeinovil
pantirja. Vladar novodobne Turčije Kemal paša je posinovil 13 let nega pastirja in mu dal svoje ime. Vladar se je peljal nekoč z avtomobilom in je moral vprašati za pravo pot pastirja. Na razna vprašanja jc dal deček tako pametne odgovore, da ga je dal paša prepeljati na svoj grad. Pastir je postal Ke-malov prvi posinovlienec. Doslej ie pohčeril pasa'pet deklic, kojili očetje so padli v svetovni ali osvobodilni vojni.
Lep svetopisemski izrek. Neki duhovnik se je pe-|)al |» železnici. V kupeiu je bila ludi neka gosposka žeii3lca, Iti je kir naprej z neslanimi opombami zasmehovala vero in duhovne. Duhovnik je molče filcdal skozi okno Ker se »» nič zmenil, ga je zbod-a: »No, gospod župnik, 'o vas mora vendar zanimati, pa čisto nič ne rečete?« Duhovnik ji pa odvrne: »Ne utegnem, sem favno misli) na lep svetopisemski izrek v četrti Mojzesovi, 22. vr-
Bl.a,<<..... Dama radovedna:
»'n kako se ta rek glasi,
Kurt je molče korakal proti označenemu kraju in premišljal o dnevu, ko je zadnjič hodil po ulicah tega mesta — ono jutro, ko je bil našel tu Noro in ko ga je ta tako nujno rotila, naj nikar ne hodi v tujino. Je li prav slutila? Morda bi bilo zdaj vse drugače, če bi bil ostal v njeni bližini in je ne bi bil pustil tako brez varstva?
, »Ne mestu sva,« je nenadoma rekla Lili; vodila je bolj ona njega ko obratno. Stala sta pred enim večjih gostišč. »Tukaj moram z nekom govoriti. Prosim, pelji me še noter... v hiši se bom že sama spoznala. Potem pa bodi tako prijazen in pridi čez pol ure zopet semkaj pome.«
Kakor njegova mati, tako si tudi Kurt ni mogel misliti o Lili kaj drugega kot le kaj najnedolžnejšega. Zato ji ni kalil veselja in je, pričakujoč jo, počasi pohajal po ulicah. Vendar je živahno velemestno vrvenje samo silno razburjalo nemir njegovih živcev.
Točno ob napovedanem času je zagledal Lilino modro kopreno in požuril se je, da bi jo zopet vzel v svoje varstvo.
»No, ali je velika zarota skovana?« je rekel v šali. A ko se je ozrl v njen močno zardeli obraz, je videl na njem očitne sledove solz.
»Kaj je to, Lili?« je vprašal zdaj strahoma in resno. Toda kljub še vlažnim očem se mu je zopet na-smehljala in je še krepkeje stisnila svojo roko v njegovo. Nekaj časa je molče šla poleg njega.
»Zdaj ti hočem vse povedati,« je začela slednjič, kakor da se je junaško odločila. »Bilo je zelo lepo od
tebe, da si brez vprašanja storil, kar sem te prosila. Glej, obiskala sem Noro Karstenovo.«
Kurt je obstal kot da ga je zadela strela. »Nor« Karstenovo iz cirkusa?« je rekel z osobito rezkim glasom.
»Da. Noro Karstenovo. Ali se ti zdi to tako čudno? Saj vendar veš, da jo poznam še iz zavoda. Nikogar nisem imela tako rada kot njo, kajti nobena druga ni bila tako dobra, tako blaga in prijazna. Marsikake kazni me je obvarovala, marsikako uro me je tolažila in skrbela zame, ko sem skoraj mrla od domotožja; in sto in stokrat sem ji tedaj zagotavljala, da je ne bom nikdar pezabila. Zato bi bilo zelo krivično, če bi se zdaj, ko je morala postati cirkuška jahačica, ne hotela prav nič več spomniti.
»Saj ti nisi hud?« se je s plahim pogledom ozrla v njegov obraz, iz katerega pa ni mogla ničesar razbrati, tako nizko je povešal glavo.
Kaj je razmišljal ob njenih preprostih besedah", da je kakor omamljen stopal poleg nje?
