Novosti na tenfižnem trgu —k O letošnjih knjigah Slov. Šol. Matice. III. Dr. Valter Bohinec: Geografija sodobne Evrope. I. snopič (108 str.). — Nova znanstvena knjiga je v našem kulturnem življenju vsikdar velik dogodek. Še posebe velja to za »Geografijo sodobne Evrope«, ki jo je napisal priznani geograf dr. Valter Bohinec im jo je pravkar izdala naša agilna Slovenska Šolska Matica. Razen šolskih učbenikov namreč doslej še nismo imeli slovenskega priročnika, ki bi obravnaval geografijo Evrope. Zdaj je izšel p r v i, 108 strani obsegajoči zvezek te mnogo obetajoče knjige. Avtorjev spis je samostojno delo. B. povsod upošteva zadnje tehtne izsledke tujih in domačih gcografov. Nikjer suhoparno ne našteva golih dejstev, temveč zajema ,posamezne geografske pojave tako, da opozarja na njihove vzroke in posledice. S tcm pa vzpodbuja bralca k Iastnemu razmišljanju in ga navaja k samostojnemu opazovanju podobnih dcjstev. Kn.jiga podaja snov analitično in sintctično obenem — je torej v pravem pomenu metodična in vzgojevalna ter bo v njej našel mnogo bodrilnega vsak izobraženec, a prav posebno še vzgojitelj mladine. V pričujočem delu je najprej podan pregled evropskega kontinenta, za tem Balkanski spolotok kot geografska celota in končno, zlasti obišrno in temeljito, fizikalna geografija naše države. Obravnavana snov je vsebinsko izčrpna. Poglavja so razvrščena v logičnem redu, tekst je povsed jasen in razumljiv, ponekod ga ponazorujejo skrbno izbrani diagrami, skice in pokrajinske slike. Uvodoma nas avtor seznanja z imenom, mejo in velikostjo Evrope. Ta mu je pred vsem drugim kulturno-geografski pojem. — »Dasi ji je zasvctila prva baklja kulture iz Azije in Afrike, je to, kar je sprejela od vzhoda, v dolgem razvoju samostojno preoblikovala v današnjo vseevropsko kulturo tako, d'a je postala sama svetilnik za vso zemIjo in vse narode«. Sledeča poglavja obravnavajo členovitost, tektonske enote, postainek posameznih gorovij, nižin in kotlin ter njih preobrazbo po vnanjih silah. Glavne tipe podnebja ponazoruje 5 zaporednih diagramov, ki te vabijo k medsebojnemu primerjanju in lastnim sklepom. Zelo temeljita je slika o rastlinstvu in živalstvu, ki se je izpreminjalo tudi v historični dobi in sicer največ po zaslugi človeka. V poglavju o prebivalstvu B. odločno zavrača nazore modernih »rasistov«. Kajti v »zemljepisnem, kulturnem in političnem oziru so narodi mnogo važnejši od ras. Saj so oblikovali usodo Evrope v preteklosti in jo oblikujejo fudi v sedanjosti; rasne skupine pa, ki jim vrhu tega zaradi ponovnega mešanja in križanja zelo težko določimo meje, ne pridejo do pravega izraza«. Prav tako je opis Jugoslavije podan na nov, svojski način. In šele s to knjigo smo dobili geografski oris naše domovine z evropske perspektive. Da se naša država in posebe vsa slovenska zemlja, brez ozira na državne meje, dokaj podrohno opisuje, to vrednost knjige samo povečava. »Geografija sodobne Evrope« sc zato po vsej pravici lahko smatra hkratu za naš domoznanski spJs. Prvo poglavje o Jugoslaviji obravnava lego in mejo. Govoreč o meji omenja avtor tudi mejni zid med Sušakom in Reko, »ki nasilno deli polcografsko enoto in je poscbnost ne lc Evrope, temveč na svetu vobče«. V drugcm poglavju (o naši obali in njeni členovitosti) se upošteva že nova razvrstitev naših otokov, karšno zagovarja beograjski univ. prof. B. Ž. Milojevič. Najtemeljitejši in tudi najsamostojnejši pa je goropisni pregled. Tako je na pr. mašemu alpskemu ozemlju odmerjenih kar 6 strani. A tudi vsa ostala gorstva naše države niso nič skopeje orisana. Opis Dinarsko-helenskega gorskega sestava — Bohinec upošteva najnovejše izsledke geologov, ki zanikajo obstoj samostojnega Šarsko-pindskega go-rstva — je tako nazoren in pregledten, kot ga doslej še nimamo ne v domači ne v tuji Jiteraturi. In venidar je to gorstvo, ki obsega vclik del naše države, po krivici premalo znano v tujini in pri nas. Saj na pr. lo malokdo ve, da sta se na tcm ozemlju »Piva iti Tara vrezali v triadne apnence s pravimi kanjoni. kakršnih sicer Evropa nc pozna. Kanjon Tare je dolg 90 km in scga 800 m globoko prav do paleozojske podlage«. Z vodopisnimi razmerami in sicer z opisom Jadranskega morja se prvi zvczek zaključuje. Kdo ne bi težko pričakoval drugega, v katerem bo dr. Bohinec nadaljeval in zaključil opis naše kraljevine ter obdelal tudi drugc južnoevropske države. Zlasti pa bi utegnil bralca mikati oris Bolgarije, kajti v uvodu obeta pisatelj, da hoče posvetiti posebno pažnjo slovanskim deželam. ik. —k Pedagoški zbornik in Prirodoslovno im duhoslovno psihologijo je ocenil v prejšnji štev. »Učit. tov.« g. V. Brumen. —k Ciril Pregelj: Mladinski zbori III del, zbirka dVo-, tro- in četveroglasnih za narodne, meščanske, srednje in učiteljske šole ter glasbene zavode. — Samozaložba. Cena 25 dinarjev. Pod tcm naslovom je izšla mescca januarja t. 1. lična pesmarica kot nadaljevanje zbirk istega izdajatelja »30 triglasnih zborov I. del, 30 triglasnih zborov II. del in Triglasni mladinski zbori. (Založba Kleinmayr & Bamberg). Ciril Pregelj, učitelj in ,pevovodja v Celju nam je znan poleg zgoraj omenjenih pesmaric še posebno po svojih »Nagel.ičkih«. S to poslednjo zbirko pa nam je uredil 33 mladinskih zborov, ki naj bi služili predvscm svojemu namenu ob priliki šolskih proslav, akademij, državnih in narodnih praznikov, jadranskega tedna, materinskega dne itd. Zbirka prinaša namreč po redu: 6 pesmi o kralju in domovini, 2 pesmi o našem morju, 3 pesmi o matcri, 133 narodnih pesmi raziične vsebinc. 1 venček slovenskih mladinskih narodnih pesmi in 5 umetnih. Največ pesmi (18) izvirnih in harmoniziranih je prispeval izdajatelj sam, 7 E. Adamič, po 2 V. Žganec in Fr. Klančnik. po 1 pa Zl. Špoljar. O. Dev, A. Gostinlčar in B. Smetana. Večina pesmi je troglasnih, le dve sta dvoglasni s s.premljavo klavirja. Pisane so vse zelo sohdno in ne zahtevajo od lzvajalcev ne intonačnih *ne ritmičnih posebnosti. Odlikujejo se posebno pesmi E. Adamiča, pa tud!i izdajatelju samemu se je prav lepo posrečilo napisati nekaj izvirnih pesmic in harmonizirati nekaj narodnih. Enako tudi ostali.. Škoda le, da zbirka ne prinaša še himne o sv. Savi in pa državne himne. S tcm bi bil res zbrairu ves material, ki je potreben za šolske proslave in podobne dneve. Vendar pa ima ta pesmarica prednost pred drugimi s tem, dia imamo material zbran vsaj za večino prilik in nam ni treba brskati po drugih pesmaricah. Prepričani smo, da bodo posebno tovariši posegali p_o pesmarici. kjer bo vsakdo prav gotovo nekaj našel za svoj zbor. Kakor rečeno se pesmarica naroči pri izdajatelju in založniku samem. —k »Nas val.« Kako uženeš motilce čistega radijskega sprejema ti pove nova številka »Našegai vala«. V strokovnem. a poljudno pisanem članku, ki je opremljen s pojasnjujočimi risbami, nas pisec uvaja v vse motnje pri radiju. Ta članek nas seznani tudi z zakonskimi predpisi, ki strogo zabranjujejo motenje radijskega sprejema z različnimi električnimi napravami. O glasbenem aporedu radijskih postaj je prispeval članek profesor L. M. Škerjanc. — Mesečna naročnma 12 Din. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana.