Umetna gnojila — drža^ni monopol. (Piše državni poslanee Hladnik.) Veliko pomanjkanje gnojil bode vzrok, eka ne bQdo zamogli kmetovalci toliko živil prulelati, kakor bi bilo potreba. Živine bo po končani vojni Tsaj ena tretjina manj, torej tudi živinskega gnoja. Nekoliko se da nadomestiti živinski gnoj z umetnim gnojem. T. poštev pridejo: dušiCnata gnojila, kalijeva gnojiia in loslatna gnojila. Dušičnaia gnojila -¦,. dooiu pn plinamah, v tovarnah, kjer se z elektriko obdeluje apnenec in v fiilskem solitru. Kalijeva gnojila se dobijo v precejšnji množini v pepelu, največ pa t "kajnitu in v kalijevi soli, ki se dobiva navadno v obliižj* solnih rudnikov. Fosfatna gnojila dobivajo iz ocipadkDv pri izizdelovanju jekla (Tomaževa žlindra), iz kosti in iz nekaterih rudnin. Take rudnine, iz katerih sd iedelovali takoimenovane rudninsice superloslate, sj dobivali iz Tunisa v Afriki ali pa iz južniD pokrajin Seveme Amerike (iz Floride). Cez morje pa ni ve^ mogoče dobivati takih rudnin, zato tudi ni vei dobiti rudninskega superfosfata. Tudi Tomaževe žlindre ni veliko na razpolago, dasi so pri nekaterih tOTarnah za železo kar cele gce odpadkov. Toda železnlce n& morejo tePT gnojil prevažati, ker priraanitaje voasov in premoga. Po vojski bodo ]>o umetnih gnojilih gotovo zelo po\rpraševali. Bati se je, da bi zahtevali zaeebniki orevisoke cene, k;ix bi stroško kmoto^'aTija zelo pomnožilo. Vlada namerava upeljati monopol za rudninska fosfatna gnojila, in sicer tako, da kamenja, i"i katerega se iahko izdaluje foslatna gnojila, ne sme nihče drugi izrabljati, kakor državna oblf^st, ki bo naj>ravila po raznih krajih potrebne tovarne. Državnemu zboru je predložila vlada aakonski nafirt. po katerem bo državna oblast smola poA-sod, kjer se bodo zasleclila fosfatna gnolila/, narejati pofrebne naprave za izdelovan,;e fosfatnih gnljil. Zemljišbega posestnika, ki bi bil vsled takih naprav o§kodovan, bodo primerno plaSali. jAko se bo slntilo, da se izrabljanje ztmljišCa več kot pet let nadal'uje, zahteva posestnik lahko, da, se dotična zemljigSa oeni in plaSa. Lastniki zemljišfi, kateri so že pred 1. jsn. 1918 pridobivali fosfatna gnojila, bodo morali državi prepustiti svo.ie naprave. Pržava iim plafia Skodo 9 tem, da dobiček, kakoršnega so imeli pred 1. jan. L 19141 kapitalizira. Pri tem rafiunu se bode 8%no obrostovarue vpoštevalo. Odškodnino bo dolofievala deželna vlaxJr-., Kdor bi v priliodnje izrabljal losfatna giioiila, getudi na svojem zemliišSu, zapade ka»;ni do zneska 20.000 K, To so določila zakonske^a nafirfa, ki J« Wl ž« sprejet od poljedelskesa odseka.