2 : : : : : : : : : : Občina Grad 



OD CVETA DO MEDU 
Vse pogosteje slišimo, da smo ljudje odvisni od čebel.Od majhnih, brnečih živalic, ki se na vso moč trudijo, da z opraševanjem obrodijo naša drevesa. Svetovne študije so namreč pokazale, da je kar 30 odstotkov celotne hraneodvisne od čebel; od tega naj bi kar 70 odstotkov predstavljalo sadje. A čebel je vse manj, tudi v naših krajih,saj jim ljudje z nenaravnimi posegi v naravo uničujemo njihov biotski prostor. Krizna leta, ko čebelarji že nisoimeli medu, so bila gotovo rezultat človeškega posega v naravo.Torej bomo morali na čebele še kako dobro paziti.V naših krajih smo že od nekdaj lahko opazovali čebelnjake – domove čebel, v katerih je nastajal med. Pa naj so bilito domači ali divji panji. Med – čebelji produkt je preprostčlovek znal zlahka vedno uporabiti kot doma pridelanodobrino. V zimskem času in v času božičnih praznikov paje ta dobrota prišla v poštev še nekoliko bolj: morebitikot domači antibiotik v obliki medice ali pa kot glavnasestavina slastnega peciva oziroma piškotkov. In ravnozato smo se tudi mi odločili, da ga v tem predprazničnem,zimskem razpoloženju odkrijemo še nekoliko bolj.Preden uporabnik pride do medu, mora čebela in skrbnikle te – čebelar, narediti mnogo poti. Pozanimali smo se,kdo sploh so te male rumeno-črne dragocene živalce, odkod so prišle k nam in kakšna je njihova naloga pri skrbi za okolje, torej vloga pri opraševanju.Da je med njihov glavni produkt, je vsem znano, vendar kot so nas poučili čebelarji, je treba ločiti med čebeljimi pridelki in izdelki. Tudi o teh smo se razpisali, kjer predvsem zaradi božičnih praznikov nismo pozabili tudi nakakšen »preverjen recept« iz medu. Slednje smo tudipreizkusili.Seveda ima glavno nalogo pri delu s čebelami človek – toje čebelar ali drugače povedano »prijatelj čebel«. Ta selahko s tovrstno dejavnostjo ukvarja v okviru Čebelarskezveze ali kot »čebeloljub« – torej ljubiteljsko. In če pri temnastane čebelarsko društvo, kot ga imamo na primer že 81 let pri Gradu, je delo s čebelami toliko lažje in boljvneto, saj si člani med sabo lahko izmenjajo svoja znanja,izkušnje ter se hkrati ob prijetnem delu tudi družijo. 

Čebelnjaki Alojza Sukiča se lepo vklapljajo v naravo (foto: D. Krpič) 
Če je kdo mislil, da čebelarji pozimi nimajo dela, se jekrepko zmotil. Če ne drugega, je treba misliti že na naslednje leto. In kakšna je bila letošnja bera? 
Nino Gumilar 

Čebele uvrščamo med žuželke. Poznanih je približno
20.000 vrst čebel. Njihovo telo je razdeljeno na glavo, oprsje in zadek. Naglavi imajo sestavljene in pikčaste oči, tipalnice ter ustniustroj.Vidijo modro in rumenozeleno barvo ter ultravijolično svetlobo. S tipalnicami zaznavajo dražljaje iz okolja
– dotik, vonj, temperaturo, vlažnost … Na oprsju imajodva para kril in tri pare nog. Na zadku čebele je šest vidnih obročkov. Dva obročka sta zakrnela in spremenjenav želo ter spolne organe. Želo imajo delavke in matica.Čebele se razmnožuje s popolno preobrazbo, kar pomeni, da se iz jajčeca razvije ličinka, nato buba in končnoodrasla žival. Čebeljo družino sestavlja 1 matica, od 20.000 do 80.000delavk in od 600 do nekaj 1000 trotov.Matica je spolno zrela samica in ustvarja potomstvo. Sposobna je zalegati od 2000 – 3000 jajčec na dan. Lahkotudi več. Iz oplojenih jajčec se razvijejo čebele delavke, iz neoplojenih pa troti. 

Delavke so neplodne samice. V panju in zunaj njega opravljajo vsa dela razen zaleganja oplojenih jajčec. Gledena delo, ki ga opravljajo, jih delimo na panjske in pašne čebele. V panj prinašajo nektar, cvetni prah in vodo, izločajo vosek in gradijo satje, vzdržujejo primerno klimo vpanju, negujejo zalego, čistijo panj, predelujejo nektar v med in ščitijo panj pred sovražniki. Ko je potrebno, staro matico zamenjajo z novo ter uničujejo trote.Trot pa je samec, ki opraši matico. Troti v panju ne opravljajo posebnih nalog; grejejo zalego in so pomembni zanormalno razpoloženje v družini.Čebele imajo pomembno vlogo pri opraševanju žužkocvetnih rastlin. Ko čebela nabira naktar in cvetni prah,oprašuje tudi cvetove, saj prenaša cvetnih prah s prašnika 


  Občina Grad  : : : : : : : : : : 3 



na brazdo pestiča druge rastline. Po oprašitvi in oploditvipa se začnejo na rastlinah razvijati plodovi in semena.Tako čebele sodelujejo pri pridelavi hrane tudi za ljudi inživali. Razen čebel tudi druge žuželke oprašujejo rastline.Čebele pa so pomembne še zaradi pridelave medu indrugih čebeljih pridelkov – cvetni prah, propolis, matičnimleček, vosek in čebelji strup.Naša avtohtona čebelja pasma je kranjska čebela ali kranjska sivka ali kranjica. Njena domovina jeSlovenija – Gorenjska. 
Melita Ficko Sapač
(vir: http://www.czs.si/) 


ČEBELE IN OPRAŠEVANJE 
Da se semena sploh lahko razvijejo, mora cvetni prah alipelod, ki nastaja v moškem delu cveta, priti na ženski delcveta. Drobna pelodna zrnca morajo priti na žensko brazdo. Prenos moškega cvetnega prahu na žensko brazdo se imenuje oprašitev. Večino rastlin oprašujejo žuželke. Vcvetu nastaja energetsko bogata hrana, ki jo imenujemomedičina ali nektar. To je sladkorna tekočina, ki nastaja vmedovnikih. Čebele delajo iz nektarja med (Snedden, 1994).Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je opraševanje različnih rastlin. Narava nagrajuje čebele za njihovodelo z medičino in cvetnim prahom ter tako omogočanjihov razvoj in obstoj ter razširjanje rastlinskih vrst. Medžuželkami, ki oprašujejo rastline, so na prvem mestu pravčebele. Najpomembnejše so za opraševanje sadnegadrevja, saj oprašijo kar 70 do 80 % cvetov. Medonosnačebela s svojo dejavnostjo v naravi, ki ji pravimo opraševanje, pomembno vpliva na pridelavo hrane za ljudi inživali, na pridobivanje različnih industrijskih surovin, pa tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike življenja.Vlogi čebele kot opraševalca se lahko zahvalimo tudi za izjemno biotsko raznovrstnost rastlin v naši državi (Gačnik, 2008).Za najpomembnejšega opraševalca velja torej medonosna čebela, ne gre pa prezreti tudi drugih žuželk. Predvsem velja omeniti preostale čebele, med katere spadajočebele samotarke in čmrlji. V Sloveniji živi več kot 500 vrst čebel, ki oprašijo marsikaj, kar medonosna čebelaizpusti. Svoj delež prispevajo še dvokrilci (npr. muhe trepetavke), metulji, hrošči in drugi. V nekaterih delih sveta pa so pri tem nenadomestljivi tudi ptice in netopirji.Opraševanje je izjemno pomembno za kmetijstvo. Odvisnost kulturnih rastlin od opraševanja žuželk je različna. Vetrocvetke, kot so na primer žita, oprašuje veter,zato ne potrebujejo čebel. Tudi žužkocvetke, ki se lahkosamooprašijo, lahko uspevajo brez opraševalcev, vendar je njihov pridelek večji in boljši, če jih oprašijo žuželke.Od opraševalcev so najbolj odvisne žužkocvetke, ki se nemorejo samooprašiti. Opraši jih lahko samo cvetni prah,ki izvira iz druge rastline, zato so opraševalci nujni.Opraševanje je za človeštvo zelo pomembno, tako rekoč neprecenljivo, zato ga moramo varovati. Zlasti v intenzivno obdelani kmetijski krajini, kjer je potreba po opraševanju največja, »divjih opraševalcev« pa najmanj, je zakmetijsko pridelavo zelo pomembno čebelarjenje.Žal si zavest o tem le stežka utira pot, tako so pri kmetovanju vse premalo upoštevane potrebe čebel. Nanjene bi smeli misliti samo v obdobju cvetenja, ampak vse leto, kajti le tako bodo lahko učinkovito opravljale svoje poslanstvo opraševalk. (Bevk, 2009). 

Suzana Farič 
Viri: J. Gačnik (2008). Čebele in opraševanje. czs.si. Pridobljeno na:http:// www.czs.si/Files/promocija13.pdf
D. Bevk (2009). Koliko je vredno opraševanje? Pridobljeno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2H9INNNC/ec50b79b.../ 5/2009
R. Snedden (1994). Kaj je cvetlica. Ljubljana, DZS. 

ČEBELJI PANJ 
Da so čebele igrale zelo pomembno vlogo v zgodoviničloveštva, nam še danes dokazujejo slike na skalnih stenah Pajkove votline v Španiji. Človek je takrat ropal njihova gnezda, a pri tem je uničil čebele. Potreben je bil čas,da je človek spoznal, da lahko od čebelje družine pridobi med, ne da bi jih pri tem pobil. In tako je postal od lovca na čebele čebelar in začel čebele gojiti.Predniki Slovencev Slovani so bili mojstri gozdnega čebelarjenja. Pri gozdnem čebelarjenju so v gozdu izbrali primerno deblo, vanj izdolbli duplo, ga namazali s prijetnimidišečimi mazili in s tem privabili, da so se vanj naselilečebele. Drevesa so označili z različnimi znaki, kateri so določali lastništvo na nek način prvih čebeljih panjev. S časom so začeli prve oblike panjev postavljati doma vobliki položnih ali pokončnih klad ali korit, ki so na enistrani imela odprtino za izhod čebel. A povpraševanje pomedu in vosku je prineslo oz. zahtevalo posodobitev panjev. Korita so začeli zamenjevati panji, zbiti iz desk, imenovanih truge, in tako se je pojavil na našem območjukranjič, kateremu so zadaj in spredaj namestili panjskokončnico z odprtino za izlete čebel. Zaradi občutljivostiteh panjev na vremenske razmere so začeli postavljatičebelnjake, kot jih še danes poznamo. Uspešno čebelarjenje jim je začela zagotavljati označitev čelne panjske končnice. Tako so nastajale poslikave končnic, kot jih poznamo še danes. Najstarejša znana poslikana končnicaje iz leta 1758.Čebelarji so se glede na naravne danosti prilagajali oblikam panjev. Na našem območju se je razvilo čebelarjenjes panji, pletenimi iz šibja, kasneje pa še iz slame. 




Na Slovenskem so se izoblikovali trije tipi čebelnjakov:alpski in celinski, ki sta iz lesa, ter kraški, ki je bil zidan.Najbolj pogost je lesen čebelnjak, ki za čebele ustvarjazelo dobre razmere za življenje in ga je za potrebe pašečebel možno tudi na lahek način seliti. Čebelnjak nastanetako, da se panji zložijo v skladovnico, na njih se namesti še streha. Sam čebelnjak je za stopnico ali dve dvignjen od tal in ima dvokapno streho, katere sprednje strešnokrilo sega daleč na pročelje in se konča višje kot zadnjekrilo. Pri današnjem čebelarjenju poznamo 3 tipske panje: Albert – Žnideršičev panj (AŽ panj), nakladni panj (LRpanj) in Kirerjev panj. Vsem panjem je skupno, da so razdeljeni v plodišča – spodnji del panja in medišča – zgornji del panja. V plodišču je satje s hrano in zalego, tukajzalega tudi matica. V medišču pa najdemo med. AŽ in LRpanj imata med mediščem in plodiščem mrežico, katera prepreči prehod matice v medišče, tako da matica zalega samo spodaj. Tako lahko satje iz medišča vzamemobrez skrbi ven in stočimo med. Satje je tukaj postavljeno vzdolžno, pri AŽ panju so satniki videti kot listi, zato mu pravimo tudi listovni panj. Kirerjev panj je v celoti ploddomačega znanja in velja kot panj, ki je prijazen do čebel.Nima matične mrežice, satniki so širši, satne celice globoke, tako da matica v njih ne more zalegati, pa čepravse lahko giblje tudi po satju. Ti panji so najbolj razširjeni po Štajerskem, značilno za njih pa je, da lahko čebelarpo potrebi spreminja prostornino plodišča in medišča.Čebelja družina, ki živi v panju, je zelo organizirana skupnost. Sestavljajo jo ena matica, čebele in troti. Čebelegnezdijo na satju, ki ga same zgradijo, in sicer čebele delavke prinesejo nektar v panj, hišne čebele ga spremenijo 
v med in tako zori v satovju. Čebelar odvzema satovje v lepem vremenu, nikoli se ne odvzema satovje z zalego.Glede na hiter razvoj tehnike in znanja zagotovo čeznekaj let lahko pričakujemo nadaljnje posodobitve inizboljšave čebeljih panjev, a menim da je pri tem zelopomembno, da čebelam zagotovimo čim bolj naravnookolje in pri tem ne mislimo samo na svojo korist. Kotpravi stari slovenski rek: Čebela je kot njiva, če hočeš, da ti kaj da, ji moraš tudi dati, ne samo jemati. 
Doris Troha 
Viri: ljudsko pripovedovanje in J. Babnik, J. Poklukar: Od čebele do medu, 1998 




ČEBELAR – POKLIC, KI SE GA NE MOREŠ SAMO NAUČITI 
Mnogokrat slišimo pregovor »da se nekomu cedita medin mleko«, torej v pomenu, da »se temu človeku godi zelo dobro«. Čebelarji so prav gotovo tisti, kjer se med res večkrat na leto cedi, a vendar to še ne pomeni, da gre temljudem zaradi tega kaj boljše. Včasih celo nasprotno – vse je odvisno od letine, v največji meri pa od samega čebelarja. Kakor čebelar za svoje čebele poskrbi v jeseni, tako bo odvisna njegova letina spomladi. Delo je potrebno vedno opravljati vestno in s srcem. In seveda – čebele je trebapoznati, kajti one tega ne zmorejo, pa čeprav vedo, kateri panj je njihov.



Delo, ki ga ima čebelar s svojimi živalmi skozi celo leto, jenajlažje predstaviti skozi letne čase. In če je kdo mislil, dasta jesen in zima tista, ko čebele opravijo s svojim delom,čebelarji pa trgujejo z medom, temu še zdaleč ni tako.Prava čebelarska pomlad se namreč prične že v jeseni.V tem času mora čebelar dobro poskrbeti za svoje krilatce: jih nakrmiti, obvarovati in spremljati. Sploh pa, čeje takšna lepa in topla jesen, kot je bila letošnja. Zna sezgoditi, da lepa jesen ne postane pogoj za dobro letinodružine spomladi. Lepo vreme lahko naredi ravno obratenučinek – čebelja družina se lahko celo zmanjša.V zimskem času, ko panje prekrije sneg, je treba torejčebele pustiti pri miru. To ne pomeni, da jih ni treba spremljati, saj vsi vemo, kakšne so trenutne zime. Če pa časin vreme dopuščata, naj bodo zimski meseci namenjeni temu, da lahko čebelar razmišlja že o novi letini, poskrbi za opremo, orodje, hkrati pa mu čas dopušča tudi trženjenjegove pretekle letine. 

Prvi spomladanski meseci so namenjeni tako imenovaniprvi kontroli. Gre za prvi poseg, ko mora čebelar preveriti,kakšno je stanje v panjih. Če so čebelje družine preživele,imajo zadosti hrane in kako se obnaša že nova zalega. Privsem tem je potrebno zelo paziti, da se čebele ne pre-hladijo.Po ljudskem izročilu (vreme se ga dandanes več ne držinatančno) je treba okrog Jožefovega, 19. marca, narediti drugi kontrolo. Takrat čebelar že posega v panj, preverja zdravje čebel, doda spomladansko krmljenje in tudiodpre matico in družino za zaleganje. Marec pa je tudizadnji čas, da si čebelar pripravi potrebno število novihsatnic, ki jih bo rabil že naslednji mesec. Pri tem naj neskopari, saj je pomembno, da bodo čebele lahko shranilemed v kvalitetno, čisto embalažo. Mesec april je ponavadi tisti, ko pride do prvega donosa medu. Cveteti začne divja češnja, leska, vrba in vse prvespomladanske cvetlice: od zvončkov, trobentic, vijolic … 

Pride do tako imenovanega prvega medu – cvetličnegamedu. Čim se torej odpre paša, pride do razvoja čebelje družine.V tem času se najpogosteje že izležejo nove čebele, medtem ko stare tedaj umrejo.Končen in najbolj donosljivi del je poletni ciklus. Tukajprevladuje bera akacije, lipe, hrasta … Gre za tako imenovani drugi med – gozdni med. Tukaj v tem obdobju moračebelar paziti, da ne pride do rojenja. Vdor tujih, divjihčebel je tukaj lahko zelo problematičen. Naši čebelarji še vedno prisegajo na domačo »kranjsko sivko«, ki je zaradi svoje mirnosti, pridnosti še vedno najdonosnejša vrstačebele.V poletnem času so družine zaradi obilnega cvetenja najmočnejše, zato je treba matice še kako spremljati.Dober čebelar si bo v tem času naredil veliko rezervnih družin. Seveda pa je veliko odvisno tudi od vremena, kiodloča o končnem donosu medu. Če je suša, ne smemo pozabiti tudi na žejo čebel – torej na vodo.Po obilnih julijskih pašah ponavadi v avgustu nastopibrezpašno obdobje. V tem času ni priporočljivo odpirati panjev, ker se lahko zelo hitro povzroči rop. Panji so polni čebel, ki so brez dela in se hladijo na bradah panjev. Toda to je le navidezna moč čebelje družine. To so čebele, kine bodo dočakale zime. Pomembne so čebele, ki se bodo polegle v avgustu in pozneje. Torej je vse odvisno od intenzivnosti zaleganja v avgustu, kako močne čebele bočebelar zazimil. Zato se ne sme narediti napake, ki jihdela večina čebelarjev. Ko je konec paše, med iztočijo in odidejo na zaslužen dopust, čebele pa prepustijo lastni iznajdljivosti. Po zadnjem točenju je čebele tako ponovnopotrebno pripraviti na zimo.V pogovoru z domačim, dolgoletnim čebelarjem, Alojzom Sukičem od Grada 188, ki se s čebelarstvom ukvarja že lepo število let, sem ugotovil, da je delo čebelarja šekako zapleten, svojevrsten in razgiban posel. Čeprav jedandanes v knjigah in na spletu že veliko literature ininformacij »kako pravilno in dobro čebelariti«, sem sevseeno hotel dobrega recepta oprijeti v praksi. Alojz jetemu dokaz, saj se je z leti v čebelarstvu že večkrat dokazal, saj poleg njegovih priznanj prepričajo tudi njegovi izdelki in pridelki. Med je zagotovo na prvem mestu!Alojz pravi, da si čebelarske obleke ne nadene samo zato,da bi se zaščitil pred čebelami, ampak najbolj zato, dabi zaščitil čebele same. Kajti kot vemo, vsaka čebela obpiku pogine. In kot je večkrat poudaril, čebele je treba poznati, jih ves čas spremljati in jih vsaj enkrat na leto dati tudi pregledati – narediti pravi veterinarki sistematskipregled. Samo tako bo končni produkt takšen, kot si gaželimo pridelati. Naj še dolgo medi! 




Nino Gumilar 


BREZ ČEBELARSKE OPREME NE GRE 
Vsak čebelar, ne glede na vrsto in velikost čebelarstva,rabi za opravljanje te dejavnosti nekaj osnovne čebelarske opreme. Z nekaterimi pripomočki si delo olajša,medtem ko ostali služijo zaščiti njega in čebel.Čebelarske pripomočke lahko razdelimo v tri skupine:osebna oprema, orodje in priprave.Med osebno opremo zagotovo sodi zaščitna obleka ali»kombinezon« s pokrivalom in zaščitno mrežo. Ta mora biti dovolj oddaljena od obraza, da ne zastira čebelarjevevidljivosti in ne povzroča pretiranega znojenja. Pri samem »kombinezonu« je pomembno tudi to, da mora bitisvetle, največkrat bele, barve, saj skozi to lahko prehajatoplota. Za popolno zaščito pa seveda ne smemo pozabititudi rokavic in primernega obuvala. Vsak rob ali zavihek obleke naj je čim tesneje oprijet, da čebele ne morejozaiti pod obleko.Pri čebelarjenju pa ne gre zanemariti čebelarskega orodja, s katerim si čebelar olajša delo – bodisi da je to priodpiranju panjev, čiščenju, točenju, pregledovanju in podobno. Med najpogostejše orodje spadajo: dleto, klešče,kozici (stojali), grebljica, omelce, vilice, nož, točilo in drugi.Pomemben pripomoček za mirnejše delo s čebelamipa je tudi tako zvan »dim«, ki je pravzaprav sredstvo zaodbijanje čebel. Gre za enostaven poskus tlenja jute, ki med gorenjem oddaja samo nedišeč dim. Ta ob odprtju panja čebele odvrne od takojšnjega »pobega«.V času rojenja poznajo čebelarji še nekaj. Gre za pripomoček, ki služi ogrebanju roja in olajšuje delo ob spravilu težko dostopnih rojev. Tukaj se izkušen čebelar lahkoznajde na več načinov. Včasih je zadosti samo navadnakanta s pokrovom.V današnjem, sodobnem čebelarstvu pa večkrat ne gretudi brez »pitalnikov«. Gre za koritca, ki so namenjena dodatni krmi čebel. Seveda poznamo več vrst takšnih naprav.Med čebelarske pripomočke pa prištevamo tudi priborza označevanje matic.Kar zadeva inventarja, orodja in opreme, mora čebelarvedno skrbeti, da je vse v uporabnem stanju. Načeloma si opreme čebelarji ne posojajo med sabo, če pa že, jomorajo vedno pred in po posoji razkužiti. Samo tako poskrbijo za osnovni delež higiene, saj s tem močno vplivajo na kvaliteto proizvodov in posledično tudi na številočebelje družine. 
Nino Gumilar 


Čebele so ene izmed zelo pridnih delavk. Čeprav so majhne, so zelo marljive. Zaradi njihove razigranosti lahko na svoji življenjski poti pridemo v stik z njihovim trudom navsakem koraku. Njeni pridelki in izdelki so zelo obširni in nas spremljajo pri našem vsakdanu. Vsem je zagotovonajbolj znan med, a to prav gotovo ni edini pridelek, kiga lahko uporabljamo od te pridne delavke. Da bi boljespoznali njen trud, se bom sedaj prepustila v svet čebele.Ob koncu bomo prav gotovo spoznali, da je čebela zelopridna delavka in nam pridela veliko pridelkov kljub njenimajhnosti.Eden najbolj znanih pridelkov čebele je zagotovo med.Med nastaja z nabiranjem medene rose, imenovanemana, katero predelajo v sladki med. Roso skladiščijo v satnice, katere ob koncu določene paše začno zalivati zvoskom. Ta tam dozori in se ga nato iztoči. Naslednji cenjen pridelek čebel je matični mleček. Matični mlečekza svoje lastne potrebe lahko pridobivamo iz družin vrojilnem razpoloženju, kjer čebele tako potegnejo matičnike, v katerem odlagajo matični mleček. Za večje pridobivanje pa so potrebni posebni postopki, kateri so zelozahtevni in delovno intenzivni. Še eden izmed pridelkov je zagotovo vsem znan cvetni prah. Vsi vemo, da cvetniprah prinaša vsak cvet. Tako imajo čebele veliko izbiro,da lahko lepo poplešejo po cvetlicah in s tem nabirajole tega. Čebele tako z nogami pobirajo cvetni prah inga prenesejo v celice. Cvetni prah se nato posuši, očistiin zamrzne. Tako se namreč hrani. Tega potem koristimo na različne načine. Je namreč eden najbogatejšihnaravnih živil, kar jih do sedaj poznamo. Uporabljamoga lahko na številne načine. Mletega lahko primešamoraznim jogurtom, sokovom, žitom, medu… Pomembenvir pa predstavlja v zdravstvu. Pomembno vlogo prinaša pri uravnavanju telesne teže, uravnavanju krvnega tlaka,spodbuja delovanje možganov in daje energijo telesu.Preprečuje nastanek srčnih obolenj, razvoj rakastih celic in upočasnjuje staranje. Prav gotovo pa bi lahko še naštevali. Spoznamo lahko, da je cvetni prah velikega pomena,čeprav številčnim povzroča tudi alergijo na dihalnih poteh. Seveda pa ni nujno, da bi pri teh bila prisotna alergijatudi, če bi ga uživali.To pa nikakor niso vsi čebelji pridelki. Sledi še čebelji vosek, kateri se uporablja pri različnih dejavnostih. Kvalitetale tega je zelo odvisna od prisotnosti cvetnega prahuin propolisa. Vosek je snov, ki jo čebele delavke izločijoiz voskovnih žlez. Da morajo biti zelo delovne, je razvidno že iz podatkov, saj za 1 kg voska porabijo nekje 3,5kg medu. Vonj le tega pa nas spominja na čebele, med,propolis in cvetni prah. Pomemben pridelek čebel paje prav gotovo propolis. To je lepljiva in smolnata snov,grenkega in močnega okusa. Čebele nabirajo drevesnesmole in ga predelajo v propolis. Ta je v panju bistvenegapomena. S propolisom namreč čebele razkužijo notranjepanjske površine, zamašijo panje in preprečijo prepihe, mraz ter s tem zaščito svoja življenja. Iz tega pridelkatako nastane kvaliteten izdelek. Še preden pa začnemos spoznavanjem čebeljih izdelkov, moramo omeniti šezadnji pridelek. To je čebelji strup, ki pa ga redko kateričebelar iz naših krajev ustvari. Uporablja se v humani in veterinarski medicini. Po pogovoru s čebelarjem sem takoše bolj spoznala, da je čebela pomembna žuželka, ki namv življenju doprinese ogromno.Iz pridelkov nastanejo še izjemni in kvalitetni izdelki. Zelopriljubljeni in znani v naših krajih so zagotovo medeninapitki. Nam znani so predvsem medeni likerji, medicain medeno žganje. Da pa boste lahko presenetili svojegoste v teh prazničnih dneh, vas bom na tiho seznanila spostopkom priprave medenega likerja. Za pripravo likerjaprevremo vodo ter dodamo cimetovo skorjo, katero potem ohladimo na 20°C. V drugem loncu do vretja segrejemo žganje in med, katerega ravno tako ohladimo natomed 20° in 30°C. K temu nato prilijemo ohlajeno vodo s cimetom. Vse nato prelijemo v steklenice ter pustimo,da se očisti. Torej delo v roke in silvestrovanje lahko žepoteka v družbi odličnega medenega likerja.Naslednji izdelki, ki jih lahko izdelamo po zaslugi pridnihčebel, so izdelki iz čebeljega voska. Med najbolj znane in potrebne za čebelarje so satnice. Vosek pa uporabljamo še za izdelavo sveč ter okraskov, za razne glazure, za zaščito kovin pred korozijo, za pisanje na velikonočne pirhe … Vosek nam tako služi za več namenov, v tem prazničnemčasu celo za kako lepo darilo. Sveče so namreč zelo lepe malenkosti v teh prazničnih dneh in imajo zelo velikoprednosti pred vsemi ostalimi svečami.Že prej pa smo lahko zasledili, da se v čebeljem ciklusupojavi tudi ena smola, ki igra veliko vlogo. Čebele s propolisom zaščitijo svoja življenja. S pridelkom iz njega pa mi ščitimo tudi svoj organizem. Propolis je smola, ki sevzame tako iz panja, katerega namočimo v čisti alkohol in pri tem dobimo izvrsten izdelek. Pustimo, da se narediusedlina in ga precedimo. S tem postopkom si pridobimopropolis, ki ga nato lahko uporabljamo. Propolis se tako prelevi v naravni antibiotik. Uporablja se za razkuževanjeran, pri prehladnih obolenjih, zavira vnetna obolenja …Prav gotovo pa nima stranskih učinkov kot farmacevtski izdelki. Sedaj smo tako spoznali in bili seznanjeni s številnimi pridelki in izdelki, ki nam jih omogočajo čebele.Spoznali smo tudi, da nam je najbolj znan med. Že odnekdaj so ga uporabljali kot sladilo in zdravilo.Pri vsem tem pa nam in njim zagotovo pomaga narava.Tako nastane tudi več vrst medu. Za naše kraje znani in v naših krajih pridobljeni so cvetlični med – ki ga čebele naberejo predvsem na sadnem drevju in cvetlicah v spomladanskih mesecih. Potem akacijev med – čebele ganabirajo ob cvetenju akacije zadnje dni meseca maja in v začetku junija. Za naše kraje sta značilna še kostanjev med in gozdni med, kjer čebele veselo obiščejo še cvetovegozdnih dreves in podrastja. Za naše kraje je značilen tudimed oljne ogrščice, ki se uporablja predvsem za predelavo in je primeren za pripravo kremnega medu. Ob pogovoru s čebelarjem Štefanom Dervaričem z Dolnjih Slavečevsem bila seznanjena še s pridelavo ajdovega medu, katerega sem lahko tudi okusila. Poleg vseh omenjenih, ki jihčebelarji s pomočjo svojih pridnih čebel lahko ustvarijo vnaših krajih, poznamo še hojev med (Notranjska, Pohorje,kočevsko in ribniško območje), lipov med (Tolminsko, Kočevsko, Bela Krajna, Gorenjska in Štajerska), žajbljev med(Primorska) in prav gotovo je še kateri, ki polni naše police.Med nas spremlja ob vsakem koraku, saj ga lahko uživamosamostojno, služi pa nam tudi kot sladilo, uporabljamoga pri peki, kombiniramo ga s suhim sadjem,… Še predenpa bom zaključila in povzela svoje misli ter spoznanja obpogovoru, pa nikakor ne smemo pozabiti omeniti, da seskoraj vsi čebelji izdelki uporabljajo v kozmetiki. Čebelatako neposredno skrbi za naše zdravje,počutje in lepoto.Vprihajajočih dneh naj nam ti pridelki služijo zgolj za našolepoto in užitek in ne kot zdravilo. 







Mateja Knap 



ZDRAVILNI UČINKI MEDU 
Čebele so v naravi nepogrešljive, saj oprašujejo večinouporabnih in divjih rastlin, ki jih uporabljamo za pripravorazličnih zdravilnih naravnih pripravkov, ki imajo mnogo pozitivnih učinkov na zdravje. Najpogostejši čebeljipripravki, s katerimi si ob raznovrstnih zdravstvenih tegobah pomagamo doma, so matični mleček, pelod alicvetni prah, med, propolis in čebelji vosek.Čebelje izdelke v resnici lahko umestimo tako medprehranska dopolnila kot tudi med naravna zdravila. Zapiterapijo oziroma s pravilno uporabo ustreznih količin čebeljih izdelkov je mogoče krepiti obrambni sistem organizma, pospeševati rast in razvoj, upočasnjevati procese staranja, ščititi organizem pred prostimi radikali, prispevati k detoksikaciji organizma, izboljšati prekrvljenostter pospešiti procese okrevanja po bolezni, operaciji alikemoterapiji. Obenem z njimi krepimo poleg fizične tudipsihično kondicijo. 

Izdelki se uporabljajo kot naravna zaščita pred prostimi radikali, saj vsebujejo pomembne antioksidante. Le-ti ščitijo organizem pred srčno-žilnimi in pljučnimi boleznimiter celo pred malignimi obolenji. Vsebujejo tudi rastlinske pigmente, aminokisline, vitamine (vitamin C, A, E in F), oligoelemente, minerale in encime. Največji poudarekse daje vitaminu C, saj vemo, da deluje protivirusno ter ščiti pred prehladom, gripo in drugimi virusnimi obolenji.V nadaljevanju si preberite, kako in na kakšen način silahko z uporabo navedenih izdelkov na bolj naraven način pomagamo ob različnih zdravstvenih tegobah.Matični mleček ima zdravilno sestavo, vsebuje 67% vode,bogat je z vitamini C, B in D, manjšo količino vitamina E.Vsebuje tudi nekaj  mineralov, encimov in antibakterij.Ravno zaradi omenjenih sestavin velja matični mleček,kot dober antioksidant, za zaveznika dobrega imunskega sistema. Koristen je za zdravljenje alergij, astmo, prebavne težave in druge številne tegobe. Uporablja se tudikot pripomoček pri hitrejšem celjenju ran, pri zdravljenjuimpotence, preprečuje tudi simptome artritisa. Pomaga tudi pri nekaterih psihičnih težavah, učinkovit naj bi bil tudi pri blaženju simptomov depresije ter nespečnosti.Je odličen zdravstveni pripomoček pri ženskih tegobah,kot so simptomi PMS-ja, krepi plodnost in blaži menstrualne težave in simptome mene. Deluje pa tudi kot zaviralec staranja, saj vpliva na mehko, gladko in sijočo kožo.Matični mleček je možno uživati v obliki tablet oz. kapsul,lahko pa tudi v obliki posebnega medu, ki mu je dodan.Za nego kože se priporoča krema z matičnim mlečkom,ki je priporočljiva še posebej za suho in občutljivo kožo,učinkovita pa je tudi pri celjenju ran.Pelod ali cvetni prah deluje podobno kot matični mleček,saj je prav tako naravni antioksidant, ki organizem ščiti pred prostimi radikali ter krepi imunski sistem. Pelod povečuje vitalnost in zmogljivost organizma ter obnavljacelice, izboljšuje delovanje jeter, spodbuja spomin, znižuje povečane vrednosti maščob v krvi. Pomaga pri kožnih boleznih (luskavica in ekcem). Med drugim je tudi priporočljivo zdravilno sredstvo pri preprečevanju boleznih prostate. Cvetni prah zmanjšuje prisotnost histamina,zato se uporablja pri zdravljenju alergij. 

Cvetni prah ima veliko zdravilnih lastnosti (foto: D. Krpič) 
  Občina Grad  : : : : : : : : : : 9 



Cvetni prah je živilo, ki deluje hitreje in bolj učinkovito,če ga zaužijemo med obrokom. Žlička cvetnega prahu v kombinaciji s sadjem za zajtrk spodbudi njegovo delovanje in s tem poskrbi za rahlo očiščenje črevesne flore.Posebna pozornost pri uporabi cvetnega prahu je potrebna pri ljudeh z alergijami!  Med je človek že od nekdaj cenil kot hrano in zdravilo. Žegrški znanstvenik Pitagora je prepoznal pravo vrednostmedu, o čemer priča njegova misel: »Če ne bi jedel medu,bi umrl štirideset let prej.« Med je naravna mešanica več vrst sladkorjev (največjidel predstavljata fruktoza in glukoza), ki sta glavni virenergije v telesu. Poleg sladkorjev so prisotne še beljakovine, aminokisline, aromatične snovi ter minerali (železo,kalcij, fosfor, magnezij, silicij, natrij, kalij). Med vsebujetudi vitamine (B kompleks, C vitamin, folna kislina, pantotenska kislina…) ter druge snovi.Med ima pomirjevalni učinek, protimikrobno učinkovitost in pozitivni učinek na prebavila ter antioksidativno delovanje na organizem.Zaradi visoke vsebnosti mineralov velja kot odlično pomirjevalo, zato ga uporabljamo pri kašlju, hripavosti, vnetju grla, za lajšanje težav pri astmi. Med pomirja kašeljin olajša izkašljevanje ter dihanje.Zaradi antibiotičnega učinka ga lahko uporabljamo zaceljenje ran, opeklin, raznih vnetij, za zdravljenje razjed na želodcu. Pomaga proti mišičnim krčem, pri zgagi,razjedah na želodcu ali dvanajsterniku in deluje rahloodvajalno (krepi gibljivost črevesja). Pomaga pri boleznihjeter, saj pospešuje presnovo ogljikovih hidratov v telesuin pomaga pri odstranjevanju strupov iz telesa.Kot močen antioksidant ima pomembno vlogo priobrambi organizma proti prostim radikalom v našemtelesu. Je bogato energijsko hranilo. Še posebej ga svetujejo pri slabokrvnosti, nezadostni prehranjenosti, vstanjih hude fizične obremenitve in zmanjšani odpornosti imunskega sistema ter v starosti pri okrevanju po bolezni. Danes poznamo več vrst medu (akacijev, cvetlični, smrekov, gozdni, regratov, lipov, kostanjev…) in vsak izmed njihima specifične lastnosti, kar ima seveda tudi različneučinke na zdravje.V zvezi z uporabo medu nas že od nekdaj spremljajo dobri nasveti naših babic. Eden takih je, da pri prehladu in angini zaužijemo žličko medu in pol žličke cimeta ter s tem zmanjšamo vnetje.Tukaj je še en recept za najbolj enostavno masko izmedu: Namočeno krpo s toplo vodo položimo na obraz,da nam odpre pore. Nato med razmažemo po obrazu in ga pustimo delovati 15 do 30 minut. Med nato izperemos toplo vodo ter za tem še s hladno, da se pore nazaj zaprejo. Navedeno masko praviloma uporabljamo enkrattedensko. Propolis je tradicionalno zdravilo z dolgo zgodovinouporabe v medicini. Ima antibiotični učinek in ga uporabljamo pri raznih vnetjih, ki jih povzročajo bakterije ali virusi. Učinkuje tudi proti nekaterim glivicam. Največkratga uporabljamo pri vnetju grla, raznih razjedah oz. aftahv ustih, herpesu. Učinkovit je tudi pri ustni higieni, sajnaj bi preprečeval nastanek kariesa in blažil bolečino po kirurških posegih v ustih. Propolis se uporablja v oblikiraznih mazil, alkoholne ali alkoholno-etrne tinkture, patudi svečk. 
Preizkušeno lahko zatrdim, da tri kapljice propolisa v kozarcu vode pomagajo pri aftah in vnetju grla. Tudi prikašlju si lahko pomagamo na naraven način, in sicer sipripravimo sirup iz 30 kapljic propolisa, soka 1 limone in 3 žlic medu. Seveda pa tako, kot tudi uradno priznana zdravila, pri vseh ljudeh ti naravni pripravki nimajo enakegaučinka na telo. 
Čebelji vosek se slabo prebavlja in zaužit nima posebnegaučinka na človeka. Zato pa ima toliko več dobrih lastnostiza uporabo na koži. Na koži deluje kot naraven okluziv, ki vpliva neposredno na kislinsko-lipidni plašč kože in posredno na količino vlage v koži. Pospešuje tudi celjenje kože.Uporabljamo ga predvsem pri izdelavi različnih mazil(kozmetičnih izdelkov, farmacevtskih izdelkov). Pogostose uporablja v svečarstvu, vrtnarstvu, v živilski industriji,za zaščito kovin pred korozijo itd.Ob koncu še v razmislek: Glede na to, da se ljudje, ob še tako majhnih zdravstvenihtegobah, najraje poslužujemo kemijsko pripravljenih izdelkov farmacevtskih družb, bi končno morali spremenitisvojo miselnost o uporabi alternativne medicine in se prizdravstvenih tegobah, ki ne zahtevajo nujno uradno priznane medicinske pomoči (klasične medicine), odločati zauporabo naravnega načina zdravljenja. Zdravljenje s proizvodi alternativne medicine ima zagotovo manjše stranske učinke na telo, kot jih imajo farmacevtski proizvodi.Naj nas v življenju vodi naslednja misel: »Človeški prvikorak mora biti ta, da se nauči, kako misliti na popolnozdravje; in njegov drugi korak, da se nauči jesti, piti, dihati in spati na popolnoma zdrav način.« (Wallace DeloisWattles) 
Tatjana Grah
(povzeto po spletnih virih) 

Iz čebeljega satja lahko pridobimo zdravilna izdelka med in vosek(foto: D. Krpič) 
10   : : : : : : : : : : Občina Grad 





ČEBELE SAMOTARKE 
Čebele samotarke so skupina žuželk, ki za razliko od domačih čebel, katere živijo v skupinah (rojih), živijo boljsamotarsko življenje. Lahko gnezdijo v skupinah, vendar je za njih značilno, da vsaka samica sama poskrbi za svojzarod. Na območju Slovenije je bilo do zdaj determiniranih približno 560 različnih vrst divjih čebel, od tega je približno 35 vrst čmrljev, velika večina ostalih čebel paživi samotarsko življenje. Gnezdijo v manjših luknjah vlesu, v stenah, v zemlji v steblih suhih rastlin, lahko celo vpolžjih hišicah. V gnezdo, ki je ponavadi globoko v luknji,odložijo oplojeno jajčece, katero oskrbijo s hrano - mešanico rastlinskega peloda in medičine, nato pa vhod v luknjo zaprejo z blatom. S tem se pri čebelah samotarkahskrb za potomstvo konča. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se hranijo z nastavljeno hrano, nato pa se zabubijo. Naplano se pregrizejo kot odrasle čebele samotarke šelenaslednje leto.Podobno kot domače čebele, imajo tudi čebele samotarke na telesu strukture, ki jim omogočajo prenašanjepeloda (gosto dlakave zadnje noge ali spodnji del zadka),zato tudi te divje čebele veljajo za odlične opraševalkerastlin. Nekatere vrste so pri tem opravilu še precej bolj uspešne kot domače čebele. Npr. za vrsto rogato dišavkoje značilno, da je pri opraševanju do desetkrat uspešnejša od domače čebele. Torej, čeprav ne nabirajo medu, so za ljudi zelo pomembne in v okolju, kjer jih je veliko, so bolj rodne tudi žužkocvetne kulturne rastline. Žal pa v naše okolje vnašamo vse več snovi, ki imajo na te in drugežuželke velik negativen vpliv in marsikatera vrsta divjih čebel je že zelo ogrožena. Problematična so predvsemfitofarmacevtska sredstva (škropiva) in njihova pretiranain napačna raba. Zelo je pomembno, da se ne škropi sredidneva, še posebej ne, če je sončno ali če piha veter.Če želimo pomagati sebi in čebelam samotarkam, je dobro omejiti fitofarmacevtska sredstva, ohranjati cvetočetravnike, ekstenzivne sadovnjake in mejice, lahko pa jim pomagamo tudi s tako imenovanimi hoteli za žuželke,ki so lahko sila preprosti: kos lesa navrtamo z luknjamipremera 6-10 mm ali v snop povežemo narezano trstičje.Lahko tudi damo domišljiji prosto pot in naredimo pravepravcate hotelčke. Ne glede na to, če bo naš žuželčji hotelpreprost ali razkošen, pomembno je, da je na suhem (podstreho) in da ga postavimo v okolje, kjer je veliko cvetočihrastlin, kot so npr. travniški ekstenzivni sadovnjaki. 



Kristjan Malačič 


MLADI LONČARJI 
Uspehi mladih lončarjev iz preteklih let nas tudi letosvabijo k lončarskemu vretenu. V starejši skupini lončarskega krožka se spopada z glino 14 učencev od 5. do 9.razreda. Učenci spoznavajo tradicionalni način lončarjenja, z veseljem pa ustvarjajo tudi po lastnem navdihu.Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota jeletos poleti organiziral prvi MIK-kov poletni tabor za otroke. Otroci so med drugim ustvarjali tudi z glino. Zaključnidružabno-kreativni dan so preživeli ob naši lončarski peči,kjer smo njihove izdelke prepustili objemu ognja.Od 24. do 27. septembra 2015 je šola že peto leto izvedla delavnice oblikovanja gline za dijake Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Na delavnicah so dijaki svoj sodobni umetniški način izražanja združili s tradicionalnimi tehnikami oblikovanja gline na lončarskemvretenu.V soboto, 26. septembra, smo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Javnimzavodom Krajinski park Goričko v okviru Dnevov Evropskekulturne dediščine izvedli žganje lončarskih izdelkov po starodavni, tradicionalni metodi. Žganje je izvajal lončarski mojster Štefan Zelko, ki je kot eden najboljših lončarjev na Slovenskem vpisan na Unescov seznam živekulturne dediščine. 
Karel Šalamon, mentor lončarskega krožka 





JESENSKO LISTJE 
Učenci od 1. do 4. razreda, ki obiskujemo lončarski krožek,smo iz gline v teh jesenskih dneh izdelali jesensko listje.Najprej smo v glino odtisnili liste različnih dreves. Ko so se posušili, jih je učitelj Karel dal v peč, kjer so se pri visokitemperaturi spekli. Tako pripravljene liste smo pobarvalis tempera barvami. Pobarvane liste je učiteljica Metka»posprejala« z brezbarvnim lakom, da se barva ne boluščila. Zdaj krasijo steno šolske jedilnice. A kot se za jesen »spodobi«, da listje z dreves odpada, je tudi nam en list odpadel… 
Člani lončarskega krožka – mlajša skupina 


DNEVI DEKD NA GRADU 
Namen Dnevov evropske kulturne dediščine je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravoslovne dediščine in javnosti predstaviti idejo o skupnikulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikostiEvrope, spodbujati k reakciji na socialne, politične inekonomske izzive. 

Mati (Tina Vidonja) prerokuje svoji hčeri (Maja Klement), kaj se bozgodilo v prihodnjem letu (foto: H. Klement) 
Pri Gradu na Goričkem so potekali med 28. septembrom in 2. oktobrom 2015. Koordinator je bil Zavod za varstvokulturne dediščine Slovenije v sodelovanju z ZavodomKrajinski park Goričko. Sodelovali smo tudi učenci OŠGrad in se predstavili s tremi prizorčki iz običajev življenjanaših dedkov in babic, ki smo jih pripravili pri literarnem krožku. Prvi običaj prikazuje sosedo, ki pride pogledat dojenčka in mu v odsotnosti matere reče, da je lep ter gas tem uroči. Na srečo babica pozna, kako se rešiti uroka.V drugem običaju se žena toži možu, kaj vse ima njenasoseda, ona pa ne. V tretjem običaju pa je prikazano vedeževanje matere, ki prerokuje svoji hčeri  o tem, kaj se ji bo zgodilo v prihodnjem letu.Obiskovalci so si lahko postregli tudi z domačimi dobrotami s stojnic. 
Maja Klement, 8. razred 

TENIŠKA IGRA ZANIMIVA UČENCEM 
V sklopu izbirnega predmeta šport se učenci srečujejo z najrazličnejšimi športi, jih spoznavajo in se preizkušajotudi v sami igri. Pred kratkim so tako postali teniški igralci,saj smo na Turistični kmetiji Ferencovi v Kraščih organizirali osnovni tečaj tenisa. Tečaj je potekal pod vodstvomJerneja Jakopine, trenerja Teniške šole Jakopina iz MurskeSobote, in Stanka Holsedla, člana teniškega kluba Goričko. Dobri dve uri so učenci spoznavali osnovne udarcepri tenisu, kot so forhand, backhand in začetni udarec servis. V začetku so bile težave, po nekaj udarcih pa so se nekateri hitro ujeli in raznovrstni udarci so se kar vrstili.Učencem je bilo prikazano všeč in nekateri so že spraševali, kje bi lahko spoznali še kaj več o teniški igri. To pa je bil tudi naš cilj, saj smo želeli s tečajem navdušiti mlade,da se včlanijo v teniški klub in začnejo s treniranjem tenisa. Mogoče pa bomo v prihodnosti dobili tudi kakšnegaperspektivnega teniškega igralca, ki bo ponesel ime našepokrajine širom po Sloveniji.
Anita Horvat, športna pedagoginja 

Tudi mi znamo igrati tenis (foto: J. Jakopina) 

  Občina Grad  : : : : : : : : : :   13 



NATEČAJ MLADOST V MOČVIRJU 
Nagrajena prispevka državnega natečaja Mladost v močvirju 
IZ KOŠA SO GLEDALE LE NJENE ČRNE OČI 
Komaj so se dobro začele počitnice, že je tu novo šolsko leto. Sedmi razred! Spet bom morala sedeti za knjigami,delati naloge, brati … Čakaj! Berilo bi pa lahko že zdaj prelistala. Mogoče najdem kakšno zanimivo zgodbo …Zgodba, ki me je pritegnila, je zelo zanimiva - žalostna invesela hkrati, saj se je polanski mamici želja sicer uresničila, a bi bilo morda bolje, če se ji ne bi.Zgodba me je pretresla, zato sem jo pripovedovala vsakemu, ki sem ga srečala.Tako sem naletela tudi na sosedo Iloško. Ko sem ji pripovedovala o življenju Radošičeve mamice, mi je tudi onazaupala svojo zgodbo.Šest let je štela, ko se je pri Gradu začela vojna. Po vasi sokorakali madžarski in nemški karabinjerji, iskali so Židein partizane. Hülovi so bili za ta čas kar dobro situirani,imeli so namreč pekarno in gostilno. S tovornjakom sorazvažali blago po sosednjih vaseh. Ko je oče izvedel, da se v starem grajskem poslopju skrivajo partizani, je vedel,da bo prišlo do hajke. Cele dneve je tuhtal, kako rešiti vsajnekaj blaga, da bi, če bodo vojno preživeli, lahko nadaljevali z delom. Stvari je počasi odnašal v gozd in jih tam skrival. Že pri prvem mimohodu sovražnika so ostali brezvsega, saj so Švabi zavohali, da so Hülovi Židje. Ostali so seveda tudi brez prevoza.Zdaj je Iloškin oče ugotovil, da je življenje v njihovi hiši zaženo in otroka preveč nevarno. Iz kleti je prinesel star košza žemljice, poklical je strica in mu malo Iloško s košem vred oprtal na hrbet. Tako so zapustili vas. Iloška je bilaravno dovolj velika, da so iz koša gledale le njene črne oči.Te so, čeprav je bila otrok, povsod videle le stisko in strah. 
Ljudje so trepetali pred nasiljem in pomanjkanjem, trpeli
so lakoto, izza vsakega vogala je nanje prežala smrt.
Mala Iloška je torej z mamo zaživela pri stricu, v kleti, da 
ju ne bi našli Nemci.
Že naslednji dan sta izvedeli, da so očeta odpeljali v Dachau. 
Od mame je v nekaj dneh ostala le senca, Iloška pa je
verjela, da se bo ata vrnil. Mora se! Rada bi se spet stisnila
k njemu, on pa bi ji dal vročo žemljico ...
Lačna je bila! Potem ju je nekega dne stric razveselil z novico, da se lahko vrneta domov. Minili sta dve leti. Ko je Iloška
zagledala očeta, se je prestrašila. Bil je ves zguban, osivel,
tehtal je le 36 kg.Toda iskra v njegovih očeh še ni ugasnila.
Počasi sta z mamo nosila stvari iz gozda in začela na novo
urejati trgovino. Zemlje namreč niso imeli, zato so morali
nekako preživeti.
Pa so doživeli nov šok. Nekega dne so se na motorjih iz
Murske Sobote pripeljali aktivisti, popisali so stvari, udarili pečate in odpeljali vse, kar se je dalo.
Mala Iloška se je zakadila v prvega, ki je dvignil vrečo,
brcala je in kričala ter vpila, naj jim pustijo vsaj moko, da 
ne bodo umrli od lakote. 
Pa ni nič pomagalo. Ostali so brez vsega.
Končno so se jih usmilili vaščani. Mamo so zaposlili na
posestvu, da jim je ob večerih, utrujena in zgarana, pripravljala vsaj kruh.
Ko sem to slišala, sem se vprašala: »Je bil tudi Iloškin oče
vsak dan manjši?
Gotovo! 
A junaki so bili vsi, ki so upali in preživeli.

 Špela Makari, 7. razred 






Takrat ni bilo telefonov, zato so se vse dogovorili v šoli.Ni bilo televizije ali računalnika, zato so prosti čas, če so ga slučajno imeli, preživeli v naravi, najraje v gozdu aliob kakšnem potoku.Tam so se igrali razne igre, za katereniso potrebovali igrač. Gradili so mlinčke iz vejic, tekmovali so v metanju kamenčkov, skakali, se skrivali, plezalipo drevesih, ...Ko so se zvečer vrnili domov, jih je čakalo še veliko dela.Med vsemi opravili je imel moj dedek najrajši pripravosilosa. Najzabavnejše je bilo teptanje. Takrat so prišli pomagat tudi sosedje, zabavali so se, ko so skakali in seobmetavali s travo. Ko je bil dedek že starejši, je babici včasih lahko privoščil kakšno čokoladico in se ji s tem prikupil. Včasih sta cele dneve sedela na paši in se pogovarjala. Večkrat se jimaje zgodilo, da se je živina pomešala in popasla sosedovo travo, saj nista bila pozorna, zato sta bila kaznovana.Veliko sta se družila in počasi odraščala. Dedek je zrasel v postavnega fanta, babica pa v lepo dekle. Iz tesnegaprijateljstva se je začela razvijati sramežljiva ljubezen.Čeprav sta si bila že od nekdaj všeč, nobeden ni zbralpoguma, da bi naredil prvi korak in drugemu zaupal svojačustva. Končno se je dedek opogumil. Nabral je šopekivanjščic in se ji počasi približal. Izročil ji je šopek, ona pa ga je navdušeno objela, saj je že dolgo sanjala o tem trenutku. Dedek je kmalu po poroki dobil kmetijo in babica 




DROBTINICA 2015 
Na OŠ Grad se zavedamo pomena solidarnosti in dobrodelnosti. Prav to je bil tudi razlog, da smo se odzvali povabilu RKS OZ Murska Sobota, da kot šola sodelujemov dobrodelnem projektu Drobtinica 2015.Tako smo z devetošolci 16. oktobra, ob svetovnem dnevu hrane, v trgovskem centru Interspar Murska Sobota nastojnici v zameno za kruh zbirali prostovoljne prispevke mimoidočih. Zbrane prispevke bomo namenili za kritjeprehrane našim učencev iz socialno šibkejših okolij. Zavsak prispevek mimoidočih se iz srca zahvaljujemo.
Milena Horvat, svetovalna delavka je postala »vertinja«. Živela sta skromno. Imela sta le to,kar sta pridelala v potu svojih obrazov, z žulji svojih rok.A ljubezen premaga vse težave. Zavedala sta se, da imatadrug drugega - osebo, na katero se nasloniš, ko ti je hudo.Ko je babica pričakovala prvega otroka, pa se je dedekodločil, da si le-ta zasluži boljše življenje, zato je odšel nadelo v Nemčijo. Daleč od doma! Babica ga je zelo pogrešala. Najtežje je bilo zvečer, ko je bila polovica posteljeprazna. V snu jo je dedek nežno božal po laseh, jo objemal in ji šepetal besede ljubezni.A ko se je prebudila, je bila njegova postelja hladna, njej pa so po licu polzele grenke solze. Kmalu se jima je rodilahčerka in babica si je bolj kot kdaj prej želela, da bi bildedek doma, da hčerka ne bi odraščala brez očeta.Tako sta živela, dokler ni njuna hčerka odrasla in dobila svojega otroka - mene!  Ja, moj dedek se rad spominja svoje mladosti. Včasihme mika, da bi tudi jaz poskusila, kakšno je bilo življenje nekoč, a me skrbi, da ne bi zmogla brez televizije, računalnika in telefona. Dedek sicer trdi, da je »tehnologija« nadomestila druženje s prijatelji, zato se mladi spreminjamo v robote. A želje gotovo še imamo.Če bi se mi le izpolnile …Pa ne tako kot Radošičevi mamici! 
Tina Vidonja, 9. razred 

MEDNARODNO 
SODELOVANJE 

OŠ Mursko Središče je v petek, 20. novembra 2015, organizirala že tradicionalno prireditev »Naš mali kraj«, ki smo se je udeležili tudi učenci OŠ Grad skupaj z učitelji.V Mursko Središče smo se tako odpravili Zarja,Tine, Špelater učiteljice Marija, Elizabeta in Bojana.Prireditev je bila organizirana z namenom ohranjanjakajkavskega narečja. Letos je sodelovalo 27 šol iz Hrvaškein dve iz Slovenije. Poleg naše šole se je prireditve udeležila tudi Dvojezična osnovna šola Lendava. Srečanje se je začelo z delavnicami, v katerih so učenci pripravljalipredstavitve, s katerimi bi prikazali ohranjanje narečnih besed. Teh delavnic se mi na žalost nismo udeležili, ampak smo prišli na zaključni del prireditve, kjer so se šole predstavljale. Naša šola je drugače sodelovala na literarnem in glasbenem natečaju. Na literarnem natečaju pod vodstvom učiteljice Marije Štesl sta se izkazala Tine Fujs Perša in Špela Makari s pesmijo, ki opisuje pobiranjekrompirja. Pesem nosi naslov »Za svaku dobru reć« in to pesem sem zapela na zaključni prireditvi pod vodstvom učiteljice Elizabete Sarjaš.Prireditev je bila zelo dobro organizirana in stkale so se nove prijateljske vezi med dvema šolama, ki prihajata iz različnih držav.







 Zarja Škaper, 7. razred 


SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE 
S šolskim letom 2009/2010 je po šolah začel veljati ukrepEU kmetijske politike, ki šolarjem zagotavlja brezplačno sadje in zelenjavo. Namen tega ukrepa je ustaviti zmanjševanje porabe sadja in zelenjave, hkrati pa omejiti naraščanje prekomerne telesne teže in debelosti pri šolarjih.Slednja namreč povečuje tveganje za nastanek številnihbolezni sodobnega časa (sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, rak, osteoporoza, itd.). 
razreda, ki so vpisani v šolskem letu. Največja pomoč na učenca na šolsko leto znaša okvirno 6 evrov. Od vsega začetka smo se v ta projekt vključili tudi nanaši šoli in se vsako leto ponovno prijavimo. Učenci 4., 6.in 8. razreda izpolnijo na začetku in na koncu šolskegaleta anketo o poznavanju in uživanju sadja in zelenjave.O pomenu sadja in zelenjave se pogovarjamo pri urahpouka, razrednih urah, na dnevih dejavnosti.Sadje razdeljujemo v posebnem kotičku v avli šole enkrat ali dvakrat v tednu. Sadje nabavljamo pri lokalnihpridelovalcih.S sodelovanjem v tem projektu želimo našim učencem še dodatno omogočiti uživanje več sadja, kar vsekakorkrepi zdravje in počutje posameznika.
Učiteljica Amalija Sukič 


Vsi učenci in delavci OŠ Grad smo se v sredo, 11. novembra 2015, na lep sončen jesenski dan zbrali pred šolo. Na istomesto, kjer so še lani stale stare breze, smo skupaj z direktorico občinske uprave Marjeto Geld zasadili 15 mladih javorjev. Želimo si, da bi ti na novo zasajeni javorji rastli z nami innam čim prej delali senco v poznih pomladnih dneh.
Učiteljica Mateja Hladen 
Evropska komisija je po obsežni študiji ugotovila, da je SŠSZeden od ukrepov, ki bi lahko dolgoročno pripomogel k izboljšanju trenutnega stanja.V ta namen je Evropska unijaDržavam članicam namenila določeno finančno pomoč zabrezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem, pričemer je dala velik poudarek pomembnosti vključevanjaspremljajočih izobraževalnih in promocijskih aktivnosti. Zainteresirana osnovna šola se za vsako šolsko leto posebej prijavi v shemo, kjer ji Agencija RS za kmetijske trge inrazvoj odobri predvideno višino pomoči za tekoče šolskoleto. Pomoč je predvidena za povrnitev stroškov nabave sadja in zelenjave, in sicer izključno za učence od 1. do 9. 
Ravnatelj Viktor Navotnik je v prisotnosti učencev in delavcev šole zasadil mlade javorje. (foto: K. Šalamon) 

BOŽIČNI BAZAR 
Učenci OŠ Grad so skupaj z učitelji pripravili že 4. tradicionalni božični bazar, ki je potekal v petek, 27. novembra 2015. Prireditev se je pričela ob 16.30 uri s krajšimkulturnim programom v šolski telovadnici. Učenci so zučiteljico Elizabeto poskrbeli za pravi mali pevski spektakel, izkazali pa so se tudi učenci petega razreda podvodstvom učiteljice Urške, ki so uprizorili dramsko igroBabica Marmelada. 



Po programu so se obiskovalci ustavili zunaj ob stojnicah,ki so bile obložene z božičnimi izdelki učencev. Tukaj solahko našli marsikaj, od adventnih venčkov, izdelkov iz ličja pa vse do iz lesa izrezljanih sani z rolico blagajniškegapapirja in darilnih škatlic z motivom božiča. Privoščili so si lahko tudi pecivo.OŠ Grad je tako skupaj s šolskim skladom izpeljala enkraten dogodek, ki je bil hkrati čudovit uvod v adventni čas.
                                                                    Ines Šišić, 9. razred 

Obiskovalci so uživali med božično okrašenimi stojnicami  (foto: K. Šalamon) 


POMAGAJMO ODPRTIH SRC 

Dobrih del ne delamo zato, da nam bodo povrnjena,podarjamo jih iz srca. 
(Bryan Robinson) 
Učenci naše šole in otroci vrtca sodelujemo pri mednarodnem projektu Tkanje prijateljskih vezi, ki letos potekapod imenom Igrača za vsakega malega junaka.Pri tej akciji zbiramo rabljene, vendar še uporabne plišaste igrače. Zbrane igrače bomo podarili otrokom Bosnein Hercegovine. Učenci skozi to akcijo tkejo prijateljskevezi in se zavedajo pomena humanitarnosti.
Milena Horvat, svetovalna delavka 

Tkanje prijateljskih vezi se začne že pri najmlajših (foto: K. Šalamon) 

MAMICA IN OČKA BERETA 
Letos smo v starejši skupini začeli z dejavnostjo, ki smo jo poimenovali Mamica - očka bereta. Vsak petek se namv igralnici pridruži eden od staršev in otrokom preberezgodbico. V vrtcu s tem spodbujamo veselje do branjaknjig in razvijamo besedni zaklad. Otroci so nad obiskomstaršev veseli, z veseljem jim prisluhnejo in sodelujejo. Vtem letu smo imeli že več obiskov. 
vzgojiteljica Irena Hüll 


PLAVALNI TEČAJ 
V mesecu oktobru so se otroci, ki bodo v jeseni vstopiliv šolske klopi, udeležili plavalnega tečaja. Pod burnimočesom in delom vzgojiteljic Irene Hüll in Barbare Stančević so otroci dosegli skoraj nemogoče. V štiri dneh sodosegli zelo dobre rezultate in se vsi vpisali v vrste plavalca pripravnika. Nekaj otrok je osvojilo naziv plavalec.Kot največji dosežek v vrtcu pa je prav gotovo osvojitevModrega delfinčka, kjer mora otrok preplavati 35 metrovs poljubno tehniko brez vmesnega dotika dna.
vzgojiteljica Irena Hüll 

Kot kamen smo prišli, kot ribice odšli (foto: I. Hüll) 

  Občina Grad  : : : : : : : : : :   17 



JURI MURI NA OBISKU 
Ob tednu otroka nas je obiskal pravljični junak Juri Muri.Predstavil nam je dogodivščine, ki jih je doživel, ko je odpotoval v Afriko. Kljub temu, da se ni hotel umivati in je mislil, da so v Afriki vsi črni, ker se ne umivajo, je doživel veliko presenečenje. Da bi bil bolj čist, so mu pomagalitudi otroci in ga umili. V tem tednu smo imeli tudi kostanjev piknik s starši, prisluhnili glasbeniku Mišu Kontrecu ter si ogledali predstavo Jesenska.
vzgojiteljica Irena Hüll 


V VRTCU SE JE PREBUDIL ZMAJ KAČ 
Da bi tudi mi v vrtcu doživeli prebujanje gračkega zmajaKača, smo se otroci starejše skupine v vrtcu podali v čas,ko je bilo na gradu še pestro življenje. Spoznavali smo,kako so takrat živeli, kaj je kdo delal. Ob obisku gradu smo slišali zgodbo o zmaju Kaču in se odločili, da ga sami izdelamo takšnega, kot si ga predstavljamo mi. In v skupinivzgojiteljice Irene Hüll in Klaudije Gomboc je nastal zmajKač. Če se vam dopade, pa presodite sami. 

vzgojiteljica Irena Hüll 

SREČANJE Z DEDKI IN BABICAMI 
Stari starši imajo za mlade družine neprecenljivo vrednost.Zato od njih tudi odrasli vedno znova pričakujemo oporoin pomoč. Dedki in babice so tisti, ki dajejo varnost inzavetje. Nič koliko babic in dedkov vsakodnevno prihaja v vrtec po svoje vnuke, zato se tudi mi vsakodnevno znjimi srečujemo. Da bi se jim tudi otroci zahvalili za vso skrb in dobroto, smo v vrtcu pripravili skupno srečanje, kismo ga popestrili s kulturnim programom in družabnimsrečanjem. 
Klaudija Klement 


TEK PODNEBNE 
SOLIDARNOSTI 

V petek, 13. novembra 2015, smo v vrtcu pri OŠ Grad izpeljali jesenski kros »Tek podnebne solidarnosti«. Otroci in starši so tekli solidarnostni tek do ljudi v revnejšihdržavah, predvsem v Afriki, ki jih posledice podnebnihsprememb najbolj prizadenejo. V ta namen je vsak otrokposkušal preteči čim več krogov (kilometrov). Teka se jeudeležilo 63 »tekačev«. Med tekači so bili v glavnem otroci, stari 2 do 6 let. V eni uri smo pretekli skupaj 17.700 km.S pretečenimi kilometri vseh udeleženih smo ustvarjali krog solidarnosti okoli planeta Zemlja. Ker smo bili s tekom zadovoljni, smo se odločili, da tek spomladi ponovimo. 




vzgojiteljica Irena Hüll 


MIKLAVŽEV BAZAR 
V soboto, na predvečer prihoda Miklavža, smo v vrtcuorganizirali že drugi Miklavžev bazar, ki je potekal v kulturni dvorani. S pomočjo nekaterih staršev smo pripravilikulturni program, sledil pa je tudi prihod Miklavža, ki je otroke skromno obdaroval. Zunaj so bile postavljene stojnice, na katerih so bili ponujeni izdelki, ki smo jih izdelali v vrtcu. Prostovoljne prispevke, ki so jih darovali, bomonamenili za nakup igrač. Vsem, ki so nam pomagali pripripravi in izvedbi našega že tradicionalnega Miklavževega bazarja, se v imenu otrok in strokovnih delavk vrtcakar najlepše zahvaljujem. 
Klaudija Klement 


NOČ GRAČKOGA ZMAJA 
Občina Grad se je v sodelovanju z domačimi društvi inKrajinskim parkom Goričko odločila, da priredi prireditev,ki bo opisovala naše okolje, ki bo pristna in ki bo širiladobro med ljudmi. Katera bo temeljila na naši bogati,domači kulinariki in katere cilj bo povezovati zgrajenoVulkanijo, Krajinski park Goričko in Občino in tako pripeljati čim več ljudi v naše kraje. Če želimo »turizem«, se moramo zanj truditi in delati na tem. Vsaka priložnostje nabiranje točk za naprej. Zavedati se moramo dejstva,da se le zadovoljen obiskovalec vrne. Torej splošno znanodejstvo je, da ko se več subjektov odloči za nekaj skupnega, je pozitivna moč za vse ljudi, ki sodelujejo pri enemskupnem projektu in tudi moč za vse ostale prisotne.Tako smo izbrali lokalno pripovedko o zmaju Kaču. Pripovedka o zmaju Kaču, ki mu je grajski konjar ukradel kronoin jo prinesel pohlepnemu graščaku tukajšnjega gradu,živi med nami več stoletij in se prenaša iz roda v rod, to ježiva pripovedka naših babic. S prireditvijo želimo, da bomores ponosni na produkte, ki jih ustvarjamo, ki jih naše rokepripravljajo, da ne odidejo v pozabo. Širiti moramo kulturotega kraja in takšna prireditev je idealna priložnost za to.Poseben pečat prireditvi dodaja pristno naravno okolje.In ko se je narava obarvala v svojo jesensko idilo, ko jesonce obsijalo grajski park, se je začela »Noč gračkogazmaja«. Na prireditvi je sodelovalo 9 domiselno okrašenihstojnic, ki so jih pripravila domača društva: Društvo LUKAJiz Motovilec, ŠD Kovačevci, ŠRD Dolnji Slaveči, ŠD Kruplivnik skupaj z DŽD Kruplivnik, Društvo SKOURIŠ, DruštvoGračka pomlad, NK Grad, ŠD Vidonci in ŠD Radovci. Društva so pripravila domače goričke jedi: gibanice, repnjače, retaše, posolanke, pogače, ocvirkove pogače, bograč,domači kruh z ocvirkovim namazom in zaseko, langaš,pajani kruh, pečene kostanje in druge slastne dobrote, kijih še vedno pripravljajo doma goričke gospodinje, vse paje povezovala tudi tematika grajskega življenja in zmaja Kača. Tako smo se lahko okrepčali z »zmajevo gibanico«,»zmajevimi repki«, »zmajevim kislim zeljem«, »zmajevimbogračem«, »grofovo gibanico«… Zmaj Kač je v zadnjih letih malce počival, tokrat pa se je prebudil in je začel iskati svojo nekoč ukradeno krono, ki je sinonim za blagostanje in sožitje med ljudmi. Šele ko bo namreč krona vrnjena njegovemu pravemu lastniku,bo na našem območju zavladal mir in vse dobro. Celotnodogajanje je spremljal pester glasbeni program, v katerem so sodelovali izključno slovenski izvajalci. Na prireditvi seveda ni manjkalo grajske gospode, vitezov, ki soza en dan in eno noč zavzeli »Kačovo gnezdo«. Za pravo srednjeveško dogajanje so poskrbeli vitezi s prikazom bojevanja in srednjeveškimi plesi. Na prireditvi ni manjkalniti dvorni norček, kajti v vsakem gradu je tudi ta živel. 
Občinska uprava z županjo Cvetko Ficko se zahvaljujevsem društvom in ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da je bila prireditev uspešna in dobro izpeljana.
Mihaela Žökš 

Dvorni norček je zabaval obiskovalce Popoldan v grajskem parku Grajska gospoda ob zmaju 
Na grajskem dvorišču Zmaji v grajskem parku Zmajev štand 




USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE 
Članice DŽD Kruplivnik so se v letošnjem letu odločile zamalo drugačno prireditev kot doslej. Namesto razstaveročnih del so se odločile, da bodo skušale razveseliti otroke. Zato so organizirale najprej predstavo za otroke, kateroso zaigrale članice gledališke skupine »Pikepoke« in sepredstavile z igro »O petelinčku, ki se je učil kikirikati«. S predstavo so nasmejale tako mlajši kot starejši del občinstva. Sledile so ustvarjalne delavnice za otroke, kjer sootroci barvali, lepili, izrezovali ipd. Ob prijetnem druženjunas je razveselil še Danijel Smodiš, ki je prisotne po želji popeljal na kratek izlet s kočijo s konjsko vprego. Želimo si, da bi v prihodnje bilo takih srečanj še več.
Tadeja Rajbar 


OBČINSKI NOGOMETNI TURNIR 
ŠD Radovci je bilo organizator tradicionalnega turnirja vmalem nogometu za prehodni pokal občine Grad. Turnirje bil izveden 1. avgusta 2015 s pričetkom ob 14. uri. Udeležilo se ga je 8 ekip znotraj občine, in sicer: ŠD Radovci, ŠDVidonci, ŠD Kovačevci, ŠD Kruplivnik, DŠKT Lukaj Motovilci, KMN Grad, NK Grad veterani ter NK Grad mladinci. 

Na turnirju je največ znanja pokazala ekipa KMN Grad (foto: Dominik Ficko)  
Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah, iz katerih stanapredovali po dve ekipi v izločilne boje. Na koncu je največ nogometnega znanja prikazala ekipa KMN Grad, ki jezmagala na turnirju že tretje leto zapored in tako osvojila prehodni pokal v trajno last. Drugo mesto je zasedla ekipa ŠD Kruplivnik, tretje pa ŠD Vidonci.Številni obiskovalci so tako lahko poleg lepega vremena uživali še v dobrih nogometnih predstavah in se okrepčali s hladno pijačo in dobro jedačo, za katero je bilo pravtako poskrbljeno. 
Peter Ficko  
SLAVNOSTNA SEJA OB 

15. OBČINSKEM PRAZNIKU 

Občina Grad je 8. avgusta praznovala 15. občinski praznik.Slavnostna seja je tokrat potekala v nedeljo, 9. avgusta,v športnem centru v Vidoncih. Slovesnost se je pričela s slovensko himno, ki jo je zapela Julija Fajhtinger in nagovorom županje občine, ga. Cvetke Ficko, ki je vse prisotnepozdravila in vsem občanom čestitala za praznik. V svojem nagovoru je dejala, da se s skupnimi močmi da velikopostoriti. Dokaz, da vztrajnost in trudi rodita sadove, jetudi otvoritev novega igrišča z umetno travo. Mladi iz vasiVidonec so pripravili pester kulturno-zabavni program.Na slovesnosti so bile podeljene občinske zahvalne plakete PGD Motovilci za aktivno delo na področju gasilstvain 70 let delovanja, g. Robertu Kuzmiču, ki je bil pobudnikin dejanski ustanovitelj Športnega društva Vidonci, zanjegovo zavzeto delo v vasi Vidonci in tudi v širši okolici Občine Grad. Gospodu Štefanu Gyergyeku za njegovo požrtvovalno delo in zavzetost pri vaškem delu ter gasilstvu,
g. Mateju Ficko kot mlademu, aktivnemu vaščanu vasiVidonci za pomoč in delo pri vaškem delu ter gasilstvu,Doris Kovač, učenki 9. razreda OŠ Grad, ob izdaji svojega prvenca, pesniške zbirke, »Ko joče še nebo.«  Sledile so nagrade za uspešne učence Osnovne šole Grad.Knjigo Čebela v katedrali so za dosežene dobre rezultatena raznih državnih tekmovanjih dobili: Dušan Sukič, David Sukič, Rok Horvat, Laura Farič, Evelina Gomboc, Saša Kovač, Kaja Šparaš, Doris Kovač, Aleš Abraham, Lara Valec, 

Uspešni učenci s prejetimi knjigami  
22 : : : : : : : : : : Občina Grad 






Sabrina Šarkezi, Vanesa Šarkezi, Tina Celec, Tilen Bačič,Rok Cör, Ana Luša Časar, Zarja Škaper in Teja Sapač. Županja se je prav posebej razveselila zlatega maturantaMitje Kuharja iz Motovilec in mu podarila »Znanstveno monografijo akademika Antona Vratuše.« Prav tako so v znak zahvale in čestitke prejele cvet vse mamice iz naše občine, ki so v letu 2014 rodile. Po podelitvi priznanj so vse prisotne nagovorili gosti, medkaterimi so čestitke in zahvalo podali dobitnika plakete 
g. Robert Kuzmič in predsednik PGD Motovilci g. Daniel Makari. Dobre želje so izrekli tudi ga. Jasmina Opec Vöröš, 

Slavnostna otvoritev igrišča ŠC Vidonci (fotografije: M. Žökš) 
župan občine Puconci g. Ernest Nemec in predstavnikFundacije za šport. Osrednji dogodek pa se je po dogajanju na odru preselil na igrišče, kjer se je slovesno prerezaltrak in igrišče je bilo pripravljeno za prvo tekmo. Obiskovalci smo si lahko ogledali dve otvoritveni tekmi medčlani Vidonec in Vidonskimi veterani ter med Dengradomin Murinimi legendami. Druženje in zabava se je nadaljevala s pogostitvijo gostov, plesom na glasbo skupineWeekend bend nato pa še z občinskimi vaškimi igrami.
Mihaela Žökš 


OBČINSKE VAŠKE IGRE 
Člani ŠD Vidonci smo bili v tem letu organizatorji občinskih vaških iger Občine Grad.Občinske vaške igre so v javnem razpisu za sofinanciranjeprogramov športa v Občini Grad za leto 2015 bile obvezneza vsa društva v občini, ki se prijavljajo na omenjeni razpis. Kljub temu se je iger udeležilo samo 7 ekip in sicer ŠDKovačevci, ŠRD Dolnji Slaveči, ŠD Kruplivnik, ŠD Radovci,Peški DRS Motovilci, DŠKT Lukaj Motovilci in domačiniŠD Vidonci. Vaške igre so potekale v Vidoncih po svečani slavnostni seji Občine Grad in otvoritvi nogometnegaigrišča z umetno travo.Člani ŠD Vidonci smo pripravili 4 zanimive igre ter vlečenje vrvi v moški in ženski konkurenci. Igre so bile naslednje: streljanje kazenskih strelov, prenašanje vode, metanje mokre gobe in namizni nogomet v realni velikosti.Člani društva smo se pri izvirnosti iger zelo potrudili intako v igrah ni manjkalo zanimivih dogodkov, zapletovin tekmovalnosti. Zmagovalci občinskih vaških iger so bili člani ŠD Kruplivnik, ki so premagali domačo ekipo ŠD Vidonci, tretje mesto pa je osvojila ekipa ŠD Kovačevci. Pri vlečenju vrvi so v ženski konkurenci zmagale domačinke, pri moškihpa so bili najmočnejši v občini vaščani iz Kovačevcev, kiso v finalu premagali ekipo svetnikov Občine Grad.Celotna prireditev je potekala v vročem sončnem dnevu in ob glasbi skupine Weekend band. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za dobro ohlajeno pijačo in okusno hrano.Vsem ekipam se zahvaljujemo za udeležbo na igrah in upamo, da se bodo te tradicionalne občinske prireditve ohranjale. V teh časih je druženje med vaščani, občani intudi drugimi zelo pomembno, saj se na ta način razvija prijateljstvo in medsebojno sodelovanje vseh vpletenih.



