62 Irena Brilej: Knjižnica,srce mesta: vrednotenje književnosti za potrebe knjižnic mali in veliki odmev namenjenih knjižnim opisom in recenzijam, in do knjižničnih katalogov, spletnih knjigarn, člankov na Wikipedii kakor tudi do multimedijskih vsebin in drugih spletnih vsebin, ki so namenjene knjižnim in neknjižnim področjem. Zelo zanimiv in svež primer dobre prakse pa prihaja iz Slovenije, in sicer nov spletni portal Dobreknjige.si, ki ga je predstavila Luana Malec. Temeljni namen projekta je vzpostaviti enotni spletni portal slovenskih splošnih knjižnic s celovitimi, neodvisnimi prestavitvami kakovostne literature, namenjenimi vsem, ki v poplavi literature iščejo nekaj res dobrega zase. Splošne knjižnice s tem portalom zasledujejo več kratkoroč- nih in soodvisnih ciljev, med drugim: promocijo branja, promocijo kakovostne litera- ture, utrjevanje strokovnega sodelovanja med slovenskimi splošnimi knjižnicami in participacijo porabnikov v procesih oblikovanja knjižnične ponudbe. Portal spoštuje uporabnika, njegove zmožnosti in potrebe. Bralcu zato svetuje, ga usmerja in mu pomaga do dobre knjige, kajti v poplavi vsakršne literature se dobre knjige hitro izgubijo. Skrbno oblikovane kakovostne knjižnične zbirke v splošnih knjižnicah še ne ustvarjajo pozitivnih trendov v bralni kulturi, pomembne so tudi ciljno naravnane pro- mocije kakovostnega knjižničnega gradiva, med katere sodi tudi najnovejši projekt splošnih knjižnic »dobreknjige.si«. Posvet je tako odprl pogovor o smiselnosti in možnostih začenjanja projekta, ki bi vzpostavil zaupanja vreden in neodvisen sistem vrednotenja izdanih književnih del. Za takšno vrednotenje, ki bi ga lahko slovenske splošne knjižnice uspešno uporablja- le za svetovanje bralcem, bi morali sestaviti model, ki bi vključeval čim več različnih informacij o posamezni knjigi. Pri tem je nujno vrednotiti tudi manj zahtevna dela in med njimi poiskati tista, ki so še zmeraj lahko vir rasti bralne pismenosti in znanja, ter odsvetovati tista, ki tega cilja ne dosegajo. Vir Vrednotenje književnosti za potrebe knjižnic : enodnevno strokovno posvetovanje z okroglo mizo, sreda, 21. maj 2014, Mestna knjižnica Ljubljana. Ljubljana : Mestna knjižnica. SIRikt 2014 – utrinki s konference > Maja Miklič >> Romana Fekonja V letu 2014 je konferenca SIRikt potekala konec maja v Kranjski Gori. Letošnja tema konference Na poti k e-kompetentni šoli je bila Učencu naproti. Posvečena je bila spremembam, ki jih prinaša sodobna tehnologija (predvsem tablice in druge mobilne naprave) z uporabo e-vsebin, e-učbenikov, e-storitev in družabnih omrežij v učenju in poučevanju. Tudi letos je bil program izjemno bogat, potekal je na več lokacijah sočasno. Večino dogajanja so posneli, tako da si lahko posnetke pogledamo na spletni strani www. sirikt.si, kjer je dosegljiv tudi zbornik srečanja v e-obliki. Dvodnevni dogodek se je začel v četrtek, 29. 5. 2014, s plenarnim delom v veliki dvorani Vitranc. Po uvodnih govorih predstavnikov organizatorjev, župana Kranjske Gore, ki že vrsto let gosti to konferenco, predstavnika ministrstva, direktorja ZRSŠ, Šolska knjižnica, Ljubljana, 24 (2014) 1, 62–64 63 mali in veliki odmev direktorice Cmepius ter direktorja Arnesa sta sledili dve predavanji, v katerih sta nas navdušila dva učenca. Učenka 5. razreda, ki rada bere knjige in nas je nagovorila z mislimi iz Harry Potterja, je predstavila rezultate svojega vrednotenja klasičnega in digitalnega učbenika, učenec 7. razreda pa nam je predstavil, kako je s pomočjo tehnologije izvedel raziskovalno nalogo, del eksperimenta pa je tudi prikazal. Ne samo samozavesten in brezhiben nastop obeh učencev pred množico