»Da,« se mu je slednjič težko izvilo iz prsi, »prav imaš. Bog blagoslovi tvoje srce in tvoj otroški sklep! In če si se motila o njej, potem je bila to lepa zmota.«
»O, kako sem vesela, da ti nisi hud,« je dalje čebljala Lili. »Vseeno mi je, kaj misli teta, a če bi me karal ti, bi mi bilo pa hudo. A le veruj mi, nisem se motila o njej. Še prav tako dobra in blaga je, kol je bila poprej — tudi kaplan je včeraj tako rekel — in ne veš, kako je lepa! Naravnost ganljivo je bilo, s kakim veseljem me je bila sprejela in kako ljubeznivo se mi je zahvaljevala. A jaz ne verjamem, de bi bila srečna, tako je jokala, da je komaj odgovarjal« na vsa moja vprašanja. Danes zvečer mora zopet jahati ... misli si, kako strašno! Kar gledati je ne bi mogla. Povedala sem ji tudi to, da si me ti spremil
6*
Stran 576. li m i i	.....■■	11'.......
m vsak čas podpirajo, —■ in vendar mi nismo toliko zavedni, da bi nosili svoje prihranke v prvi vrsti v te denarne zavode. Kljub temu ne, da so imeli naši ljudje že ponovno bridke skušnje z raznimi denarnimi zavodi, ki so potem propadli in je bjlo naše ljudstvo ob svoj težko prisluženi in prihranjeni denar. In kljub temu ne, da na drugi strani vemo, da se še ni zgodilo, da bi bil kateri slovenski kmet zgubil syoje prihranke v svojem domačem zavodu.
Drugič imamo katoličani svoje časopisje, ki nas podpira v težkih bojih za napredek in obstoj. To vemo, časih tudi javno priznavamo. In vendar nismo dosledni in podpiramo časopisje, ki ni katoliško. Podpiramo tisto časopisje, ki bije po nas, ki nas tolče in napada, ki uničuje in omalovažuje naše dobrine, našo vero, našo skupnost sploh.
Pri teh dveh stvareh naj se najprej do temelja izkaže skupnost katoličanov. Teh dvoje stvari je tudi temeljna in najvažnejša točka, ki globoko zadeva vse narodovo življenj^. Zato želimo, da bi naši ljudje to resnico spoznali, da bi se pa tudi po njej ravnali. Bilo bi to naši skupnosti in hkratu njim samim v neprecenljivo korist
V skupnosti je moč, v zavednosti je naš obstoj!
Neumnost.
V Združenih državah Severne Amerike so izračunali v enem letu 8—10.000 zastrupljeni zaradi šminkanih ustnic. Šminka vsebuje strupene svinčene snovi.
Zabava na kmet h.
Težko je kmetovo delo. Niti mu nc za kako posebno zabavo, kakor meščanom, ki jih telesno delo tako ne izčrpava kakor kmeta. Če je truden, mu je največja zabava ta, da lahko leže h počitku. Pa vendar tudi kmet ljubi pesem in godbo. Rad zapoje sam in pri harmoniki marsikdaj pozabi svoje težave. Vendar za petje ni zmerom razpoloženja in harmonika se oglaša največkrat tam, kjer se pije in zapravlja denar. Če pa imaš radio doma, ti je zabava na razpolago v domači hiši v petek in sVetek. Dnevno to te no stane niti en dinar, ker te stane mesečna pristojbina, ki jo plačuješ pošti, komaj 25 Din. Zato pa lahko poslušaš godbo in petje vsak opoldan in večer, pri kosilu in večerji, in še po večerji, ko posedate za mizo ali za pečjo in opravljate to ali ono delo. Ves svet, ne samo Ljubljana, ti poje in gode v radiu, in te zabava, ne da bi moral iti v gostilno trosit denar. Vsak naš kmetski dom bo mora! zato imeti — radio. — Kar enkrflt izdaste zanj in kar potem mesečno plačujete, se vam bo bogato povračalo!
Alkohol.
Trditve nemškega društva proti zlorabi alkohola, da je bilo v letu 1923.: 234ii, leta 1924.: .'1855, leta 1925.: 4820 in leta 1926.: 5258 oseb zaradi zlorabe alkohola oddanih v bolnišnico, se nam zde neverjetne, a so resnične, ker dokazane. Poleg tega pa objavlja imenovano društvo tudi še druge žalostne statistike. V norišnice je
Btev. 48.
_________uumwi i —mmr—iT~iii I>.rni
bilo oddanih: leta 1923.: 5607, leta 1924.: 7385, leta 1025.: 10.170, lota 1926.: 11.972 notoričnih pijancev. Kazniva dejanja pod vplivom alkohola je izvršilo v dorpači hiši. leta 1923.: 7930. leta 1924.: 8909, leta 1925.: 8046, leta 1920.: 8691 oseb. Lahke in te/i o telesne poškodbe izven doma greda v d«-settisoče. — Koliko tega je ludi med nanr v sramoto našemu narodu!
Pozdrav tiranu.