Mitja Sapač 



VELKA MEŠA 
Praznovanje največjega Marijinega praznika, ki je pri nastudi državni praznik in je dela prost dan, je letos padlona soboto. Lepo vreme je tako h Gradu privabilo zopetmnožice obiskovalcev oziroma romarjev, ki so h gračkiMariji priromali od blizu in daleč, pa vendar je teh, zarazliko od prejšnjih let, bilo nekoliko manj.Največji delež organizacije ob prazniku je bil zagotovozopet v rokah župnije Grad: čiščenje cerkve, urejanjeokolice, okraševanje, pritrkovanje, bogato bogoslužje spetjem in brano besedo … Kot že tradicionalno je v župniji ob osrednjem prazniku potekala tudi tridnevnica,ki se vsako leto zaključi z vrhuncem – z romarsko sveto mašo na sam praznik. Že dan prej pa se zvrstita: svetamaša s procesijo z lučkami (slednjo že nekaj let darujemurskosoboški škof Štumpf) in romarska polnočna svetamaša. Osrednjo slovesnost na sam praznik je letos vodil triindevetdesetletni upokojeni mariborski pomožni škofdr. Jožef Smej. Ta je z gračko Marijo povezan prav na poseben način, saj ji je med drugim, v preteklosti, posvetil tudi pesem. Modrina očes gračke Marije ga je navdala s prav posebnim čutom, tako kot mnoge romarje, ki se letoza letom vračajo pod njen plašč.Poleg kramarskega sejma, ki se je letos zavlekel kar dolgov popoldan, je NK Grad na nogometnem igrišču organiziral nogometno tekmo z NK Križevci. Prav tako pa so nogometaši zvečer po tekmi, ob igrišču v šotoru, pripravili tudiveselico s skupino Plamen. Manjkal ni niti bogat srečelov.V nedeljo, 17. avgusta, pa so, tako kot vsako leto, h grački Mariji priromali tudi bolni in ostareli iz soboške dekanije.Lepo vreme je bilo namenjeno tudi njim, saj so se po svetimaši z veseljem pomudili ob sladkih dobrotah domačih gospodinj. 

Nino Gumilar 


OTVORITEV CESTE NA BAJNO 

Cesta je tista, brez katere si dandanes ne moremo predstavljati civilizacije. Cesta je pot, ki nas kjerkoli že smo ali gremo, vedno pripelje domov. In če je ta pot »asfaltna cesta«,to dandanes ne pomeni nič prestižnega – to je pravzapravsamoumevno, nujno potrebno, kajti ne glede na zgodbice ali pravljice o lepih zaprašenih cestah, novodobni svetstremi po čistosti, naprednosti in urejenosti.
S skupnimi močmi se je uresničila želja, da se je asfaltiralin namenu predal cestni odsek med Gradom in Vidonci ali bolj znana »cesta na Bajno«. Otvoritev in hkrati blagoslovitev ceste je potekala v nedeljo, 16. avgusta 2015, v šotoru ob vidonskem pokopališču.Tam se je najprej ob 10.uri darovala sveta maša, po maši pa sta potekala še blagoslov in slavnostno prevzetje ceste. Slednjo sta opraviladomači župnik, g. Marko Magdič, ki je cesto blagoslovil, včast prerezati slavnostni trak pa je dobila letošnja občinska nagrajenka Doris Kovač, mlada pesnica od Grada. Obdogodku pa seveda ni manjkal niti kulturni program, ki soga s plesi in recitacijo pripravili učenci OŠ Grad.Kot je v nagovoru povedala županja Občine Grad, ga.Cvetka Ficko, je največja zasluga za organizacijo dogodkašla vaškemu odboru Grad in predsedniku g. Alojzu Šinku.Čeprav se zdi, da je takšna stvar zlahka uresničljiva, je potrebno k dobri izvedbi narediti veliko poti. To je v svojem govoru poudaril tudi g. Šinko, ki je bil srečen, da se je ob dogodku zbrala tolikšna množica ljudi, ki so se veselili nove ceste in s tem tudi razvoja, ki ga cesta prinaša.Hkrati se je zahvalil tudi vsem, ki so kakorkoli pripomoglik uresničitvi te investicije.Ob otvoritvi ceste so se zbirala tudi prostovoljna sredstvaza nakup defibrilatorja – to je naprava, ki z električnimsunkom rešuje življenja.Simbolično so se po novi cesti najprej zapeljali člani društva Starodobniki Goričko, po programu pa je na samemprizorišču sledilo tudi veselo druženje s pijačo in jedačo ter z živo glasbo Dua Nostalgija. 


Nino Gumilar 


NA BAJNO NAJ BODE VEDNO VARNA POT 
Izza skritih se oglov,
vodi nova pot domov.
Resda ni široka, pa ne ravna,
pa vendar mnogokdo se že po njej pelja. 

Se s skupnimi močmi je želja uresničila,
še bolj pa nas veseli,
da je Gračare in Vidonščare povezala. 

Preko strmih se strmin, 
v objemu goričkih drevenin.
Kjer nad hribom gleda grad,
k njemu danes vodi nov asfalt. 

So stari starši pravili,
da so tod v Vražji grabi strašili.
Sedaj pa avti vozijo,
si bližnjico utirajo. 

Na Bajno naj bode vedno varna pot:
»Vozniki previdno vozite tod!«
Če pa že koga srečate,
previdno se počakajte. 

Nino Gumilar 



MEDNARODNI TURNIR V VIDONCIH 
Člani ŠD Vidonci smo tudi letos, 23. avgusta 2015, organizirali tradicionalni mednarodni turnir v nogometu.Nogometnega turnirja so se udeležile naslednje ekipe:ekipa Čehov iz Rusije in ekipa Ljuberci iz Rusije, ekipa slovenske vojske, ekipa Humanih zvezdic, ekipa Dengrada,ekipa Soboški nagibači, ekipa GMT-ja ter domača ekipa.Zadnja tri leta so zmeraj zmagovale ekipe iz Rusije. Letospa je ekipa Humanih zvezdic pokazala, da se dober nogomet igra tudi v Sloveniji in osvojila prvo mesto. V finalu jepremagala ekipo Čehov iz Rusije. Tretje mesto je pripadloekipi GMT-ja iz Murske Sobote.Kot zmeraj smo tudi tokrat poskrbeli za dobro hrano in pijačo ter zabavo z glasbo. Vsem sodelujočim ekipamsmo se s priložnostnimi darili zahvalili za sodelovanje in jih že vnaprej povabili na nadaljnje sodelovanje.
Mitja Sapač 


POBRATENJE Z OBČINO SRBOBRAN 
Zadnje avgustovske dni so nam popestrili delegati iz občine Srbobran iz Srbije, ko so za en dan prišli k nam naobisk. Pričakali smo jih v kulturni dvorani, kjer so učenci OŠ Grad pripravili kulturni program, s katerim so prikazalidelček naše kulture. Nato pa je sledil slovesen podpis ovzpostavljanju prijateljskih in družbenih odnosov medObčino Grad in Občino Srbobran. Županja Cvetka Ficko in predsednik Občine Srbobran stapodpisala sporazum pred slovensko in srbsko zastavo in si zaželela dobre skupne projekte na področju poljedelstva, kulture in športa. Popoldne smo pa spoznavali našekraje in domačo kulinariko. Najprej smo jih odpeljali do športnega centra Vidonci, kjer so si ogledali novo nogometno igrišče z umetno travo, se ustavili v »begunskem centru v Vidoncih«, nato pa je pot sledila naprej do Štefana Gjergjeka v Kovačevce, kjer so po predstavitvi njegove dejavnosti predelave sadja poskusili domače sokovein žganje. Turistična kmetija pri Zvoniku pa je pripeljaladomače kosilo, s katerim so se naši prijatelji okrepčali in nato polni vtisov odpotovali proti svojim domovom.




Mihaela Žökš 



IZLET ŠD VIDONCI 
Prvo soboto septembra smo se člani ŠD Vidonci odpravilina enodnevni izlet. Zjutraj smo se zbrali v Turistični kmetiji Pri zvoniku, kjer smo pozajtrkovali ter se okrepčali za dan, ki nas je čakal.Naš prvi postanek je bila Gornja Radgona. Privoščili smo si prvo jutranjo kavo ter nadaljevali pot. Obiskali smoPivovarno Bevog. Predstavili so nam proizvodnjo piva,njegove sestavine ter tudi krajšo zgodovino njihovegapodjetja. Sledila je še degustacija piva. Naše naslednjetočke smo se najbolj veselili »ta mlajši«, saj smo obiskali Sikalu Zoo. V živalskem vrtu smo lahko tudi hranili določene živali, vendar je vzdušje kar hitro pokvaril dež. Zaraditega smo predčasno končali z ogledom živalskega vrta inse odpravili na potepanje po Negovskem gradu. Vodička nam je predstavila grad skozi čas in njegovo notranjost.Izlet smo končali na kmetiji Fleisinger v Spodnjih Ivanjcih,kjer so za nas pripravili okusno večerjo in degustacijo vin. 
Ob zvokih glasbe smo tudi zaplesali.
Čeprav smo obiskali domači okraj, je bil izlet zelo prijeten
in upam, da bomo v prihodnosti izpeljali več podobnih
izletov. 

Teja Sapač 


REGIJSKO GASILSKO TEKMOVANJE 
Letošnje leto počasi zapira svoja vrata. Za nami je delovnoin uspešno leto. Društva v GZ Grad so letos imela veliko dela s pripravami za udeležbo na regijsko tekmovanje. Zato je bilo potrebno vložiti veliko volje, znanja predvsempa truda in prostega časa. Ni bilo leta, da se ne bi udeležili regijskega tekmovanja, ko je le to potekalo. Letossmo se udeležili tako regijskega tekmovanja pionirjevin mladine kakor tudi izbirnega regijskega tekmovanjačlanov in članic. Pionirsko in mladinsko regijsko tekmovanje, ki je potekalov Lipi 6. septembra 2015, sta zastopali ekipi PGD DolnjiSlaveči in PGD Motovilci. To tekmovanje je letos podrlotudi številčni rekord, saj se je tekmovanja udeležilo kar74 enot. To nam da vedeti, da na mladih svet stoji. Našikorenjaki so nas zastopali v kategoriji pionirjev, kjer jesodelovalo 40 ekip. Pokazali so svojo voljo in znanje ter 

26 : : : : : : : : : : Občina Grad 





nas s ponosom predstavljali. Njihova udeležba je več kotpohvalna. Lahko smo ponosni, da nas že tako mladi korenjaki zastopajo na tako velikih tekmovanjih. Malo jihje izdala le sreča, ki je na takih tekmovanjih še kako pomembna. A kljub rezultatom so dokazali svoj pogum instas. V bodoče jim lahko zaželimo še več takih tekmovanjin izzivov, saj so nedvomno naš največji ponos v društvih.Le vikend pozneje, 13. septembra 2015, pa smo šli svojeznanje sejat predstavniki članov in članic. Tekmovanje je ponovno potekalo v Ljutomeru. Ekipe, ki so se uvrstile zobčinskega tekmovanja na regijsko in so bile v popolnipostavi, so tako zastopale GZ Grad. V kategoriji članov,kjer je sodelovalo največ enot, so sodelovali člani PGDDolnji Slaveči in PGD Motovilci. Kot eni in drugi so setekmovanja udeležili v upanju po čim lepšem rezultatu.Zavedajo se namreč, da jim znanja in tekmovalnega duhane manjka. Če prislonimo le še malce sreče, jim blestečrezultat ne more uiti. Tudi tokrat jim je sreča nastavilazanko. Člani PGD Dolnji Slaveči so se tako morali zadovoljiti z 12. mestom, PGD Motovilci pa s 5. mestom, s tem soza las zgrešili udeležbo na državnem tekmovanju.Poleg teh dveh ekip so GZ Grad zastopale na regijskemtekmovanju še članice PGD Motovilci in PGD Vidonci.Oboje so ponosno predale svoje znanje sodniškemuzboru in okolici ter na koncu bile zadovoljne s svojim izkupičkom. A nedvomno se je sreča letos z veseljem igralaz nami. Tudi članice PGD Motovilci so namreč zasedle 5. 

PGD Vidonci – članice  (foto: arhiv PGD Vidonci) 
mesto in tako izgubile sedeže na vlaku za državno tekmovanje, kjer bi nas zagotovo s ponosom predstavljale. Polegvseh omenjenih pa so se za našo prepoznavnost borili šečlani B PGD Motovilci. A kot sem omenila že prej, srečaletos ni bila naš zaveznik.Tudi oni so se morali zadovoljitis 5. mestom in s tem sprejeti dejstvo, da so bile vozovniceza državno tekmovanje razdeljene v druge enote.A kljub vsemu smo lahko ponosni na vse, da so vložili toliko borbenosti in svojega prostega časa in ga še vlagajo,da so rezultati iz sezone v sezono tako blesteči.  Čepravse je sreča letos poigrala z nami, lahko vsem le iskrenočestitamo, da so tako dobro zastopali našo GZ. V bodoče naj jim bo zvesta sopotnica le še sreča, znanja in voljeje prav gotovo dovolj in je ne bo zmanjkalo kar čez noč.Preden pa zaključim svoje misli, naj vsem zaželim le šesrečno in vse dobro v letu 2016. 
Mateja Knap 






Dne 13. septembra 2015 je Društvo za promocijo in razvojturizma Občine Grad organiziralo tradicionalni pohodpo Graščakovi poti. V prelepem vremenu se je približno60 pohodnikov podalo na 13 km dolgo pot, ki je potekala mimo kulturnih in zgodovinskih znamenitosti naše občine. Po pohodu je sledilo druženje v zavetju sence izpredInfo pisarne v Radovcih. 
Daniel Huber 


VLADNI OBISK 
V okviru dvodnevnega obiska Vlade v Pomurju sta Občino Grad obiskala državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bogataj in generalni direktorDirektorata za vode in investicije g. Leon Behin. Pogovor jetekel glede izvedenih del pomurskega vodovoda – kraka Bv občini Grad. Naslednji dan, 16. septembra, pa je ObčinaGrad kod gostiteljica organizirala srečanje pomurskih županov in županj z ministrom za javno upravo g. Borisom 

  Občina Grad  : : : : : : : : : :   27 


Koprivnikarjem in njegovo ekipo. Srečanje je potekalo v prostorih Krajinskega parka Goričko. Župani so izpostaviliprobleme, s katerimi se soočajo. Minister je ob tem izpostavil, da naj bodo razvojna sredstva občin usmerjenatudi v mehke programe in ne samo v infrastrukturo. Poudaril je tudi, da naj bodo pri razvoju občine vodilo uravnoteženo razporejanje sredstev in razvoj mehkih vsebin,projektov, katerih rezultat bo dodana vrednost. S pomočjo tako pridobljenih sredstev bo možno sofinanciratitudi infrastrukturne investicije. Minister je ob zaključku srečanja župane pozval tudi k solidarnosti, mirnem inmodrem ravnanju ter strpnem odnosu do migrantov, ki prihajajo tudi v Pomurje. 
Mihaela Žökš 


NOGOMETNO SREČANJE V VIDONCIH 
Športno društvo Vidonci je po dogovoru s predsednikommalonogometnega združenja Slovenije pripravilo prijateljsko nogometno tekmo med slovensko reprezentancomalega nogometa in NK Mura. Tekma je bila odigrana
17. septembra 2015. 
V Slovenski malonogometni reprezentanci so med drugim igrali Peter Pust, Srečko Kovačec, Marko Karnet, Denis Potrč, Matej Rogač, Kristjan Kulčar. Ekipo vodi starostatrenerjev Branko Kerčmar. Za ekipo nasprotnikov smo sedogovorili z nogometno ekipo Mure, katero so med drugim zastopali Mitja Mörec, Damjan Ošlaj, Denis Žilavec,Alen Mesarič, Darjan Slavic, Mitja Erniša in drugi.Tekma je od začetka bila na visokem kakovostnem nivojupo vseh plateh kvalitetnega nogometa. Videli smo velikolepih potez z obeh strani, na začetku prevlado slovenskereprezentance, nato Murašev. Končni izid 11:10 za slovensko reprezentanco je bil odraz lepega in za gledalce privlačnega nogometa. Na tekmi se je zbralo tudi preko 200gledalcev, kar je za termin med tednom zelo veliko in nato smo zelo ponosni.Zahvaljujemo se obema ekipama za odigrano prijateljsko tekmo v našem športnem centru in tudi g. Andreju Manfreda, predsedniku malonogometnega združenjaSlovenije, ki je pohvalil športni center, igralno površinoin gostoljubnost organizatorjev. Obstaja kar precejšnja verjetnost, da bo tudi drugo leto reprezentanca odigralaprijateljsko tekmo pri nas. 
Mitja Sapač 

DEKD V MLINU IN GEOLOŠKEM MUZEJU 
Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad je letos sodeloval v Dnevih evropske kulturne dediščine, ki je potekalo po celi Sloveniji pod naslovom Praznovanja. Širokatema nas je vzpodbudila, da smo obiskovalcem odprlivrata geološkega muzeja in mlina, da bi tako skozi stareobrti spoznali način in praznovanje življenja v preteklosti.V okviru DEKD smo v soboto, 26. septembra, nudili brezplačne oglede Lednarjeve usnjarne, kjer so obiskovalcilahko spoznali nekdanjo usnjarno in kamnine Goričkega.V popoldanskem času pa smo nudili pohod po Olivinovi poti od Lednarjeve usnjarne do kamnoloma bazaltnega tufa, kjer so obiskovalci spoznali vulkansko kamnino in iskali kristale olivina. Sledila je še delavnica na temousnjarstva in energijskih kamnov, saj so si udeleženci delavnice poleg spoznavanja te stare obrti izdelali še nakitiz usnja in kamnov.V nedeljo, 27. septembra, pa smo odprli vrata Pütarovegamlina ter tako vsem obiskovalcem ponudili brezplačenogled mlina, spoznavanje mlinarskega življenja, vrste žitin poti od zrnja do kruha. Obiskovalcem smo ponudili tudidomače pogače, ki nastanejo iz različnih vrst žit in so jih vpreteklosti žene z vso ljubeznijo pekle v domačih krušnihpečeh. Takrat je to zares bil praznik, ko je zadišalo po do-mačem kruhu. Ker smo predvsem domačinom s sodelovanjem na DEKDvzpodbudili zanimanje za tovrstne dogodke in delavnice,bomo tudi v letu 2016 sodelovali na teh dnevih, saj botema še toliko bolj zanimiva. Z veseljem bomo obiskovalcem predstavili našo naravno in kulturno dediščino. 



