Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 22. DEC. 1960 Leto XII. — Štev. 51 Cena 10 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
NASE KMETIJSKO ZADRUŽNIŠTVO
   Kmetijsko zadružništvo ima v sedanjem obdobju na področju našega okraja, v razvijanju kmetijske proizvodnje in višjem vrednotenju kmetijskih pridelkov, še posebej zelo odgovorne in obsežne naloge.
   Pred nekaj leti, te niso bile take. Omejene so bile le na izvajanje trgovine, to je na odkupovanje kmetijskih pridelkov v obliki uslužnostne dejavnosti raznim odkupnim podjetjem in predelovalni industriji, prečesto pa celo v korist posameznih posrednikov — od kupovalcev in na prodajo blaga za široko potrošnjo. Izvajale so razne strojne storitve, se ponekod še bavile z gostinstvom in drobno obrtjo. Taki vsebini dela je bila prilagojena tudi takratna organizacija kmetijskih zadrug, njene pravice >in dolžnosti, interni odnosi ter vloga upravnih in samoupravnih organov. Kmetijske zadruge so bile zelo  številne. Obstajale so skoraj v vsaki večji vasi, tako kot je to pač zahtevala prodajna trgovska mreža.
   V skladu z nadaljnjim razvojem celotnega jugoslovanskega gospodarstva je že iz znanih razlogov morala tudi kmetijska proizvodnja dobiti v družbenih planih jasnejšo in konkretnejšo perspektivo razvoja in materialno osnovo, da bi več ne zaostajala, da bi se hitreje 'razvijala in se vskladila z realnimi potrebami in možnostmi. Nove naloge, tako po vsebini in obsegu, skratka, realizacija družbenih planov osnovnih teritorialnih enot — občin — je zahtevala od kmetijskih zadrug drugačno vsebino in metodo dela. drugačno notranjo in teritorialno organizacijo kmetijskih zadrug. Obdobje drugega plana petletnega gospodarskega razvoja, ki ga letos eno leto pred rokom zaključujemo, ni narekovalo torej le določenih sprememb v vlogi kmetijskih zadrug do nadaljnjega razvoja kmetijske proizvodnje in vseh njenih dejavnosti za dosego tega cilja, to obdobje nas je sililo v nenehno iskanje najprimernejših organizacijskih oblik kmetijskih zadrug, ki bi omogočile in pospešile to njeno vlogo, te njene nove naloge. In prav iz teh razlogov teče že vsa zadnja leta proces stalnih reorganizacij kmetijskih zadrug, kmetijskih poslovnih zvez, proces materialne krepitve, družbenega in delavskega samoupravljanja znotraj teh gospodarskih organizacij.
   Če se torej danes na različnih forumih, v političnih in zadružnih organizacijah, nekoliko več razpravlja o nadaljnji primernejši organizaciji
kmetijskih zadrug, o potrebi formiranja večjih kmetijskih zadružnih gospodarskih organizacij kot so sedanje, to ne predstavlja nekaj novega, česar do sedaj nismo delali, to pomeni le nadaljevanje že zdavnaj začete akcije, to pomeni, da sedanja organizacija že več ne ustreza trenutnim
  (Nadaljevanje na 2. strani)
DANES PRAZNIK JLA
JLA JE DALA POMEMBEN PRISPEVEK JUGOSLOVANSKEMU GOSPODARSTVU
    Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade so pričakali svoj praznik, 22. december, s pomembnimi uspehi, ki so jih dosegli tudi pri graditvi naše domovine. Vrednost skupnih del, ki so jih opravile samo inženirske enote na večjih objektih, znaša okrog 10 milijard dinarjev.
    Inženirske enote JLA so letos zgradile okrog 190 km sodobnih poti, dokončale polovico skupnih del pri gradnji modernega letališča pri Dubrovniku, sodelovale pri graditvi železniške proge v dolini reke Sotle — od Kumrovca proti Grobelnemu in gradile mnoge druge objekte. Tudi v našem kmetijskem gospodarstvu so pripadniki JLA dosegli vidne uspehe, saj so pomagali kmetijskim organizacijam pri raznih prevozih, pri pospravljanju kmetijskih pridelkov, pri pogozdovanju in pri graditvi raznih komunalnih in drugih objektov.
    Poleg tega so inženirske enote JLA opravile tudi težka dela na jadranski magistrali v kanjonu reke Morače, v kanjonu reke Plive, v dolini reke Drine in na Ibarski magistrali. Na teh magistralah so
                                 zgradili večje število mostov, predorov in drugih objektov. Tudi ostale enote JLA so opravile vrednost del, ki znaša 2 milijardi 700 milijonov dinarjev.
                                    Pomembnost JLA pa ni samo v graditvi naše dežele. Vsako leto se namreč na teh delih usposobi veliko število mladih ljudi, ki so potrebni našemu gospodarstvu. Pomembno je tudi to, da pripadniki JLA opravijo največ del v gospodarsko manj razvitih področjih, kjer primanjkuje strokovni kader in kjer gradbena operativa nima dovolj velikih zmogljivosti.
                                     Mladina in pionirji iz Pomurja bodo tudi letos svečano proslavili 22. december - Dan JLA. Rezervni oficirji in člani ZB bodo tega dne obiskali vse večje šole in mladini pripovedovali ter obujali spomine iz NOB. V obmejnih krajih bodo pionirji in mladinci obiskali vojake na karavlah in prirejali kulturne programe. Karavle bodo obiskali pionirji iz Hodoša, Križevec v Prekmurju, Kuzme, Cankove in drugih obmejnih krajev. Se posebno se na letošnji obisk vojakov pripravljajo mladinski aktivi v Čepincih, na Hodošu in Cankovi. V Bodoncih prireja mladinski aktiv vsako leto za Dan JLA tradicionalno akademijo. Tudi letos se pripravljajo na ta praznik. Na akademijo pa bodo povabili okoliške borce iz NOB in rezervne ter aktivne oficirje JLA. Za njih je to največji mladinski praznik. Tudi v drugih krajih Pomurja bodo tega dne proslave in akademije, na katerih bodo govorili predstavniki JLA, člani ZB in rezervni oficirji.
    V vseh večjih krajih v Pomurju so za Dan JLA organizirali tudi športna tekmovanja. Tako je na primer okrajni strelski odbor organiziral v vseh sedežih občin tekmovanja v streljanju z zračno puško. Pri tem je sodelovalo 25 strelskih družin. Najboljša ekipa je dobila za nagrado malokalibrsko puško, druga ekipa zračno puško, tretja pa razni material v vrednosti 2500 dinarjev. Organizirali so tudi dvoboj med rezervnimi in aktivnimi oficirji in sicer v šahu, odbojki in streljanju z zračno puško. Poleg tega so razpisali šolske naloge o pomenu Dneva JLA v soboških srednjih šolah in najboljše bodo nagradili. Za Dan JLA bo v Murski Soboti gostovalo varaždinsko gledališče.
 NAČRTNO SODELOVANJE
 Preds. republ. sveta za zdravstvo, Niko Šilih, na vprašanja našega uredništva
      Kakor smo izvedeli, si gradbeni odbor za gradnjo nove bolnišnice v Murski Soboti močno prizadeva pritegniti k sodelovanju pri gradnji delovne kolektive pomurskih podjetij in ostalo prebivalstvo. V ta namen pripravljajo že v začetku prihodnjega leta obširno akcijo, medtem pa so nekateri delovni kolektivi že sklenili, da bodo prispevali za gradnjo bolnišnice enodnevni zaslužek. Med prvimi, ki so se odločili za pomoč, so kolektivi tovarn »Mura« in »Pomurka« ter »Pomurski tisk« v Murski Soboti.
   Glede na posvetovanje o gradnji soboške bolnišnice, ki je bilo pred nedavnim v Ra-
dencih, smo zastavili udeležencu tega posvetovanja, predsedniku republiškega sveta za zdravstvo NIKU ŠILIHU dvoje vprašanj v zvezi s sodelovanjem med soboško bolnišnico in radenskim zdraviliščem ter o nekaterih ukrepih za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev Pomurja. Tov. Šilili se je ljubeznivo odzval in na zastavljeni vprašanji odgovoril takole:
                                                                                                                                                                                Mislim, da ne moremo z vso odgovornostjo in prepričanost-
jo trditi, da se število obolenj na trahomu iz leta v leto veča. Podatki protitrahomske potrebno zelo odločno nastopiti v borbi za definitivno od-
službe, ki smo jih dobivali, so često bili premalo jasno utemeljeni. Zaradi tega mislim, da borno morali v tej smeri stva intenzivneje obdelati in priti na jasno, kakšen je pravzaprav uspeli odpravljanja obolenj trahoma v Prekmurju.
   Dejstvo je, da na področju Prekmurja problem trahoma obstoja, da niso bili doseženi oni rezultati, ki bi lahko bili doseženi in da bo zaradi tega
   (Nadaljevanje na 2. strani)
POVSOD - BOGATA JELK0VANJA
     Društva prijateljev mladine in organizacije SZDL imajo skupno z vodstvi šol te dni precej dela z jelkovanjem. Novoletna jelkovanja bodo priredili na vseh šolah v našem okraju. obdarovanja in čajanke pa bodo priredile tudi nekatere druge organizacije in ustanove.
   V Murski Soboti bodo imele vse Šote, kakor tudi vrtec, samostojna jelkovanja s kulturnim programom. Podobno pripravljajo tudi ostale šole v občini. Skoraj povsod so se priprav v največji meri lotila DPM, ki so organizirala tudi nabiralne akcije.
    Za radgonske otroke bodo imeli skupno jelkovanje 28. decembra v kino dvorani, kjer bo med drugimi sodelovala tudi lutkovna sekcija. 29. decembra pa bo Dedek Mraz krenil s spremstvom iz Gor-
nje Radgone na ostale šole v občini, z njim pa obenem tudi lutkovna sekcija iz Radgone. Na nekaterih šolah bodo imeli obdarovanja, ponekod pa bodo, predvsem za učence višjih razredov, priredili čajanke. Jelkovanje prireja posebni odbor ob sodelovanju z organizacijami SZDL in DPM.
   Tudi na šolali v ljutomerski občini pripravljajo bogata jelkovanja. Ljutomerske, kakor tudi ostale šole, bodo imele samostojne kulturne programe in obdarovanja. Jelkovanja, ki bodo v glavnem 30. in 31. decembra, organizirajo v glavnem DPM, ki so prispevala nekaj denarnih sredstev.
   Dedek Mraz bo po obdarovanju v Lendavi, ki bo povezano predvidoma s krajšo povorko, krenil s spremstvom tudi na ostale šole v občini. Jelkovanja organizirajo v lendavski občini v glavnem DPM ob pomoči organizacij, podjetij in ObLO. Na vseh šolali bodo priredili primerna obdarovanja.
    Tudi v petrovsko-šalovski občini bo obiskal Dedek Mraz vse šole ter otroke primerno obdaril. Za novoletna jelkovanja je prispeval primerno dotacijo ObLO.
   V beltinski občini bo imela jelkovanje vsaka šola posebej. Pripravljajo tudi primerne obdaritve. V Beltincih bodo imeli kratek kulturni program pod jelko pri gradu, zatem pa bodo priredili obdarovanja po razredih. Tudi na okoliških šolah se že pripravljajo s primernimi kulturnimi programi.
Skrb za izobraževanje v Radencih
    Center za izobraževanje v Zdravilišču Radenska Slatina v Radencih organizira za člane kolektiva vrsto tečajev in drugih oblik izobraževanja. V prvem tečaju, ki je bil te dni zaključen, so se člani kolektiva, ki imajo opravka z živili.
seznanili o vsem, kar je potrebno v zvezi s higieno živil. Ta sedemdnevni tečaj je obiskovalo 218 oseb.
   V nekaj dneh bo končan tudi prvi tečaj za konverzacijo nemškega jezika, drugi tak tečaj pa bo po novem letu. Te tečaje obiskuje gostinsko osebje. V teku so priprave za obisk večerne osemletne šole za odrasle. Za večerno šolo je prijavljenih že nad 40 interesentov. Januarja in februarja bo tečaj za praktično poučevanje na delovnih mestih. Center za izobraževanje bo poleg tega prirejal seminarje za vodje diskusijskih sestankov. tečaje za usposabljanje predavateljev ter vrsto drugih tečajev kot na primer tečaja za slovenski jezik in za gospodarsko korespondenco itd.
Na pobudo občinskega komiteja ZKS je center organiziral tudi večerno politično šolo, ki jo obiskuje 25 članov kolektiva.               -ika
I. Ros izvoljen za republ. poslanca
      Minulo nedeljo so imeli v ljutomerski občini nadomestne volitve za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine. Za novega poslanca je bil izvoljen tov. Ivan Ros, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota.
   Na vseh 50 voliščih, ki so jih že v soboto lepo okrasili, so napovedali tekmovanja. Volivci so prihajali že v zgodnjih jutranjih urah. Tako je
večina volila že do 8. ure. Do 10. ure so volitve stoodstotno končali že na 6 voliščih. Naj-prej so z volitvami končali v Rodislavcih in sicer ob osmih; ob 8.30 so končali tudi v Ilov-
cih in ob devetih v Radomerju. Na največ voliščih so končali volitve med 11. in 13. uro. Na vseh voliščih je do D. ure volilo že 75 odst. volilnih upravičencev.
    Volitve so bile zaključene na vseh voliščih že nekaj pred 19. uro. Tako je volilo na nedeljskih volitvah od 10.356 kar 9.558 volivcev, preostali pa so bili v glavnem opravičeno odsotni.                    -ko
POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA
   Prejšnjo soboto je bil v M. Soboti ustanovni občni zbor Pomurske turistične zveze, katerega so se udeležili zastopniki turističnih društev nekaterih organizacij in gostinskih podjetij.
   V poročilu o delu dosedanjega iniciativnega odbora so poudarili, da so vsi pogoji za nadaljnje delo zveze. Za tem so sklepali o nalogah novoustanovljene turistične zveze. Te bodo precej obsežne. Ne gre namreč le za koordiniranje dela ?n prireditev turističnih ter ostalih društev, ampak bo morala nova zveza predvsem razvijati turistično propagando ter navezovati sti-
ke s potovalnimi agencijami ter nadzorovati ostale dejavnosti, ki so pomembne za razvijanje turizma.
   Novoustanovljena Pomurska turistična zveza bo začela z delom prvega januarja.
   VREMENSKA NAPOVED
   za čas od 22. dec. do 1. jan.
   Vreme bo še dalje zelo nestalno s pogostimi padavinami.
   Temperatura negotova, kaže pa, do bo v roku do 22. dec. preplavil Slovenijo zrak s Severnega ledenega morja in bo povzročil snežne meteže in občuten padec temperature.
                   Dr. V. M.
K razpravi o združevanju kmetijskih zadrug
                                                                                                                                                                                    (Nadaljevanje s 1. strani)
in še manj bodočim nalogam, ki jih morajo izvajati kmetij ske zadruge. Toda, ko se ob sedanjih razpravah pojavlja vse bolj  zaskrbljenost pod pojmom likvidirati, ukiniti nam hočete kmetijsko zadrugo«, v vrstah aktivnih političnih in zadružnih delavcev, v vrstah zavednih kmetov-zadružnikov, ki so v zadrugi ustvarjalno sodelovali, pa to vendarle kaže, da v konkretnih obravnavah teh problemov nekaj ni v redu. Niso namreč jasna stališča in principi, ki nas morajo v tem delu usmerjati in kar je prav tako važno, niso razčiščeni in dovolj precizirani medsebojni odnosi, na katerih naj posluje bodoča večja in ekonomsko močnejša kmetijska zadruga z obstoječim, in novo nastalimi zadružnimi organizacijami — obrati. In dokler slehernemu političnemu aktivistu, političnim in oblastvenim forumom in zadružnim delavcem prav ta vprašanja niso jasna, je nemogoče vsako prepričevalno in ustvarjalno delo v zadružnih organizacijah in na terenu. Prepričan sem, da tu ne kaže dajati nobenih očitkov onim, ki si nadaljnji proces združevanja tolmačijo kot ukinitev — likvidacijo tega, kar je obstojalo, saj so na žalost dosedanji postopki združevanja kmetijskih zadrug v končni fazi rodili take rezultate tudi tam, kjer za to nismo imeli nobene ekonomske utemeljitve in prav tega v bodoče ne moremo in ne smemo več dopuščati.
   Nadaljnje, naloge v petletnem perspektivnem planu gospodarskega razvoja za obdobje 1961—1965 bodo na kmetijskem področju še zahtevnejše od dosedanjih. V okviru občin so o teh planih prve razprave končano (sodelovala so vsa KG in KZ). O teh nalogah se razpravlja na okraju. Izdelani osnutki bodo pred dokončnim sprejetjem brezdvomno zahtevali še določene korekture. Ko bodo sprejeti, bodo v njih konkretno določene naloge, ki jih morajo izvesti družbena kmetijska posestva in kmetijsko zadružništvo. Najzahtevnejše postavke v bodočem planu kmetijskega razvoja so nadaljnja, pospešena materialna krepitev baze lastne kmetijske proizvodnje, izgradnja novih proizvajalnih in predelovalnih obratov, nabava sodobne mehanizacije tako na KG in v KZ, kar vse bo zahtevalo maksimum napora za ustvarjanje potrebnih finančnih sredstev v okviru investicijskih skladov, dobro organizirano, ceneno in kvalitetno proizvodnjo, enotno načrtno investicijsko politiko in skrbno gospodarjenje.
   Ukinitev kmetijskih poslovnih zvez in vse bolj sproščena trgovina na eni strani, na drugi strani pa vse zahtevnejši trg doma in v inozemstvu, tako glede kvalitete, kot asor-timana blaga, terja že sedaj in v bodoče še bolj soliden in organiziran nastop kmetijskih zadrug na tržišču ali do predelovalne industrije, brez posredniške vloge tretje osebe. Je tu še lastna predelava in višje vrednotenje blaga, vprašanje težke mehanizacije, traktorjev in rigolnih plugov za pripravo plantažnih nasadov, ki si jih sedanja KZ ne more sama nabaviti. So tu vprašanja enotnega knjigovodstva, enotne evidence, hranilne in kreditne politike, politike nagrajevanja, pravne službe, enotne kadrovsko-socialne službo in morda še kaj.
   Vseh teh poslov sedanje KZ niso v stanju kvalitetno izvajati, ne samo zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, veliko bolj iz razloga ekonomičnosti in ekonomskega efekta. Toda ob združevanju kmetijskih zadrug v močnejše kmetijsko gospodarske organizacije, ki bodo lahko opravljale kvalitetno vse te naštete dejavnosti, pa vendarle ne gre za združevanje po dosedanjih principih, ko se nekaj, kar obstaja, ukinja, ampak gre le za ekonomsko utemeljeno združevanje poslov na centru nove pravne osebe kmetijske zadruge. Sedanje KZ. ki se tako združujejo se sicer spremenilo v samostojne zadružne obrate, toda obdržiio vse dosedanje dejavnosti kot so: lastna kmetijska proizvodnja predelovalni in drugi obrati, pitališča, proizvodne sodelovanje (koopera-cita), strojno traktorsko službo, odkup kmetijskih predelkov in živine oskrba z reprodukcijskim materialom, gozd-
no-pospeševalna služba, odkup in izplačilo lesa, hranilno kreditna služba, vodijo določene finančne in blagajniške posle, poslujejo na osnovi gospodarskega in finančnega plana, imajo določene obveze do skupne organizacije, toda te so s planom postavljene, torej v naprej dogovorjene na način, ki izključuje vsako obliko nadgradnje, vsak poizkus uvajanja birokratičnih odnosov in teženj komandiranja. Za tako poslovanje so predvsem važni zakoniti predpisi, zadružna pravila, ki morajo uzakoniti načela: večje, cenejše in donosnejše proizvodnje, večjo načrtnost investicijske politike ob strogem upoštevanju ekonomskih zakonitosti, nadaljnjo krepitev in razvijanje no-
tranjih socialističnih odnosov, delitev dohodkov po principu, da so v skupnih interesih za-popadeni in objektivno obravnavani interesi proizvodnega okoliša, na katerem deluje tak samostojen zadružni obrat, da se vzpodbuja delovna iniciativa samostojnega obrata s pravico prostega razpolaganja s sredstvi, ki ostanejo, ko so krite s planom predvidene obveze do skupne gospodarske organizacije — kmetijske zadruge — in s planom predvidene obveze do lastnega podjetja, u-poštevajoč pri tem seveda prvenstveno nadaljnji ekonomski razvoj, da poleg zadružnega sveta kmetijske zadruge in upravnega odbora obstaja obratni zadružni svet s poslovnim odborom, ki izvaja svoje pravice in dolžnosti na osnovi tako postavljenih odnosov.
   Sedanji postopek formiranja močnejših in ekonomsko sposobnejših kmetijskih zadrug ne more teči torej po starih šablonah. Prav tako ga ni mogoče izvajati po časopisnih vesteh iz drugih okrajev. S tem ni rečeno, da smo mi neko posebno področje, izločeno s slovenskega področja, saj gre povsod za ista načela in iste cilje. Toda razvoj je šel v vsakem okraju vendarle z različnim tempom, upoštevajoč razne objektivne in »subjektivnn okolnosti in pogoje. V ljubljanskem okraju so i-meli do nedavnega še 150 kmetijskih zadrug in jih nameravajo imeti trenutno 70. v kranjskem okraju od 55 na 26 v občini Žalec razpravljajo, da sedanjih 15 KZ združijo v eno KZ diskutirali so o 4. ali 5 KZ. Mi smo v zadnjih dveh letih nekdanjih 85 KZ združili v 38 KZ pa smo v tem procesu naredili nekaj že opisanih pro-nustov. Ne moremo torej ničesar kopirati. Za nadaljnji razvoj pa bi’ bilo škodljivo o-stati še nadalje pri sedanjem
stanju, zlasti tam, kjer obstoječe kmetijske zadruge še danes niso v stanju samostojno izpolnjevati svojih obvez do nadaljnjega razvoja (Pertoča, Vadarci, Kuzma, Ratkovci, Fokovci, Bogojina, Ivanjci, Gančani in še kje). Take primere kaže smeleje in iniciativneje reševati. V nadaljnjem delu pa mora vse bolj kot doslej prihajati do izraza načrtnost dela na osnovi izdelanih analiz, to je upoštevanja poli-tično-ekonomskih interesov, v redu izvršene kadrovske predpriprave, demokratičnost prepričevanja, ki je doslej vedno zmagovalo, če smo vedeli, kaj hočemo 'in smo ljudem to tudi obrazložili.
   V tem svojem prispevku, ki je plod diskusij in razprav, izvedenih na posameznih občinskih področjih s kadri iz političnih in zadružnih organizacij 'in razprav zainteresiranih krogov, na okraju, nisem mogel zajeti cele vrste vprašanj, ki so na videz morda drobnega značaja, a vendar pomembna za nemoteno in uspešno poslovanje, pa jih bo treba v okviru teh načel prav tako reševati. Posebna komisija izdeluje sedaj osnutek novih zadružnjih pravil, ki bodo vskla-jena s smernicami Sekretariata IS za kmetijstvo in gozdarstvo in Glavne zadružne zveze, dana v obravnavo politič-
nim in zadružnim organizacijam. Trenutno je najvažnejše to, kar so po nekaterih občinah z ozirom na dosedanje razprave že storili. Imenovali iso Komisije, ki jih sestavljajo zastopniki občin, kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug z nalogo, da intenzivno delajo na sestavi občinskega družbenega plana za bodoče petletno obdobje in za proizvodno leto 1961. Da tu določijo konkretne naloge vsem kmetijskim organizacijam, KG in KZ, da v okviru teh predvidijo planske obveze posameznih organizacij in proizvodnih o-kolišev, da vskladijo ne samo interese, ampak tudi proizvodne in investicijske naloge kmetijskim gospodarstvom in kmetijskim zadrugam in v skladu s tako postavljenimi nalogami predvidijo najsmotrnejšo organizacijo kmetijskega zadružništva. Danes je brez dvoma preuranjena vsaka trditev o potrebi le ene kmetijske zadruge na področju občine, take težnje so se pojavile skoraj povsod, razen v M. Soboti, dokler niso temeljito ocenili vseh elementov ekonomskega značaja, ki jih je obvezno upoštevati za določeno področje ene kmetijske zadruge, predvideli in končno uzakonili takih notranjih odnosov, ki so predpogoj zavestnega ustvarjalnega dela.
Našim bralcem in naročnikom
sporočamo, da bo naslednja, novoletna številka »Pomurskega vestnika« izšla
                                                                        V PETEK, 30. DECEMBRA 1960
v povečanem obsegu, na 16. straneh. Listu pa bo priložen tudi lep barvni koledar. Naslednja, prva številka v novem letu, bo izšla redno, v četrtek po praznikih.
                                                                 O »POMURSKEM VESTNIKU« V LETU 1961
pa vas, dragi bralci in naročniki, moramo seznaniti še z naslednjim.
    Izdajateljski svet našega lista m Upravni odbor ČZP »Pomurski tisk« sta po daljših razpravah, tako o vsebini in obsegu lista, kakršen naj bi prihajal k Vam v prihodnjem letu —-ugotovila tudi težavno finančno stanje tednika. Stroški pri tiskanju enega izvoda znašajo letos 30.39 dinarjev, naročnina z vsemi ostalimi dohodki lista pa prinese k številki le 16.34 din — razlika, ki jo je treba kriti, znaša torej 14.05 din pri vsakem posameznem izvodu! Naklada lista pa je presegla 12.000 izvodov tedensko.
    Prepričani smo, da boste razumeli, kolikšne težave in skrbi nam povzroča to dejstvo. S sedanjo naročnino lista krijemo komaj 20 odst. vseh izdatkov, ki nastajajo pri urejanju, opremi in tiskanju časopisa. Obenem pa je res, da je naš list bil doslej — in to že vrsto let — najcenejši med podobnimi tedniki v naši republiki. Upamo, da boste na osnovi vseh teh dejstev pravilno razumeli naš sklep o zvišanju naročnine.
    Nova naročnina »Pomurskega vestnika« bo s I. januarjem 1961 dalje 600 dinarjev na leto, v prosti prodaji pa po 15 dinarjev izvod. Prepričani smo, da se zaradi tega ne bo zmanjšalo število prijateljev »Pomurskega vestnika«. Verjemite, da bo dve sto dinarjev več na leto po vsakem naročniku (kar je. vzemimo n. pr. toliko kot pol litra vina ali dve steklenici piva) samo pripomoglo k nadaljnji vsebinski in oblikovni rasti lista. To pa bo v zadovoljstvo vseh — bralcev in ljudi pri listu.
                                                                      Uredništvo in uprava »Pomurskega vestnika«
NAČRTNO SODELOVANJE
   (Nadaljevanje s 1. strani) pravo teh obolenj na področju Prekmurja. Zdi se mi da je dosedanja borba proti trahomu, izolirana od ostale zdravstvene službe, zmanjševala skupne napore v dokončnem odpravljanju te bolezni Borba proti trahomu v Prekmurju bi po mojem mnenju morala biti borba celotne zdravstvene službe in celotnega preventivnega dela na tem področju.
   Ali je potrebno v okviru nove bolnišnice organizirati posebni znanstveno-raziskovalni oddelek proti trahomu? Mislim, da bi težko postavili vprašanje na tak način. Borba proti trahomu je danes po celem svetu izredno organizirana in tudi v Jugoslaviji imamo na področju borbe proti trahomu izredno velike uspehe. Ali naj bi bolnišnica v Murski Soboti posebej delala na znanstveno-raz-iskovalnem področju? Mislim, da raziskovalno delo predstavlja do neke mere sestavni del stalnega strokovnega izpopolnjevanja. V tej smeri bi bilo seveda potrebno tudi v bolnišnici, da tovariši, ki se bodo ukvarjali z obolenji tra-homa, delajo tudi na raziskovalnem področju.
   Glede drugih nalezljivih bolezni mislim, da prav tako ne bi bilo potrebno ustanavljati posebnih raziskovalnih zavodov, pač pa bi se morala bolnišnica kot celota angažirati.
Osnovna naloga vseh zdravstvenih delavcev Prekmurja je, da organizirajo vse sile za odpravo obolenj, ki predstavljajo problem na tem področ ju. Eno teh vprašanj so stalne epidemije določenih nalezljivih bolezni. Te epidemije pa so često odraz določenih higienskih slabosti, nepoznavanja preventivnih mer s strani prebivalstva itd. Zaradi tega mislim, da bi se morala predvsem bolnišnica — morda infekcijski oddelek, skupno z ostalimi zdravstvenimi delavci na terenu — enotno angažirati tako na odpravljanju neposrednih žarišč teh infekcijskih obolenj, po drugi strani pa zelo intenzivno organizirati stalno zdravstveno pro-svetljevanje.
  Prvo vprašanje se postavlja, v čem naj bi bil pomen tesnega sodelovanja med radenskim zdraviliščem in bolnišnico v Murski Soboti. Dejstvo je. da vsako prirodno zdravilišče predstavlja sestavni del organizirane zdravstvene službe in sicer zdravstvene službe, ki se poslužuje določene zdravilne vode, zdravilnega vrelca za to. da koristi ugodne posledice te vode pri zdrav-
ljenju določenih bolezni. Zaradi tega je tudi potrebno, da ima vsako zdravilišče organizirano lastno zdravstveno službo, ki je seveda do neke meje specifična. V zdravstvu poznamo posebno vejo zdravstva, ki se imenuje balneologija. Ta veja zdravstvenega dela predstavlja popolnoma specifično vejo, kjer so tudi metode bistveno drugačne od o-vstalega zdravljenja. Predvsem je na področju balneologije izredno važno sistematično laboratorijsko delo, sistematično zbiranje podatkov, ugotovitev, koristnih in lahko tudi škodljivih posledic, kar vse nam pravzaprav omogoči ustvarjanje določenih zaključkov. v kateri smeri lahko najbolj intenzivno izkoriščamo zdravilne vode v interesu zdravljenja človeka. Zdi se mi, za zdravilišče Slatina Radenci v preteklosti predvsem zaradi objektivnih težav ni uspelo organizirati stalne, sistematične, predvsem pa strokovno dovolj specializirane zdravstvene službe v samem zdravilišču. Verjetno tudi v bodoče ne bo lahko organizirati v zdravilišču takšno zdravstveno službo, ki bo povsem usposobljena za samostojno raziskovalno in kurativno delo. Brez ozira na to. pa tudi v primeru, da bi imeli tako službo že organizirano v okviru zdravilišča. predstavlja neposredna bližina močnega zdravstvenega centra izredno važno ugodnost pri-rodnega zdravilišča. To ugodnost brez dvoma Slatina Radenci imajo v vse bolj močnem zdravstvenem centru v Murski Soboti, posebno na v internem oddelku bolnišnice v Murski Soboti.
   Koriščenje mineralne vode ima često različne posledice. Poleg tega, da izredno ugodno vpliva na organizem, lahko pri nekaterih obolenjih povzroči tudi določene težave. V takem primeru je seveda močan zdravstveni center z visoko razvito zdravstveno službo izredno potreben in koristen. Se
posebno pri težjih bolnikih, ki prihajajo v zdravilišče, predstavlja neposredna bližina močnega zdravstvenega centra poleg razvite zdravstvene službe v zavodu samem, garancijo popolne in takojšnje zdravstvene zaščite v primeru kakršnegakoli akutnega in nevarnejšega obolenja. Povezava bolnišnice in zdravilišča lahko u-stvari pogoje neposrednega sodelovanja v preizkušanju koristnih posledic mineralne vode tako pri obolenjih, za katere do sedaj še nismo dovolj preizkusili koristnih posledic uporabe mineralne vode, kot pri obolenjih, za katere zdravilne posledice že vemo.
   Strokovnjaki-specialisti v bolnišnici lahko postanejo dragoceni sodelavci v razvijanju zdravstvene službe v zdravilišču, še posebno pa na področju raziskovalnega dela. Bolnišnica z vso svojo tehnično in laboratorijsko opremo lahko nudi ugodno materialno osnovo pri tem delu.«
Seja predsedstva OSS
   Predvčerajšnjim so na seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta v Murski Soboti razpravljali o pripravah za plenum OSS, ki bo predvidoma prihodnji mesec in na katerem bodo razpravljali o uspehih nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. Člani predsedstva so med drugim obravnavali priprave za letne skupščine sindikalnih podružnic.
                                                                                           Posvetovanje o nagrajevanju učiteljev
   V torek je bilo v Ljutomeru posvetovanje poverjenikov sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev. Obravnavali so predvsem nagrajevanje učiteljev po učinku.
   Navzoči so bili mnenja, naj se gibljivi del plače dviga po prizadevnosti m udejstvovanju posameznika.         -o
                                   SZDL v soboški občini
 OD POBUD DO REŠEVANJA
  Na konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze o soboški občini so ponekod dlani ugotavljali: »Mi na naših sestankih razpravljamo in predlagamo, toda nihče nam potem ne odgovarja, če so naši predlogi sprejeti in če jih je možno uresničevati.« Take ugotovitve kažejo, da člani Socialistične zveze niso zadovoljni z vlogo, ki jo imajo v celotnem življenju komune, zlasti pa pri urejevanju njihovih problemov najosnovnejše demokratične oblike, preko katere lahko volivci vplivajo na celotno dogajanje v občini in urejujejo tudi svoje probleme. Ob tem so člani
postavljali tudi zahtevo, da se vloga zborov volivcev in tudi predlogi volivce v bolj upoštevajo kot doslej.
    Mnoge predloge, ki so jih dali člani na konferencah, in tudi širše probleme, na katere so opozorili, so nekateri organi že začeli reševati. Tako je svet za blagovni promet pri ObLO začel proučevati, kako rešiti za nekatere kraje zelo pereč problem trgovskih poslovalnic, ki jih trgovska podjetja zaradi nerentabilnosti ukinjajo. Zaradi tega se nekateri kraji na Goričkem oskrbujejo z najosnovnejšimi življenjskimi potrebščinami iz zelo oddaljenih trgovin. Med
volivci nekaterih krajev, predvsem pa na območju krajevne organizacije Tešanovci, so se pojavili predlogi, da bi se v teh krajih naj organizirale pavšalne trgovine, ki bi pri trgooskih podjetjih nabavljale najpotrebnejše artikle in jih potem posredovale ljudem, ki bi te poslovalnice tudi neposredno oodilii in tudi nagrajevali tistega, ki bi to posredovanje opravljal.
   Med številnimi komunalnimi vprašanji so člani najpogosteje razpravljali o cestah. Posebno pereče je vprašanje cest v Sebeborcih in Kramarovcih.
V  obeh krajih je zaradi tega izredno otežavljen tudi blagovni promet, ker so ceste za večja motoma vozita neuporabne. V obeh krajih so člani ostro kritizirali zlasti odnos podjetij, ki so uničile ceste, nočejo pa prispevati za popravilo. V Sebeborcih je cesto uničilo s težkimi prevozi podjetje Proizvodja nafte, v Kramarovcih pa KG Rakičan. Sedaj v obeh krajih proučujejo, kako bi bilo mogoče popraviti ceste.
   Na konferencah je bilo tudi mnogo razprav o gradnji novih šol, ki so jih dajali člani, so pa bili večkrat premalo premišljeni in tudi proučeni.
V   vsakem kraju bi namreč radi imeli svojo šolo. Pri teh predlogih se je pokazalo, da člani dajejo večkrat pobude tudi iz boli ozko lokalistično obarvanih teženj, ki pa zaradi tega tudi niso vedno izvedljivi.
Pomagajmo alžirskim otrokom! Pionirji Jugoslavije!
    Vi, ki živite v miru, obdani s skrbjo socialistične skupnosti, v svoji rasti z vsakim dnem bolj spoznavate, kako težaven je bil boj za svobodo. Slišali ste in brali o trpljenju odraslih in otrok, prav tako majhnih in nedoraslih kakor ste vi, v dnevih naše težavne in slavne narodnoosvobodilne borbe.
    Vi živite zdaj v miru, igrate se in učite. Na svetu pa je še mnogo narodov, ki se bore za svojo neodvisnost, mnogo je še otrok, ki trpe kot begunci, otrok, katerih matere in očetje se bore s puško v roki ali umirajo, zadeti od krogel, od lakote in bolezni. Ena takšnih dežel je afriška dežela Alžirija, katere narodi se bore že celih Šest let. Sest let alžirski otroci gladujejo, umirajo in se mučijo po taboriščih in med begunci. Ti otroci so potrebni pomoči. Potrebni so kruha, obleke, knjig, igrač, potrebno jim je prijateljsko razumevanje in sočutje v njihovem strašnem trpljenju.
PIONIRJI JUGOSLAVIJE, POMAGAJTE ALŽIRSKIM OTROKOM!
    V svojih šolah, pionirskih odredih in družinah, v klubih, dru tvih in domovih, po svojih mestih in vaseh zbirajte prispevke za pomoč alžirskim otrokom! V vaši plemeniti akciji vam bodo pomagali odrasli. Lotite se dela in sodelujte z njimi! Naj si alžirski otroci zapomnijo, da so jim pomagali mali jugoslovanski prijatelji, ki žele svobodo in srečo vsem narodom sveta!
                  SVET DRUŠTEV ZA SKRB ZA OTROKE IN MLADINO JUGOSLAVIJE
                                  27. in 28. dec. v Murski Soboti velika novoletna povorka
   Društvo prijateljev mladine v Murski Soboti je ob sodelovanju občinskega odbora Socialistične zveze imenovalo posebno komisijo za organiziranje novoletnih prireditev.. Komisija pripravlja pester in doslej največji novoletni sprevod, ki se bo 27. in 28. decembra ob 16. uri razvil od Osnovne šole II po Kidričevi, Kerenčičevi, Bolniški in Kolodvorski ulici na Glavni trg, od koder bo krenil do pošte po Trubarjevem drevoredu, nato pa na ulico Štefana Kovača mimo Gimnazije po Štefana Kuzmiča na Kidričevo ulico in nazaj do osnovne šole.
   Na čelu povorke bo stopal pastir z rogom, fanfaristi, praporščaki ter Sneguljčica s spremstvom. Za tem se bodo zvrstili: godba, Dedek Mraz v spremstvu snežink in sneža-kov, Rdeča Kapica ter ostalo spremstvo:    Pavliha, dežniki,
metuljčki in cvetlice. Za red pa bodo skrbeli pionirji-mi-ličniki. Ob istem času bodo peljali po soboških ulicah letalo. Ob lem času bodo na večjih mestih prodajali tudi bonbone in najrazličnejše slaščice.
   Z ozirom na to, ker bo to ena največjih novoletnih prireditev v Murski Soboti, vabijo organizatorji k čimvečji udeležbi!                    -ko
POMURSKI VESTNIK 22. DEC. 1960
2
RESNICA JE PRODRLA IZ KAZBE
KRVAVI DOGODKI NA ALŽIRSKIH TLEH O »OBRAČUN« PADALCEV Z GOLOROKIMI DOMAČINI V ALŽIRSKEM DELU MESTA ALŽIRA O KAJ SO VIDELI NOVINARJI O NAVZLIC CENZURI JE PRIŠLO DOVOLJ PODROBNOSTI MED SVETOVNO JAVNOST O KOGA BO KAZNOVAL URADNI PARIZ?
     Inšpekcijski obisk predsednika de Gaulla v Alžiru se je spremenil v neuradni, zato pa nič manj krvavi obračun francoskih padalcev in francoskih doseljencev — kolonov na eni z neoboroženim alžirskim prebivalstvom na drugi strani. Uradna poročila govore o 61 mrtvih in več sto ranjenih, kaže pa, da je število ubitih domačinov mnogo večje. Vojska je streljala v goloroke ljudi, ki so zahtevali neodvisnost, vzklikali alžirski fronti nacionalne osvoboditve in poleg številnih transparentov marsikje razvili tudi nacionalno alžirsko zastavo — simbol borečega se Alžira.
   Predsednik de Gaulle je prekinil potovanje, oziroma ga skrajšal in pozneje obljubil, da bodo krivce strogo kaznovali. Za sedaj še nihče ne ve, ali misli na povzročitelje pokola ali na tiste, ki so vzklikali začasni alžirski vladi in neodvisnemu Alžiru. Uradno poročajo, da so zaprli kakih 500 Francozov in »nekaj več« domačinov. Najhujši položaj je bil vsekakor v muslimanskem delu Alžira, tako imenovani Kazbi. Priobčujemo nekaj podrobnosti o krvavih dogodkih, o katerih so pisali francoski reporterji, preden so oblasti uvedle strogo cenzuro. Resnica o pokolu je tako prodrla v svet in povzročila pravo zgražanje, posebno v krogih OZN, kjer prav te dni obravnavajo alžirski problem.
   V onem delu mesta Alžira in Orana, kjer žive domačini, se je ob prihodu de Gaulla dvignUo vse živo: mladina, žene in možje, da bi dali duška svojemu protestu zaradi desničarskih demonstracij, izzivanj, linčanj in zaničevanja. To se je zgodilo v tej obliki in tako množično prvič po šestih letih. De Gaulle naj ve sedaj, ko razglaša referendum 8. januarja, za koga je on del alžirskega naroda, ki se bori v zaledju proti francoski soldateski in desničarski nestrpnosti.
   Živeti svobodno ali umreti! S piki, železnimi palicami, deskami in opekami se je množica spustila po ulicah pred puške, topove, strojnice in tanke. Tako so francoski vojaki povsem presenečeni obstali pred vzvalovano množico Alžircev, ki so nosili zastave osvobodilnega gibanja ter gesla »Abasa na oblast!«, ►►Hočemo svobodo!« Vojaki so naperili puške. Tedaj je rezko odjeknilo trikrat zapovrstjo povelje:  ►►Streljajte,
kaj čakate! Ali slišite? Streljajte! Streljajte že enkrat!« Toda streljal ni nikdo.
   Na nekem drugem mestu se je podobno zgodilo z republikansko gardo. Četudi je častnik ukazal, naj streljajo, gardisti niso poslušali. Saj jim ni nihče od demonstrantov ničesar storU. Pred njimi so bili mladeniči, dekleta, žene, otroci in starčki, ki so samo z besedami izražali to, kar je zahtevalo srce . . .
   Za oblasti pomenijo zeleno-bele alžirske borbene zastave na hišah, na drogovih in v rokah demonstrantov ter klicanje neodvisnemu Alžiru, svobodi in FLN nekaj nedopustnega, četudi uradno govore o referendumu. To pač ni isto kakor ►►Francoski Alžir!«, »Lagaillard na oblast!« ali ►►De Gaulle na vislice!«, kot je odmevalo iz grl kolonistov tri dni pred krvavim pokolom v središčih Alžira, Orana in drugih mest . . .
   Na neoborožene alžirske množice so ukazali streljati, na desničarske skrajneže—Francoze, ki so vpili proti de Gaullu in sedanji vladi, pa so metali samo bombe z bencinom in solzivcem. Te so razganjali s solzivcem in vodnimi curki. Vojaške enote in enote republikanske garde so zato, ker so se obotavljale, kmalu zamenjali ►►izkušnejši« padalci.
   Ali je danes pomembno, kdo jih je poslal in kdo ukazal stre-
ljati? Ali je danes važno ugotavljati, koga so vse ubili, zadavili ali zaklali, ko ves svet ve, da so se skupno s padalci spravili na neoborožene Alžirce tudi začetniki protivladnih demonstracij -francoski skrajneži. In ti počenjajo to že šest let . . .
   Mnogi novinarji spoštujejo svoj poklic, čast in poštenje. Zato niso hoteli podpisati cenzuriranih ali izmišljenih sestavkov. Drugi so sporočili, da jim članke cenzurirajo. Tretje so spet zaradi resnice izgnali in njihov časnik zaplenili. Nek novinar, ki se mu je posrečilo poslati svoje poročilo pred cenzuro, je napisal mnogo podrobnosti o tem, kaj se je dogajalo v Kazbi, ko so navadne čete zamenjali padalci.
   ►►Ukaz je dan, slišali ste,« je govoril nek častnik postrojenim padalcem v rdečih baretkah. ►►Čistite vse po vrsti! Torej čistite . . .!
   Tako se je pričel krvavi pohod na alžirski del mesta, v katerem živi kakih 200.000 Alžircev. ►►Padalci so krenili,« je napisal omenjeni novinar. ►►Takoj zatem se je pričelo streljanje. Strojnični rafali so se dolgo menjavali s kratkimi streli iz pušk. Na odprtih radijskih linijah si lahko slišal strahotno ječanje in krike linčanih in do smrti ranjenih.
   Novinar je z balkona opazoval, kako padalci brez obotavljanja
streljajo v množico. Pozneje so streljali posamično na tiste, ki so bežali in si iskali zaklonišče za uličnimi ogli. Videl je sence tistih, ki so preminevali v krčih ran in se potem po tleh plazili kamor koli, da bi našli varno kritje pred padalsko puško. Toda padalci niso streljali samo na ljudi, temveč tudi na belo-zelene zastave s polmeseci in rdečo zvezdo. Svoje o-rožje so naperili celo na psa, ki je pričel tuliti za ubitim gospodarjem, kajti tudi žival je bila zanje upornik. Nenadoma pa je vse utihnilo . . .
  ►►Prejeli smo ukaz, naj čistimo«, je pozneje izjavil novinarju padalski častnik. ►►Pa smo čistili. O,
                                                                                                                                                                                                                       bila je izredno lepa čistka. . .«.
   Nek drugi novinar je pisal ta dan o tisočerih zastavah FLN, ki so se nenadoma pojavile v vseh alžirskih predmestjih ter o geslih na zidovih, drogovih in ograjah. Dekleta so iz svojih oblačil šivale zastave, ranjenci so s svojo krvjo izpisovali emblem osvobodilnega gibanja ter polmesec in rdečo peterokrako zvezdo.
   Dva pariška novinarja sta prišla v Kazbo, četudi so ju padalci opozorili, da ju bodo tam -raztrgali«. Celo počastili so ju z nacionalno jedačo. Ko sta se vrnila, je eden izmed njiju napisal:
                                                                                                                                                                                                                       »Z nama so Alžirci ravnali lepo. Medtem, ko sva prebila nekaj
ur v Kazbi, sva se srečala z alžirsko republiko. Neresnične so zgodbe o komandosih FLN in o provokacijah. V Kazbi so vsi za FLN . . .!«
   Izredno pretresljiv je opis francoskega novinarja o tem, kako so Alžirci pokopavali svoje mrtve na pokopališču, z vseh strani obdanim z bodičasto žico, stroji, topovi ter gostimi vrstami policajev in vojakov. Preživeli so se zakleli,
da jih bodo maščevali in da bo Alžir svoboden. Kakor bi trenil, s« je hipoma pojavilo nešteto zastav FLN in nešteto gesel. Žene so strahotno vpile in jokale.
   V Parizu obljubljajo, da bodo kaznovali krivce za pokol. Toda ali ne bodo - kot že tolikokrat doslej — to domačini, ki brez orožja v roki izražajo pred vsem svetom svojo' privrženost alžirskemu osvobodilnemu gibanju?         s
Tiste dni na alžirskih ulicah: tanki, vojaki . ..
   ENAKI POGLEDI
  Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se je v ponedeljek vrnil z letalom z uradnega obiska v ZAR. »Predvsem smo govorili o aktualnih mednarodnih vprašanjih,« je izjavil po prihodu na batajniško letališče. »Z zadovoljstvom lahko rečem, da so naši nazori kakor doslej v vseh bistvenih vprašanjih mednarodnih odnosov enaki. Posebno soglasni smo bili v oceni glede Konga ...«
                                                                                                                                                                              O tem govori tudi uradno poročilo. Jugoslovanski pod-
predsednik si je ogledal dela pri gradnji Asuanskega jeza
ter določeno število kmečkih in industrijskih objektov, kulturnih ustanov in zgodovinskih znamenitosti, mesto Aleksandrijo, Fort Said in nekaj drugih mest v egiptovski provinci. Razgovori med obema delegacijama, ki sta jih vodila podpredsednik Kardelj in predsednik Naser, so potekali v ozračju prijateljstva, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, kakor je to že postalo tradicionalno v odnosih med obema deželama.
   Na obeh straneh sodijo, da je treba dvostransko sodelovanje okrepiti. Kar zadeva zunanji svet. si bosta obe deželi prizadevali odstraniti vzroke in činitelje, ki ovirajo nacionalno neodvisnost in enakopravnost v mednarodnih odnosih in ki hkrati predstavljajo eno glavnih ovir naporom za mir na svetu. Treba je podpreti vse narode, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost. Pri tem mislita predvsem na Kongo in na Alžir.
   Obe delegaciji ugotavljata, da so dosegli velike uspehe v sodelovanju obeh dežel. Sodelovanje bo treba še razširiti in okrepiti. Zamenjava izkušenj koristi obema deželama v osnovnem smotru obeh vlad — pospešenemu gospodarskemu in družbenemu razvoju.
Predsednik Naser in podpredsednik Kardelj pri razgovorih
Upor v Etiopiji
   Etiopija je doživela te dni državni udar, ki se je v glavnem omejil na prestolnico — Adis Abebo. V času, ko to poročamo, sicer še niso uničili vsa uporniška oporišča, vendar imajo sile, ki so ostale cesarju Haile Selasiju zveste, v rokah letališče in središče mesta in bodo, kot kaže, upor kmalu povsem zadušile. Cesar je iz ostalih krajev in provinc že prejel brzojavne pozdrave in izraze zvestobe.
   Uporniki, ki jih je vodil minister za kmetijstvo ob podpori šefa policije, so izkoristili odsotnost cesarja. Ta se je tri dni mudil na obisku v Latinski Ameriki in ga je dogodek hudo presenetil. Prekinil je obisk in odpotoval preko Liberije in Sudana v provinco Eritrejo, ki mu je takoj spočetka izrekla popolno zvestobo. Po treh dneh so cesarju zveste enote pod poveljstvom vrhovnega poveljnika storile vse potrebno, da upor zatro. Vesti po agenciji Reuter pravijo, da je zasedel že cesarsko palačo, kjer je bil uporniški štab. Enega od vodij, rasa imnija, so že zaprli, medtem ko sta dosedanji šef policije in poveljnik cesarske garde pobegnita z letalom neznano kam.
   Novica je presenetila svet saj je celo sam cesar spočetka zanikal sploh možnost, da bi do tega prišlo. Nekateri poznavalci prilik pa pravijo, da bi se ne smeli preveč čuditi. Gre v bistvu za odpor nekaterih intelektualcev, ki so študirali v tujini in jim ni všeč razmeroma počasen notranji razvoj v deželi, ki se preveč opira na plemensko razcepljenost in na staroveški ceremonial. Zato so uporniki vnesli v svoj program med drugim
agrarno reformo. Da pa ne bi prekinili s tradicijo, so, kot vse kaže, prisilili devetindvajsetletnega prestolonaslednika, da je sprejel tudi prestol kot Selasijev naslednik.
  Seveda ni manjkalo ugibanj, ali uporniško gibanje morda nima zaslombe v tujini. Nekateri so namigovali na ZAR in »pronaserjevske ideje, drugi na Zahod. Pri tem ugibanju
bo najbolje počakati na rezultat preiskave, ki bo sledila neljubi tridnevni negotovosti. Zanimivo je, da so uporniki v zunanji politiki prevzeli isti kurz, kot ga je vodila dosedanja Etiopija. Obljubili so, da bodo spoštovali vse etiopske obveznosti do tujine.
Cesar Selasie
       PROTIZAKONITO DEJANJE
       V soboto zvečer je jugoslovansko ladjo »Srbija« zaustavil francoski rušilec 10 km od španske obale. Vse do nedelje popoldne ni bilo z nje nobene vesti. Sele tedaj je prišlo sporočilo, da je morala ladja v spremstvu odpotovati v pristanišče Mers el Kebir, kjer
so jo znova pregledali. Zatem je ladja odplula v Tanger. Francoske vojaške oblasti so tokrat znova kršile mednarodno pravo o svobodni plovbi po morju kakor že nekajkrat doslej.
   Enako se je zgodilo v ponedeljek tudi z jugoslovansko ladjo ►►Dubravo«, ko je bila kakih 14 morskih milj od španske obale.
                                                                                              ZA SAMOODLOČBO ALŽIRSKEGA NARODA
   Generalna skupščina Združenih narodov je v ponedeljek sprejela okrnjeno azijsko-afriško resolucijo o pravici alžirskega naroda do samoodločbe. V njej pa ni onega člena iz prvotne azijsko-afriške resolucije, ki govori o predlogu, naj bi referendum o prihodnosti Alžira organizirala in nadzirala organizacija Združenih narodov. S tem je seveda načelno priznano to, kar je GS predložila že lani, pa se Francozi po tem niso ravnali.
USPEH UPORNIKOV V LAOSU
   Vodja laoških desničarskih u-pornikov, general Nosavan, je pred dnevi s svojo armado zasedel Vientian. ki so ga imele pred tem v rokah enote kapetana Kong Lija in gibanja Patet Lao. Kakor uradno izjavljajo predstavniki vlade premiera Fume, so uporniki prejeli ameriško moderno orožje, podpirajo pa jih tudi siamske oblasti. V armadi generala Nosava-na sodelujejo tudi druge narodnosti. Sam politični položaj v deželi je še zelo zamotan.
                                                                                                ZASEDANJE NATO
   Kakor kaže poročilo letošnjega zimskega zasedanja ministrskega sveta Atlantskega pakta v Parizu, ki se je pričelo 15. decembra, predstavniki dežel-članic v davnem niso pokazali kdo ve kakega navdušenja za zamisel, naj bi NATO postala nova. samostojna atomska sila, naj bi koordinirali gospodarske in politične akcije ter s tem nudili pomoč gospodarsko manj razvitim delom sveta in naj bi organizirali atlantski sestanek na vrhu.
   Za NATO v »jedrski obleki« in za sestanek na vrhu se je navduševala posebno Zahodna Nemčija. Precej dežel se tudi ni izreklo za skupni nastop NATO glede pomoči manj razvitim. Na vse pa je delovala resnica, da bo sedanji ameriški upravi potekel mandat januarja in da bodo nove sile v Washingtonu šele potem odprle karte.
TEDEN  NESREČ 
     Te dni je svet pretreslo nekaj izredno velikih nesreč. V sredo ponoči ob 02.15 po krajevnem času sta v Bosporu trčila jugoslovanski tanker' »Petar Zoranič« in grški tanker »World Harmony«, pri čemer je zgorelo ali bilo ubitih 21 jugoslovanskih in 27 grških mornarjev. V petek sta nad newyorško mestno četrtjo trčili reaktivno letalo in letalo »Superconstellation«. Bilanca je naravnost grozna: 138 mrtvih, 11 porušenih hiš in nezaslišana panika med sicer mirnimi prebivalci predmestja. Istega dne je v zahodnonemškem mestu Münc-henu treščilo letalo na nek tramvaj (kako naključje-), pri čemer je našlo smrt 49 oseb, od tega 29 v tramvaju. Na reki blizu indijskega mesta Narajanganundža je neka motorna ladja treščila v neko tovorno ladjo. 21 ljudi je utonilo v reki. Pri italijanskem otoku Lampeduza je vihar treščil ladjo v skalovje in pri tem ubil 12 ribičev itd.
    Nesreča našega največjega tankerja, 25-tonskega »Petra Zoranica« je globoko pretresla vso našo javnost. Ognjeni zublji, ki so zajeli oba tankerja po trčenju, še niso ugasnili niti sedaj, šesti dan po nesreči. Ladja je plula iz sovjetskega pristanišča Tuapse (Črno morje) v Hamburg s 12.000 tonami letalskega benzina in 11.000 tonami plinskega olja.
   Na kraj nesreče so kmalu prispeli predstavniki jugoslovanskih oblasti in Jugoslo-
venske tankerske plovidbe iz Zadra, katere lastnina je bila ladja. Pri reševanju onih mornarjev, ki so se rešili v morje, so se izkazali turški vojaki in mornarji, kakor tudi civilno prebivalstvo navzlic nevarnosti, ki jim je pretila. Vojska je skušala tudi zajezili požar, vendar se ji to ni posrečilo. Tako je nekaj dni grozila nevarnost, da bi se vžgala še skladišča benzina na bližnji bosporski obali. Morski tokovi so namreč ladjo približali obali na 80 metrov.
   Po izjavi pomočnika sekretarja ZTS za promet in zveze Ljubi-še Veselinoviča je jugoslovanska ladja plula one noči pravilno po levi strani kakih 200 metrov od obale. Sam preliv meri na tem mestu približno 900 metrov. Nesreča se je pripetila ob ribiškem naselju Kanlidži, na azijski strani Bosporja. V trenutku nesreče so bili na službenih mestih na poveljniškem mostu kapetan ladje
Ante Sabljič, turški pilot, drugi častnik palube Grdakovič in krmar Karlič. Ko je kapetan opazil, da pluje proti jugoslovanski ladji neka tuja ladja, je dal s sireno znamenje, da se drži leve strani. Znamenja sirene so slišali tudi mnogi prebivalci obrežne vasi. Z grške ladje ni prišel odgovor. Nato je padlo povelje »Stoj!« - toda bilo je prepozno. Grška ladja se je zarila v jugoslovansko pod kotom 30 stopinj.
   Podrobnosti bo ugotovila posebna komisija.
   Zadar in Rijeka sta polna zastav, spuščenih na pol droga. Direkcija omenjene plovidbe prejema iz vseh krajev Jugoslavije so-žalne brzojavke. Pričela se je tudi obširna nabiralna akcija za družine prizadetih. Na novi obali pri Zadru bodo zgradili grobnico, v mestnem parku pa spomenik ponesrečencem.
3
POMURSKI VESTNIK 22. DEC. 1960
  S skupščine kulturno-prosvetnih društev:
 BOLJŠO VSEBINO IN PESTREJŠE OBLIKE
    Minuli četrtek so se po več kot dveh letih sestali delegati Svobod in kulturno- prosvetnih društev Pomurja na okrajni skupščini ter skrbno razpravljali o kulturnem življenju in o problemih, ki zavirajo njegov razvoj. Ugotavljali so, da so še ustvarjalci in tudi oblikovalci našega kulturnega življenja skoraj izključno le prosvetni delavci, ki jih je pa še premalo za delo v šolah in zaradi tega je razumljivo, če jim za kulturno dejavnost primanjkuje časa. Poleg tega je pr; mnogih prosvetnih delavcih še čutiti neustaljenost, saj po krajšem bivanju v Pomurju radi odidejo drugam in s tem se nenehno prekinja kulturno življenje posameznega kraja. Ob tem pa je vedno čutiti tudi pomanjkanje ljudi, ki bi bili zmožni voditi kulturno dejavnost in so zaradi tega nenebno potrebni razni seminarji za režiserje, pevovodje in vodje drugih kulturnih skupin sekcij prosvetnih društev. Kot ostale vzroke za pomanjkljivo
razvito kulturno dejavnost so delegati predvsem navajali materialne težave, ki čestokrat izvirajo iz nerazumevanja posameznih organov ljudske oblasti za kulturno življenje, enako nerazumevanje, so poudarjali, je čutiti tudi pri poklicnih organizacijah in nekaterih političnih delavcih, čestokrat pa tudi v odnosu širšega občinstva do kulturnih prireditev in prizadevanj društev. la neprizadetost za kulturno življenje se najbolj pojavlja v Murski Soboti, kjer je DPD »Svoboda« zamrla, kar pa slabo vpliva na kulturno življenje v ostalih krajih Pomurja.
   Na skupščini je bilo tako v poročilu kakor tudi med razpravo večkrat poudarjeno, da bo moral okrajni svet Svobod in kulturno-prosvetnih društev poskrbeti predvsem za delo občinskih svetov in njihovo uveljavljanje. Nekateri delegati so ugotavljali, da prav zaradi nedejavnosti teh organov zamira kulturno živ-
ljenje v posameznih občinah, Toda pomanjkljivosti v delu je bilo čutiti tudi pri okrajnem svetil, luko niso delali nekateri sosveti, svet pa tudi ni razvijal in ustanavljal drugih sosvetov tako za film, klubsko dejavnost in kulturno-zabavno življenje. Ti sosveti bi namreč mnogo laže in tudi boljše pomagali posameznim sekcijam. Kot poseben problem je bilo v poročilu okrajnega sveta omenjena nedejavnost občinskega sveta v Lendavi in pomanjkanje sosvetov za posamezne dejavnosti pri občinskih svetili.
   Na skupščini so delegati tudi mnogo razpravljali o oblikah dela kulturnih društev. Ugotavljali so, da so se nekatere že desetletja ustaljene oblike preživele in ne zadovoljujejo težnjam ljudi, ki so rasli v novih družbenih pogojih, in potrebam, ki jih ti povzročajo. Zaradi že preživelih programov. ki se že vrsto let niso bistveno spremenili, so začele nekatere kulturne skupine polagoma razpadati. To je čutiti pri pevskih zborih, enako pa tudi pri dramskih skupinah. Toda pri marsikaterem forumu, ki je odgovoren za kulturno življenje, še niso našle razumevanja nekatere nove oblike kulturnega življenja, ki
pa se v nekaterih krajih že tudi dokaj smelo uveljavljajo, To so predvsem klubi, za katere so zlasti v lendavski občini zgradili precej vaških domov, v Ljutomeru pa vzorno uredili klub, ki se tudi zelo lepo razvija in nenehno širi svojo dejavnost. V nekaterih vaseh so tudi z velikim uspehom že začeli ustanavljati televizijske klube, ki so postali zelo priljubljeni.
    Veliko pozornost je skupščina posvetila tudi gostovanjem raznih kulturnih skupin, tako poklicnih kulturnih ustanov kakor tudi meddruštvenim gostovanjem. Poudarjali so, da je potrebno dokončno urediti vprašanje gostovanj skupin slovenskih narodnih gledališč, predvsem pa s pomočjo mariborskega SNG organizirati redno gledališko življenje v večjih pomurskih središčih. Za bolj pestro kulturno življenje v posameznih krajih bi naj poskrbela tudi društva sama in sicer s pogostejšimi medsebojnimi gostovanji in tesnejšim sodelovanjem, ki bi omogočilo tudi kvalitetnejše kulturne prireditve.
    Delegati so precej razpravljali tudi o knjižnicah, za katere je poročilo sveta ugotavljalo. da razen nekaterih občinskih osstale nimajo ugodnih pogojev za delo in razvoj. Pri knjižnicah se še niso uveljavili upravni odbori, kar povzroča, da je vse delo prepuščeno knjižničarjem, kar pa ne omogoča, da bi bilo vedno zadoščeno številnim potrebam, kii se porajajo ob vse večjem razmahu najrazličnejših oblik izobraževalnega dela. Knjižničarji pa brez pomoči družbenega organa tudi ne morejo reševati nekaterih zelo perečih problemov, predvsem materialnih. Zato bo potrebno enako, kakor vsemu kulturnemu življenju, tudi knjižnicam posvetiti več pozornosti v vseh razpravah o našem družbenem razvoju. Zato so delegat tudi sklenili, da bi naj novi svet. ki je bil izvoljen na skupščini, skrbno proučil vse probleme našega kulturnega življenja, o katerem pa vse češče razpravljajo tudi politične organiza-ciie, predvsem krajevne orga-niizaciie Socialistične zveze, kar hkrati tudi zagotavlja, da bo ob ugodnejših pogojih tudi možno neprimerno bolj razviti to izredno pomembno družbeno dejavnost.
                           S. B.
                                                                               ZA DVA NI VREDNO USTAVLJATI?
   Ni še dolgo tega, ko sem se peljal iz Maribora z dopoldanskem avtobusom (S-5824) o Petanjce. Sprevodnika sna s sopotnico opozorila, da bova izstopila, vendar se je izgovarjal, da je v avtobusu prevelika gneča. Ker avtobus na omenjeni postaji ni ustavil, sva lahko isztopila šele na Tišini, kar nama je precej podaljšalo pot do doma. Ali je tako ravnanje upravičeno?
                                                                                                                                                                             K. O.
                                                                                                                                                          V LJUTOMERSKI OBČINI
                                                                                                                                                           GASILSKI OBČNI ZBORI
   Gasilska društva v ljutomerski občini so začela te dni letne občne zbore. Zanimivo je, da se na občnih zborih zavzemajo gasilci predvsem za širše strokovno usposabljanje članov ter izpopolnitev opreme. Doslej so imeli letne občne zbore na Spodnjem Krapju in v Pristavi, prihodnje dni pa jih bodo imeli tudi na Des-njaku, v Branoslavcih in Ključarovcih.              -o
NENAVADEN POČITEK
V KATKEM PO POMURJU
NORŠINCI — Mladina v Noršincih se pripravlja na letno konferenco. Letos, je bila delavna zlasti sekcija mladih zadružnikov, v kateri je delala dobra polovica mladine. Obdelali so skoraj 1 hektar zemlje, na kateri so gojili italijansko ljulko in pridelali preko 2600 kg semena, za katerega so prejeli okrog 300.000 dinarjev. Za ta denar je mladina kupila televizijski sprejemnik, katerega so namestili v dvorani gasilskega doma.
   Na nedavnem sestanku so se dogovorili, da bodo tudi v prihodnje gojili semena, v zimskem času pa bodo naštudirali odrsko delo. Sklenili so, da bodo drugo leto skušali zbrati toliko sredstev, da bodo lahko opremili mladinsko sobo. Tudi na izobraževanje niso pozabili. V kratkem bodo priredili zanimiva kmetijska predavanja.
                                                                                                                                                                                                                       -av
KRUPLIVNIK — Gasilci v obmejnem Kruplivniku so proslavili 35-letnico obstoja društva. Svečanost, ki so jo imeli v gasilskem domu, so popestrili s kulturnim programom. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za dolgoletno službovanje šestim gasilcem.
BELTINCI — Po programu za izobraževanje rezervnih oficirjev in podoficirjev je bilo v nedeljo prvo, dobro obiskano predavanje v letošnji sezoni za rezervne oficirje in podoficirji na območju občine Beltinci. Predavanje je organizirala Zveza rezervnih oficirjev in podoficirjev v Beltincih, predaval je kapetan Adam Kučinac iz Murske Sobote.
RADMOŽANCI — Pred nekaj dnevi je bil v Radmožancih
zbor volivcev. Izvolili so novi šolski odbor ter razpravljali o problemih šolstva in perspektivnem planu v Radmožancih.
BELTINCI — Svet za komunalne zadeve je na svoji seji pred nekaj dnevi izdal odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve. Izvolili so tudi komisijo za pripravo odloka o ureditvi vaških cest v Beltincih in komisijo za ureditev hišnine po vaseh.
PETROVCI — V petek bo v Petrovcih občinska seja. Na seji bodo podana poročila sveta za zdravstvo, sveta za finance in družbeni plan. ter poročilo o predlogih zborov volivcev.
Pravni kotiček
INVALIDNINA — POKOJNINA
   Vprašanje : Od leta 1954 dalje sem bil uživalec invalidske pokojnine na podlagi delovne dobe od leta 1948 do 1954. Ob prevedbi invalidske pokojnine po novem zakonu o invalidskem zavarovanju sem bil preveden v I. kategorijo invalidnosti. Invalidska komisija i. stopnje je ob ponovnem pregledu dne 30. 8. 1959 ugotovila, da pri meni invalidnost več ne obstoja. S 1. 9. 1959 sem se nato ponovno zaposlil s polnim delovnim časom. Sedaj sem ponovno zbolel.
   Zanima me, ali se mi lahko prizna pravica do invalidske pokojnine, ko nimam predpisane gostote delovne dobe?
   Odgovor: V vašem primeru lahko pridobite pravico do invalidske pokojnine pod pogoji iz 34. člena Zakona o invalidskem zavarovanju, če dokažete pokojninsko dobo glede na starost ob novem zavarovalnem primeru in pa 40 mesecev delovne dobe v zadnjih petih letih. V tem primeru se bo računala gostota delovne dobe od 1. 9. 1959, ko ste se zaposlili do ponovnega nastanka invalidnosti in od leta 1954 nazaj toliko časa, kolikor manjka do pet let. V tem primeru se obdobje, ko ste uživali invalidsko pokojnino, takorekoč preskoči.
   Vprašanje: Meseca marca 1942. leta sem bila internirana, ker sem sodelovala z bratom, ki je bil v partizanih in mu dajala razna obvestila. V internaciji sem bila do osvoboditve.
   Zanima me, ali se mi leta, ki sem jih prebila v internaciji, štejejo dvojno v pokojninsko dobo in ali sem tedaj upravičena do posebnega dodatka, ki pripada udeležencem NOV pred 9. 9. 1943?
   Odgovor : Čas internacije se po 3. točki 31. člena Zakona o pokojninskem zavarovanju šteje v posebno dobo pod določenimi pogoji. če je zavarovanec (zavarovanka) z delom za NOV nadaljeval tudi v internaciji. O tem delovanju mora odločiti Komisija LRS iz 172. člena Zakona o po-kojninskem zavarovanju.
   Svetujemo vam, da sprožite postopek za ugotovitev posebne dobe (časa internacije) pri Komisiji za ugotovitev delovne dobe in posebne dobe. ki jo priznava pristojna komisija občinskega ljudskega odbora, katera bo v postopku na podlagi po Vas predloženega dokaznega gradiva odstopila zadevo Komisiji LRS iz 172. Člena ZPZ. da slednja da svoje mnenje, ali Vam čas internacije šteje dvojno v posebno dobo. Na podlagi tega mnenja bo komisija za ugotovitev delovne dobe in komisija občinskega ljudskega odbora za po-
sebne dobe izdala tozadevno odločbo s katero boste v primeru, da Vam bo čas internacije dvojno štet v pokojninsko dobo, lahko uveljavili pri pristojnem zavodu za socialno zavarovanje pravico do posebnega dodatka po 265/a. členu Zakona o pokojninskem zavarovanju.
    Vprašanje: Do 31. 12. 1958 sem bil uživalec invalidnine. Z u-veljavitvijo Zakona o invalidskem zavarovanju sem bil stavljen izven kategorije invalidnosti. Zoper to odločbo Zavoda za socialno zavarovanje sem se pritožil, ker smatram, da za delo nisem sposoben. Zadeva še ni dokončno rešena, ker sem sprožil tudi upravni spor.
    Prosim pojasnila, ali in kakšne pravice imam v času pritožbenega postopka in upravnega spora?
    Odgovor: V času pritožbenega postopka in upravnega spora nimate pravice na izplačevanje prejšnjih prejemkov, ki so vam bili ustavljeni na podlagi spremembe invalidnosti, ugotovljene po invalidski komisiji. Prav tako tudi nimate pravice do ugodnosti iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ker niste zavarovanec v smislu Zakona o zdravstvenem zavarovanju.
    Vprašanje : Od leta 1920 do 1925 sem hodil na sezonska poljska dela in vmes delal tudi v gradbeništvu. Nato sem bil dve leti v Nemčiji, v naslednjem letu pa na sezonskem poljskem delu v Franciji. Od leta 1930 do 1936 sem bil v Ameriki in po vrnitvi iz Amerike sem zopet hodil na sezonska poljska dela do leta 1945. Od leta 1947 dalje sem v rednem delovnem razmerju.
    Prosim pojasnila, kje in kako naj uveljavim svoje zaposlitve in ali imam sploh pogoje, da se mi zaposlitve v inozemstvu priznajo v delovno dobo?
    Odgovor : Kmetijska dela so po Zakonu o pokojninskem zavarovanju izenačena z ostalimi deli. Štejejo pa se v pokojninsko dobo po 254. členu Zakona le pod določenimi pogoji in v tem primeru, če so sama kot taka ali pa skupaj z ostalimi deli trajala vsaj 7 mesecev v koledarskem letu. Pod tistimi pogoji se priznavajo v pokojninsko dobo tudi enaka dela v inozemstvu, vendar v tem primeru morajo biti še izpolnjeni pogoji 47. člena Zakona o pokojninskem zavarovanju. ki je v Vašem primeru izpolnjen in Vam priporočamo da pokrenete postopek za priznanje delovne dobe pri Komisiji za ugotovitev delovne dobe in posebne dobe pristojnega občinskega ljudskega odbora, na katerega območju je Vaša zaposlitev.
PROGRAM LJUDSKE UNIVERZE V LJUTOMERU
  POPESTRITEV DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA IN IZOBRAŽEVANJA
    Ljutomerčani zadnje čase skorajda ne poznajo več dolgočasja. Za tiste, ki ne najdejo dovolj razvedrila v telovadnici in kinu. je najpogostejše zatočišče novi klub Ljudske univerze. Komaj se zvečeri in se v mestu prižigajo prve luči. že se pred vhodom začnejo zbirati prvi obiskovalci. Prvi po navadi prihajajo šolski otroci. Ti se najraje mudijo za šahovnicami, berejo časopise, revije, poslušajo radio in spremljajo televizijski program. Čas, določen zanje, pa
skorajda prehitro mine in tega ne zanikajo. Ob pol osmih začnejo prihajati starejši. Ti so v marsičem podobni mladini. Razlika je le v tem, da nekoliko raje gledajo televizijo. In kaj jih najbolj zanima? O tem najbolje kaže obisk: kadar so na programu varieteji ali operete je klub skorajda pretesen, nekoliko manj pa je zanimanja za resne glasbene in ostale televizijske oddaje. Žal pa v glavnem lahko gledajo le tuje prenose, saj domačih skorajda ne morejo
sprejemati. Pa kljub temu. In kaj obiskovalci še pogrešajo?
   Nedavna anketa je pokazala, da si obiskovalci še naprej želijo televizijske oddaje, zlasti glasbene. Nakazali pa so tudi potrebo po še večji izobraževalni dejavnosti, zlasti po raznih predavanjih.
   Klub je sicer nekoliko tesen, saj lahko ob skrajnih primerih sprejme le do 50 ljudi. To je sicer za potrebe Ljutomera ljudi iz okoliških vasi. Tudi oni bi si želeli nekaj podob-
nega. Da bi hodili v Ljutomer, tega skoraj ni pričakovati, vsaj iz oddaljenih vasi ne. Da bi pa vsaj nekoliko ugodila željam, se je Ljudska univerza odločila, da bo v vaseh, kjer nimajo kinematografov, od časa do časa predvajala ozkotračne zvočne celovečerne filme. Po izobraževalnih centrih — teh je v občini 10 — pa bo v prihodnjih mesecih organizirala skupno z organizacijami Socialistične zveze okrog 60 predavanj. Teme so si izbrali prebivalci sami. Največ se jih je odločilo za predavanja o zdravstvu, kmetijstvu, v večih krajih pa so si zaželeli tudi politična predavanja. To vprašanje bo torej tudi na vaseh vsaj deloma rešeno.
   In kako je s člani kolektivov. Tudi na te niso pozabili. Že sedaj imajo od strani kolektivov naročenih 74 predavanj. Nekatera podjetja predvidevajo tudi po sedem predavanj. Največ kolektivov želi predavanja o gospodarski in finančni politiki ter tudi o zdravstvu.
   Razen toga pa bo Ljudska univerza organizirala to zimo vrsto osrednjih predavanj ter priredila tečaje tujih jezikov. Čeprav je njena dejavnost že dokaj pestra, jo skuša še popestriti, samo da bi ugodila željam prebivalstva.
                                                                                                                                            PRED SODIŠČEM ZARADI DIVJEGA LOVA
     Te dni so se pred Okrajnim sodiščem  v Ljutomeru zagovarjali kar štirje divji lovci, ki so povzročili v revirjih Lovske družine Ljutomer precej škode.
     Lovski čuvaj Franc Škerget je 24. novembra zvečer zalotil pri divjem lovu v Babincih J. V. iz Noršinec in V. K. iz Babinec. S sabo sta imela psa. V. K. je uspelo uteči, medtem, ko sta J. V. skupno z uslužbencem LM prijela. V nahrbtniku je imel 6 fazanov, med njimi tudi štiri fazanke. Kakor sta pozneje priznala na razpravi, je na fazane streljal z ma-lokaliberko V. K., medtem, ko mu je V. svetil in pobiral ubite fazane. Sodišče je obsodilo J. V. na 4 mesece zapora in povrnitev škode, V. K. pa na 40.000 dinarjev denarne kazni.
   V isti noči je uspelo ujeti v revirjih LD Ljutomer v Salincih tudi M. B., ki se je prav tako ukvarjal z divjim lovom. Oborožen je bil z malokaliberko in vodil psa. Omenjene noči je ustre-lil kar tri fazanke. Ko so ga izsledili. je skušal uteči čez jarek, vendar se je tam zapletel. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca zapora in povrnitev škode.
   Pred sodiščem se je znašel zaradi nedovoljenega lova tudi L. S. iz Padoslavec, ki je na svoji njivi v novembru dvakrat nastavil past. Vsakikrat je, kakor je povedal na sodišču, ujel po enega fazana. Omenjenemu pa so pri hi«! našli tudi puško, ki ni bila prijavljena. Tudi temu je sodišče izreklo primerno kazen.