Pariškemu katoliškemu listu La Cro-ix« je poslalo v preteklem poletju mehi-kansko poslaništvo v Parizu poročilo, da bo Calles svoie počitnice preživel na Frim-coskem, v deželi, za katero je imel vedno naiveč simpatij. Čafeopis je na vidnem m•.•-stu prinesel temu tiranu nastopni pozdrav: »Želimo tiranu v pokoju, da bi užival mir, ki ga pri nas išče. Prideneino pa še drugo željo: če bo v miru in tišini naše lepe francoske dežele zaslišal zvonove kmetske vasi, naj se spomni na zvonove, ki jim je prepovedal zvoniti, na cerkve, ki jih.je zaprl. na molitve, ki so morale obmolkniti radi njega in na vso kri, ki jo je prelil. Dalje mu želimo, da se nauči razumeti strašno odgovornost, ki jo ima nositi pred zgodovino in človeštvom in da s primernimi dejanji zbriše madež, ki ga je zarisala njegova krutost njegovi osebi in ki je umn/aJ njegovo ime.':
Prekletstvo brezversko vzgoje ...
V Berlinu je 100.000 otrok zaradi moralne pokvarjenosti v skrbstveni vzgoji, policija pa vodi imena 175.000 mladostnih hudodelcev. Brezverska Sola.
do tja; vpraševal« je namreč po teti in tebi. Saj-vendar veš, da si jo videl v Ženevi kot majhno deklico. A ni mi hotela dovoliti, da M te poklicala gori.« Tako je v eni sapi dalje pripovedovala Lili; uspeh njene namere ji je bil namreč popolnoma razvezal jezik.
Lahko bi bila pripovedovala še dokaj več, a Kurt ni ničesar slišal. Bilo mu je, ko da je omamljen. Zopet se mu je Nora nepričakovano pojavila na poti.... Je li bil to odgovor na duševni hoj, ki ga je bil danes bojeval — in naj li znova opusti priložnost, ki se mu nudi?
Prišla sta do Lilinega hotela. »Ali bi se mogla trenutek pomuditi tukaj?« je rekel nenavadno hitro, ko je bil spremil Lili do njene sobe. »Poprej sem videl na cesti starega znanca, s katerim bi rad govoril. Saj imava še dve uri časa.«
»Seveda,« je zagotavljala Lili. »Tukaj te prav lahko počakam. Samo pazi, prosim, da ne zamudiva vlaka.«
Toda Kurt je že odšel. Hitel je po stopnicah navzdol in planil na cesto, kakor da bi se bal, da ne bo mogel izvršiti svojega sklepa, če le eno minuto zamudi. Kaj hoče, kaj želi? Sam ni prav vedel kaj r— hotel je le, da ne bi zopet zamudil tega trenutka.
»Grof Degenthal?« je prestrašeno vzkliknila Nora, ko je kmalu nato v strastni razburjenosti stal pred njo. »Grof Degenthal!... Vi nimate več pravice prihajati k meni!« Hladno in ponosno se je hotela dvigniti, a se je trepetajoč zrušila.
»Nimam več pravice?!« je zaklical Kurt in pristopil k njej. Kakor z železnimi rokami jo je prijel za roke. »Kdo me je oropal te pravice? Kdo mi je rasmehljivo zalučil v obraz najpožrtvovalnejšo ljubezen? Kdo je prelomil zvestobo, kdo izdal nžijsve-5'
tejfo čuvatva?... te grd® gtrahopetnosti ali še grde
domišljavosti?! Nora, zares, rad bi te sovražil!« In setnil je njeno roke, ki jo je pravkar držal, od sebe.
{ »Kurt, Kurt, ti sam ne veruješ, kar govoriš! Saj vendar veš, da Je btta vsa mota sreča v moji ljubezni!« je zaklicala v skeleči bolesti.
»V tvoji ljubezni!« je ponovil Kurt in dal duška svoji ogorčenosti. »V tvoji ljubezni, ki ni prestala niti najkrajšega odloga in se je tako žalostno »končala?!'. ..«
Te brezobzirne besede so, kot je bilo videti, vzbudile ves njen ponos. Vstala je, mrtvaško-bleda, a pri polni zavesti. Ustnice so ji drgetala, vendar je govorila jasno in razločno. »Nimaš pravice, obsojati me; zakaj jaz sem ti bila vse zaupala, a ti me nisi hotel niti poslušati... zavrnil si vsakršno pojasnilo.?
Očitek ga je -zadel v živo in ko je tako stala pred njim, tako resna in lepa in ni bilo niti sence krivde na njenem čelu in so zrle vanj njene odkrite oči, v katerih pa je bil vendar neizmerno žalosten pogled — tedaj je kljub jezi in ogorčenosti znova zagorel pridušeni ogenj v njem. »Nora, Nora!« je zaklical, »Zakaj si to storila? Ali misliš, da jaz nisem nič trpel? Poglej me, če se nisem ves izpremenil, poglej, kaj sem moral pretrpeti in vprašam te, s čim sem bil zaslužil, da si tako ravnala z mano?«
»Oprosti! Oprosti! Nisem bila jaz kriva... O Bog, saj je bila to tako strašna žrtev! Zakaj ni uničila mojega življenja mesto tvojega?« Kakor v obupu si je zakrila obraz z rokami.
»Zdaj je prepozno,« je zašepetala žalostno, »za vedno prepoznot O Kurt, da bi bil vsaj ti tukaj!« Glava se ji je povesila na njegove rame in vlil se ji je potok solz.
»Jaz sem tu, Nora ... zdaj sem tu!« je odgovoril,
če smeaa vprašati?« — Duhovnik: »Ko je Oolica govorila, je preittfc mol čaU — Velik krohot med postajale! in ženska je izginila v Orug kupe.
Ančka: »Zakaj si ga zapusti ta?« - Francka: »Zato, ker je rekel, da bi zame umrl. Bi pa rada videla. če bo res.«
48 letna prababica. Najmlajša prababica na svetu je sedaj gotovo šivilja Eda Bertonello v Italiji. Poročila a« je v Milanu s 14 leti in povila v 15 slarost-nem letu otroka dečka. Tj »e je poročil v (5 lelu in ko je bil 16 let star, je le prinesel svoji materi prvega vnuka — deklico Pred letom se je ta poročila v starosti 17 let in gospa Bertonello je postala te dni v 48 letu starosti prababica.
V desetih letih i)0 milijonov. Znano je, da se kunci zelo hitro množijo. Ce bi bili mladiči eiKg« samega para puščem v miru, od teh mladiči zopel itd., bi ii;. raslo njih število v desetih letih nad 00 milijonov.	,
Od sitnosti umrl. Angleški ladijski kuhar Frank Domoney se je na vožnji v Nevvvork počutil več an zelo slabo, ne da bi iik^1 ladijski zdravnik najti na na njem kako bolezen Kuhar je posta! tako nePO"
D O M O L J U B
—"M—— — »mi« IIHIIII«—M—m
Sloan-ov Liniment
oristranjme bolečine
Rešita se bolečin o Strsžu
ako rabite Sloan-ov Liniment (mast). 2e mala količina te masti, namazana nu obolele sklepe iu mišice, gre takoj v ko?.o, krvni pritisk izginja, živci se umirijo in toliko za žaljeno olajšanje nastopi zelo kinalu. Rabite Sloan-ovo mast proti rnvmaiiimu, bolečinam v križu, iSijasu, bolezni bukov, bolečinam distorzije in kentuiije in proti vsem vrstam bolezni miši«.
Generalno zastopstvo
HItakaiilč in Coinp., Beograd
Sarajevske 70
Dobiva se v vseh lekarnah in droserijah
Ca* :e »lato \etoeoa1 ura Vam iiovzroli nino ofiko-de iii je/.e. zato zuhtevajte Se tiaups IIuMtrovant cenik /. reč t-noč slikami od veletrgovine S>ter-meckl katerega dobite takoj pot oloo* ma brc ptflčnn. Pre pričali ae hodele o ve liki !»J>frHe|>rv«»*rKt-nlh topnih švicarskih ur po sledečih nizkih cenah: žepie me Din 48,73, budilka * nniui zvoncem 85. z dvema 75 Hfenskn 180. Raien tega ogromna zaloga verižic, prstanov, m ha-nov. priveskov ln ti-soi5 drutrih predmetov po najnižjih cenah. Kar ne odgovarja se labko zamenja a! I vrne denar. Naročila čez Din 500* po&tnlnc prosto. Veletrgovina S. St«nueoki, Celje, 19 Slov-
V vsako hišo Domoljuba!
Zadrnlna Gospodarska banka <1.1, v Ljnblfail
liržoiavni naslov: Oospobanka
(MikiefHeva cesta 10)
Telefon žt 2057, 2470 in 2976
Izvršuje vse vrste bančnih po-slov poduajugolnejširai pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodaio srečk Dr/av-ne razredne loterijo
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000'—, vloge nad 400 mM.
Podružnice;
Bled, Ceiie, Diskov®, SCoievie, Hrani, Maribor, H@vlSad, Sombor, Split, SibenSk
Prodaja obveznic 7% dri-iavest. posojila ter 2'/i°/a vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.
mi
IMHKlUlIMUUIIIIIIMIIIimilMIlllllUII
Najtežji narodni davek je alkoholizenf
59
trpežljiv in razdražen, da jc povžil dvesto tablet aspirina, češ: -Ali naj o-/ilravim ali pa umrjem!« /'.godilo se mu je po volji
■ umrl je. Ko so ga raztelesili, so dognali, da ni imel niti sledi kake telesne bolezni. Postal je žrtev lastne nejjotrpežljivosti in nespameti.
Pnsii gnezda pri miru! Nedaleč od Orana v Alžiriji so dečaki opaziti, da ima orlica gnezdo vrh 30 metrov visoke pečine. Ko sc je orlica oddaljila, je drzen dečak splezal ao gnezda iu se hotel polastiti mladičev. Nenadoma pa se vrne orlica in videč rievarnost za mladiče, se zakadi v dečaka s kljunom in s kremplji ter ga vrže s pečine doli. f-ant je obležal spodaj mrtev.