odraslih po- slušalcev, tudi njune ugotovitve, spretna uporaba IKT ter razmišljanje so nas povsem navdušili. Brez najmanjšega pretiravanja sta bili ti predstavitvi vsaj enako dobri kot predstavitve odraslih predavateljev, omogočili pa sta nam tudi vpogled v to, kako razmišljajo naši učenci in kakšnih odličnih rešitev se lahko domislijo. Pristope poučevanja in učne strategije z uporabo IKT smo udeleženci raziskovali na treh področjih: – e-listovnik, mobilno in spletno raziskovalno učenje in poučevanje; – kombinirano, zvrnjeno (flipped) učenje in poučevanje ter izobraževanje na daljavo; – učenje in poučevanje ena na ena, z mobilnimi napravami »prinesi sam« in s pomoč- jo spletnih izobraževalnih iger. Spremembe na teh treh področjih smo zasledovali skozi 6 tem: učenje, poučevanje, vrednotenje, varnost, prostor in podpora. Na posvetovanju se je zvrstilo več slovenskih in tujih predavateljev, v prispevku pa bomo izpostavili samo nekatere avtorje oz. vsebine. Na tokratnem posvetovanju je bila ključna aktualna vsebina uporaba e-listovnikov v najrazličnejših oblikah in za različne namene. Pomembni so tudi razvoj na področju e-učbenikov oz. e-šolske torbe ter drugi projekti na Zavodu RS za šolstvo (predstavili so jih Gregor Mohorčič, Andreja Čuk, Andreja Bačnik, Anita Poberžnik, Tanja Rupnik Vec z ZRSŠ ter Tomi Dolenc z Arnesa). Praktično uporabo slednjih so predavatelji predstavljali ne samo v obliki predavanj, pač pa tudi v obliki delavnic, sejma, učnih krogov, odprte učilnice itd. Novost je tudi s primeri v praksi pogosto predstavljeno zvrnjeno (flipped) učenje. 1 Udeleženci so predstavljali uporabo spletnega dnevnika – bloga (na različnih platformah), klikerja, 2 uporabe oblaka za oddaljen dostop do vsebin itd. Bogata ponudba primerov dobre prakse je bila na sejmu daj-dam, kjer sta sodelovali tudi šolski knjižničarki Urša Bajda in Nevenka Mandelj (Šolska knjižnica & spletni dnevnik, Korak k medijski pismenosti). Slika 1: Urša Bajda in Nevenka Mandelj na sejmu daj-dam (foto: R. Fekonja). 1 Več o tem pojmu na: http://flippedlearning.org/cms/lib07/VA01923112/Centricity/Domain/46/FLIP_han- dout_FNL_Web.pdf 2 http://kliker.sio.si/kliker.html. 64 Maja Miklič, Romana Fekonja: SIRikt 2014 – utrinki s konference mali in veliki odmev Knjižnične vsebine so bile predstavljene tudi v odprti učilnici v kar dveh krogih. Naj- prej smo se posvetili iskanju, vrednotenju, kritični presoji in uporabi informacij, ki jih v današnjem času najdemo tudi s pomočjo družabnih omrežij (Uporaba družbenih omrežij pri pouku), v drugem krogu pa smo predstavili medpredmetno povezovanje knjižničnih vsebin s slovenščino (Bogatimo besedni zaklad ob pomoči spletnih virov in tabličnega računalnika/pametnega telefona). Posebej je treba izpostaviti, da je bila v sklopu konference tudi podelitev nagrad natečajev. Nagrado Zlati kabel 2014 za “Najboljši eTwinning projekt” v starostni kategoriji 4–11 let je prejel projekt “A night in the library”, ki so ga izvajali na OŠ Litija. Koordinatorica projekta je bila šolska knjižničarka Nevenka Mandelj. Slika 2: Nevenka Mandelj prejema Zlati kabel 2014 (foto: R. Fekonja). Velikokrat se je bilo kar težko odločiti, na kateri predstavitvi ali delavnici biti navzoč in katero izpustiti. Ponudba je bila res pestra in raznolika in zagotovo smo vsi ude- leženci našli veliko idej in primerov dobrih praks, ki jih bomo lahko prenesli v naše vsakdanje delo na šoli z učenci. Tako bomo popestrili pouk, učenci pa bodo bolj aktivni in motivirani. Učitelji bomo tako stopili oz. že stopamo učencem naproti. Vir Mednarodna konferenca SIRikt 2014. (2014) Pridobljeno 12. 6. 2014 s spletne strani: http:// www.sirikt.si/.