   Kakor kaže, bo moralo sodišče kazni za divji lov še zaostriti!
                                                                                                                                                                                                                         -ko
                                                                                               BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA OPRAVLJAL VOZILO
   Traktorist Friderik Stigel, zaposlen pri Vinogradniškem posestvu Gornja Radgona je v vasi Stogovci skupno z Antonom Dobrovcem, doma iz Drobtinec prevažal s traktorjem. Ko je traktorist zapustil traktor, se ga je Dobrovec poslužil, kljub temu, da ni imel vozniškega dovoljenja. V bližini gasilskega doma v Podgorju je podrl Alberta Lorberka. Ponesrečenec je dobil lažje telesne poškodbe.
                                                                                              150 TISOČAKOV ŠKODE
   Šofer Janez Zdelšar, zaposlen pri PTT Ljubljana, je minuli teden zaradi prehitre vožnje, slabih zavor in neupoštevanja prometnih predpisov v Slatina Radencih zavozil izven cestišča. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 150 tisoč dinarjev.
                                                                                               TATVINA DVOKOLES
   Okrajno sodišče v Murski Soboti je pred nedavnim obsodilo na 6 mesecev zapora in 4 leta pogojno R. J. od Grada, zaradi kaznivega dejanja tatvine dvokoles.
   Sodišče je upoštevalo kot olajševalno okolnost, da je obdolženec svoje dejanje priznal in da je tatvino izvršil v vinjenem stanju.
      VINJENOST ŠOFERJA VZROK NESREČE Na relaciji Gornja Radgona— Slatina Radenci se je na ovinku v Meleh prevrnil osebni avtomobil znamke Skoda, last Trgovskega podjetja »Panonija- Ptuj. Šofer Belšak je opravljal vozilo v vinjenem stanju in materialna škoda znaša okrog 150 tisoč dinarjev.
                                                                                                TAKO SO KONČALI
  Na zatožni klopi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti so se znašle tri osebe in sicer: Matija Gjerkeš, Jože Jerebic in Ana Hanc.
                                                                                                                                                                                   Omenjeni so se sistematično u-kvarjali s tem, da so za visoke
nagrade spravljali ljudi čez državno mejo v Avstrijo. Čez državno mejo jim je uspelo spraviti 15 ljudi in pri tem so zaslužili 322.000 dinarjev. V začetku septembra bi omenjena skupina morala spraviti čez mejo še sedem oseb. za kar bi prejela 210.000 dinarjev. Vendar jim je bilo tokrat onemogočeno s strani obmejnih organov.
   Obdolženec Matija Gjerkeš. ki je v teku enega meseca zaslužil najmanj 210.000 dinarjev, je posojal svojim sovaščanom večje denarne zneske z 10-odstotnimi obrestmi.
   Okrožno sodišče v Murski Soboti je obsodilo Matijo Gjerkeša na 2 leti in 6 mesecev, Jožeta Jerebica na 1 leto in 8 mesecev in Ano Hanc na 10 mesecev strogega zapora.
   SMRTI
   Umrli so: Marija Zver, otrok, iz Puconec: Ida Slebič. stara 55 let iz M. Sobote in Marija Vogrinec, otrok, iz Odranec.
   ROJSTVA
   Rodile so: Jolanka Ribaš iz M. Črnec - dečka, Ana Tivadar iz Dolgovaških goric —  dečka, Rozalija Felbar iz Hotize — deklico, Marija Rajbar iz Motvarjevec — deklico. Rozalija Šarkezi iz Serdice — deklico, Elizabeta Prša iz Velike Polane — dečka, Marija Hanc iz Dolgovaških goric — deklico, dr. Maida Ostan iz Gornje Radgone — dečka, Marija Gjergjek iz M. Sobote — deklico, Ida Hodošček iz
Zenkovec — dečka, Marija Žunič iz Selišča - dečka, Ljudmila Antonič, Radenski vrh — deklico, E-telka Zver, Puconci — deklico, Jožefa Černjavič, Murski Črnci — deklico, Katarina Puhan, Bogojina
—  dečka, Antonija Križanič iz M. Sobote — dečka, Ana Kovač iz Vadarec — deklico, Alojzija Gumilar iz Petanjec — dečka, Paula Perc iz Bogojine — deklico, Terezija Perš iz Ižakovec — dečka, Jelka Černuta iz Lendave — deklico, Marija Skraban iz Strukovec — dečka, Terezija Kolbl iz Borejec
-  deklico in Katarina Novak iz Gaberja — dečka.
NA MATIČNEM URADU V
   LENDAVI SO ZABELEŽILI:
   ROJSTVA — Rozalija Kraj Čič — deklico, Marijo Bogar — dečka in Elizabeta Jošar — dečka.
   POROKE — Ivan Radovan, delavec iz Petišovec in Verona Hozjan, delavka iz Lendave, Anton Litrop, delavec iz Renkovec in Ana Jakša, delavka iz Dolgovaških goric, Stefan Vučak, pleskar iz Lendave in Gizela Vida, polje-delka iz Centibe, Stefan Feher, delavec iz Genterovec in Marija Još iz Dolgovaških goric.
   SMRTI - Janez Simonka iz Petišovec, Elizabeta Časar iz Petišovec, Josip Batai iz Doline, Stefan Cančar iz Petišovec. Ana Kotnjek iz Lendave in Marija Varga iz Petišovec.
POMURSKI VESTNIK 22. DEC. 1960
4
 »PREKMURSKI MAGAZIN« ZA POTROŠNIKA
   Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« v Murski Soboti je doseglo letošnji plan prometa in dohodka že 6. decembra. Po planu je znašal letni plan prometa 437 milijonov dinarjev. Vsega zaposluje Prekmurski magazin 65 kvalificiranih prodajalcev, poleg tega imajo v uku še 20 vajencev. Letos se je podjetje močno razširilo, saj se je »Prekmurskemu magazinu« pridružilo trgovsko podjetje »Potrošnja« Martjanci, z vsemi svojimi poslovalnicami. Med letom so morali nekaj trgovskih poslovalnic zapreti: Vučja gomila,
Filovci, Selo, Moravci in Mot-varjevci. V Motvarjevcih so trgovski lokal zaprli zato, ker ni bil primeren današnjemu načinu trgovanja, povsod drugod pa so prejšnje poslovalnice izkazovale premajhen promet in dohodek.
   Z vsemi sedanjimi poslovalnicami oskrbuje Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« eno tretjino potrošnikov soboške občine. To so za trgovsko podjetje precejšnje naloge, ki so vezane med drugim tudi na investicije, saj je še mnogo trgovskih lokalov na podeželju, ki niso najbolje urejeni. Tr-
govskemu podjetju je uspelo, da sp v nekaterih krajih pritegnili k sodelovanju pri urejanju lokalov tudi prebivalstvo. Tako so na primer vaščani v Sebeborcih sklenili, da bodo v gasilskem domu, ki ga gradijo, uredili tudi prostor za novi trgovski lokal. Podobno v Tešanovcih. kjer so se prebivalci odločili za krajevni samoprispevek, katerega bodo porabili za ureditev trgovskega lokala v zadružnem domu.
  Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« ima vsega 24 poslovalnic. Od tega 8 v Minski Soboti, ostale pa so v Beltincih,
Bodoncih, na Cankovi, v Puconcih. Moščancih, Markovcih, Pečarovcih, Martjancih. Bogojini, Tešanovcih, Fokovcih, Čikečki vesi, Ratkovcih, Ivanovcih. Prosenjakovcih in Sebeborcih. Soboške trgovske poslovalnice so specializirane, dočim so trgovine na podeželju bogato založene z vsem blagom. »Vesna« in »Tekstil« prodajata predvsem moško in žensko perilo, trikotažo, igračke, izdelke iz gume in kaučuka ter plastičnih mas, parfumerije in kozmetično blago. »Zarja« in »Izbira« sta manufaktumi trgovini. Poleg tega so v Murski
Soboti v sklopu »Prekmurskega magazina« še 4 špecerije.
   Letos so v podjetju opremili le eno poslovalnico in sicer »Preskrbo«, z novo opremo. Za ureditev nove poslovalnice pa se podjetje dogovarja tudi s kmetijsko zadrugo v Mačkovcih, ki naj bi odstopila svoj lokal.
   V kolikor bodo ugodno rešili vprašanje investicij, bodo prihodnje leto uredili tudi nov lokal v Puconcih, enako v Tešanovcih, kjer nameravajo preurediti v trgovino hišo SLP. Podjetje ima pripravljene tudi načrte za gradnjo nove velike
blagovnice v Murski Soboti. To nameravajo pričeli graditi prihodnje leto.
   Za Novoletno jelko pripravlja Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« presenečenje tudi za soboške najmlajše. Na Trgu zmage bodo mladim potrošnikom postregli po znižanih cenah z otroškimi igračkami, bonboni, keksi itd.
   V vseh svojih poslovalnicah si kolektiv Trgovskega podjetja prizadeva čim bolje zadovoljiti potrošnike. Zato tudi upoštevajo pri organizaciji dela in izbiri blaga vse dobronamerne predloge potrošnikov.
Vsem cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem vošči vse najboljše k Novemu letu
                     kolektiv Trgovskega podjetju ,,Prekmurski magazin“
                     Murska Sobota
Petek, 23. dec. — Viktorija Sobota. 24. dec. - Eva Nedelja. 25. dec. — Božič Ponedeljek, 26. dec. - Stefan Torek, 27. dec. — Janez Sreda, 28. dec. — Živko Četrtek, 29. dec. — Tomaž
OGLASI V POMURSKEM VESTNIKU — DOBRI POSREDNIKI
MURSKA SOBOTA - od 23. do 25. decembra ameriški barvni kine-maskopski film:      »Obračun v
   Tabl Rocku«; od 26. do 27. dec. italijanski barvni kinemaskopski film: »Carstvo sonca«; od 28. do 29. decembra ameriški film; ►►Pesek Iwo Jima«.
LENDAVA — od 23. do 25. decembra italijanski film:    ►►Rimske
   pripovedke«; od 27. do 28. dec. italijanski film: ►►Aida«.
SLATINA RADENCI - od 24. do 25. decembra francoski barvni film: ►►Foli Beržer«; 29. decembra italijanski film:     ►►Konte
   Maks«.
GORNJA RADGONA - od 24. do 25. decembra ameriški barvni film:    -V pomladi življenja«;
   ob 28. do 29. dec. italijanski film: Žena dneva«.
LJUTOMER - od 24. do 25. dec. angleški vistavision film: -Doktor brez dela«; od 28. do 29. dec. sovjetski film: »Dom, v katerem živim«.
BELTINCI - od 24. do 25. decembra angleški film; ►Interpol«.
VERŽEJ - od 24. do 25. decembra ameriški film: »Mata Hari«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - od 24. do 25. decembra ameriški barvni film: Mi nismo angeli«.
ČEPINCI - 25. decembra francoski film: -Noč in megla«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU -24., 25. in 26. decembra ameriški barvni film: Dejvi Kroket in gusarji«.
Oficirji in podoficirji tekmovali
    Tudi letos je bilo v» Soboti tradicionalno tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji v počastitev Dneva JLA. Tekmovali so v treh disciplinah:    v streljanju z
zračno puško, šahu in odbojki. Z zračno puško sta streljali dve desetčlanski ekipi:     ena rezervnih,
druga aktivnih oficirjev. V tem športu so zmagali aktivni oficirji.
    V drugem športu - šahu — so prav tako aktivni oficirji in podoficirji zasedli prvo mesto. Tekmovali so na 10 deskah. Borba na šahovnicah je trajala več ur v Domu JLA. Končni rezultat: aktivni — rezervni 5,5:4,5 točke. Posamezni rezultati: Siljegovič : Režonja 0:1, Beovič : Beloglavec 1:0, Sunje : Skarabot 0:1, Raduka : Šušteršič 0:1, Repič-Hujs l/2:l/2, Dragojlovič — Andrakovič 1:0, Petrič - Jezovšek 0:1, Zorič : Žulim 1:0, Mladenovič : Rituper 1:0, Barbarič : Celec 1:0.
    Edino zmago je ekipa rezervnih oficirjev zabeležila v odbojki. Končen rezultat je 3:1 v njihovo korist (13:15, 15:6, 15:3, 16:14). Zmaga rezervnih oficirjev je zaslužena. Tehniško so bili boljša ekipa; igrali so bolj povezano in zato tudi zanesljivo zmagali.
    Aktivni oficirji so kot zmagovalci v dveh športih in kot zma-
govalec tega dvoboja dobili prehodni pokal ZROP.
   Preteklo leto so aktivni oficirji in podoficirji na podobnem tekmovanju v čast Dneva JLA dobili pokal v trajno last, ker so trikrat zaporedno zmagali v teh dvobojih.
   IN POMURSKI STRELCI . . .
   S svojim nastopom v počastitev Dneva JLA so se izkazali tudi strelci Pomurja. Okrajno strelsko vodstvo je priredilo meddružinsko tekmovanje z zračno puško, v katerem je sodelovalo 14 tekmovalnih skupin iz vsega okraja. Po tekmovanju so se te razvrstile takole: 1. Obrtnik, 2. Kovinar, oba iz Sobote, 3. Radenci, 4. -Efenko«, Radgona, 5. Grafičar (M. S.), 6. Borec (M. S.), 7. Cankova. 8. Rakičan, 9. Lendava, 10. Mura, Radgona, 11. Lendava, 12. Noršinci, 13. Graničar, 14. Lendava.
   Na prva tri mesta uvrščenim tekmovalnim skupinam je okrajni strelski odbor podelil lepe nagrade.
                                                                                                                                                                                          Kap. Ivo Perinič
                                                                                                                                                                              BERITE IN RAZŠIRJAJTE
                                                                                                                                                                                   POMURSKI VESTNIK.
    Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Splošnem gradbenem podjetju »SOGRAD« v Murski Soboti razpisuje naslednja delovna mesta:
1. SEKRETARJA PODJETJA (vodja splošnega sektorja) pogoj: popolna srednja šola z večletno prakso v administrativni službi.
2. ANALITIKA V TEHNIČNEM ODDELKU
    pogoj: gradbeni inženir ali tehnik z večletno prakso.
3. NORMIRCA V TEHNIČNEM ODDELKU pogoj: gradbeni tehnik z večletno prakso.
4. ŠEFA GRADBIŠČA
    pogoj: gradbeni inženir ali tehnik s pooblastilom.
5. SEKTORSKEGA TEHNIKA
    pogoj: gradbeni tehnik začetnik z nekaj prakse.
6. OBRTNIŠKEGA REFERENTA
    pogoj: gradbeni tehnik ali mojster z večletno prakso.
7. VARNOSTNEGA TEHNIKA
    pogoj: strojni tehnik ali popolna srednja šola z nekaj prakse.
8. BLAGAJNIKA
    pogoj: nedokončana srednja šola in vsaj 1-letna praksa na delovnem mestu blagajnika.
9. POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJE pogoj: nedokončana srednja šola in vsaj 1-letna praksa (znanje kopirnega knjiženja).
                                                                                                                                        10. OBRAČUNOVALCA V TEHNIČNEM ODDELKU pogoj: nedokončana srednja šola in nekaj prakse.
    Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja.
    Rok za vložitev prošenji do 31. decembra 1960.
    Nastop službe takoj ali po dogovoru.