Nerodno povedal. Mož, l>rekupovalec živine, je brzojavil svoji ženi: »Železnica danes ne sprejema bikov, zato se pripeljem žele jutri!«
Posnemanja vredno. V nekem angleškem mestu M.' je ustanovilo društvo, česar člani morajo priseči, da bodo govorili o bližnjem samo dobro in resnico in da bodo vsepovsod preganjali žensko brbranje, Iti povzroča tolikokrat veliko ikodft.
ker ga je ganila njena žalost in jo poljubil na čelo. »Vse se že laliko popravi, za ljubezen ni nikdar prepozno.«
Je, je prepozno, valovi so se že zgrnili nad menoj... še ti me ne moreš več rešiti... Kar se je zgodilo, se je zgodilo in ni mogoče več zabrisati. Pojdi Kurt in pusti me ... Zakaj si zopet prišel?«
»Da dobim to, kar morem zahtevati, dasi sem bil to nekoč v nezavestni boli zavrnili A po oni vožnji, ki naju je bila lako čudovito privedla skupaj in na kateri se nama je nudil tako dragocen trenutek, a sva ga kljub temu zapravila, mi srce ni dalo miru. Zdaj pa ga ne smeva zamuditi... Jaz hočem pojasnila: nobena skrivnost in nobena spletka naju ne sme ločiti. Nora ... samo govori!... govori« in jo je objel.
»Nikar, ne smeš... zdaj ne smeš večk je rekla zopet. »Prepozno je.« Toda v tem trenutku se je zdrznila in se mu hipoma izvila iz rok. »Nekdo prihaja,« je rekla prestrašena in skoraj brez sape. ;,0 ta neznosni človek, pa ravno sedaj!... Pojdi, vse ti povem, vse boš zvedel... samo zdaj pojdi, Kurt, pojdi!«
»Zakaj?« je prav hotel vprašati Kurt, a že je potrkalo na vrata in še preden se je mogel okreniti, so se ta že odprla.
Vstopil je Landolfo. Lokav smeh mu je preletel obraz, ko ju je zagledal. »Ah! Grof Degenthal!« je rekel in se urno priklonil. ^Gospodična Nora, prihajam po vas, da vas odpeljem k predstavi. Skrajni
čas je.«	.,	..
Hvala vam: oče vedno sam pride pome,« je rekla hladno in odklanjaje.
»Vaš gospod oče me pošilja k vam. Ce pa bi bil vedel, da imate prijeten obisk, si ne bi bil drznil motiti vas,« jo je zavrnil, nesramno poudarivši besede »prijeten obisk«. »Morda bi vam bilo danes ljubše, če ne bi nastopili. Ako naj sporočim to vašemu oče-
tu ...« in nemoteno je ostal poleg nje, kakor da ima neko pravico do tega ter meril Kurta z izzivalnimi pogledi.
»Bom že sama sporočila očetu svoje mnenje,« je odgovorila Nora. »Grof Degenthal, žal morava se ločiti,« ie rekla in se obrnila k njemu ter mu podala roko.
Kurt je prijel njeno roko, ki je nekaj časa hladno in trepetaje počivala v njegovi. »Zdaj torej grem, ker skoraj poteče tudi moj čas. A v kratkem pridem zopet, Nora,« je rekel trdno odločen. »Vse se mora pojasniti. Pa naj bo karkoli, midva se morava izpovedati drug drugemu, — V kratkem torej gotovo računajte name.«
Poudaril je te besede, kakor da se hoče sam podkrepiti v svojem sklepu in kakor da jih hoče tudi Landolfu, ki je še vedno vsiljivo stal poleg njih, jasno dati v vednost.
Landolfo je odgovoril z neprijetnim, mnogopo-membnim smehljajem.
Nora, kot je bilo videti, tega -ni opazila ali pa se ni hotela spuščati v prepir 8 predrznežem. A njen glas je zvenel neskončno otožno, skoraj neverjetno, ko je ponovila Kurtove besede: »V kratkem...« Trenutek je bilo opazili, kakor da hoče iztegniti roko, da bi ga zadržala.
A Degenthal je urno odhitel; vrgel se je v najbližjega izvoščka, da bi se čim hitreje vrnil. Kljub temu, da prav za prav ni ničesar zvedel, ničesar dosegel, mu je bilo, kakor da se mu je odvalil težek kamen srca. Zopet jo je videl, nekaj besed je vendarle spregovoril ž njo in zakletstva, ki je bilo nad njima, je bilo konec. Na njenem obrazu je bral, da jo je bila le nesrečna usoda privedla do tega koraka; žrtev je bila nazvala to in bil je prepričan, da jo je prisilila do tega le napak pojmovana dolžnost.