Danijela Krpič 


PONOVNA OTVORITEV VULKANIJE 
Dve leti je minilo, odkar smo v naši občini z Doživljajskimparkom Vulkanija pridobili veliko turistično zanimivost inenkratno doživetje za mlade in stare. Vulkanija je projekt,ki je s svojo interaktivno zasnovo na temo vulkanov ediniv Sloveniji ter zato še toliko bolj zanimiv za obiskovalce,ki želijo spoznati naše naravne danosti, predvsem pa doživeti gorički vulkan, ki je tu bruhal pred tremi milijonilet. Žal je Vulkanijo lani decembra doletela huda nesreča,zato smo bili toliko bolj veseli njene obnove in ponovnegaodprtja. Po obnovi in izgradnji 3. faze smo tako 2. oktobra2015 naš Doživljajski park Vulkanija ponovno odprli.Otvoritve Vulkanije so se udeležili županja in občinski delavci, bivši župan in idejni oče Vulkanije, svetniki občine insvetniki zavoda, izvajalci del in strokovnjaki, ki so sodelovalipri projektu, poslovni partnerji zavoda ZUKD Grad ter drugi vabljeni gostje in obiskovalci. Na otvoritvi nas je s svojoprisotnostjo počastila tudi v.d. direktorica Direktorata zakulturno dediščino ga. Jana Mlakar. S svojim obiskom pa sonas razveselili tudi prijatelji iz Poljske, s katerimi je ObčinaGrad že nekaj let pobratena.Ponovno otvoritev Vulkanije so popestrili glasbeniki Glasbene šole Beltinci, ki so naš gorički vulkan zagotovo ponovnoprebudili. Na odru so predvsem besede zahvale in dobrihželja izrekli županja Občine Grad, ga. Cvetka Ficko, idejni očeVulkanije g. Daniel Kalamar in v.d. direktorica Direktorataza kulturno dediščino, ga. Jana Mlakar. Besede upanja nalepo prihodnost Vulkanije z veliko obiskovalci in rastočimturizmom v občini je izrekla tudi direktorica Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Grad, Danijela Krpič, ki je programtudi povezovala. Sledila je slavnostna otvoritev, ki so jo vsiprisotni ob smejočem krtku Oliju že nestrpno pričakovali.Trak pred vrati Vulkanije so prerezali direktorica zavoda Dani-jela Krpič, županja Cvetka Ficko in v.d. direktorica direktorata Jana Mlakar. Nato so vse obiskovalce delavci zavoda povabiliv notranjost Vulkanije, kjer so se začeli vodeni ogledi.Ob dnevih ponovne otvoritve Vulkanije je zavod ZUKD Grad,ki upravlja z Vulkanijo, vsem obiskovalcem cel vikend nudilpolovično ceno vstopnice za Vulkanijo in geološki muzej,brezplačne vožnje s turističnim vlakom do kamnoloma terpestro paleto rokodelskih in domačih izdelkov na stojnicah,ki so bile vse tri otvoritvene dneva prisotne na trgu predVulkanijo. 


Doživljajski park Vulkanija je po obnovi in razširitvi še bogatejši in zanimivejši. Obiskovalcem skozi interaktivnevsebine nudi vpogled v vulkane, njihovo delovanje in posledice, predvsem pa jim nudi doživetje goričkega vulkana.Obiskovalci lahko igrajo vulkanske igre, spoznajo vulkane,si ogledajo film o supervulkanih, se sprehodijo po lavinicevi, srečajo krtka Olija v njegovem podzemlju, si ogledajo3D stereoskopski film o nastanku vesolja in življenja naZemlji, otipajo prave geode, se z dvigalom spustijo v podzemlje goričkega vulkana in skozi žarišče vulkana s tekočolavo pridejo do Olijevega vagona, s katerim jim pomagaskozi 3D film priti nazaj na površje. Doživljajski park Vulkanija je razširjen s še eno dvorano, dodatnim filmom, hologrami in izboljšanim doživetim delom v središču vulkana.Obiskovalce navdušijo 3D filmi, igre in Oli, ki jih presenetiv podzemlju vulkana. Doživetje je enkratno in primernoza vse vrste obiskovalcev, zato ste vabljeni vsi, da si našoVulkanijo tudi ogledate in doživite gorički vulkan.
Danijela Krpič 




OBISK DELEGACIJE IZ POLJSKE 
Na ponovno otvoritev Vulkanije smo povabili tudinaše prijatelje iz Poljske, ki so se povabila zelo razveselili in se le tega dogodka udeležili ter ga tako s svojo prisotnostjo obogatili. Naslednji dan pa smo jih potem peljali na ogled novo zgrajenega stolpaVinarium v Lendavi. Skupaj smo odkrivali turističnetočke in v pogovoru iskali možnosti, kako okrepitisodelovanje v izmenjavi turistov med občinama.Ta njihov obisk pri nas pa ni bil edini v tem letu,ampak so nas obiskali tudi v mesecu avgustu, koso bili na obisku v Občini Beltinci v okviru Mednarodnega folklornega festivala. V ta uradni obisk,kjer smo obnovili obojestransko sodelovanje, smovključili ogled Lednarjeve usnjarne, šli na ogled nogometnega igrišča v Vidoncih, skupaj smo si tudiogledali begunski center v Vidoncih ter imeli kosilona Turistični kmetiji pri Zvoniku v Kovačevcih. Nato pa jih je pot od nas vodila naprej v Beltince.
Mihaela Žökš 


IZLET PGD RADOVCI 
V soboto, 10. oktobra 2015, smo se vaščani in člani društva zbrali pred gasilskim domom, ker je PGD Radovci organiziralo izlet na Koroško. Naš cilj je bilogled rudnika cinka in svinca Mežica in družabnosrečanje z gasilci in našimi prijatelji iz Sladke Gore.Zjutraj ob šesti uri smo se z avtobusom odpeljali vsmeri Maribora, naprej po dolini Drave do Dravograda z vmesnimi postanki za okrepčilo. Pot smo nadaljevali doMežice, kjer smo bili že nekaj minut pred deveto uro. Na parkirišču pred rudnikom smo se srečali s prijatelji iz Sladke Gore,ki so se pripeljali z avtobusom takoj za nami.Vsi skupaj smo senapotili v prostore rudnika, kjer so nas sprejeli prijazni vodiči innas opremili z obvezno opremo za vstop v rudnik. Namestili sonas po vagončkih, v katerega so lahko vstopili le štirje odrasli, sajza več v enem vagonu ni prostora. Z vagončki smo se zapeljali vrudnik v podzemlje Pece, šeststo metrov pod površjem smo seustavili na revirju Moring, v podzemni dvorani, kjer smo izstopiliin se podali peš po rudniku. Prijazen vodič nam je razlagal, kakoso nekoč garali rudarji in ročno klesali svinčevo in cinkovo rudo.V teh rovih je bilo prelito ogromno znoja, saj so prekopali prekotisoč kilometrov rovov in pri tem nakopali devetnajst milijonovton rude. Vse to so delali do leta 1994, ko so rudnik zaprli inprenehali rudariti, sedaj pa je ta namenjen le turističnim ogledom. Ogled rudnika je trajal približno dve uri in prehodili smopribližno 1,5 km rudniških rovov. Nato smo se ponovno namestiliv vagončke in se z vlakom odpeljali na površje, kjer smo odložiliobvezno opremo in skupaj z našimi prijatelji iz Sladke Gore odšlido avtobusov, kjer smo najprej nazdravili z zalogami iz prtljažnika in seveda poskušali ugotoviti, katera kapljica je letos boljša,gorička ali sladkogorska.Zatem smo se odpeljali na zabavni del izleta, saj so nam prijatelji pripravili pogostitev oziroma piknik na izredno lepemprostoru ob reki Dravi. Naši gostitelji, Sladkogorčani, so nasprijetno presenetili z dobrotami z žara, odličnim pecivom inpečenimi kostanji. Seveda ob vsem tem ni zmanjkalo dobrevolje, smeha in še marsičesa, kar spada k dobremu pikniku.Manjkala ni niti frajtonarica, ob kateri smo tudi zapeli. Ker pa ob prijetni družbi čas hitro mine, smo se morali posloviti odnaših gostiteljev in se odpeljali  proti  domu. Tako smo preživeli lep izlet in prijetno druženje z našimi starimi znanci, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Pozno v noč  smo se vrnili domov, vsi zadovoljni in z lepimi občutki in spomini terželjo, da tudi v prihodnje pozabimo na vsakdanje obveznosti in si vzamemo čas zase in za prijatelje. 
Jože Sever 




GASILSKA VAJA GZ GRAD 

V sklopu aktivnosti v mesecu požarne varnosti jebila na požarnem območju GZ Grad po predhodnem načrtu vaje izvedena gasilska kombinirana, terenska enodnevna praktična vaja operativnih gasilskih enotv lokalni skupnosti Občine Grad z delovnim imenom »KOVAČEVCI 2015«. Vaja je potekala na požarnem ob-močju PGD Kovačevci 11. oktobra 2015 v jutranjih urah.Na vaji so sodelovala vsa gasilska društva GZ Gradz vsemi razpoložljivimi gasilskimi vozili, operativnimi člani in opremo, vključno s pomočjo in sodelovanjem ReCo M. Sobota. Namen gasilske praktične vaje je bil preverjanje gasilske taktike gasilskih enot pripostopkih reševanja in gašenja ter pravilnem rokovanju in uporabi gasilske reševalne in zaščitne opreme,gasilskih vozil in črpalk ter pravilna uporaba zvez pri komuniciranju na intervenciji. Vaja je potekala v zelo slabem deževnem vremenu, kar pa ni oviralo gasilcev,da ne bi opravili svojih nalog, ki so jih morali opraviti.Scenarij vaje – požar v stanovanjsko gospodarskemobjektu, ki se naglo širi, ogroža življenja stanovalcevin živali ter obstaja nevarnost širjenja na sosednjezgradbe. 

Alarmiranje gasilskih enot je potekalo preko ReCo M.Sobota po pozivnikih in mobilnih telefonih. Odziv enotje bil hiter, izvozi enot in prihodi na požarišče so biliprimerni glede na oddaljenost, prav tako pa je samakomunikacija enot preko radijskih zvez potekala skorajbrez napak. Naloge na sami vaji so bile opravljene dobro z nekaj pomanjkljivostmi, kar je tudi normalno in se bo pač po sami vaji moralo tudi odpraviti. Samo vajoje vodil domači poveljnik PGD Kovačevci, nadzor pa staizvajala poveljnik in predsednik GZ Grad s prisotnostjožupanje Občine Grad.Po samem koncu vaje je bila opravljena kratka analizavaje, širša pa na seji GZ Grad. Po končani vaji so vsiudeleženci bili postreženi s toplo malico, ki jo je za GZ pripravilo domače PGD Kovačevci.
Milan Špilak, poveljnik GZ Grad 

JESENSKA KMEČKA TRŽNICA 

Društvo za razvoj in promocijo turizma Občine Grad »Skouriš« je 7. novembra organiziralo tradicionalno kmečko tržnico. Na tržnici je sodelovalo kar nekaj domačih razstavljavcevs svojimi izdelki. Ob pečenem kostanju in dobri kapljici se jeprireditve udeležilo kar nekaj obiskovalcev od blizu in daleč.
Daniel Huber 


NESEBIČNA POMOČ 
Pomagati sočloveku je gesta, ki bi jo morali vsi poznati.Takega mnenja so bili tudi člani Društva za razvoj in promocijoturizma občine Grad Skouriš, ki so v začetku novembra priskočili na pomoč pri pripravi drv za prihajajočo zimo gospeSlavki iz Kruplivnika. Zbrali so se v dopoldanskem času in sez veliko mero zadovoljstva in pridnih rok »spravili« na kupdrv, ki ga je bilo potrebno razrezati in spraviti pod streho. Obdobri volji pridnih prostovoljcev in obilni pogostitvi gospeSlavke so delo v poznih popoldanskih urah tudi dokončali.Poznaš občutek sreče v srcu, ko se zaveš, da si pomagalčloveku v stiski? Ja, to so občutili vsi, ki so bili tisti dan del te nesebične pomoči. Želimo, da to ne ostane osamljeniprimer in da nam še kdo sledi. 
Daniel Huber 





SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV 
V nedeljo, 15. novembra, je v gasilskem domu pri Gradu potekalo že tradicionalno srečanje starejših občank inobčanov občine Grad. Srečanja se je udeležilo okrog 150 občanov, starejših od 70 let, pred tem se jih je večina udeležila svete maše v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu, kijo je daroval domači župnik, g. Marko Magdič.Za pester kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Grad z mentoricama ga. Elizabeto Sarjaš in ga. Marijo Štesl, ki je povezovala program z besedami »Gotovo se strinjate,da je lahko človek srečen le takrat, ko neha skrbeti zanepomembne stvari. Ker ste velik del svojega življenjaposvečali delu, bi zdaj morali živeti sadove in se naučiti,kako preživeti čas, ki je še pred vami. Medtem, ko se drugiženejo za častihlepnostjo in materialnimi dobrinami, se vi sprostite in pustite, da se vas dotakne sreča.«  Otroci so zapeli pesem o prijateljstvu, jesenskem listju,recitirali pesem o sreči, zaigrali prilike »Kak je inda fajnbilau« in skupaj ugotavljali, da se prave vrednote nisoprav nič spremenile. Še vedno je najbolje, če si resnicoljuben in pošten, če kar najbolje izkoristiš tisto, kar imaš, čete osrečujejo drobna zadovoljstva in če ohraniš pogum,kadar gre kaj narobe. Da z drugimi ravnamo tako, kotželimo, da oni ravnajo z nami, naj nikoli ne prelomimodogovora, da je laganje sramotno, zato moramo vednogovoriti le resnico. Skupaj smo dokazali, da se znamo tudimedgeneracijsko povezovati in sodelovati. 

Za vse navzoče je spregovorila tudi županja Cvetka Ficko,ki je izrazila veselje nad visokim številom zbranih občankin občanov, zaželela jim prijetno druženje z besedami,»da jo to srečanje priložnost, ko se skupaj poveselimo, si drug drugemu povemo o lepih in manj lepih trenutkih, kinas doletijo vsak dan, vendar ko imamo drug drugega, jevse lažje. Prijateljstvo nas bogati in daje upanje za naprej.Vi to najbolj znate, kako je v življenju.« Ob kosilu so skupaj z županjo nazdravili za zdravo inmirno nadaljnjo pot življenja. V znak zahvale je županja vsakemu podarila majhno pozornost. Nasmejani obrazi so bili dokaz, da vsem tovrstna srečanja veliko pomenijo. 
Mihaela Žökš 


Po enoletni pavzi je 20. novembra 2015 ponovno na odreprišla predstava MIM show, tokrat vol. 4. Gledalce priGradu sta z veliko dozo smeha navduševala glavna akterja MIM show-a, Macho (Matej Mertük) in Mejke (BoštjanSinic) v sodelovanju s prijatelji.Tematika tokratnega MIM show-a vol. 4 je bila porokamed Stanko (Mejke) in Mirkojem (Macho), ki pa seveda ni potekala brez zapletov. Nastopila je tudi Melita Maček,ki je v vlogi »fararce« gledalcem natrenirala smejalnemišice. Show so zapolnili tudi s skečema Šanec in Primladi Gizi, ki sta z akcijo in besedami upravičila slovesMIM show-a. Celotno »akcijsko komedijo« pa je s svojimiunikatnimi in zabavnimi vložki popestrila Iva Gomboc v vlogi vsem že znane Frančiške von Kozelin. Da pa show ni bil samo v besedah in dejanjih, so s svojim petjemposkrbeli člani MePZ Cantate iz Murske Sobote.Do zadnjega kotička napolnjena kulturna dvorana priGradu je tako pokala po šivih od smeha in navdušenja. 
Jasna Habot 


JUBILEJNO SREČANJE GASILSKIH VETERANOV 
V nedeljo, 29. novembra 2015, so se na vabilo GZ Grad v gasilskem domu PGD Grad spet srečali gasilski veterani GZ Grad na svojem rednem letnem srečanju in pogostitvi, ki pa je bilo letos tudi nekaj posebnega, saj je bilo že jubilejno, 10. srečanje gasilskih vetaranov GZ Grad!Želja in pobuda za takšna srečanja je bila uresničena leta2006, ko sem vsem gasilskim veteranom poslal vabila inse jih je kar 27 odzvalo na prvo srečanje, ki je bilo nekajnovega v tistem času za naše gasilce. Takoj smo vedeli,da se bodo takšna srečanja nadaljevala in so se do letos udeležili že 10. srečanja. 






Na GZ smo se vsa ta leta trudili, da bi našim gasilskimpredhodnikom lahko pokazali naše spoštovanje za njihovo delo, ki so ga opravljali pod skoraj nemogočimi pogojiza čas njihovega dela v gasilskih organizacijah. Postavljaliso gasilske domove, nabavljali osnovno opremo in bilivedno optimisti za boljši jutri ter za pomoč vsem, ki sojo potrebovali od njih. Za zagon društev niso imeli praktično nič, pa so vseeno postavili vseh 7 gasilskih društev v GZ Grad na noge ter zagotovili najnujnejše za svojedelovanje, pri tem pa žrtvovali ogromno svojega časa in prostovoljnega dela. 

Vsakoletna srečanja so se spreminjala, saj so prihajalinovi člani, žal pa jih je v zadnjih 10-ih letih tudo mnogo preminulo. Vsakoletno srečanje so izkoristili za pristnodruženje, obujanje spominov na preteklo delo, se zabavali, popili na zdravje in se imeli lepo. Na GZ Grad smose vedno trudili, da so bili vsi lepo sprejeti, postreženi in da so prejeli tudi kašno spominsko darilo s srečanja. Žal so bili tudi časi, ko jim pač spominskih daril nismo moglipodariti, smo jih pa vedno lepo sprejeli in pogostili. Tako je bilo tudi letos, ko so prejeli za spomin na srečanje slikoz zadnjega srečanja in stekleničko domače marmeladena spomin na srečanje.Vse prisotne na 10. srečanju je na začetku pozdravil predsednik GZ Stanko Recek,  se jim zahvalil za vse dosedanjedelo ter na kratko predstavil trenutno delo in aktivnosti GZ. Vse zbrane sta tudi letos prisrčno pozdravila županjaObčine Grad, ga. Cvetka Ficko, ter poveljnik GZ Grad MilanŠpilak. Žal se letošnjega srečanja ni udeležil predstavnikGZ Slovenije, ki je imel isti dan druge nujne obveznosti. Letošnjega srečanja se je udeležilo 39 gasilskih veteranov, karje tudi največ v vseh desetih letih. V spomin na srečanjeso se vsi udeleženci slikali pred gasilskim domom, nakarje sledila pogostitev, ki jo je pripravila gostilna Rajsar. Vsiudeleženci srečanja so se strinjali z željo, da se spet srečajona naslednjem srečanju gasilskih veteranov GZ Grad.Kaj pomaga človeku vse bogastvo sveta, če nima prijatelja v stiski, in to so lahko gasilci, tudi gasilski veterani,samo prisluhniti jim moramo!
Milan Špilak, poveljnik GZ Grad 


POSTAVITEV NOVOLETNE JELKE 
Leto se neizbežno bliža koncu. Še preden pa obrnemozadnji list letošnjega leta, moramo skozi adventni in božični čas. Leto bomo zaključili s prijetnim silvestrovanjemkot vedno. V mesecu decembru se tako poslužujemo leprijetnih trenutkov in dogodkov. Nas je eden takih čakal že v zadnjih dneh novembra, ko je koledarsko leto naznanilo prvo adventno nedeljo.
29. novembra 2015 smo se tako zbrali in ponovno postavili znanilko praznikov - božično novoletno jelko. Jelkosmo oblekli tudi v sij lučk ter čakali, da jo okrasijo še belesnežinke, da bi bil trenutek še bolj čaroben. Tega žal nismo dočakali. A smo kljub temu naše druženje narediliprijetno ter se posladkali z domačim pecivom in okusili domače ocvirke, zadišalo pa je tudi po cimetovi skorjiin dobrem kuhanem vinu. V dobri družbi in dobrotah 




MIKLAVŽEVANJE V KRUPLIVNIKU 
Tudi vaščani in vaščanke Kruplivnika smo se odločili, dabomo v letošnjem letu razveselili otroke, zato smo prvič organizirali Miklavževanje za naše najmlajše. Miklavž nas jeobiskal v petek, 4. decembra. V veselo pričakovanje so naspopeljale članice gledališke skupine Pikepoke, ki so nam zaigrale igro Medved išče pestunjo. Zatem nas je presenetilMiklavž s polno vrečo daril. Nasmeh na licih naših otrok jepokazal več, kot bi lahko povedali z besedami.
Tadeja Rajbar 


MIKLAVŽEVANJE V MOTOVILCIH 
Božič, otroci, ni datum. Je stanje duha.Družina. Prijatelji. Sneg ali vsaj vonj po snegu. Lučke.Cimet. Klinčki. Kuhano vino. Topel čaj. Na kaj vas vse tospominja? Na december. Pohitite. In poskrbite za pravostanje duha, saj nas je prvi dobrotnik v decembru že obiskal. Obiskal nas je Miklavž z angeli in parklji.V soboto, 5. decembra, so motovilski otroci najprej poči-stili svoje čevlje, jih urno obuli in hitro odhiteli pred gasilsko-vaški dom, kjer jih je obiskal Miklavž. Zapeli so mu pesmice in razkrili ali so bili letos pridni. Od Miklavža pa so prejeli darila, s katerimi se bodo lahko posladkali. Parkelj letos ni odpeljal nobenega otroka, vsi so bili pridni.Tako smo zakorakali v decembrski čas. Naj bo poln radosti in veselja, v pravem stanju duha. 