                                                                                                                                                                                  0-1342
HIŠO z vrtom in travnikom, takoj vseljivo, prodam. Herbert Fabjan, Ljutomerska c. 5. Gor. Radgona.                  M-1164
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1 do 3 ha zemlje vseh kultur od 350.000 do 550.000 din, prodam. Naslov v upravi lista.
                                                                                                                                                                                                                      M-1351
5 kom. AVTOGUM 650X20, 3 kom, zračnic in 4 kom. felne, ugodno prodam. Stefan Šeruga, Matija Gubca št. 4, Murska Sobota.
                                                                                                                                                                                                                      M-1353
HIŠO POCENI KUPIM. Jože Štof, Dolič št. 53, p. Kuzma. M-1332 POSESTVO v izmeri 4 ha vseh kultur in s kmečkim inventarjem ugodno prodam. Naslov v upravi lista.                 M-1334
TRAVERZE. ŽELEZNE. 5 METRSKE pet komadov prodam. Jožef Fartelj. Tešanovci št. 111, p. Martjanci.            M-1335
                                                                                                         OBVESTILO
   Obveščam javnost, da bom kot bivši sodnik okrajnega sodišča v Lendavi in Ljutomeru s 5. 1. 1961 odprl odvetniško pisarno s sedežem v Lendavi, Partizanska ulica.
   Geza Berke, odvetnik, Lendava, Partizanska ulica
                                                                                                                                                                                                                         D-1345
LONČENO PEC, visoko, rabljeno, v odličnem stanju, prodam. Anton Varga, Kolodvorska 19. Lendava.                      M-1336
Hotel -ZVEZDA« v Murski Soboti sprejme HIŠNIKA. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru.
                                                                                                                                                                                                                               M-1338
RADIOAPARAT znamke -Triglav« 8-cevni z gramofonom, najnovejši tip in OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran, prodam. Mikloš KUzmiča 3. M. Sobota.
                                                                                                                                                                                                                    M-1339
PRALNI STROJ znamke -Rondo«, zapadnonemški skoraj nov, prodam. Dr. Žibrik Franc, Kolodvorska 7, Murska Sobota.
                                                                                                                                                                                                                    M-1348
SPALNICO po ugodni ceni prodam. Ogled dnevno od 12.-14. ure. Stefana Kovača 19, I. nadstropje št. 1, M. Sobota M-1346 MLAJŠO ALI STAREJŠO gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe sprejmem takoj v Nazarju pri Celju. Plača dobra. Naslov v upravi lista.          M-1347
VINOGRAD v Tešanovcih in srednje težki voz, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1348 OREHOVO FORNIRANO SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Informacije v trgovini galanterija, MERKUR«, Murska Sobota.              M-1344
                                                                                                          PREKLIC!
   Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper referenta za delo posredovalnice za delo tov. Dušana in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Stefan Baranja, Zenkovci 7, p. Bodonci.                     D-1333
ŽENSKA JOPICA je najdena na cesti proti Tropovcem. Lastnica jo dobi na upravi Trg. podjetja -Železo«, Murska Sobota, Lendavska 33.               M-1337
Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet v Murski Soboti razpisuje naslednja delovna mesta:
    1. FINANČNEGA REFERENTA
    2. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
    3. KNJIGOVODJE OSNOVNIH SREDSTEV
    4. KNJIGOVODJE OBRATNIH SREDSTEV
    5. KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV
    6. STROJEPISKE
    POGOJI: Za delovna mesta pod zap. št. 1—5 ESS in nekaj let prakse ali nepopolna srednja šola in 5 let prakse v navedenih poslih. Za delovno mesto pod zap. št. 6 administrativna šolu oziroma znanje strojepisja in stenografije.
    Nastop službe, 1. jan. 1961 ali po dogovoru.
    Plača po tarifnem pravilniku podjetja oziroma po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o šolski in strokovni izobrazbi je treba predložiti do 26. 12. 1960.
                                                                                                                                                                   0-1341
Pomeni ta pečat neko skrivnost...?
Ne, — tu gre za jamstvo izredne kvalitete.
OSKAR — je jamstvo za dobro kvaliteto, a cena — ? Prepričajte se pri nakupu!
Dodatno opozorilo: Zbrane športne sličice pošljite tudi naprej na naslov tovarne ZLATOROG Maribor!
V globoki žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ugasnilo srce našega ljubega očeta, starega očeta
                                                                                                                Jožeta Berglesa
                                                                                                                iz Šalamenec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 22. dec. 1960 ob 13. uri na pokopališču v Murski Soboti.
Murska Sobota, 21. decembra 1960
                             Žalujoči: žena Judita, sina: Bela in Geza z snahama in vnučki.
                                                                                                                                                                                                                                     0-1354
                                                                                  ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
                                                                              Matije Kočarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli z venci in cvetjem in z nami sočustvovali.
Posebna zahvala kolektivu ČZP Pomurski tisk za darovani venec, kakor tudi pevskemu zboru za ganljive žalostinke.
Cankova, Murska Sobota, Buenos Aires, 18. dec. 1960
                      Žalujoči: žena, sin Karel, hčerki Ana in Marija, zeta. snaha, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
                                                                                                      ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljubega moža, očeta, dedka in tasta
                                                                                                       Frama Farteka
                                                                                              gostilničarja iz Gornjih Slaveč
se toplo zahvaljujemo tov. dr. Lukmanu za vso skrb in nego. Enaka hvala zdravniškemu in strežnemu osebju internega in kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Prisrčna hvala tudi vsem sosedom in znancem, ki so bili v najtežjih trenutkih tesno z nami.
                           Žalujoči: žena Terezija, hčerki: Juliška in Ilonka. sin Bela, snaha Vera, zet Miro dr. Gulič, vnuki in ostalo sorodstvo.
                                                                  KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN
                                                                 sprejema na področju k. o. Murska Sobota
                                                                   vsa kmetijska zemljišča v zakup
                                                           Interesenti naj se zaradi informacij čimprej oglasijo na Kmetijskem gospodarstvu — delovišču v Murski Soboti, Ul. Štefana Kovača.
                                                                                                                                                                0-1353
Upravni odbor Otroškega doma »Dane Šumenjak« v Baški razpisuje mesto
  gospodarja v Otroškem domu
»Dane Šumenjak« v Baški na otoku Krku.
Dom posluje sezonsko od maja do septembra vsako leto. Na razpolago je družinsko stanovanje.
Prednost imajo upokojeni prosvetni in finančna uslužbenci. Prijave je dostaviti na Okrajni ljudski odbor Murska Sobota do 15. 1. 1961.
                                                                                                                                                                         0-1344
V DOMU SOBOŠKEGA »PARTIZANA« v soboto, 31. decembra ob ob 19. uri
TRADIC ION A L NO SILVESTROVA N J E
Koristite rezervacijo sedežev! — VABLJENI!
5
POMURSKI VESTNIK 22. DEC. 1960
BACIL S TISOČ OBRAZI
   Prehlad je najčešča zimska bolezni. Cim nekdo kihne, mu že deset ljudi priporoča vrsto različnih zdravil.
   Kaj je prehlad?
   Ko zbolimo zaradi prehlada začnemo kihati, občutimo glavobol, onemoglost, v nogah, težko dihamo itd. Prehlad v resnici sam po sebi ni bolezen, ki bi nas lahko prestrašila. Seveda, da ne govorimo o posledicah, ki lahko nastanejo. Prehlad je ena najdražjih bolezni. Stotisoče delovnih dni je zgubljenih prav zaradi prehlada.
   Često rečemo: prehlad se je pojavil, ker smo se prehladili. Vendar ta trditev ni povsem točna. Specialistom je uspelo iznajti krivca in to je — bacil Njegova oblika se spreminja in znanstveniki so mu dali ime — bacil »A«. Skozi navadni mikroskop ga ne vidimo.
Cim se prehladimo je najboljše. da ostanemo v hiši tako dolgo, dokler je to pač mogoče. S tem bomo zmanjšali: možnost okužbe in nastanek težjih posledic. Prehlad je nalezljiv, dokler iz nosa teče.
                                                                                        ASPIRIN - GLAVNO OROŽJE!
   Ne smemo smatrati, da aspirin zdravi prehlad, ampak je odlično zdravilo proti glavobolu, ki je povezan s prehladom. Šest tablet na dan je neznatna količina. Pri prehladu aspirin deluje v veliki meri na zmanjšanje vnetja or-
ganov, zlasti dihalnih, ki nastane od bacila. Poleg tablet uporabljajo nekateri kapljice za nos, s katerimi dosežejo, da
neha teči voda iz nosa. Neki angleški zdravnik je celo omenil, da je dobro zdravilo proti prehladu vroče žganje. Čeprav ni dokazano, da vita-
mini uspešno delujejo proti prehladu, kaže, da vitaminska »kura« povečuje odpornost organizma proti infekciji.
                                                                                  V svetu se kihanje in začetek prehlada zdravi s takozvano »klima masko«. Topel in suh zrak čisti dihalne organe
NAMESTO PISMA telefoto
  Nov način prenašanja pisem in dopisnic je izdelala neka znana tovarna. Vsa pošta bo povezana z ultrakratkim od-
                                                                 OBLEKA IZ PAPIRJA
  Novi postopek pri izdelavi in impregnaciji papirja, ki je odkrit v Ameriki, omogoča izdelavo cenenega in praktičnega oblačila, katerega se po večkratnem nošenju lahko odvrže. Po svojem zunanjem videzu se tako oblačilo, izdelano iz papirja, ne razlikuje od tkanin. Pri preizkušnji so se ta oblačila obnesla. Pričeli pa bodo izdelovati iz papirja še klobuke, spalne vreče in kopalne kostume.
dajnikom in s posebnimi sprejemnimi in odpremnimi napravami za brezžično transporti-ranje pisem. Na odpremni pošti imajo stroj, ki avtomatično, v eni sekundi, odpre pismo, ga presname na magnetofonski trak skupno z naslovom na kuverti in pretvorjenega v zvočni signal pošlje na drugo pošto, ki pa je lahko oddaljena tudi po več tisoč kilometrov. Na sprejemni pošti, se v posebni napravi ta dobljeni signal ponovno presname na magnetni trak in potem spreminja v slike, kakor na televiziji ali pri prenašanju fotografij iz daljav. Vse to snemajo na posebnem papirju, pakirajo v kuverte in odpošiljajo naslovnikom.
DEČEK REŠIL UTOPLJENKO
   V nekem italijanskem mestecu, skozi katerega teče voda po kanalu, je devet-letni deček rešil pet letno deklico, ki je med igranjem padla v vodo.
   Ob kanalu se radi igrajo otroci. Tako se je nekega dne mala Džovana igrala v bližini kanala. Ta pet-letna deklica je stala na samem robu kanala, ko ji je. iznenada spodrsnilo in je padla v vodo. V bližini nje ni bilo nikogar od odraslih, ki bi jo lahko rešili. Ko je slišal njen vrisk devetletni Silvano, je kljub temu, da tudi sam ni znal plavati, takoj skočil za njo, da bi jo rešil pred utopitvijo. Prijel se je za vejevje, ki je raslo ob robu obale in prijel malo Džo-
vano ter jo potegnil iz vode.
  Kljub teinu, da o tem dogodku Silvano ni nikomur ničesar pripovedoval, se je no-
vica hitro razširila. Občina mesta in neka banka sta dečka nagradili z denarno nagrado.
                                                                                                                                                 Montažni nebotičnik končan v dveh mesecih
      V Zahodni Nemčiji je bila pred kratkim končana konstrukcija devet-nadstropne montažne zgradbe, zgrajene v Evropi. Cela zgradba je bila predhodno napravljena v tovarni in nato po delih prene-šena na gradbišče, Za to delo je bilo potrebnih okrog 500 betonskih plošč, katere so montirali s pomočjo specialnih dvigal. Montaža vsakega nadstropja je trajala sedem dni. Z vsemi notranjimi inštalacijami je bila zgradba končana v dveh mesecih.
NEUSPELo BOMBARDIRANJE
Prevarani morilec
     V bližini Vasi Kuzmin so našli ubitega 18-letnega Radovana Novakoviča, ki je bil zaposlen na pošti Kuzmin kot telegrafist. S strani svojih vodilnih je Novakovič užival veliko zaupanje. Nekega dne, kljub temu, da je bilo slabo vreme, se je ponudil, da bo nesel poštno vrečo namesto odsotnega poštarja na postajo v mesto. Le-ta je bil prepričan, da se v vreči nahaja najmanj milijon dinarjev. To je tudi rekel svojim
znancem, vendar bolj v šali.
    Zunaj je deževalo in je pihal močan veter, ko je Radovan zavil iz pošte proti mestu. Zasledoval ga je neki neznanec in ko se mu je približal, je ustrelil Radovana v prsni koš. Ko so ga mimoidoči našli na tleh, je še kazal znake življenja, toda poštne vreče ni bilo nikjer. Morilec je vzel vrečo, v kateri so se nahajala pisma, ki bi jih moral Radovan oddati na železniški postaji.
   Na Atlantiku so opazili visok ledeni hrib, ki bi bil nevaren za plovbo v tem delu oceana. Neki letalec ga je odkril in vrgel nanj
20 bomb. Šestnajst bomb je zadelo v cilj. Verjetno pa bo potrebno še eno bombardiranje.
DROBNE ZANIMIVOSTI
                                                                                      MUZIKANT Z METLO
   Momčilo Tetkovič je izdelal nenavaden »muzikalni instrument«: to je navadna metla, spodaj prekrita z napihnjenim svinjskim mehurjem, vzdolž dolgega držaja je zategnjena jeklena žica. Pri vlačenju z godalom čez žico, je Petrovič izvedel najrazličnejše melodije.
      PLAŠČ NAMESTO REŠILNEGA PASU
   Neka londonska krojačica za otroško konfekcijo je začela izdelovati otroške in tudi večje plašče, ki imajo posebno lastnost: če človek pade v vodo, se žepi, izdelani iz posebne tkanine, v treh sekundah napihnejo in ne propu-ščajo zraka. Pravijo, da zrak, ki je v žepih, zadošča za to, da človek — predvsem so mišljeni otroci — ostane na gladini.
                                                                                      MESEC JE BOLJ OKROGEL KOT ZEMLJA
   »Mesec je po svoji obliki precej bolj podoben krogli kot Zemlja«, so ugotovili na pulkovski zvezdar-ni s pomočjo 25-centimetrskega re-kratorja.
                                                                                        TELEVIZIJA V BARVAH
   V    Leningradu dokončujejo novi televizijski center, ki bo predvajal tri programe, med drugim tudi v barvah. Antena, visoka 315 metrov, bo omogočala sprejem na daljavo do 150 kilometrov.
                                                                                         HITLERJEVA JAZBINA
   Na Poljskem je odprta za turiste takozvana »volčja jama«, v kateri se je nekoč nahajal Hitlerjev glavni štab, iz katerega je vodil Hitler vojaške operacije proti Sovjetski zvezi. Skrivališče je ohranjeno tako, kakršno je bilo najdeno po končani vojni — v ruševinah. V enem izmed prostorov »volčje jame« je bil izveden 20. julija 1944. leta neuspeli atentat na Hitlerja.
ČLOVEK, KI ŽVECE KNJIGE
   Nenavaden poklic ima neki Londončan, katerega dolžnost je — da žveče knjige!
   Zaposlen je v neki veliki londonski tiskarni in vsak dan po osem ur žveče liste otroških knjig, tiskanih na platnu v različnih barvah. Le-ta se mora prepričati, če so barve vzdržljive, če bo platno izdržalo pod otroškimi zobmi in če barve niso škodljive za zdravje otrok. Ta Londončan prežveče letno okrog tisoč knjig.
                                                                                        ELEKTRONSKA PLJUČA
   V    neki londonski izložbi so poleg radia, televizije in elektronskih aparatov razstavljena še »e-lektronska pljuča«, katera po potrebi bolniku zamenjajo naravna pljuča in sicer z atomskim vbrizganjem in izstiskavanjem zraka. »Pljuča« so težka 25 kilogramov.
MLEKO S SAMOPOSTREŽBO
   Starka Marija Jovanovič, ki stanuje v Ulici v okolici Leskovca, ima dve kravi, od katerih dobi dnevno 20 do 30 litrov mleka.
   Svojim odjemalcem, to so povečini žene z majhnimi otroki, daje mleko »na samopostrežbo«.
   Ko Marija Jovanovič zjutraj izžene krave na pašo, pusti kangle z mlekom pred vrati in stranke pridejo po mleko, kadar imajo največ priložnosti in kolikor ga potrebujejo. S tem načinom je zadovoljna ona in stranke in doslej med njimi še ni prišlo do spora.
                                                                                            BUČA, TEŽKA 70 KG
   Dveletna Džoana Hening pozira pred vozičkom z veliko bučo. Buča je težka 70 kilogramov in njen obseg meri 2 metra in 10 centimetrov.
OBLAČILA PO KILOGRAMIH
   Neki rimski trgovec konfekcije se je spomnil načina, kako bi čimprej razprodal svojo zalogo blaga: določil je ceno po teži. Če na je bila enotna — 300 lir za sto gramov, ne glede na to, kakšno je, bodisi moško, ženske ali otroško oblačilo. Ta novica je izzvala veliko zanimanje ljudi, ki so takoj raznesli trgovčevo blago.
                                                                                        ZARADI KOKOŠI SKORAJ IZGUBIL ŽIVLJENJE
   50-letni Petar Trajkovič, uslužbenec na občini v Bujanovcu je na svojem dvorišču opazil neko kokoš, ki se je z brcanjem poskušala rešiti žice, v katero se je zapletla. Petar je vzel palico, s katero je hotel odstraniti- žico. Ker se mu je pa žica zapletla okrog palice, mu nič drugega ni preostajalo, kakor da se je poslužil roke. Medtem, kakor hitro se je dotaknil žice, je občutil močan električni udarec.
   Žica, ki je bila v resnici radijska antena, je bila nepričakovano elektrificirana. Petru se je žica omotala okrog roke in ta je padel po tleh. Ko je bil po treh minutah osvobojen žice, je bil že nezavesten: njegovo srce je prenehalo delati. Po hitri intervenciji dr. Gaučeva, ki ga je z masažo povrnil k življenju, je bil prepeljan v bolnišnico.
                                                                                       ZA SIR PLAČAL 200 TISOČ DINARJEV
   V Nišu je neki meščan plačal za kilogram navadnega sira 200.000 dinarjev. Kako je prišlo do tega?
   Stefan Žarkovič, nameščenec iz Niša, je odšel na trg, da bi kupil sir. Ker pa je slučajno pozabil denar doma, je ponudil prodajal- cu srečko državne loterije. Prodajalec je na to pristal. Naslednjega dne je Stefan zvedel, da je njegova srečka zadela pri žrebanju 200 tisoč dinarjev. Od tega časa je Stefan prenehal jesti sir. 
     Ob Dneva JLA - Iz partizanskega dnevnika
        Gospodje
                                                                                                                                                                                      tovariši
     Pričujoča partizanska zgodba je ena izmed mnogih drobnih skic in beležk o življenju prleških partizanov, pobrana iz partizanskega nahrbtnika JOŠKA SLAVICA-PRIMOŽA.
     V zadnji *imi je bilo treba večkrat zasesti več hiš, da so si tovariši lahko pomagali. Izkušnje so namreč pokazale, da je nevarno za večje število partizanov na malem prostoru. Tako se je skupina pod vodstvom Živka, ki je imela nalogo poiskati pogrebce talcev pri Ivanjkovcih, vnesti malo poguma med omahujoč, in izvršiti nekaj drugib vojaških in političnih nalog, znašla v okolici Ivanjkovec.
     Skupina okrog 30 tovarišev, med temi nekaj tovarišic, se je približalo hribčku s petimi ali nekaj več hišami na pleši sredi goric. Večina teh hišic so bile nizke, s slamo krite kočure z malimi okenci. To so bila bivališča viničarjev. Med njimi sta se bahatili dve večji, gosposki viničariji. Bilo je že pravo jutro in nam je bilo jasno, da kam naprej ne bo moč priti, ne da bi nas ljudje opazili. Od nekod je zadišalo po ajdovih žgancib, da so se pocedile sline. Predhodnica je šla naprej, ostali smo obstali. V vodstvu smo se domenili, da pojde glavnina k največji hiši. Kurirji so povedali, da je precej prostora v gosposki sobi in da je še posteljnina, ki jo je lastnik ali sorodnik poslal iz nekega kraja »od zgoraj«, iz Svabarije, kot ie bil naš partizanski žargon za kraje severno od Slovenije. S komandirjem sva si ogledala bajto. Sneg je bil trd in škripalo je pod nogami, da smo najbrž že od daleč vzbujali pozornost za okni. Na klancu ni bilo nikogar. Tudi tovariši so se porazgubili. Le neki pes je cvilil nekje, kot bi jih skupil. Vedel sem, da ga Oto že spet ne pusti pri miru. Bližali smo se našemu cilju.
     »Glej, kadi se, Živko,« je rekel Vojko. »Pa menda ni Švaba tu?« Vojko je edini poznal ta kraj podrobno. Pravil mi je, da so bili ljudje lansko zimo precej bojazljivi, ko sta s Stanetom šla tod skozi. Celo prijavil je nekdo v Ormož.
     »Nič preveč ne zaupajmo, da ne bo narobe. Ranjencev sedaj sicer nimamo, vendar me v tem snegu nič ne mika, da nas že dopoldne izslede« mi je pravil, ko smo zavijali s ceste na ozko gaz, ki je držala k hiši.
     »Saj nas je precej, kako patrolo in tiste vermane pa že napodimo,« sem mu odgovoril. Čeprav sem vedel, da je v bližini mnogo sovražnikov, ki so nas v stanju zasledovati tudi ves dan, če bi nas sedaj opazili. Vojko je smuknil okrog ogla in zaklel. »Ar duš, če ni deda, pa je baba tu.« Stopil sem za njim, ostala dva kurirja za mano. In res! Vežna ali bolje povedano dvoriščna vrata so bila odprta. Vojku se je nekam mudilo, da sem ga komaj ustavil.
     »Hej, počakaj, da ne boš prehiter,« sem mu dejal.
     »Oh, že spet propaganda,« me je zafrknil. »Jaz jo bom po gobcu, pa bo prostora.«
     »Stoj!« sem dejal glasno. »Tu odločam jaz!«
     Z vidnim odporom se je ustavil in počakal. »Kaj ti veš, mogoče je kak črnuzel tu. Ti se pa le omehlavaj, da nas bo opazil.«
     »Vojko, slišal si, da domačini pravijo, da ni nikogar v vasi,« sem ga skušal pomiriti. Vojko je bil korenina in rad sem ga imel. Vedel sem tudi, da bo danes še težko, ker so fantje zmučeni od tavanja po snegu in drugih prizorov te noči. Prestreljene obleke in perilo, ki smo ga zbirali od ljudi, ki so si to prilastili na povelje mrhovinarjev od ubogih tovarišev, ki spe že pod grudo slovenske zemlje uro od tod, so povečale napetost in odločnost do predrznosti. V taki situaciji je bilo težko biti razsoden. Čeprav bomo srečali kot kaže predstavnika višje rase, vendar ne moremo kar tako. Stopil sem odločno na čelo skupine. Puške so bile že itak pripravljene kot po navadi.
   Izza vrat se je pokazala debela buldogova pasja glava in zarenčala.
     »Marš!« Ne vem ali sem zavpil jaz ali kdo drugi. Pasji gobec je izginil.
     »Pihni mrcino,« je zasikal kurir Miško.
     »Tiho!« - Stopil sem k vratom.
     »Smrt fašizmu! Slovenska osvobodilna vojska je tu!«
     »Komm, Putzi! Was ist den lous?« je odnekod energično zategnil ženski glas. Pes je izginil v sobo. Zaslišali smo korake, bili so gojzerji in prikazala se je malce odcvetela žena, okrog štiridesetih, in nas vprašujoče pogledala. Vojko, ki se je primuznil že bliže z napeto puško, je pogledal v sobo, če je kdo za hrbtom in vprašal: »Niks?« Odmahnila je z roko in rekla: »Nur hov hov.«
     Ponovil sem pozdrav. Ker ni odzdravila, sem ga prestavil. Nisem si znal razložiti njenega obraza. Zdelo se mi je, kot da bi jo preblisnil rahel nasmešek, vendar si nisem bil svest, če je bil to posmeh, ali prijaznost, ali napuh, morda celo kaj radovednosti.
     Povabil sem jo, naj sede in ji razložil, da smo kot vojaki pač na dolžnosti in da nam mora biti na razpolago njeno imetje, ki ga rabimo, da se odpočijemo, najemo in skratka, prebijemo po naši odločitvi dan. Zato ne bo smela zapustiti hiše in vsakdo, ki pride, bo ostal tukaj.
     »Veste, kak je naš nalog,« je odvrnila. »Da vam ne smemo ničesar dati.«
     »No prav, pa si bomo preskrbeli sami,« sem ji dejal.
     »V moji hiši? Neverjetno! To pa res ni mogoče.«
     »Kaj ni mogoče?«
     »Vi ste neumiti!« (Mislila je zamazanci.)
     Komandir Vojko, ki je razumel, kaj govori, je zavpil: »Tiho bodi, če ne . . .« Situacija je postala napeta. Poslal sem po glavnino in ukazal odpreti vse prostore. Bilo je za silo hrane, vložki in posteljno perilo, po kvaliteti, kakršne mi kmečki in delavski otroci nismo bili vajeni. Razdelili smo se v dežurne in speče na dve in dve uri. Ko je bila vasica zastražena in ljudje razdeljeni po hišah, sem predal vodstvo komandirju Vojku. Popoldne sem kanil napisati poročilo, čakali so me običajni sestanki in razpored za noč. Vsa ta opravila so mi bila že takorekoč v krvi. Udobno sem se zleknil v posteljo gospe von Rajbnšuh in zaspal. Seveda zaspal tako, da sem bil vsak čas pripravljen. Mogoče je bilo presenečenje in nič hujšega ni, kot če se partizan da presenetiti. Seveda me je Vojko dobro zastopal. Bil je srednje postave, dobro rejen in ni podcenjeval praktičnih plati v partizanskem življenju. Kot star borec je imel za sabo že ducat spopadov. In brez skrbi bi spal do konca mojih dveh ur, da se ni medtem zadeva komplicirala drugače, kakor je mogoče predvidevala Rajbšuhova in mi . . .
     Nekako glasno se mi je zdelo in nekam preveč glasov je bilo v gosposki sobi. Tako sem se seveda počasi predramil in tuhtal, če ni Vojko sestavil kake kartaške ekipe, ki sem mu jo prej podrl s tem, da je zbrojevka šla na drugi konec vrha in ni ostala pri glavnini. Ej, Vojko se znajde!
     Pa sem še bolj prisluhnil, itak je manjkalo samo pol ure do konca mojega počitka. Nič o asih in sedmicah se ni slišalo. Nekaj drugo so govorili, o markah in pfenigih je bilo govora. Zategnil sem pas in stopil k vratom.
     »Kaj imate, Vojči?« To besedo smo rabili zanj za manj službene pogovore.
     »Eh! K Svabici so prišli tile na račun.« Pokazal je na kopico možakov; pet jih je bilo in ena viničarka med njimi. Tako na videz sem jo poznal od nekod. Mogoče smo bili celo ponoči pri njihovi hiši.
     Oddahnil sem se. Vsaj malo sem se naspal in drugače je vse v redu. Nič kaj preveč nismo bili sigurni v neznanem okolju. Saj ljudje so dobri. Toda večkrat se je znašel med mnogimi le nekdo, ki je kaj izdal.
     »Pa ste ukrenili kot sem odredil?«
     »Zastran konspiracije je vse v redu.« Vojko se je debelo vsek-nil In pokazal na viničarje. »Tovariši sc bodo vsedli. Švabica bo dala za piti, tudi za jesti bo kaj in — počakali bodo noči«. Stara nas je že nekam sumljivo gledala. Pa ja ne misli, da ji bo kdo za hlapca. In je začel:
     »Veš stara, mali partizanski pesnik, ki se mu Kajuh pravi, je dejal: »Zdaj gospodarji smo mi. Veš tvoji viničarji tudi. Tudi ti bo-do šli med gospodarje.«
     Nemka ga ni razumela v kuhinjo, le tu pa tam sem videl, da je pokukala skozi odprta vrata, češ, kaj se pa ta partizan usaja. Stopil sem k njej in pomignil, da želim ključ od kleti.
     »O, mein Gott!« je rekla, »še to! — saj ni kaj posebnega spodaj. Sicer pa sploh ne vem, kje je ključ.« »Dobro, želel sem, da nas razumete in da se spomnite tudi teh, ki so prišli na obračun,« sem dejal. »Ti bodo dobili kar jim gre, kakor smo se pogodili,« se ženska ni dala ugnati. »Poštena Nemka sem!«
     Vojko, ki je poslušal najin razgovor, je pokazal na viničarje: »Kaj pa ti ljudje pravijo. No, Petek, ti ji povej!« Z roko je pomignil viničarju. Petek se je nekam v strahu približal: »Kaj ste rekli, gospod tovariš?« »Povej ji to, kar si meni. Da že štiri mesece od trgatve čakaš na pfenige in še ficka nisi dobil od lanskega obračuna.« Vojko se je obrnil do gospe Rajbenšuh: »Hitro obračunaj in še piti jim boš dala, kot sem rekel!«
     Nemka se ni mogla odločiti, vendar je z obrazom kazala, da v njej vedno bolj prevladuje kljubovalnost. Z Vojkom sva se spo-. gledala in viničarjem pomignila, naj vzamejo vso posodo, kar je je v hiši. Nismo več spraševali za ključ. Sicer močna kletna vrata, so se že vdala ob drugem zaletu naših pleč. Boječe so prihajali viničarji, drug za drugim s posodo. Vojko je natakal. Vrata smo pustili odprta. Ko smo se vrnili, je bil tudi obračun po našem posredo\a-niu kaj hitro končan. Gospa je obračunala vsakemu zvrhano mero. Viničarji so postali dobre volje. Prinašali so vedno več posode in vedno več sosedov se je zbralo v hiši. Prvič v dolgi podložniški in hlapčevski zgodovini tega vrha so tudi tisti, ki so to kapljico pridelali, pili po mili volji. Se preden se je pričelo splošno veselje, smo govorili o našem boju in naših ciljih. Sproščeno so govorili in videl sem, da nam verjamejo. Tisto večer se je po vrhu razlegala partizanska pesem in nekateri so se oskrbeli z vinom še za prihodnje dni.
     Ko smo odhajali, smo gospe Rajbnšuh resno zapovedali, da naj se za vedno pobere odtod. To se je v kratkem tudi zgodilo.
     Se dolgo so potem po vsem vrhu ljudje govorili, kako dobri tovariši gospodje partizani so obiskali vas.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Naročnina: celo-
                                                        letna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605-70
6
POMURSKI VESTNIK 22. DEC. 1960