O Milice	posnemalnihov iščemo
proti dobri plači. — Javiti se ®§1 TEHNA družbi - LJUBLJANA, JR|\, Mestni trg 25/1	
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Sadno drevje	Puhasto perji
za oddajo imam večjo množino jabolk, hru-šek, marelic, breskev, češpeli. črešenj in orehov. Visoko, srednje in nizko debelua Alojzij Podobnikar, drevesni-žar v Brez jI 38, p. Dobrova pri Ljubljani. illbla se išče za nastop *"""? o Božiču, pridna pametna in poštena stara 22 do 30 let. Morala bi molzti2kravi in pomagali v kuhinji. Isto-tam se išče hlapec h konjem star 25 do 30 let. Biti mora ztrav in trezen. Prednost imajo Gorenjci. Na-lov: Ivan Kuralt. valjčni mlin Domžale	razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
	Hgit divjačine kupu-•™2L-jem. - J. Mihevc, Vrhnika.
	Hostanjeve hlode
	ali deske kupim. Ponudbe na Fran Repič, sod.. Ljubljana, Trnovo
	Prodamhišo ,ep°-vi- I,UUBI" sokopritlično s petim' sobami in pri-tiklinami z vsem konti rtom s kletnim stanovanjem za hišnika, na najlepši točki ob Celovški cesti v ŠiSki, z urejenim sadovnjakom in cvetličnjakom s 1700 m2 sveta, katerega se lahko odproda. Natančen naslovne izve v upravi lega lista pod št. 12805.
Eozdnih divjakov	
vrtnic gabrovih sadik za živo mejo, javorov, jerebtkovcev, brez, in tudi iglasto drevje imam večjo količino. Vse dobi-o vkoreninje-no. Cen i po dogovoru. JakobTorkar ViSelnica št. 9. p Gorje pri Bledu.	
	Vajenca, aedlaIr3lieia
Z mizarska vajenca	—1-— m čevljar skega, sprejme takoj Alojzij Grilc, Novo-inesto št. 79.
sprejmem takoj Štefan Marci jan, Dob 18 pri Domžalah.	
	Rabila 7 let 9,ora rde-
Sprejmem vajenca	nje velikosti s prav lepim 2 meseca starim žrebetom naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku Domoljuba pod Stev. 13384.
za čevljarsko obrt takoj. Stanko Groznik, Višnja gora 31.	
Roharlta varčna, z večletnim, spričevalom, vajena večje Ituhe, se sprejme z novim lelom. Službo dobi tudi marljiva sobarica. — Ponudbe V. Savnik. Kmnj.	
	Kravo h teletu, mlekarico, prodam. — F. Jenko, sedlar, Medvode.
	Čevljarskega pomoč-
Mizarskega vajenca	nihal za mešana dela !1!2S. In 1 vajenca, ki se je že učil nad pol leta, sprejmem takoj. Mesto stalno z vso oskrbo v hiši. J«rnej Trček. čevljar, pošta Polšaik-Sava pri Litiji.
starega od 14—15 let. iz poštene družine išče Zakrajšek Anton, mizarstvo, Srobotnik št. 9, p Vol. Lašče.	
Budilke
po ceni
Prava pot,
hi vodi do ozdravljenja
Bolni, izčrpani živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodijaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanj« spanja, ne-veselje do dela in druge slabe pojave.
Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se bole
osvobodil! ssgh talcih bolezni.
V tuj brošuri so opisani vzroki, po-I stanek in zdravljenje živčnih bolezni i po dolgoletnih izkuSn jah. — To veselo 1 sporočilo zdravja pošljem vsakomur
popolnoma zastonj.
Tisoči znhvalnic potrjujejo edini obstoječi uspeh neumornega vestnega raziskovalnega dela ia dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada velikemu številu živčno bolnih in kdor boleha na teh mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj nabavi mojo knjižico utehe I
Prepričajte se sami,
da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tedaih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnica nn:
Ernst Fasfernach, Berlin S. 0., fflichaelhirchplatz 13, flbt. 317.
Saziiika prodaja
novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkih cenah. Kamgarni za moške obleke od 100 Din, razno sukno od 45 Din, doubl za zimske suknje od 125 Din, za ženske plašče od 45 Din, volneno blago za ženske obleke (130 cm široko) od 34 Din, različni kambriki, vsakovrstni parhenti in flanele od 9 Din, bela in rujava kontenina za rjuhe od
20 Din, koci od 120 Din naprej, Suknena obleka 3-10 m blaga A9A RlM z vso dobro podlogo samo	S^IO
Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solidna. - Vsakdo naj se posluži ugodnega nakupa dobrih oblačil po nizkih cenah, in to v manulakturni trgovini
IVAN KOS, družba z o. z., LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA it. 23.