Eva Kolbl 

ZGODBA O REŠENIH PSIČKIH 

Psička se je potepala v naši okolici že od začetka leta.Hrano si je iskala pri vseh sosedih, večkrat je pojedla tudihrano, ki je bila nastavljena mačkam. 17. avgusta 2015 je soseda Monika povedala, da je slišala lajati mlade psičke,zato sem šla pogledat, kaj se dogaja v gozdu in takratse je začelo. Najprej nisem bila prepričana, kaj je, potem pa sem rove poslikala s telefonom. Na fotografiji semvidela, da je notri pasji mladič. Ker sama kaj dosti nisem mogla narediti, saj je cel breg v rovih, sem poklicala možana pomoč. Kar nekaj časa sva lovila prvega mladiča inugotovila, da je notri še en. Ko sva mislila, da je to zadnji,je mimo naju bežal še en črni kuža. Prva dva sva odnesla domov in se vrnila po tretjega, črnega. A ujela svabelega, torej se je črni še nekje skrival. Ker je deževaloin se mračilo, sva morala prenehati z iskanjem. Šla sem na Veterinario v Mursko Soboto po kletko oziroma pastza zadnjega mladiča. Naslednje jutro sem šla že ob 6.uri v gozd, ker me je skrbelo, da je mladič sam. A ko sem prišla do rovov, je bila v njem mama psička. Nastavilasem kletko s hrano, ampak brez uspeha. Čez dan semšla gledat, kaj se dogaja, a je mladič z mamo v rovu bilnedostopen. Zato sem ju pustila sama. Naslednje jutro pa sem zagledala dva mladiča, ki sta se igrala. Enega semtakoj ujela, drugi mi je ušel. Ker sem ljubitelj živali, nisemmogla pustiti enega samega zunaj. Hodila sem vsakouro v gozd opazovat in nastavljat hrano v kletko, da bitako ujela še zadnjega mladiča. Minilo je že par dni, kosem slišala močan glas mladiča in mislila, da je v kletki,a je bila prazna. Bežala sem v smeri glasu in za mamopsičko, ko sem zagledala mladiča, ujetega med trnje.Takomi je uspelo ujeti še zadnjega mladiča. Roke sem imela polne modric od trnja in ugrizov mladiča, vendar sembila zelo zadovoljna, da so vsi mladiči na varnem. Vsesmo okopali in nahranili, v zavetišču Mala hiša pa so jih veterinarsko oskrbeli. Odločili smo se, da bomo enegaobdržali, ostalim štirim pa sem iskala nove domove inuspelo mi je najti res skrbne lastnike.Potrebno je bilo poskrbeti še za mamo psičko, saj bi sečez pol leta spet vse ponovilo. Že prej smo jo vabili k mladičem, vendar nikakor ni šla blizu, ko je bil kdo v bližini.Povezali smo se z Društvom za zaščito živali, ki so nam pomagali tudi s hrano za psičko, potem pa še z Malohišo in Policijo ter skušali izpeljati akcijo, da bi psički dalipomirjevalo in jo tako lažje ujeli. Vendar vse zaman. Nastavili smo spet past, da bi se ujela, vendar smo vednoznova notri našli mačke. Nato sta soseda Monika in Jože naredila iz palet veliko kletko, v katero sta jo po nekaj dneh čakanja končno ujela. Psička ja sedaj steriliziranain na varnem. Ta zgodba se je tako srečno končala. Želela bi pa opozoritivse lastnike psov, da pravočasno poskrbijo za sterilizacijo/kastracijo svojih živali, da se ne bi takšne zgodbe šedogajale. 




Sandra Časar Gumilar 



DOGAJANJE V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO 


TRAVNIKI OHRANJENI TUDI V OBČINI GRAD 
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko smo novembra zaključili z glavno dejavnostjo projekta Gorički travniki,košnjo in obnovo zaraščenih travnikov na Goričkem. Vokviru projekta, ki je podprt z donacijo Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014, smo skupno pokosili inodstranili biomaso z več kot 60 ha travnikov na območjuosmih goričkih občin.V občini Grad smo na območju Motovilec, Gradu, Vidonecin Radovec med junijem in oktobrom pokosili travnike na36 parcelah v skupni površini 11,8 ha. Košnjo travnikov vVidoncih so si med vladnim obiskom v Pomurju ogledalitudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag.Dejan Židan, državna sekretarka na Ministrstvu za okoljein prostor ga. Lidija Stebernak in županja Občine Grad ga.Cvetka Ficko. 
Biomaso iz večine travnikov smo odstranili strojno, le naobmočju Vidonec zaradi terena in slabše dostopnostistrojno spravilo ni bilo mogoče. Zato smo zaposleni v JZKP Goričko izvedli tri delovne akcije in ročno odstranili odkošeno travo, robidovje in zlato rozgo. S tem smo izboljšalipogoje za košnjo v prihodnjem letu in življenjske razmereza ptice, metulje ter druge travniške živali. Pozitivni učinkikošnje na številnih travnikih so bili vidni že kmalu po košnji. Prve travnike v Motovilcih smo pokosili že v začetkujunija, saj na njih raste rastlina zdravilna strašnica. Cvetovizdravilne strašnice so izjemno pomembni za strašničinega in temnega mravljiščarja, dve redki vrsti metuljev, kina strašnico v drugi polovici junija in v začetku julija odlagata jajčeca. Po naši košnji je strašnica ponovno odgnalain v juliju zacvetela. Na motovilskih travnikih smo tako vjuliju in avgustu prešteli na stotine metuljev omenjenihvrst, ki se v Sloveniji najpogosteje pojavljata prav na Go-ričkem. Hkrati smo s košnjo preprečili cvetenje zlati rozgi,tujerodni invazivni rastlinski vrsti, ki se po semenenju zelouspešno širi na sosednje opuščene travnike in njive.S temi ukrepi smo izboljšali življenjske pogoje tudi zaptice, ki so učinkoviti pomagači pri boju s škodljivci nanaših vrtovih, kot tudi za koristne živali, ki nam oprašujejo kulturne rastline. Več na spletni strani http://travniki. park-goricko.info. 
Mojca Podletnik, koordinatorica projekta Gorički travniki 






3. IGRE TRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO-RAAB-ŐRSÉG 
Konec avgusta so v Naravnem parku Raab potekale 3. igreTrideželnega parka Goričko-Raab-Őrség. V vasi Gritsch, ki leži v občini St. Martin an der Raab, je tekmovalo 9 ekip iz Krajinskega parka Goričko, Naravnega parka Raab inNarodnega parka Őrség. Barve Krajinskega parka Goričkoso zastopali Zgrebaši iz Pečarovec, Zgrablenci iz Budinecin Upkači (zaposleni v JZ KPG). V etnološko obarvanihspretnostnih igrah so se najbolje odrezali tekmovalciiz Madžarske. Posebnost prireditve je kulturni program,ki je čezmejno obarvan. Na odru so zapeli in zaplesalinastopajoči iz Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség.
Nataša Moršič 
proge pa so v Dolnjem Seniku zavili proti Monoštru inprečkali madžarsko-slovensko mejo v Čepincih. Pot sonadaljevali skozi Šalovce do Izletniške kmetije Falaut vAdrijancih. Po postanku so vožnjo nadaljevali v smerigradu Grad, kjer je bil cilj maratona.Vsi kolesarji so po številnih vzponih in spustih, prijetnemdruženju in spoznavanju naravne in kulturne raznolikostitreh dežel, prispeli varno nazaj v cilj, kjer so jih pričakale domače dobrote in spominsko darilo. Ob zaključku smo z žrebom prijavnic med njih razdelili številne nagrade,ki so jih prispevali sponzorji prireditve. Maraton smo zaključili v pravem športnem duhu na grajskem dvorišču inže kovali načrte, kako organizirati maraton v naslednjemletu oz. Tour de RŐG 2016. 
Marina Horvat 


Trideželne igre v Avstriji (foto: Stanka Dešnik) 


10. TRIDEŽELNI KOLESARSKI MARATON - TOUR DE RŐG 2015 
Skozi tri dežele, Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko, je v nedeljo, 6. septembra 2015, v organizaciji KP Goričko potekalže 10. Trideželni kolesarski maraton Goričko-Raab-Őrségoz. Tour de RŐG 2015. Maraton treh dežel je športno-rekreativni družabni dogodek, ki ohranja in navezuje nove stike med nami in našimi sosedi in je eden izmed številnih kolesarskih maratonov, vključenih v akcijo Slovenija kolesari. Dve različni progi, 90 km in 55 km, je zaradi slabega vremena prevozilo manjše število kolesarjev kot prejšnjaleta. Vožnja je potekala po slikoviti pokrajini s številnimi panoramskimi razgledi po Goričkem, avstrijskem Gradi-ščanskem in Slovenskem Porabju. Polni energije in dobrevolje so kolesarji začeli vrteti pedale od gradu Grad protiKuzmi, kjer so pri Merčniku prečkali mejo Slovenije z Avstrijo in pot nadaljevali po avstrijskem Gradiščanskemdo kraja St. Martin an der Raab. Po postanku so hiteli naprej proti avstrijsko-madžarski meji v Porabje. V DolnjemSeniku so udeleženci krajše kolesarske proge pot ubrali do Gornjega Senika, kjer so se po krajšem postanku naSlovenski vzorčni kmetiji usmerili naprej proti Martinju in prečkali madžarsko-slovensko mejo. Udeleženci daljše 
Kolesarji v Porabju (foto: Stanka Dešnik) 
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE NA GRADU GRAD 
Letošnji Dnevi Evropske kulturne dediščine so potekalimed 25. septembrom in 3. oktobrom pod naslovom Praznovanja. Na gradu Grad smo DEKD obeležili z dnevom odprtih vrat v nedeljo, 27. septembra. Obiskovalci so sitako lahko brez plačila vstopnine ogledali stalne razstavein etnološko dediščino v muzejskih delavnicah. UčenciOsnovne šole Grad so nam na prisrčen način pod mentorstvom ge. Marije Štesl na grajskem dvorišču večkrat predstavili prizore iz bogate zakladnice življenjskih, koledarskih in delovnih šeg: Obisk novorojenčka,Vrnitev dolgov do janošovoga (janezovega) in Pobiranje krompirja.Na treh stojnicah so rokodelci in ponudniki Goričkegaponujali sadna žganja, zelišča in tekstilne izdelke.V želji, da bi kulturni spomenik tudi v prihodnje približaličim širši javnosti, se bomo tovrstnim dnevom na temoDediščina okoli nas priključili tudi v letu 2016.




Štefanija Fujs 


10. JESENSKI BAZAR NA GRADU GRAD 
V soboto, 17. oktobra 2015, se je na gradu Grad zgodil že 
10. Jesenski bazar, kjer so ponudniki domačih produktov in domače ter umetnostne obrti bogato obložili kar 30stojnic. Obiskovalce prireditve sta že na samem vhodu v grajsko poslopje nagovorila grajska dama in šarmantni gospod, jim ponudila sok iz goričkih jabolk ter jih povabila na raznoliko dogajanje jesenske prireditve medgrajskimi zidovi. Dopoldanski program je na gornji deldvorišča privabil mnoge družine, ki so si lahko ogledale predstavo za otroke z naslovom Izgubljeni zajček gledališke skupine Pike Poke. S pesmijo in plesom so nastopili učenci Osnovne šole Grad, Kuzma in Sveti Jurij. Številniotroci so ustvarjali v delavnicah in si dali s poslikavo okrasiti obraz. Z Velikimi nemarnimi škornji so lahko raziskaligrajski park in bližnji gozd.V nadaljevanju sta na osrednji slovesnosti prireditvepo pozdravnem nagovoru direktorica JZ KPG ga. Stanka Dešnik in županja Občine Grad ga. Cvetka Ficko v znakzahvale podelili nagrade letošnjih akcij Naj travnik in Najsadovnjak v Krajinskem parku Goričko. Ob 10. obletnicidelovanja zavoda sta tudi posameznikom, ki se še posebej trudijo ohranjati naravo, podelili naslov »Skrbniknarave«. Nagrajencem so se pridružili tudi nekateri sodelujoči iz akcij v prejšnjih letih. Po podelitvi smo nato medobiskovalce razdelili največji medenjak na Goričkem, kije nastal v Ratkovcih pri družini Celec.V sodelovanju z društvi Goričkega smo oblikovali bogatkulturno-umetniški program. Na grajskem odru se je vpopoldanskem programu uvodoma zavrtela Folklornaskupina KUD Goričko iz Gornjih Petrovec, sledili sta ji folklorni skupini Podkolonca TD Cankova in KUD Budinci. S pesmijo so nam srca ogreli Zgrablenci na kvadrat KUDBudinci,Vokalna skupina FS KTD Moščanci, Ljudske pevkeTD Vrtnica Beznovci in Nonet Lyndwa.Pred grajskim poslopjem je potekala demonstracija priprave visoke grede, v naravoslovni sobi je bila na ogledrazstava jabolk visokodebelnih sadovnjakov ter v palacijurazstava študijskih skic krajinske arhitektke in docentke na Univerzi v Mariboru dr.Tanje Simonič Korošak. Obiskovalci pa so se lahko v središče vasi Grad do Doživljajskegaparka Vulkanija zapeljali s turističnim vlakom.Jesenska sejemska prireditev je bila živahna in izziv namorganizatorjem, ki smo svoj 10. jubilej, poslanstvo zavarovanega območja narave in bogastvo jeseni lahko praznovali s številnimi zadovoljnimi obiskovalci. Tovrstneprireditve kažejo, da zanimanje po lokalnih in naravi prijaznih proizvodih ter spoštovanje do dediščine, kulturein rokodelskih veščin raste. 
Štefanija Fujs 



ANDREJEVO NA GRADU GRAD 
28. novembra smo god sv. Andreja praznovali tudi na gradu Grad. Sv. mašo sta v polni viteški dvorani darovala domači župnik g. Marko Magdič in kaplan g. Gregor Šemrl.Po končanem obredu in blagoslovu adventnih venčkovje zbrane nagovorila županja Občine Grad ga. CvetkaFicko. Na manjšem Andrejevem sejmu, ki je potekal nagrajskem dvorišču, je k nakupu nagovarjala ponudbamedu, medenjakov in lecta, adventnih venčkov, prazničnih kvačkanih okraskov, tekstilnih izdelkov in izdelkov iz slame. Sodelavci Karitas Župnije Grad so pripravili pogostitev in tako poskrbeli za prijetno druženje ob začetku adventnega časa. 
Štefanija Fujs 







OBISK GRADU GRAD V LETU 2015 
Več kot 800 let stari zidovi pričajo o zanimivi zgodovini in skrivajo še zanimivejše zgodbe. Največji grad na Slovenskem je v iztekajočem se letu k obisku nagovoril cca.
17.000 obiskovalcev. Središče za obiskovalce gradu Grad in Krajinskega parka Goričko ponuja ob obisku vodenja skozi grajske prostore za različne ciljne skupine. Za najmlajše je še vednonajbolj priljubljeno doživljajsko vodenje z iskanjem zlatekrone zmaja Kača, kateri menda še vedno spi v eni izmedgrajskih votlin. Odrasli pa so se pogosto navduševali nadstavbnim razvojem in razgibano arhitekturo gradu, njihov pogled pa se je nemalokrat ustavil tudi na umetniških delih številnih razstav. V grajski trgovini skrbimo za ponudbo in prodajo lokalnih produktov ter izdelkov kolektivne blagovne znamke »Krajinski park Goričko«, ponudbo promocijskega materiala o naravnih in kulturnih znamenitostih, prireditvah,kolesarskih in pohodniških poteh ter o gostinskih in nastanitvenih možnostih. V letu 2015 je grad obiskalo nekoliko manj obiskovalcev, kotleto prej. Največ je bilo domačih obiskovalcev, tujci pa sok nam prihajali večinoma iz sosednje Avstrije, Madžarskein Hrvaške. Manj je tudi obiskov organiziranih skupin inčedalje več radovednih individualnih popotnikov, ki radispoznavajo in odkrivajo tudi naš del domače dežele. Ocenjujemo, da so bile tudi letošnje prireditve in dogodki nagradu s strani obiskovalcev in prebivalcev Goričkega dobroobiskani, saj je bilo  le-teh v primerjavi z letom 2014 več.Oktobra 2015 smo ponovno uvedli prodajo skupne vstopnice za ogled gradu Grad in Doživljajskega parka Vulkanija, zato si lahko že naslednje leto obetamo večji obisk.Pred nami je priprava nove turistične sezone ter noviizzivi, ko bodo tako posamezniki kot tudi organiziraneskupine lahko spoznali in podoživeli grajsko preteklostna kratkih filmih, skozi nove zgodbe, razstave in dogodke.Grad je sedaj v zimskih mesecih, od 1. decembra 2015do 29. februarja 2016, za posamezne obiskovalce zaprt.Z veseljem pa tudi v tem času sprejemamo predhodnonajavljene skupine z najmanj 10 obiskovalci.
Marina Horvat 

Grajsko poslopje bogatijo številni dogodki, Nonet Lyndwa je zapel na Jesenskem bazarju (foto: S. Dešnik) 


Da je čebelarstvo v naših krajih prisotno že veliko let, priča
o tem že 81 let delujoče Čebelarsko društvo Grad, včasihimenovano tudi Čebelarska družina Grad. Člani društva poskušajo peljati tradicijo »obrti čebelarstva«, povezano ssodobnimi tehnikami, hkrati pa svojo dejavnost prenašajona mlade rodove. Njihovo delo je bilo že večkrat nagrajenoin pohvaljeno, predvsem pa so ponosni na svoj prapor, ki so ga slavnostno razvili leta 2009.
Začetki ustanovitve Čebelarskega društva Grad segajov leto 1934. Ob ideji domačinov, ki so se v tistem časuukvarjali s čebelami, so se le ti povezali v združenje, dabi si med sabo pomagali, dajali nasvete ter drug drugemu bili v oporo. Prvi predsednik društva je tako postalKočar Alojz, zato ima društvo še danes sedež na njegovi domačiji pri Gradu št. 33.Že v tistem času so se zelo aktivno v društvo vključevalitakratni prosvetni delavci – predvsem učitelji. Starejši sezagotovo spomnite učitelja Beloglavca, ki je pri Gradu žetakrat imel čebele in je marsikoga s čebelarjenjem že takrat prepričal in navdušil. Posebej je treba izpostaviti tudidolgoletno učiteljico Anico Kuzmič, ki je na tedanji gračkišoli dolgo časa poučevala čebelarski krožek in je svoje teoretično znanje s praktičnim poukom prenašala na učence.Z leti se je število in predsedstvo v društvu ves čas spreminjalo. Med predsedniki društva velja omeniti KuzmičEmila, Recek Edmunda in Klement Pavla. Najdlje se je aktivno, poleg prvega predsednika Kočar Alojza, v društvovključeval domačin Sukič Alojz. Ta je dolgo obdobje kotpredsednik uspešno vodil člane društva, se zavzemal zamedsebojno povezovanje in se je kot vzgleden čebelarudeleževal vseh izobraževanj in seminarjev. Prvi v društvuje opravil tudi poklicno kvalifikacijo s področja čebelarstva. 

Leta 2006 je vodenje društva prevzel Kočar Ludvik, ki je žezgodaj šel za očetovimi stopinjami. Aktivno se je vključiltudi v prenašanje znanja na mladi rod, saj na OŠ Grad še danes opravlja delo mentorja pri čebelarskemkrožku. Pravi, da kot učitelj z veseljem prenaša znanje na mlade, vendar so učenci najrajšitakrat, ko lahko sami pristopijo k čebelnjakuin vidijo teorijo v praksi. K sreči je šola blizuSukičevih čebelnjakov, zato tudi Alojz večkratnadene zaščitno obleko in učencem prakticirasvoje delo. Vsako leto, tretji petek v mesecunovembru, pa je za učence slovenskih šol pravposeben dan. Takrat dobijo učenci v šoli tako imenovani »tradicionalni slovenski zajtrk«.Brez dobrega medu seveda ne gre. Čebelarskodruštvo Grad ga z veseljem ob tej priložnosti tudi donira. 









V delovanju Čebelarskega društva Grad pa ne smemo mimo leta2009, ko je Čebelarsko društvo praznovalo prav poseben dogodek.Dan po veliki maši – 16. avgusta je v šotoru pred Gostilno Bežan-Žökš potekala svečana prireditev s kulturnim programom: 75 letČebelarskega društva Grad in slavnostno razvitje novega prapora.Ob tem dogodku se je zbrala lepa množica obiskovalcev, društvo paje s strani Čebelarske zveze Slovenije prejelo Odlikovanje z redomAntona Janše II. stopnje.Danes šteje ČD Grad 14 aktivnih članov. Vsi čebelarji, razen zadnjih dveh, so iz skupne nekdanje občine Grad–Kuzma: predsednik KočarLudvik, tajnik Godar Franc, blagajnik Gjergjek Štefan, Cör Jože, SukičAlojz, Rogan Franc, Ferko Janez, Bernjak Stanko, Husar Viktor, Kozel Janko, Kočar Drago, Recek Anton in Kosednar Karel ter Rožman Janko.Vsem članom ČD Grad želimo, da bi še naprej ohranjali in izpolnjevali svoje poslanstvo in bi s svojim delom znali navdušiti tudi mladerodove. Predvsem pa naj pri vseh ostane zavedanje, kako pomembneso čebele za naš življenjski cikel. Vsem aktivnim čebelarjem v društvu, pa tudi tistim, ki se s čebelarstvom ukvarjajo zgolj ljubiteljsko,kličemo velik čebelarski pozdrav: »Naj medi!« 
Nino Gumilar 



SCHAMABANDIJEVE SLEDI V MOTOVILCIH 
Pričujoča zgodba je ena izmed tistih, za katere ponavadi mislimo,da se dogajajo zgolj v filmih. Toda glavni akterji tokratne zgodbeso resnični ljudje z imeni in priimki. Zato jo je še toliko bolje delitiz ljudmi širše okolice.Čeprav marsikdaj pomislimo, da se dobro plačuje le v pravljicah,kažejo dogodki zadnjih let v Motovilcih drugačno resnico.Zgodba, ki jo predstavljamo, se je začela leta 2012 kot zasebnodružinsko prijateljstvo med parapsihološkim zdravilcem Nemcem Deonom Schamabandijem iz Španije, ki je med terapijo v Avstrijispoznal Renato Fujs, katera mu je med zdravljenem nudila velikopomoč. V znamenje hvaležnosti za njeno dobroto je skupaj z ženo Mileno želel spoznati njeno družino – moža Bojana, hčerko Karino,sina Reneja ter taščo Manciko, in tako se je začelo iskreno prijateljstvo, ki je kmalu preraslo družinske okvire.Že ob prvem obisku se je namreč gospod Schamabandi (ki je s svojimi prispevki pomagal že marsikateremu društvu po svetu) zaljubil vvas Motovilci in se spraševal, kako bi lahko podprl mladino v vasi in povezal generacije med seboj. Zlasti so ga navduševale aktivnostimladih v vasi, kjer sta dejavno sodelovala Karina in Rene, saj je v tehdejanjih videl pozitivno preživljanje prostega časa mladih. Tako jeob sodelovanju družine Fujs in predsednika DŠTK Lukaj MotovilciAndreja Čerpnjaka nastal projekt nabave opreme za novoustanovljeno društvo malega nogometa, za katerega je sponzorska sredstva namenil gospod Schamabandi skupaj s svojima prijateljemagospodom Dropulićem in gospodom Hegenlohom iz Nemčije. Ob tem je tudi vseskozi potekalo dobro sodelovanje z gospo županjo.Ob obisku g. Schamabandija in g. Dropulića (g. Hegenloh se zaradi zdravstvenih razlogov srečanja ni mogel udeležiti) avgusta 2013 so jima vaščani Motovilcev pripravili topel sprejem, kar je potrdilo medgeneracijsko sodelovanje v vasi in oba omenjena gospoda šebolj vnelo za podporo. Tako sta preživela lep dan v družbi vaščanov 

  Občina Grad  : : : : : : : : : : 39 


in se med njimi dobro počutila, kar sta izrazila tudi z besedami: »Tako lepega sprejema nisva doživela še nikjer,čeprav sva pomagala že mnogim društvom.«Odločila sta se, da bosta pomagala pri nabavi slačilnic,kar je bilo nujno potrebno za nadaljnje delovanje nogometnega kluba v okviru društva Lukaj. Tako so bile urejene slačilnice letos maja ob slovesnem odprtju, kateremu je prisostvoval tudi g. Schamabandi, tudi predanesvojemu namenu. 


tkanje prijateljstva, razumevanje, solidarnost in medgeneracijska povezanost. Na ta način bo uporaba slačilnic –kontejnerjev namenjena vsem, ki jih bodo potrebovali,za generacije, ki so se in se še bodo rodile.Nekaj najlepšega in ganljivega je, da se najdejo takšniljudje, ki so pripravljeni pomagati nekje in nekomu daleč stran, nekje v Sloveniji, v majhni vasici Motovilci ...In k sreči je to resnična zgodba, čeprav vse izgleda kot v filmu. Res obstajajo taki ljudje. Hvala jim!Pravijo, da lahko vsako drobno dejanje spremeni svet. Četo drži ali ne, se lahko prepričate v Motovilcih, kjer gospodSchamabandi s svojo karizmo dokazuje, da ne premikale meja med državami ampak tudi meje v glavah ljudi. 
Marjanca Ferko Omahen 



VESELI DOGODKI 
Božič je predvsem družinski praznik. Ob dolgih zimskih večerih se družina zbere ob domačem ognjišču, ob božični jelki, ki jo krasijo bleščice in angelčki, pod njo pa se skrivajo darila za naše najdražje. Praznovanje pa je v temčasu toliko lepše, če ga praznujemo prvič z novim družinskim članom. Z otrokom, ki je razveselil mlade starše,babice in dedke ter drugo sorodstvo, ki se skupaj s staršiveselijo novega življenja. Za starše je rojstvo otroka najlepše darilo. Zato vzemite to malo bitje v svoje naročjein ga obdajte z vso ljubeznijo, ki jo premorete. Tako bootrokov in vaš božič vsak dan. V naši občini se je v letu 2015 do sedaj rodilo okrog 20otrok. V občinskem glasilu objavljamo imena otrok, čigarstarši na vlogi za enkratno denarno pomoč ob rojstvuotroka dovolijo objavo imena otroka. Tako je na občinov tem letu prispelo 19 vlog.Rodilo se je 9 deklic in 10 fantkov. Rodili so se Julija, Fabian,Tim, Zarja, Katja,Tim, Žan, Loren, Brina, Alen, Iva, KataGizella, Jure, Lija, Maj, Anže in Brina. Vsem otrokom želimo lep in miren Božič, kup otroškega veselja ter velikoljubezni v krogu svoje družine.Povabili pa smo tudi vse pare, ki so se letos poročili invsaj eden prihaja iz naše občine, da se predstavijo v našem glasilu. Pare, ki so se vabilu odzvali, vam predstavljamo in jim na njihovi skupni poti želimo veliko ljubezni,spoštovanja in medsebojnega razumevanja.
Danijela Krpič 
Zgodba se – tako kot se je začela – pri prijateljstvu tudi nadaljuje, kajti osnovni namen nogometnega društvani bitka za čim boljšimi rezultati in nizanjem zmag zavsako ceno, ampak utrjevanje vrednot, ki so trajnejšeod kratkotrajne zmagovalne sle: medsebojno druženje, 




KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI GRAD V LETU 2016  
DATUM IN KRAJ  NAZIV PRIREDITVE  ORGANIZATOR  INFORMACIJE  
17. januar Grad, župnijska cerkev  EKUMENSKO MOLITVENO SREČANJE  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
5. februar Grad, kulturna dvorana  PREDSTAVITEV PREŠERNOVIH PESMI  OŠ Grad  OŠ Grad, 02/551 88 10, 031 796 339 marija.stesl@gmail.com, www.osgrad.si  
6. februar Kruplivnik, gasilski dom  MAŠKARADA  PGD Kruplivnik  Silvester Dervarič, 041 330 720  
13. februar Grad, Vulkanija  VULKANIJA ODPIRA SVOJA VRATA  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
14. februar Grad, Vulkanija  OTVORITVENI DNEVI VULKANIJE  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
27. februar Grad, osnovna šola  OBČINSKO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU  OŠ Grad  OŠ Grad, 02/551 88 10, 031 308 532 viktor.navotnik@gmail.com, www.osgrad.si  
1. marec Grad, grajski prostori  ODPRTJE RAZSTAVE SLIK LUDVIKA VREČIČA  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 041 659 436 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
26. marec Grad, Vulkanija  VELIKONOČNA DELAVNICA V VULKANIJI  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
28. marec Grad, župnijska cerkev  SREČANJE ZAKONCEV JUBILANTOV  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
21. april Grad, grajski prostori  KVIZ O NARAVI IN ČLOVEKU  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 65 natasa.morsic@goricko.info, www.park-goricko.org  
22. april Grad, grajski prostori  ODPRTJE RAZSTAVE »Natura 2000 vrste na Goričkem«  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 041 659 436 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
23. april Grad, Goričko in Porabje  TRIDEŽELNI POHOD  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 041 659 436 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
23. april Grad, grajski prostori   PREDMATURITETNI RECITAL ANJE KUČAN  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 041 659 436 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
24. april Motovilci, gasilski dom  POHOD PO MOTOVILCIH  Peški DRS Motovilci  Gabriela Frumen, 041 346 664 frumen.gabi@gmail.com  
30. april Motovilci, gasilski dom  3. TEKMOVANJE V KUHANJU MOTOVILSKEGA BOGRAČA  DŠKT Lukaj Motovilci  Andrej Čerpnjak, 070 742 663 cerpnjak.andrej@gmail.com  
30. april Vidonci, športni center  MEMORIALNI TURNIR IN KRESOVANJE  ŠD Vidonci  Ervin Kuzmič, 041 815 893 e.kuzmic@gmail.com, www.sdvidonci.si  
1. maj Grad, Marofska kapela  ZAČETEK ŠMARNIC  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
1. maj Kruplivnik, gasilski dom  POHOD PO KRUPLIVNIKU  DŽD Kruplivnik  Zlata Farič, 031 683 931  
6. maj Grad, osnovna šola  TERENSKA KRVODAJALSKA AKCIJA  KO RK Grad  Darinka Bauer, 031 865 528  
8. maj Kovačevci, gasilski dom  POHOD PO KOVAČEVCIH  ŠD Kovačevci  Robert Šlemer, 031 570 810 slemer.robi@siol.net  
15. maj Dol. Slaveči, gasilski dom  BINKOŠTNI POHOD PO DOLNJIH SLAVEČIH  ŠRD Dol. Slaveči  Slavica Potočnik, 041 729 469 slavicapotocnik11@gmail.com  
15. maj Grad, župnijska cerkev  PRVO SV. OBHAJILO  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
24. maj Grad, grajski prostori  3. RAJSKI FESTIVAL, DAN PARKOV NA GORIČKEM  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 64 stanka.desnik@goricko.info, www.park-goricko.org  
25. maj Grad, grajski prostori  SREČANJE ŠOL, KINO POD ZVEZDAMI  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 64 stanka.desnik@goricko.info, www.park-goricko.org  
26. maj Grad, grajski prostori  VODENJE TRAVNIKI  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 64 stanka.desnik@goricko.info, www.park-goricko.org  
28. maj Vidonci, gasilski dom  OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE  PGD Vidonci in GZ GRAD  Danijel Bernjak, 041 562 876 pgd.vidonci@gmail.com  
4. junij Grad, Vulkanija  POHOD PO OLIJEVI VULKANSKI POTI  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
10. junij Grad, grajski prostori  OTVORITEV RAZSTAVE DEL JOŽETA KOLOŠE  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 041 659 436 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
10. junij Grad, grajski prostori  8. FOTONATEČAJ GORIČKO 2016, OTVORITEV RAZSTAVE  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 68 kristjan.malacic@goricko.info, www.park-goricko.org  
12. junij Motovilci, kapela  PROŠČENJE NA ČAST SRCU JEZUSOVEMU  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
19. junij Vidonci, Vukova kapela  PROŠČENJE SV. ANTONA  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
24. junij Grad, kulturna dvorana  25 LET OSAMOSVOJITVE  OŠ Grad  OŠ Grad, 02/551 88 10, 031 796 339 marija.stesl@gmail.com, www.osgrad.si  
26. junij Grad, župnijska cerkev  SV. BIRMA  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
30. junij Vidonci, športni center  3. POHOD PO VIDONCIH  ŠD Vidonci  Ervin Kuzmič, 041 815 893 e.kuzmic@gmail.com, www.sdvidonci.si  


KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI GRAD V LETU 2016  
DATUM IN KRAJ  NAZIV PRIREDITVE  ORGANIZATOR  INFORMACIJE  
2. julij Motovilci, gasilski dom  GASILSKO NOČNO TEKMOVANJE  PGD Motovilci  Daniel Makari, 041 330 976 natasa.makari@gmail.com  
3. julij Vidonci, Faričeva kapela  PROŠČENJE NA ČAST SRCU JEZUSOVEMU  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
9. julij Radovci, športni center  NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL RADOVEC  PGD Radovci  Milenko Lanjšček, 031 330 235 milenko.lanjscek@gmail.com  
10. julijVadarci, Žilavcova kapela  PROŠČENJE  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
31. julij Kruplivnik, gasilski dom  RAZSTAVA ROČNIH DEL IN OBRTI  DŽD Kruplivnik  Zlata Farič, 031 683 931  
6. avgust Radovci, športno igrišče  30 LET ŠD RADOVCI  ŠD Radovci  Bojan Car, 041 363 836  
7. avgust  SLAVNOSTNA SEJA OB 16. OBČINSKEM PRAZNIKU  Občina Grad  Občina Grad, 02/551 88 90 info@obcina-grad.si, www.obcina-grad.si  
12. avgust Grad, župnijska cerkev  ZAČETEK TRIDNEVNICE  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
13. avgust Vidonci, športni center  20. OBLETNICA ŠD VIDONCI  ŠD Vidonci  Ervin Kuzmič, 041 815 893 e.kuzmic@gmail.com, www.sdvidonci.si  
14. avgust Grad, nogometno igrišče  PLESNA VESELICA  NK Grad  Emil Šeruga, 041 680 139  
15. avgust Grad, župnijska cerkev  VEL'KA MEŠA – PROŠČENJE  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
15. avgust Grad, Pörga  KRAMARSKI SEJEM  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 13 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
20. avgust Motovilci, športno igrišče  OBČINSKE VAŠKE IGRE  DŠKT Lukaj Motovilci  Andrej Čerpnjak, 070 742 663 cerpnjak.andrej@gmail.com  
21. avgust Grad, župnijska cerkev  ROMARSKO SREČANJE ZA BOLNE IN OSTARELE  Župnija Grad  Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 zupnija.grad@gmail.com, http://grad.zupnija.info/  
21. avgust Dol. Slaveči, igrišče  OBČINSKI NOGOMETNI TURNIR  ŠRD Dol. Slaveči  Slavica Potočnik, 041 729 469 slavicapotocnik11@gmail.com  
27. avgust Grad, Vulkanija  Z OLIJEM NAZAJ V ŠOLO  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
28. avgust Grad, Vulkanija  Z OLIJEM NAZAJ V ŠOLO  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
3. september Grad, grajski prostori  11. TRIDEŽELNI KOLESARSKI MARATON,5. TRIDEŽELNI BREVET  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 051 611 254 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
11. september Radovci, gasilski dom  POHOD PO GRAŠČAKOVI POTI  DRiPTOG »Skouriš«  Daniel Huber, 031 833 490 huber.daniel77@gmail.com, www.skouris.si  
24. september Grad, Vulkanija  DEKD V VULKANIJI  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
25. september Grad, grajski prostori  DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE NA GRADU  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 041 659 436 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
29. september Grad, grajski prostori  ODPRTJE RAZSTAVE ŽIVLJENJSKE POTI  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 041 659 436 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
1.oktober Grad, Vulkanija  VULKASTIČNO PRAZNOVANJE Z OLIJEM  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
2. oktober Grad, Vulkanija  VULKASTIČNO PRAZNOVANJE Z OLIJEM  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
8. oktober Grad, grajski prostori  11. JESENSKI BAZAR  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 041 659 436 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
22. oktober Grad, pred gradom  NOČ GRAČKOGA ZMAJA  OBČINA GRAD  Občina Grad, 02/551 88 90 info@obcina-grad.si, www.obcina-grad.si  
13. november Grad, gasilski dom  SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV  OBČINA GRAD  Občina Grad, 02/551 88 90 info@obcina-grad.si, www.obcina-grad.si  
25. november Grad, kulturna dvorana  MACHO IN MEJKE SHOW vol. 5  KD MIM  Boštjan Sinic, 041 976 517, bostjan.sinic@volja.net  
25. november Grad, osnovna šola  ŠOLSKI BAZAR S KRAJŠIM KULTURNIM PROGRAMOM  OŠ Grad  OŠ Grad, 02/551 88 10, 041 383 396 ursika001@gmail.com, www.osgrad.si  
26. november Grad, grajski prostori  ANDREJEV SEJEM  JZ KP Goričko  JZ KPG, 02/551 88 60, 041 659 436 vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org  
27. november Grad, kulturna dvorana  MACHO IN MEJKE SHOW vol. 5  KD MIM  Boštjan Sinic, 041 976 517, bostjan.sinic@volja.net  
2. december Grad, kulturna dvorana  MIKLAVŽEV BAZAR  VRTEC PRI OŠ GRAD  Vrtec pri OŠ Grad, 02/551 88 18, 031 281 774 klaudija.klement@gmail.com  
10. december Grad, telovadnica OŠ  MIKLAVŽEV TURNIR V NOGOMETU TEKMOVANJE U-12  OŠ Grad  OŠ Grad, 02/551 88 10, 031 308 532 viktor.navotnik@gmail.com, www.osgrad.si  
11. december Grad, kulturna dvorana  PRIHOD SV. MIKLAVŽA  OBČINA GRAD  Občina Grad, 02/551 88 90 info@obcina-grad.si, www.obcina-grad.si  
17. december Grad, Vulkanija  OLIJEV BOŽIČNI SEJEM  ZUKD Grad  ZUKD Grad, 02/553 10 00, 553 10 13 info@vulkanija.si, www.vulkanija.si  
24. december Motovilci, kapela  PEŠ K POLNOČNICI  PEŠKI DRS Motovilci  Gabriela Frumen, 041 346 664 frumen.gabi@gmail.com