POSeStVO v ljubljanski okolici išče za takoj treznega starejšega svinjarja in konjarja.
Samo letna služba. Plača po dogovoru. Naslov v upravi Domoljuba pod 13071.
Naipopolnelši
STOEUfER
šivalni stroji
ca «»ilje, krofa;« in čavljarje ter ta
v*ak dom. Predan si nabavil« •troj. oglejte ti to izrcdnoit pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Seienburg. ul. 6 Brezplačen pouk 13 letno Jamstvo.
Okoličani postaje Škofja Loka!
Višji državni uradnik z mnterjo išče stanovanje: sobo in kuhinjo, ali tudi samostojno bojto. Piti-čam dobro. Preskrbim tudi delavca gospodarju; event. kupim tudi manjši prostor 7.a postavitev hišice - Pismene ponudbe no oglasni oddelek
»Domoljuba« pod »Dober plačnik« štev. 13.369.
L. Vllhar, urai
LJubljana, Sv. Petra cesta 36.
Nevoljen gost: »Natakarica, mar mislite, da bom toliko časa čakal na večerjo, da bom od gladu umrl?«
Natakarica: »Ne, ne morete, pri nas ob desetih zapremo.«
Leben in Lebnova sta prišla v Ljubljano in ker se še nikoli nista vozila s tramvajem, sta pred državno bolnico stopila v voz. Ko je tramvaj privozil čez šentpeter-ski most, je sprevodnik zaklieal: Ambrožev,« in izstopil je neki gospod. Pred Mestnim domom je klical: »Krekov« in zopict je vstopil gospod. Pred Majerjem je zaklieal: »Stritarjeva,« in izstopila sta neki gospod in gospa. Lebnova dva sta strmela, češ,
kako ljubljanski sprevodniki vse ljudi poznajo po imenih. Pred pošto je sprevodnik dejal »Prešernova': in zopet sta izstopila mož in žena.
Leben je silil, češ, tu morava pa izstopiti.
»Ne kaži se, da si tako neveden,« m» je ona zašepetala, »počakajva da oni moz tam pokliče tudi naju.
i<
Letoviščar (na Bledu): V tem vašem čolnu, ki pušča vodo, se nič kaj varnega ne počutim.«
Čolnar: Le brez skrbi. Če se kaj l'11" dega pripeti--na mojo odgovornost.«
Vi plačate za novi Fordson, ako ga
kupite ali ne!
Od oranja do spravljanja žetve plača kmetovalec, kateri dela z voli aH s konji, za en Fordson-traktor, brez da ga poseduje.
Izkušnja mnogih desettisoč lastnikov Fordsona je dokazal, da se prihrani pri vsakem delu s Fordsonom, polovico do dve tretjini časa, katerega se sicer uporabi pri delu z vprežno živino. Polegtega se vrši delf s Fordsonoin mnogo natančneje in boljše.
Posebno prednost pa ima delo s Fordsonom z ozirom na stroške.
Polegtega se zamore rediti mesto vprežne živine klavna in molzna živina, ker za košnjo in spravljanj« krme za isto, skrbi mnogo hitrejše in temeljitejše, Fordson.
Poleti in pozimi zamorete polno uporabljati na Vašem posestvu Fordsona, ker se najde tudi pozimi mnogo
dela zanj, posebno, ako posedujete tudi gozdove.
Na ta način se zavedate mnogih prednosti, katere prinaša kmetovalcu uporaba Fordsona. Vendar je novi Fordson mnogo bolj v stanju, obratovati dobičkanosno za svojega lastnika, kot je bil stari, ker je novi popolnejši,'
močnejši in tudi bolj ekonomičen v obratu.
Zahtevajte od najbljižjcg^ zastopnika brezobvezno predvedbo.
Cena Din. 53.000 ocarinjeno.
■ ' , )
Nihče nima vpliva na tržne cene, pač pa na lastne delavne stroške Vsaka zmanjšava istih, poveča njegov dobiček.
Vi in Vaša družina imate pravico na ta postranski zaslužek in na proste ute. katere Vam nudi Fordson-traktor.
FORD MOTOR C O M P A N Y, T R I E S T E
V
Gotove obleke in površne suknje!
Da uslrežem mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem vpeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni ž njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago — in dobi v 6 dneh zgotovljebei obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okutu. Cena gotovi obleki bo cenejša, kot povsod drugod — Z-', to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlago!! Vpeljal sem tudi vse vrste Usnja — po znižani ceni. Pridite in prepričajte se.
IVAN A. GROSEK
trgovina z mešanim blagom — TREBNJE
i
pa naj bo njegov izvor tak ati tak, Vam vedno takoj olajšajo razkužilne prastllfe
wValdaw
neprekosljiv izdelek zoper prsni prehlad, nahod, grlobol, vnetje krhlja, akutne in kronične katarje, gripo, iutluenco,
naduho, zasoploat itd. Pazite dobro: Zahtevajte v vseh lekarnah in drogerijah samo izvirne patslflfe
Jalda«
v škatljicah z napisom
«Valdaw
Edino najboljši Šivalni stroji in ptetilni štfic. »Dubied stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Petellnco
Grltzner, Adler
Najnižje cene I Tudi ua obroke)
Ltubllana
blizu PreSernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
Vajutpeinejie sredstvo za rejo domače živali je brezdvonmo
a MASTI Na
ii pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4.
GORENJCI! "
Ne delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, pohitite v
Ratfovltlco in na Bled VINKO SMNIK-u
Tam bodete ravno tako postreženl. kakor v Kranju in Ljubljani, torej ne zamudite prilike ogledati si bogato zalogo modernih vzorcev. Eene zajamčeno nizke, kakor v vsaki večji trgovini. Le en sam posetl	In poplačan je Vaš trudi
«WKl
n
M
Blagovna znamka
Svetla slava"
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in vadi globokega Bvojega pomena je posla! ta znak nepozaben.
»Znamka Oetker Jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanilinor prašek Dr. Oetkor-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo »prosvitljeninu gosjHKlinjani postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnogo nevoljo radi slabega kipenja močnikov je izostalo
Otroci se veselijo, če speče mati Oetker-jev šartelj, in v otroški sobi nI ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dolic pristni Dr. Oetker-jeri labrikati, ker se ponujajo resto manj vredni posnetki
»r. OcfKcr
VANfLINOV SLADKOR
fe najboljša začimba
z« mlečne ia moeuate jedi,
pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte in peciv«, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema do trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega izbranega vanillnovega sladkorja 7,1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 čajni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatifiia, okusna pijača.
Dr. OEIKER-fCVl RECEPTI
za knhinlo In M$o
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort itd.
Za VBako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod tn vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve -— in ker je, kakor jo pokazala izkušnja,
vsako ponesrečeraje tudi pri začetnicah izključeno. •
Oetkerjevo knjigo dobile zastonj pri Vašem trgovcu, ako ne, pišite naravnost na tovarno Dr. Oetker, Maribor.
Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo!
F. Čuden LJubljana
Prešernova ulica štev. 1
Ženske skrbi
nc prenehajo nikdar — skrbi zu mladost in lepoto ...
Ako tudi Vas mučijo te tajne skrbi, tedaj poizkusite enkrat FEL-LERJEVO ELSA-CREME-POMADO, katera s svojimi posebnimi sestavinami hrani, varuje in pomlajuje Vašo kožo. Mozolji, solnčne pege, zajedavci — vse izgine brez sledu, izginile so tudi Kuhe, tc prezgodnje znaniike starosti! Za nego las inočna ELSA-POMADA ZA RAST LAS, ki krepi lasišče, odstranjuje prhljaj i|i napravi luse mehke in blesteče.
Po puliti 2 lončka ene ali po 1 lonček vsake fclsa-poratdc stane 40 Din frauko, oko sc denar pošlje nu|*rej, po pov-
I	zelju 90 Din.
ELSA -SHAMPOO izvrsten ta izmivanjc glave
1 kom. VJ0 Din. EI SA-MII.A ZDRAV.IA IN I.EPOTE v 7 vrs'oli: milo iz Illijinega mleka, lllijinc kreme, iz rumenjaka, gllccrino"o, boraksovo, katrunovo iu milo za , ritje.
I'o posti 9 kom. KIsH-mila na izbiro slane 92 Din frauko, nko se denar pošlje uaprej; po poraetju M Din.
Dan ia dnem negujte telo i Hlsa-preparati'
To pomaga!
Dobiva se povsod! Kjor np, Izvolite naročiti naravnost pri:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elsatrg št. 134.
Naznanilo
otvoritve trgovine!
P. n. naročnikom DOMOLJUBA naznanjamo, da otvorimo s I. decembrom t. 1, v Ljubljani na Mesl-nem trgu št. i2 „Pod Trančo"
novo trgovino
z manufakturnim in galanterijskim blagom. Na razpolago je bogata zbira raznega moškega in ženske-
ga blaga, blaga za plašče, Sifona, platna, cefirjev, klotov, l<ontenine, srajc, rokavic, nogavic, trikotaže, pletenin itd. — Da se uvedemo, bomo prodajali
po nalnizjlh reklamnih cenah ter se potrudili, da p. n. odjemalce v vsakem oziru zaao>W-
ljimo. - Pridite in prepričane sei
Za obilen obisk se priporoča
PRODUKCIJA r. Z. Z 0. Z.
v Ljubljani, Mestni trg 12 »POD TRANČO"
Izda/alelj. Dr, Frani Kilovcc,
Urednik: Viktor Centii
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel