NO. 13
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 27, 1970
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
V Lagosu lanikavajo poročila o stiskah v dolu zasedene Biafre
Nigerijska vlada izjavlja, da poročila o ropanjih, posilstvu in plenjenju nigerijskih čet v Biafri niso resnična. — Tuji in domači kapital se pripravljata na ohnovo.
LAGOS, Nig. — Vlada odločno zanikava vesli tujih časnikarjev, ki so obiskali Biafro, o divjanju nigerijskega vojaštva. To naj bi plenilo, kradlo, ropalo in posiljevalo ženske. Varne naj bi ne bile niti uslužbenke Mednarodnega Rdečega križa. Pomoč v hrani in zdravilih je še vedno počasna in v nekaterih predelov še vedno ni dosegla, četudi je od konca vojne več kot dva tedna. Vlada priznava možnost, da posamezni vojaki lahko vrše nasilja, da pa ni govora o tem, da bi to vršile organizirane vojaške enote. V glavnem dolži za “napačne” vesti a-meriške in britanske časnikarje.
Nešteto otrok nima najnujnejše hrane in nobenih zdravil, čeprav pomoč v hrani, zdravilih in Vsem drugem prihaja od različnih strani. Na črno prodajajo vojaki vse, kar le kdo hoče. Armada je enostavno, zasegla letala in tovorne avtombile, ki so bili poslani v Nigerijo za prevoz nujne pomoči žrtvam vojne v Biafri. To so dejstva, ki jih v Lagosu ne morejo tajiti, čeprav jih skušajo na vse mogoče načine opravičiti.
Posel zopet v polnem zagonu
Petrolejske družbe in druga podjetja, ki so delovala v Nigeriji pred vojno, hite z načrti za obnovo in povečanje produkcije. Tako je petrolejskim družbam še uspelo dvigniti produkcijo o-Ija nad povprečje pred začetkom vojne. Sodijo, da bodo še pred koncem letošnjega leta načrpali do milijona sodov surovega olja na dan in s tem dohiteli in prehiteli Alžirijo. Pred Nigerijo bo tako v pogledu črpanja °lja samo Libija. Predvidoma haj bi produkcijo olja v Nigeriji povečali do leta 1973 v taki rneri, da bi to prinašalo Nigeriji 1.3 bilijona dolarjev letnega dohodka.
V načrtu in delno že tudi V delu so napori za obnovo vseh ostalih gospodarskih panog, posebno tudi živinoreje in kmetijstva. Sovjetska zveza ponuja menda gradnjo velikih železarn m jeklarn, ki naj bi stale preko 150 milijonov dolarjev. V Port Harcourtu so obnovili čistilnico Petroleja in nameravajo graditi še večjo novo.
-----o------
Poizvedovalni količek
Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 hi rada zvedela za naslov prof. Lojzeta Slaka iz Toleda, Ohio, 2aradi dostave naročenih knjig.
Vremenski
Oblačno z naletavanjem sne-§a- Najvišja temperatura okoli
Novi grobovi
Dorothy G. Bukovec
Včeraj je umrla v Mt. Sinai bolnišnici 72 let stara Doroth}' Gertrude Bukovec s 1095 E. 72 St., žena Petra, mati Roberta Bonhill, Irene Randall, Dorothy Johnson, stara mati in pramati, sestra Hazel Dunstan in Bruce Amidon. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v četrtek ob enajstih dopoldne na Elmwood pokopališče v Lorai-nu, O. Na mrtvaškem odru bo nocoj ob sedmih.
John Kordish
V Cleveland Glinici je umrl 78 let stari John Kordish s 506 Spring Rd., preje s 1153 E. 60 St., vdovec po pok. Frances, oče Sophie Orosz in Johna (Cincinnati, O.), stari oče in praoče, rojen v Ložu v Sloveniji, zaposlen do upokojitve kot čuvaj pri mestu Clevelandu. Pokojni je bil član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v četrtek ob 9.3<), v cerkev sv. Vida ob 10., nat) na Kalvarijo.
Dva časopisa m radio Moskva napadla Kitajsko
MOSKVA, ZSSR. — Tednik za mednarodno politiko “Za ru-bežom”, uradno glasilo mladih komunistov “ K o m s omolskaja Pravda” in radio Moskva so koncem tedna prijemali rdečo Kitajsko zaradi razgovorov z ZDA, ki so bili obnovljeni pretekli teden v Varšavi, zaradi ščuvanja Kitajcev v “vojno histerijo” proti Sovjetski zvezi in zaradi kitajskih trditev, da Sovjetska zveza pripravlja napad na Kitajsko.
Radio Moskva trdi, da kitajsko ljudstvo ne verjame več u-radni propagandi, da je Sovjetska zveza glavni sovražnik Kitajske, ko je vendar tej toliko oomagala, dokler ni prišlo do sednjih sporov. Moskva skuša orepričati Kitajce, da je njihov glavni sovražnik Amerika.
Med tem ni nobenega glasu o poteku sovjetsko-kitajskih razgovorov, ki so bili sredi meseca obnovljeni v Peipingu. Obojestranski napadi in prepiri v časopisju in radiu kažejo, da razgovor? ne dosegajo cilja — pomiritve med obema komunističnima velevlastema.
Dubček v Turčiji povod za izgrede
Aleksander Dubček je priletel v nedeljo na letališče Istanbula, kjer se je skril pred časnikarji, ki so navalili nanj.
ISTANBUL, Tur. — Ko je priletel v nedeljo Aleksander Dubček, nekdanji vodnik ČSR in po-četnik “praške pomladi”, v rednem potniškem letalu sem, je navalila nanj skupina časnikarjev. Dubček, ki ga je prišlo pozdravit in sprejet na letališče zastopstvo poslaništva ČSR, se je skril v umivalnico in ni hotel iz nje, dokler ni policija razgnala časnikarjev. Pri tem je prišlo do pretepov in izgredov.
Z Dubčekom je prišla tudi žena. Oba sta včeraj odpotovala dalje v Ankaro, glavno mesto Turčije, kjer je poslaništvo ČSR. Dubček je bil imenovan na splošno iznenadenje za poslanika v Turčiji. Nekateri so tedaj trdili, da ga je hotel s tem imenovanjem dr. G. Husak rešiti pred konservativci, ki so zahtevali, da se Dubčka postavi pred sodišče.
Tudi černik pojde
Od vseh ožjih Dubčkovih sodelavcev sta ostala na svojem mestu le še predsednik republike gen. L. Svoboda in O. Černik, predsednik vlade. Vesti iz Prage trdijo, da bo Černik izgubil svoje mesto na seji Centralnega komiteta Komunistične partije ČSR, ki je sklicana za jutri. Černik se je po zasedbi ČSR pridružil “stvarni” .politiki Hu-saka in postal njegov glavni sodelavec. To ga po vsem sodeč ne bo rešilo, stalinisti zahtevajo njegovo glavo. Na njegovo mesto bo menda prišel Indra ali pa L. Strougal.
Izraelska letala zopet nad Sueškim prekopom
TEL AVIV, Izr. — Izraelska letala so včeraj dalj kot eno uro obstreljevala in bombardirala e-giptske vojaške postojanke, zlasti protiletalske baterije onstran osrednjega dela Sueškega prekopa. Vsa letala so se vrnila po opravljeni nalogi, pravi uradno poročilo.
Rasno trenje v oboroženih silah dobiva nove oblike
WASHINGTON, D.C. — Na predlog generala Westmorelan-da je vojna uprava preiskovala stanje rasnih stikov v oboroženih silah. Ugotovila je neprijetne premike. Število spopadov med belimi in črnimi ni bistveno narastlo, več jih je pa bilo zunaj domovine kot doma. Spopadi so bili živahnejši, kar je treba pripisati večji rasni samozavesti.
Dogaja se zmeraj pogostejše, da črni vojaki nastopajo v skupinah, kar ima za posledico, da take skupine naletijo na skupen odpor belih. V Vietnamu je lani prišlo tudi do tega, da je skupina črnih vojakov začasno okupirala vojaško ječo. Velikokrat se zgodi, da tisti črni vojaki, ki so kaznovani za prestopke, pripisujejo sodbo rasnemu zapostavljanju. Pripeti se, da beli vojak prizna pravilen razlog za kazen, črni ga pa pripiše svoji rasni pripadnosti.
Črnske organizacije nimajo vpliva na nezadovoljne vojake, tudi vpliva “Črnih panterjev” ni preiskava mogla ugotoviti. Res pa je, da povečana rasna samozavest rodi marsikatero trenje, ki ga v prejšnjih dobah niso poznali.
Rasna trenja hitro pojemajo v vojaških strokovnih šolah, kadetnicah in vojaških akademijah. Sedaj jih večiinoma že ni nikjer več.
Pesimisti gledajo bolj črno.
Se bojijo, da bi že prihodnje leto utegnili nastati v armadi resni rasni nemiri. Večina nevtral-čev tega ije verjame.
—... o-------
Naser kaznoval 14 vojakov s smrtjo, ker niso izpolnili svoje dolžnosti
BEIRUT, Lib. — Po sem do-šlih vesteh je - postavil Naser pred vojaško sodišče 4 armadne častnike in 10 vojakov, ker niso preprečili izraelskim komandosom osvojitev in odnos sovjet-1 podpore skega radarja 27. decembra lani z Ras Gharib, 100 milj južno od Sueškega prekopa ob Sueškem zalivu.
Vsi so bili obsojeni na smrt zaradi “neizpolnitve svoje dolžnosti” in ustreljeni.
MIX0N SVARILO IZVRŠIL
Predsednik ZDA R. M. Nixon je sinoči izpolnil svoje sva rilo Kongresu, da bo previsoke izdatke za šolstvo veti-ral. Kongres se na svarilo ni oziral in odobril v proračunu oddelka za prosveto, zdravstvo in socialno skrbstvo 1.26 bilijona več, kot je vlada predložila. Sinoči je predsednik v Kongresu odobreni predlog vetiral. Veto more Kongi'es poraziti le, če obe zbornici, Dom in Senat, zakonski predlog ponovno odobrita z dvotretjinsko večino.
WASHINGTON, D.C. — Kon-' Kongres imore preglasovati greš je včeraj odobril zakonski predsednikov veto samo z dvo-predlog za proračun delavskega tretjinsko večino. Politični opa-tajništva in tajništva za prosve-1 zovalci sodijo, da se to ne bo to, zdravstvo in socialno skrb- zgodilo. Prvi bo glasoval jutri stvo v višini 19.7 bilijonov do-J Predstavniški dom, kjer so redarjev. Senat je predlog izglaso-1 publikanci prepričani, da bodo val že pretekli teden, včeraj pa lahko preprečili dvotretjinsko sta končno besedilo odobrili obe večino. Če bo tako veto poražen
zbornici. Komaj se je to zgodilo, je predsednikov tiskovni tajnik R. L. Ziegler objavil, da bo predsednik R. M. Nixon zvečer ob devetih govoril vsej deželi preko televizije. Predsednik je v kratkem nag ovoru obrazložil svoje stališče ter odobreni zakonski predlog vetiral, ker da ta “ni v najboljšem interesu ameriškega ljudstva”. To je napačna vsota za napačni namen v napačnem času, je dejal predsednik o 1.26 bilijona dolarjev, ki jih je Kongres namenil podpiranju osnovnega in srednjega šolstva.
Z nastopom na televiziji in podpisom veta na njej pred vso ameriško javnostjo je hotel predsednik posebej poudariti potrebo po omejitvi zveznih izdatkov in po uravnovešenem zveznem proračunu ter tako posredno pritisniti na Kongres, da ne bo njegovega veta preglasoval. V svojem govoru je Nixon poudaril, da ne gre pri tem vetu za to, kdo je za prosveto in kdo ni, ampak za to, koliko zvezna vlada more v tem proračunskem letu porabiti za te programe. Napovedal je nove programe na polju šolstva in javnega zdravstva.
Posebej je predsednik opozoril na pristranost delitve zvezne ^ podpore šolam v raznih delih dežele. Tako naj bi dobilo pol milijona ljudi v naj bogatejšem okraju Amerike 6 milijonov podpore šolam, 3 milijone ljudi, ki žive v 100 najrevnejših okrajih dežele pa le 3 milijone dolarjev.
Angleški ministrski predsednik Wilson na obisku v naši deželi
Teži jo tudi gospodarsko stanje v Sovjetski zvezi. Sovjetska gospodarska politika niha zmeraj bolj živo med idejami,
WASHINGTON, D.C. — Anglija si je lani dobro opomogla gospodarsko in politično. To je zasluga sedanje delavske vlade.*,Anglija sedi torej na zelenUveji, kar že ni dolgo let. Ni pa rečeno, da ob to vejo ne bijejo politični vetrovi, velikokrat zelo neprijetne narave. Vse to ni motilo H. Wilsona, da je že sedaj prišel semkaj na posvete. Pot mu je gotovo odsvetovalo pri-rodno vreme, ne pa politično. Zdi se, da hoče Wilson vplivati na nekatere mednarodne dogoke, še predno so rojeni.
Glavni dogodek bo, če že ni, nova smer v ameriški mednarodni politiki. Ta problem zanima Anglijo veliko bolj kot druge države. Bliža se namreč konec dobe, ki jo je začela Amerika s postopnim vključevanjem v drugo svetovno vojno in ki ga je za kulisami mojstrsko podpiral pokojni W. Churchill. S postopnim vključevanjem v drugo svetovno vojno je Amerika postala kar sama sebi vo-
dilna velesila v svobodnem svetu. Zmaga je njen položaj le še utrdila, ameriško samozavest pa dvignila skoraj nekaj previsoko. Zato mora A-merika tako drago plačevati svojo dosedanjo vodilno vlogo-
Churchillu ni prišlo niti na misel, da bi se spustil v resno tekmo ali trenja z Ameriko, je pa dobro vedel, kje dela A-merika napake. Pri tem je svojo politiko omejil le na to, da angleška mednarodna politika ni trpela od ameriških idealističnih podvigov.
Te dobe je sedaj konec. A-merika se je odločila, da prilagodi svojo zunanjo politiko svojim gospodarskim in političnim zmogljivostim, pri čemur se pa zaveda, da so njene zmogljivosti omejene. Obstoji verjetnost, da bo predsednik Nixon objavil Smernice nove politike v posebni poslanici Kongresu. Tako vsaj mislijo v Washingtonu. V tej poslanici bodo vsaj v grobem povedane smeri naše zunanje
politike, pa tudi pota, sredstva in načini, kako jo bo A-merika hotela doseči.
Beseda ni konj, posebno ta-
krat, kadar je samo v mislih, ne pa izrečena ali napisana. Zato bi ne bilo slabo, ako bi Se Wilson pogovarjal z Nixo-nom ravno o tej zadevi. Morda bo razgovor med obema državnikoma napdjM Nixona na nove ideje, ki jih bo izrazila v svoji poslanici, pisani ali govorjeni.
Imata pa Nixon in Wilson nekaj skupnih kočljivih problemov, ki jih tudi ne kaže pozabiti na sestanku. Tu je predvsem stik z rdečo Kitajsko Kako naj obe državi branita interese v Hong Kongu in Singapurju? Kako naj držita I n d o n e zijo nad vodo? Kam naj skušata usmeriti svoje nasvete v Pakistanu in Indiji?
Izmenjava pogledov na notranji in zunanji položaj sovjetske politike je tudi vredna posebne pozornosti. Nima Moskva le skrbi radi Kitajske.
ki jih vsebujeta stalinizem na eni strani in revizionizem na drugi strani, ako rabimo komunistične izraze za presojo sovjetske ekonomije. Pri tem težijo ruski narodni dohodek zmeraj bolj podpiranja Kube, Vietnama in arabskega sveta. Amerika se je podobnim obvezam napram zaveznikom začela izmikati, Sovjetska zveza še ne more napraviti tega koraka. To močno vpliva na sovjetsko zunanjo politike.
Zato se bodo razgovori na sestanku verjetno v glavnem vrteli le okoli usmerjevanja mednarodne politike. Wilson ne bo pomagal Nixonu z denarjem, pač pa lahko s pametnimi nasveti. O vsem tem bomo zvedeli Bog ve kdaj, čisti gotovo pa ne sedaj. Taka je pač taktika političnih voditeljev, kadar preusmerjajo svoje politične cilje, pa o tem nočejo nikomur povedati kaj bistvenega že naprej.
že v Predstavniškem domu, potem glasovanje v Senatu sploh ne bo več potrebno. Kongres se bo moral nato odločiti za popravo zakonskega predloga v skladu s predsednikovimi željami ali pa bo boj z njim nadaljeval.
Stroški za polet na Lune $19.4 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — NASA je podala pristojnemu kongresnemu odboru pregleden račun, koliko so znašali stroški za polet na Luno od prvega dne. ko je predsednik Kennedy začel akcijo, pa do dne. ko je prvi a-stronavt stopil na Luno, to je od maja 1961 do julija 1969.
Stroški so znašali $19.4 bilijone, skoraj natančno toliko kot nakazilni zakon za federalno tajništvo za delo, zdravje, prosveto in socialno politiko, ki se bo njegova usoda odločila ta teden. Prvi korak v vesolje je torej drag. Koliko bo stal drugi? Ne vemo, ker še ni odločeno, v katero smer bo narejen, če sploh bo v doglednem času.
Ojukwu v Slonokoščeni obali
ABIDJAN, Slonokoščena obal. — Urad predsednika Slonokoščena obale Felixa Houohouet-Boignv je objavil, da je podelil vodniku Biafre Ojukwu, ki je svojo domovino zapustil, predno so nigerijske čete zlomile zadnji odpor, politično zatočišče. Prepovedano mu je vsako politično delovanje.
Ker je Ojukwu izjavil po u-radni predaji Biafre, da dokler “živi Ojukwu, živi Biafra”, je malo verjetno, da bo Ojukwu pod sedanjimi pogoji ostal dolgo v republiki Slonokoščena obal, eni izmed 4 afriških držav, ki so Biafro uradno priznale za neodvisno državo.
Atomski preskus v Nevadi
WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek so ZDA izvedle prvi atomski preskus v letošnjem letu na preskuševališčih v Nevadi. Njegova moč je bila izpod 20 kiloton ali izpod moči eksplozije 20,000 ton običajnega smodnika.
Lani je Atomska komisija izvedla 27 atomskih preskusov v zvezi z atomskim orožjem, enega pa za mirnodobske potrebe. Prvi letošnji preskus je v zvezi z orožjem.
Nedržavljani pozor!
Vsi nedržavljani, ki se nahajajo trenutno v ZDA, z izjemo diplomatskega osobja, se morajo tekom januarja na uradnih formularjih javiti pravosodnemu tajništvu. Prijavnice so na razpolago na Naturalization and Immigration uradih in na poštah.
Iz Clevelanda in okolice
V	bolnišnici—
V Euclid General bolnišnici je bil pretekli teden operiran rojak Anton Šuštar z Lindburg Ave. Obiski so dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
V	Florido—
Mrs. Gertrude Jevec iz Lo-raina, O., je odpotovala pretekli * teden v Miami, Ela., k svoji hčerki. Želimo ji prijetno bivanje na toplem jugu in veliko zabave.
Prošnja za stanovanjc—
Koncem tega meseca pride za stalno v Cleveland iz begunskega taborišča v Italiji mlada slovenska družina z enim dva meseca starim otrokom. Liga slovenskih katoliških Amerikancev lepo prosi, če bi kdo imel za nje na razpolago 3-sobno, po možnosti opremljeno stanovanje, naj pokliče tel. številko EN 1-5926 po 10. uri dopoldne. “Meddobjc” in “Zbornik”—
Slovenska pisarna v Baragovem domu ima še nekaj izvodov zadnje dvojne številke “Med-dobja”. Na razpolago je tudi “Zbornik Svobodne Slovenije 1969”, najbogatejša in najpomembnejša slovenska knjiga, kar jih je izšlo lani v zamejstvu. Odbor za 1. 1970—
Pevski zbor Triglav ima za leto 1970 sledeči odbor: predsed. Jakob Jesenko, podprodsed. John Culkar, taj.-blag. Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., zapis.-poroč, Anna Jesenko, nadzor. Ella Samanich in Joe Pultz, poseb. odbor Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Vlasta Radisek in Joe Pultz, zastop. za SD na Denison Ave. Anna Jesenko, namest. Tončka Verbič, pevovodja Frank Vau-ter, spremljevalec na klavirju Charles Loucka. Pevske vaje so v četrtik zvečer od 7.30 do 9.30 v Slov. domu na 6818 Denison Avenue. Letni koncert 1. nedeljo v maju v SND na St. Clair Avenue.
Občni zbor—
Društvo SPB Cleveland sklicuje za nedeljo, 1. februarja, ob pol štirih popoldne redni občni zbor v Baragov dom. Vsi člani vabljeni!
Nov policijski načelnik—
Včeraj je župan C. Stokes imenoval novega policijskega načelnika Williama P. Ellenbur-ga iz Detroita. Od tam je tudi njegov administrativni pomočnik Thomas R. Cochill. Tako je Cleveland dobil novega direktorja varnosti gen. Davisa in novega policijskega načelnika. Župan je sedanjega policijskega načelnika P. Gerityja pohvalil, pa izjavil, da je novega policijskega načelnika imenoval zato, tcer je število zločinov v zadnjem letu porastlo v Clevelandu za 58%. Mestni svet, kateremu je župan novega policijskega načelnika sinoči predstavil, je imenovanje sprejel brez odpora, pa tudi brez navdušenja. Stvarno vrednost spremembe v vodstvu mestne varnosti bo pokazala bodočnost. Od nje bo nemara v precejšnji meri odvisna bodočnost župana C. Stokesa.
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlega Johna Kordisha.
--- o-------
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
Ameriška Domovina
iio/vii
6117 3t. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
'•'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing ffditar: Mary Debevec NAROČNINA:
_» Združene države:
tl6.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 meseca »ji Kanado in dežele Izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; £5,00 for 3 months *.anada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 18 Tuesday, Jan. 27, 1970
Nova ameriška zunanja politika
Začela se je dejansko že koncem marca 1968, ko se je Johnson odpovedal kandidaturi za predsednika. S svojo odpovedjo je opozoril na dve dejstvi: takratna ameriška politika obkroževanja komunizma z obrambnimi pogodbami se ni obnesla. Dulles in njegovi nasledniki so nabrali 40-50 takih obrambnih pogodb; ko bi pogodbe morale priti do veljave v vietnamski vojni, so naši deželi pomagali le Južni Korejci in Tajci, vsi drugi zavezniki so se več ali manj odkrito izmaknili svojim moralnim pogodbenim obvezam. Obenem se je takrat pokazalo, da se naša dežela še ne zna vojskovati s komunističnimi gverilci, vojaško morda, gotovo pa ne politično. To samo po sebi ni nobena sramota; kar se pa ne da opraviičiti, je dejstvo, da tega nismo spoznali o pravem času. Ako bi bili, ne bi šele zdaj povedali Saigonu, da si mora najprvo pomagati sam, šele potem bo prišla ameriška pomoč.
Johnsonovemu koraku ni sledila takoj nova politika. Začela se je debata o “življenskih interesih ameriškega naroda”, ki še do danes ni končana. Nixona je razpoloženje naše javnost prisililo, da ni čakal na konec debate, ampak takoj začel omejevati vojskovanje v Vietnamu. Mislimo, da ni pretirana pripomba, da je večina dežele odobrila to Nixonovo taktiko.
Preveč smo se zaverovali v vietnamsko vojskovanje, da bi takoj spoznali, da se obenem tudi spreminja smer naše zunanje politike. Sprememba je pa radikalna. Pokopana je težnja, da spravimo ves svet pod en klobuk za boj proti sovjetskemu in kitajskemu komunizmu. Pozabljene so o-brambne pogodbe, ki polagoma usihajo druga za drugo Zmeraj bolj sili v ospredje želja naše uradne zunanje politike, da se opremo zunaj dežele le na države, ki res kaj pomenijo za nas. Teh ni na pretek, jih lahko naštejemo na prstih obeh rok: Anglija in Zahodna Nemčija v Evropi, Japonska, Indija, Pakistan in Indonezija v Aziji, Avstralija, pa smo že pri koncu naštevanja. Značilno za to zbirko je dejstvo, da so v njej dežele s čisto kontinentalnim značajem Zahodna Nemčija, Pakistan in Indija. Vse druge države (Japonska, Indonezija, Avstralija in končno Anglija) so “otoške države”, obenem pa za našo deželo tudi važnejše od “kontinentalnih”.
To pomeni: ameriška zunanja politika se je kar na tihem poslovila od ideje, da mora biti varuh vsega svobodnega sveta, in se sprijaznila z mislijo, da je za njeno narodno varnost preskrbljeno, ako se poveže z otoškimi državami. Seveda pri tem ne more zanemarjati stikov s skupino kon-nentalnih držav (Zahodna Nemčija, Pakistan in Indija). Tako je ameriška politika razdelila pomen posameznih držav v razne kategorije. Na prvem mestu so otoške države, na drugem so kontinentalne države, potem sledijo vse ostale, ki se pa tudi dajo razdeliti na več skupin.
Amerika bi torej sedaj šla “po kostanj v ogenj” le za vse otoške in nekatere kontinentalne države. Poskusov, ki bi bili podobni vietnamskemu, ne bi več delala. Morda se bo komu zdelo čudno, da Zahodne Nemčije ni v prvi kategoriji. Je že res, da jo Amerika brani kot otoške države, toda na tako stališče jo vežejo sedanje obrambne pogodbe v prvi vrsti NATO. Nemčija je v še preveč neurejenem mednarodnem položaju, da bi se Amerika potegovala zanjo v vsakem slučaju. Ima dalje s Sovjetijo zvezo teritori-jalno zvezo, ki je z Ameriko nima. Indonezija je na drugi strani čisto otoška država, ima pa to napako, da je politično še premalo konsolidirana, gospodarsko pa preveč zaostala, da bi ji mogla in morala Amerika pomagati v vseh slučajih. Avstralija je nekoliko odmakjena, toda naši deželi neobhodno potrebna kot zaledje, politično in vojaško.
K sreči imamo z gornjimi državami dobre odnose. Na obzorju tudi niso nobena resna trenja med nami in njimi. To nam omogoča, da lahko s potrpežljivostjo, ki ni nekaj navadnega za Ameriko, čakamo, kdaj in kako se bomo sporazumeli s Sovjetsko zvezo vsaj v oboroževanju, s Kitajsko pa obnovili redne diplomatske stike. To je prvi uspeh nove “otoške” politike, ki ga redko opazimo in premalo cenimo.
S tem ni rečeno, da se Amerika ne briga za ostali svet. Naša politika ni “šla v izolaciojnizem”, se je le postavila na stališče, da sme prevzemati samo take obveze, ki jim je kos. To je ideološka utemeljitev sedanjega prakticizma v ameriški zunanji politiki. To stališče že močno vpliva na našo zunanjo politiko. Ne razburjamo se na primer, da Rockefellerjeva pot v Latinsko Ameriko ni rodila uspeha, in se verjetno ne bomo, ako bo ista usoda zadela tudi potovanje podpredsednika Agnewa po Tihem oceanu. Ne grizemo si ustnic, ko vidimo, kako se v Afriki vrstijo zarote, upori in revolucije, kar na tekočem traku. Zaskrbljenost prepuščamo na tem polju bivšim evropskim kolonialnim državam. Ne vznemirjajo nas napeti odnosi med državami Srednje Amerike. Ne bojimo se kanastrof, kadar v Evropi ne poteka vse tako, kot želimo. Skromnejši smo postali tudi v na-
ših odnosih do satelitskih držav. Zmeraj bolj prihaja do vpoštevanja spoznanje, da komunizmu ni škodovala toliko ameriška politika kot napake, ki so jih komunistični režimi delali sami, Stalin je vrgel Tita iz rdeče skupnosti in s tem odprl vrata komunističnim domačim prepirom. Indonezija se je znebila komunistične nevarnosti brez ameriškega sodelovanja in ameriških žrtev, spor med Moskvo in Peipingom pa tudi ni zrastel na ameriškem zeljniku. Kdo ve, ali se bo rodilo tudi nekaj takega, kar bo še bolj zrahljalo že itak načeto solidarnost moskovskega bloka. Da je solidarnost načeta, je dokazal sam tovariš Brežnjev, ko je oklical teorijo o “omejeni” suverenosti narodov pod komunizmom. Ako bi bila solidarnost res kaj trdna, se Brežnjev ne bi spuščal v tako tvegane politične poteze.
Amerika se torej ni odpovedala interesu za narode pod komunizmom, jih le gleda drugoče kot v časih pokojnega državnega tajnika J. F. Dullesa. Ali je to prav, bo pokazala šele bodočnost. Zaenkrat ni znakov, da bi bilo sedanje a-meriško gledanje na mednarodno politiko totalno zgrešeno.	LA.
BESEDA IZ NARODA |
rekel k temu, res je tako.
Jure je nato še dostavil:
“Le en mož je v Washingto-nu, ki se takim razgrajačem ne boji povedati, kaj so. To je naš podpredsednik Agnew. Več takih mož bi bilo treba na vodilnih mestih!”
Nick in jaz sva mu pritrdila, da je res tako. Le podpredsednik Agnew se jim je upal povedati, kaj so, namreč “nebrzdani. Ko sva šla pred!razgrajači in bahači”! To še po-
Joliet, 111.
par dnevi z Nickom obiskat Jureta in Baro, sva našla Jureta sedečega na naslonjaču z ovitim vratom. Bara je nama že ob vhodu potožila, da se je Jure prehladil. Naboden da je naprej in naprej in da nahoda ne more pregnati.
Sedla sva poleg njega. Nick ga je tolažil, mu priporočal in svetoval razna domača “zdravila”, s katerimi da on preganja prehlade, kadar ga nagledujejo.
“Vse to jemljem vsak dan,” je odvrnil Jure, “pa te nadloge ne morem odgnati.”
Nick pa se je obrnil k Bari in j n^: ji rekel:	“Zavrej mu skodelico) “Naši nadzorniki bodo nas v
vina, malo cimeta notri in slad- tem letu zopet vščipnili malo korja, pa boš videla, kako bo od- bolj. Nekaj nad pol milijona do-
sebno tisti študentje, ki se bahajo okrog s svojo “demokratsko družbo”. Nick je še krepko pristavil: “Če bodo taki ‘demokrati’ nas vodili, bo šlo kmalu vse k vr. ..!”
Bari so se Juretove in Nickove izjave o tem kar dopadle. Rekla je, “tako, tako je treba rešiti svet, kakor sta ga vidva zdajle, ne pa kakor ga rešujejo panterji in SDSovci.”
Nick je nato zasukal pogovor o našem narodnem gospodarstvu, draginji in o vedno višjih davkih. O davkih je pikro ome-
Pomožni super vizor je Frank Plankar, J.R.
Občinski urad je ločen od mestnih uradov in v njegova področja spadajo druge zadeve, kakor v mestne urade. Meje občin, posebno v manjših mestih, segajo preko mestnih mej. Občinam je določen obseg 36 kv. milj. V velemestih kot npr. Chicago, New York in taka velemesta, pa imajo po več občin, ker je njih zemeljski obseg je večji od občin. Zato razlike v tem.
Tako nekaj za danes. Drugič pa o čem drugem.
Tone s hriba
“Zbornik Svobodne Slovenije 1969”
CLEVELAND, O. — če je šlo doslej. Obsega blizu 350 stra-
slo venska politična emigracija lahko na kaj ponosna, potem je to lahko na svoj “Zbornik Svobodne Slovenije”, ki izhaja že vsa leta v Argentini, kjer se je po komunistični revoluciji v domovini zbralo jedro slovenske politične emigracije, to je, blizu 7,000 oseb.
Kakor vse prejšnje Zbornike, tako je izdala in založila tudi ‘Zbornik 1969” Svobodna Slovenija, Ramon Falcon 4158, Bu-
leglo.’
larjev bomo morali plačati pre-
“Bom,” reče Bara, “ali ga naj bivaki v Will okraju več dav-vama vsakemu eno skoledlico?” | kov v tem nastopnem letu, ka-“Zakaj pa ne,” ji odgovori kor lani. Lani so določili s pro-
Nick. “Tudi nama se bo prileglo.”
računom za davke $4,644,666. Za to leto pa so določili $5,185,983. Davčne blagajne so pa res ved-
Čez dobre četrt ure je Bara že prinesla iz kuhinje tri skodelice no la^ne> je dejal Nick. zavretega vina. Lepo je zadišalo | Jure je nato pojasnjeval, za-oo sebi in popili smo kolikor .kaj so vsako leto davki višji, mogoče gorkega. Uspeh tega Delavci, uslužbenci, ti stanejo
“zdravila” se je takoj pokazal. Jure se je parkrat odkašljal in
vsako leto več in več. Kakor gredo taki stroški in izdatki vse-
zraven krepko kihnil, potem se'povsod drugod višje in višje, ta-mu je pa kar na obrazu pokaza-'ko gre tudi pri upravah javnih lo, da ga je “zdravilo” nekam ^ uradov in seveda ljudje moramo ooživilo in mu prineslo bolj ži-'to plačati. Zato so davki vedno vahno in veselo razpoloženje na|v'šji in višji. Temu je težko po-ujegov obraz. Nicku se je za- magati. Prebivalstvo se množi, hvalil in pritrdil, da res ve, kaj to Pa zahteva več in več tega in človeka v takem slučaju pogre-, onega» namreč vse vrste javnih
je itd.
Nato smo pa postali kar zgo-
postrežb. Tisti, ki to opravljajo, pa seveda ne morejo delati in o-
vorni. Govorili in razpravljali1 Pra^Tic‘ti svojih služb zastonj.
:mo o raznih dogodkih in prob- j r^ie'ka jih je plačevati, tako vse lemih tu pri nas in drugod o-idruge °Preme, popravo cest, po-krog nas.	| ^ov’ ^efia ur onega, draži se pa
Jure je izrazil nezadovoljnost vse n“krej in naprej. Draginjo Knjiga ne pozabi slovenskih mi-radi tolikega publiciranja o	področjih bo težko usta-
“črnih panterjih”. Kaj jih toliko!viti’ razen> hočemo ustaviti o-oglašajo in pišejo o njih. In §e' skrbovanja in postrežbe. To pa
Nova knjiga, nova knjiga, nova knjiga
CHICAGO, 111. — Kdo še ne ve, da je izdana nova knjiga o Sloveniji v angleškem jeziku? “From Slovenia — to America” se imenuje. Izdala jo je naša požrtvovalna gospa Marie Pris-land, ustanoviteljica Slovenske ženske zveze. Jaz sem jo kar požiral, nisem jo mogel odložiti, dokler je nisem cele prebral. Vem, kje je bila pisateljica rojena:	Na Rečici ob Savinji v
Gornji Savinjski ravnini in živi v Ameriki že nad 60 let. Naselila se je v prijaznem Sheboyga-nu. Dolgo časa je nosila svojo misel v srcu, zdaj so se njene “sanje” uresničile.
Mrs. Prisland je čudovita gospa. Cisto mlada je prišla v to deželo, naselila se je v Sheboy-ganu, Wis., obiskovala je večerne šole v svoji mladosti, pozneje se je poročila in je družinska mati.
Zgodovina slovenskih naseljencev v Ameriki, kakor pravi Mrs. Nika B. Kovačič, je kakor velika vezenina, katero so stkale trde, hrapave roke naših pionirjev, pa še ni dobila veliko opisovalcev. Mrs. Prisland je prva, ki se ji je, posrečilo izdati tako knjigo v angleškem jeziku. Knjiga je reprezentantnega formata, ima 171 strani in je polna zgodovinskih fotografij z nazornim zemljevidom Slovenije s sosednjimi državami. (Zarja, u-radno glasilo Slovenske Ženske zveze, meseca junija 1969.)
Vem, koliko težav imamo, A-merikancem dopovedati, kje je Slovenija. Devajo jo vedno v Češkoslovaško. Kako si dekleta v Navy Pieru skoraj utrudijo grlo, ko morajo razlagati, kje je naša mila domovina. Da je Slo venija v Jugoslaviji, da meji na Avstrijo in Italijo na eni strani, na drugi pa na Madžarsko in na Hrvatsko.
Posebna važnost knjige je, ko piše, ikako so se Slovenci naseljevali v Ameriko. Polni lepih načrtov so prišli sem v novo domovino, le težavo so imeli, da niso razumeli jezika in so se borili z angleščino in z ameriškimi navadami. Kot vodilna osebnost med ameriškimi Slovenkami je pisateljica p r e p r i čana, da je mnogo slovenskih žena pripomoglo k utrjevanju nacionalnosti v Ameriki (Mrs. Kovačič).
kov Joško Krošelj je med tem, t. j. 31. oktobra 1969, umrl. Velika škoda! Mnogo je šlo z njim v grob.
“Zbornik 1969”, katerega je prejela clevelandska Slovenska pisarna v Baragovem domu v začetku preteklega tedna, je po svojem obsegu eden izmed najbolj obsežnih, kar jih je bilo iz-
v Washingtonu se zavzemajo zanje. Panterji so vendar panterji. že beseda pove, da panter
ni priporočljivo.
Jolietski Slovenci imamo v raznih mestnih in občinskih u-
je zver. Panterji, jaguarji, leo-'rad|h in službah precej naših
tu
oardi, risi... same nevarne zveri in s takimi imeni krstijo svoje organzacije. Kaj naj pričakujejo od njih? Take reči bi se moralo prepovedati. Saj je vendar znano, da jih v vse to zapletajo tajne radikalne agitacije tistih, ki med mladino sejejo uporni duh proti obstoječemu redu. Namesto, da bi dali priznanje tistim, ki jih krotijo in ustavljajo pri razgrajanjih, pa ravno nasprotno proti tistim, ki čuvajo red, uvajajo preiskave, če kateri take razgrajače malo polasa. Čudna; čudna so taka stališča tistih, ki kaj takega zagovarjajo! Ali smo jih zato volili in postavili na njih mesta?”
Tako začuden se je Jure o tem izrazil. Na mestu je, kar je
ljudi,
sijonarjev, kot prvih naseljencev. Najvažnejši med njimi je škof in misijonar Friderik Baraga. Uveljavili so se tudi lastniki časopisov, pisateljev, pesniki in drugi kulturni dejavej.
Mrs. Prisland ne pozabi delo-
rojenih in vzgojenih, vanja ameriških žensk izseljenk,
Slovencev.
V naši jolietski občini (Joliet Township), so na važnih uradnih mestih, v katera so bili izvoljeni sledeči:
Supervizor (nadzornik, v tem slučaju vodja) občine je naš rojak Richard W. Težak.
Town Clerk (tajnik) občinskega urada je naš znani delavni roiak John L. Jevitz (Živec). Mr. Jevitz je znan kot eden izmed najagilnejših javnih delavcev v naši naselbini na vseh raznih poljih življenja.
Auditors (pregledniki) so trije, med temi dva Slovenca: Jos. J. Orlovich in Norman Lilek.
Cestni nadzornik pa je Anthony Lilek.
ki so se tukaj naselile pred mnogo leti, ki so prinesle s seboj uboštvo, pa tudi plemenita srca in pošteno prizadevanje, ki ju ne more kupiti nobeno bogastvo in nobena moč.
Drugi del knjige podaja zgodovino naseljevanja Slovencev širom Amerike. Cleveland je naj večja slovenska naselbina, kjer je skoraj 100,000 Slovencev v mestu in okolici, seveda če (štejemo tudi vse potomce. Na drugem mestu je Chicago, potem je Milwaukee. Močne slovenske naselbine so tudi v državah Pennsylvania, Illinois, Ohio, Michigan, Minnesota, Wisconsin, California ih Colorado.
(Vseh skupaj jih je slovenskega
ni velikega formata.
Pri letošnjem Zborniku so sodelovali, podobno kot že tudi pri vseh prejšnjih Zbornikih, rojaki z vseh celin. Kakor že nekaj let nazaj, tako je tudi v letošnjem Zborniku, sicer skromno, pa vendar, po svojih sodelavcih vključena tudi matična Slovenija. Nekaj bolj kot matična Slovenija je v njem zastopana zamejska Slovenija (Koroška, Slovensko Primorje itd.). Glav-
,nina sodelavcev je seveda iz enos Aires Argentina. To je t zdomSlkega slovenstva.
njena ze 28. knjhsna založba. zboimikovi sodelavci so iz vseh Natisnila ga je Tiskarna Vilko,1 stanov in poklicev; razumljivo Estados Unidos 425; prav tako je> da jih je največ iz vrst izo_
bražencev. Po preglednici, kate-
v Buenos Airesu.
“Zbornik Svobodne Slovenije
ro sem si poskušal napraviti,
1969” so uredili: Miloš Stare, sem lUSdtovil, da znaša število Joško Krošelj, dr. Tine Debe-1 focielavcev v letošnjem Zborni-Ijak, Pavel Fajdiga, in Slavimir|ku 34 oseh’ ^nnoSi od teh so na-Batagelj. Sama znana imena iz' PtaMi po več prispevkov. Nekaj vrst naše politične emigracije. ^ PrisPevkov Pa ni podpisanih; so Eden izmed navedenih uredni- to^ej uredniški.
Rojake na severu ameriške celine gotovo zanima, koliko sodelavcev ima letošnji Zbornik iz ZDA in Kanade. Ugotovil sem, da jih je od tod 10; toliko vsaj jih je mogoče na zunaj ugotoviti. Med severnoameriškimi sodelavci je tudi rajnki dr. Miha
Krek; umrl 18. nov. 1969. (Prihodnjič dalje)
J. S.
porekla okrog pol milijona v Združenih državah.
Knjiga ima lep ovitek s sliko cerkve sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Zelo prikupna slika. Potem je tudi v knjigi polno naj lepših slik, med drugimi so slike Morskega obrežja na Jadranskem morju, Post ojna, Semič, Narodne noše v Belokra-jini, potem nagelj za spomin, slovenski ameriški misijonarji s škofom Trobcem, Stariho, msgr. Plutom in Buhom, potem nosi knjiga sliko Baragovo, Trunko-vo, senatorja Lauscheta in kongresnika Blatnika, potem prvo sliko glavnega odbora KSKJ leta 1893, godbo iz Indianapolisa, Ind., 1. 1908, slika prve konvencije Slovenske ženske zveze leta .1927, mladinska slika Ženske zveze iz Clevelanda, potem lepo sliko iz Barbertona, ko so leta 1917 pod vodstvom Fathra Birka Slovenci igrali v operi, potem je slika slovenskih deklet iz New Yorka, kako igrajo na tamburice 1. 1918, potem naslikana Mrs. A. Gornik, Chisholm, Minnesota, s pravnuki. Slika moških samcev iz Portevilla, Calif. 1893, slika iz stoletnice škofa Friderika Barage na Eagle Har-borju 1. 1930, potem škof Jeglič na birmi v Sheboyganu 1. 1926 itd.
Zanimiva knjiga! Jaz kar nisem bil doma, tako sem bral to knjigo. Čestitam Mrs. Prisland! In kateri še knjige nimate, naročite jo pri Slovenski ženski zvezi ali pa pri Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. 44092.
Rev. Odilo Hajnšek, OFM --------o-----
Biafra in domobranstvo
CLEVELAND, O. — Zavedajmo se, da so Biafranci, posebno še Ibo, narod, branili svoj dom. Oni niso nikdar šli preko ozemlja, ki ga zavzema Biafra. Pre-
slijo, da je on kot pripadnik e-nega manjših narodov severa, le lutka predvsem muslimanskega Hausa naroda na severu Nigerije), kakor tudi slovenskega domobranstva nikoli ne bi bilo treba, če ne bi partizani počenjali, kar so (to je, morjenja in mučenje nedolžnih slovenskih ljudi in voditeljev).
Kakor je na tisoče slovenskih narodnih borcev padlo radi partizanske zvijače pred italijanskimi kanoni in težkim orožjem, ki so ga Italijani pretežno prepustili partizanom ob zlomu Italije, 8. septembra 1943, in so pokopani v Jelendolu, Mozlju in v Kočevskem Rogu, tako so zopet sovjetski, komunistični kanoni in Iljušin-bombniki pod egipčanskimi m u s 1 i manskimi piloti naredili podobno “junaško” dejanje napram sestradanim biafranskim domobrancem, medtem ko je svobodni zahodni angleško-govoreči svet (kar se njih vlad tiče) na to mirno gledal in — ni naredil nič!
Žalostno je, toda Anglija, Kanada in ZDA so zopet izdale domobrance, to pot ibovski narod in Biafrance, kakor so pred 25 leti izdali Slovenijo in slovenske domobrance, četnike in druge protikomunistične borce in civiliste — in to kljub temu, da nas je na desettisoče teh, ki smo ostali živi, in naših potomcev ravno v teh državah, da ne prištejemo milijone protikomunističnih pripadnikov drugih narodnosti.
Vsakemu, ki mu je znano barbarsko počenjanje titovcev pred in takoj potem, ko jim je bila dana oblast, in vsak, ki ima vsaj malo pameti, ve, da so ali bodo nedvomno kljub “amnestiji” mnogi Biafranci spravljeni na oni svet, morda stotrsoči. Svet ne bo nikoli točno vedel, koliko. Naj počivajo v miru biafranski domobranci, združeni s sloven-
težni del Midwestern Region skimi domobranci na onem sve-Nigerije zavzemajo Midwestern tu-' Oboji so se borili in padli Ibos.	Pod geslom:	NAROD, BOMO-
Zavedajmo se tudi, da vojne VINA, BOG! Slava jim na veke!
ne bi bilo, če ne bi nigerijski severnjaki in zahodnjaki 1. 1966 pobili preko 30,080 Ibovcev, ki so bili zunaj Biafr.e in Ibolanda po drugih delih Nigerije. Radi teg# se je čez milijon I,bo beguncev moralo vrniti v Biafro, ker drugače bi še oni bili pobiti. Koliko pogromov se je zgodilo, najbrže nikoli ne bo točno znano. Biafranskega domobranstva najbrže nikoli ni bi bilo treba, ,če Nigerijci ne bi delali teh pogromov proti njim (in general Gowon ni ravno najbolj nedolžen pri tem, čeprav mnogi mi-
Stanko Meršol
Siromašni pašniki
OMAHA, Neb. — V nekaterih predelih države je zemlja prekisla za rast dobre in obilne trave. Pašniki so tam kaj revni in ne morejo prehraniti večjega števila živine. V zadnjih letih so jih začeli izboljševati s tem, da jih redno posipajo z apnom, ki veže del kisline na sebe, ko se vtaplja v tla.
Rabo atomske sile je napovedal H. G. Wells že leta 1894.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Stanovanjske zadruge
Zadnjič smo na tem mestu u-gotavljali, da je zadružništvo najbolj primeren odgovor na stanovanjsko stisko, ki jo danes čutimo v Kanadi. Kakšhe prednosti pa nudijo te stanovanjske zadruge.
Zemlja, gradnja, oprema in o-skrbovanje z vodo, elektriko in javnimi napravami, vse to je veliko ceneje, če te stroške nosijo zadružniki, kot če bi jih nosil en sam. Končno je tudi najemanje cenejše kot kupovanje.
Stavbne zadruge delajo brez dobička in je pri njih kontrola nad najemnino nekaj bistvenega.	i . :	'■ mm
Vsakdo ve, kako dragi so odvetniki in razni agenti, ki sodelujejo pri prenosu lastninske pravice pri nepremičninah. Vsega tega ni pri stanovanjskih zadrugah. Kolikor je pa neobhod-no potrebno, se pa zopet podeli med zadružnike. Stanovanjska zadruga tudi takoj izplača zadružnikov delež, če se mora preseliti in oditi v drug kraj. Če družina, članica zadruge, potrebuje večjo enoto, večje stanovanje, ga v sklopu zadruge lahko dobi, ne da bi ji bilo treba zapustiti prijatelje in znance iz zadruge.	:
V stanovanjski zadrugi vlada čut lastništva ali vsaj solastništva; tega navadni podnajemniki v velikih stanovanjskih hišah nimajo. Zadružniki skupaj lastujejo zadrugo, ki jim midi stanovanje ali bolje, dom. Navdaja jih občutek varnosti, tega pa daje samo lastništvo. Zavest, da je človek na svojem.
Zadrugarji se zanimajo za u-sodo zadruge, ker sodelujejo pri odločanju. V današnjih velikih mestih so ljudje, čeprav natrpani skupaj, medsebojno odtujeni. Ni pa tega občutka odtujenosti med zadružniki, ki lastujejo skupaj stanovanjsko zadrugo. V t. zv. Rochdale Village, ki je ena izmed več stavbnih zadrug v A-meriki, živi 6000 družin. Med seboj so organzirali nad sto društev za oddih, pospeševanje kulturnih podvigov in za vzgojo; mi bi jih imenovali prosvetne Ustanove, ki skrbijo za izobrazbo, razvedrilo in družabnost. Poleg teh imajo svojo živilsko zadrugo, hranilnico in posojilnico in še marsikaj. Tako je stavbna zadruga postala pogonska sila za še druge zadružne podvige.
Člani kreditnih zvez (Credit Union) so poklicani, da širijo idejo o zadružništvu in sicer v prvi vrsti idejo o stanovanjskih zadrugah. Treba je pohiteti, ker je še toliko ljudi brez lastnih domov. Če kdaj, je danes odgovor na ta problem v zadružništvu.
(Podatki za ta članek so bili objavljeni v reviji “Everybody’s Money”, letošnja zimska števil ha, ki na zelo prikupen način širi zadružno idejo.)
Četrtletno finančno poročilo
Uprava Hranilnice in Posojil-Oice slov. župnij je pripravila za upravni in nadzorni odbor pregledno finančno poročilo o fi-Uančnem stanju v prvem četrtletju od 1. okt. do 31. dec. 1969. Poročilo bo seveda na ogled tudi olanom v gl. uradu na 618 Manning Ave.
Res je, da so same suhoparne številke, ki so iz poročila raz-vidne. Toda te številke glasno govore jezik, ki mnogo pove. Uaj nam povedo?
Finančno stanje tega našega denarnega zavoda kaže, da se v finančnem svetu naše dežele bilo boj za dolar. Živimo v dobi k° je na denarnem trgu po-
manjkanje dolarjev. Dolarji so danes dragi; posojila je težko dobiti in cena za posojila ima še vedno težnjo navzgor. To je tako zvana inflacija. Čeprav so dolarji dragi, so pa na drugi strani vedno manj vredni. Inflacija grize vrednost denarja. O-blasti se borijo proti inflaciji, zato je pomanjkanje denarja.
Vsi ti omejeni faktorji so vidni tudi iz poročila, ki ga je pri-Dravil upravnik Hranilnice in Posojilnice slov. župnij. Kapital te ustanove sicer še raste, toda bolj počasi. Pomika se od poldrugega milijona proti vršacu dveh milijonov. V enem letu se je povečal za 120,000 dolarjev. Povpraševanje po osebnih posojilih je za to letno dobo normalno. V treh piesecih je bilo izdanih za $125,()00 in približno enaka vsota je bila tudi odplačana. Bil pa je izčrpan fond za hipotečna posojila (mortgages). U-pravni odbor se brani najemati posojila pri drugih denarnih u-stanovah, ker so posojila predraga.
Vseh dohodkov je H., in P. imela nekoliko več kot v isti dobi leto poprej. Odtoka denarja je bilo pa za $20,000 manj, tar je rahel znak, da finančna aktivnost pojema. Ljudje so postali s kupovanjem bolj previdni. Porastli so tudi dohodki, ki delajo dobiček: od obresti na o-sebna in hipotečna posojila in od obresti na investicije.
Denarnega prometa je bilo v prvem četrtletju precej čez dva in pol milijona dolarjev. Samo osebnih čekov so člani zamenjali za skoraj milijon dolarjev. O-sebiii čekovni račun je še vedno najbolj živahen. Na veljavi pridobiva tudi ‘tisoč-dolarski klub’, kar je poseben račun, na katerega lahko vsak član vloži čim večjo vsoto in se obrestuje po dnevni ceni.
Iz vsega poročila je bilo razvidno, da je zimska doba tudi glede denarnih zahtev nekako bolj mirna. Finančno bolj delavna je doba spomladi, ko že letni čas prinese novega zagona in novega življenja.
Finance v župniji Marije Pomagaj v letu 1969
Župnija Marije Pomagaj v Torontu je v nedeljo, 18. januarja 1970, objavila svoje dohodke in izdatke za leto 1969. Dohodkov je bilo blizu $50,000 in sicer nekoliko manj kot v letu 1968. Bili so pa tudi izdatki manjši za približno isto vsoto. Med dohodki so najbolj zanesljivi tisti, ki jih prinesejo kuverte. Vidi pa se, da tudi ta dohodek pada. Ljudje se zelo selijo in odhajajo proč od domovinske cerkve; obiščejo jo samo še za velike praznike in takrat navadno ne prinesejo s seboj vseh zaostalih nedeljskih kuvert. Verniki tudi mnogo po tujejo in so včasih v poletni sezoni z doma več tednov, nekateri celo več mesecev. Tako peša obisk domače cerkve in tudi njen dohodek. Živeti pa mora, ne glede na to, ali so ljudje na počitnicah ali ne.
Med izdatki je imela župnija še vedno dve dragi postavki: odplačilo dolgov in obresti, kar je zneslo čez $15,000.
Finačni pomoči cerkvi bo namenjen tudi t. zv. pustni banket, ki bo na Manningu v cerkveni dvorani v soboto, 7. februarja.	Por.
Novi Zbornik
Težko pričakovana knjiga ZBORNIK 1969 je med nami. Ni čudno, če smo jo toliko časa pričakovali. Zajetna je, bogata
strani in ima mnogo slik in še umetniško prilogo. Tiskan je na boljšem papirju. Njegova bogata vsebina obsega:
Boj za slovenske manjšine na Koroškem, 4. nadaljevanje dr. A. Podstenarja.
Razprave, dokumente in pričevanja, kjer sodelujejo: dr. M. Komar, dr. R. Lenček, dr. Tine Debeljak, dr. Vinko Brumen, dr. Miha Krek, Jožko Krošelj (oba že pokojna) in Andrej Tišler.
Slovenstvu v čast — narodu v ponos: dr. Ivan Žužek, dr. Alojzij Šuštar, dr. Franc Mihelič.
Naši gorniki.
1918 — Proslave ob 50-letnici prve slovenske vlade — 1969.
Razgledi.
Slovenci v izseljenstvu in še zadnje poglavje; “V spoštljiv spomin”. Vsakoletna posebnost ZBORNIKA je pregled knjižnih izdaj, iki ga pripravi Zdravko Novak. Janko Hafner pa vsako leto popelje bralce v vsemirje. Letos je svojemu “potopisu” dal naslov: Planetni vek se začenja.	, , .
Nihče, razen urednikov, ne more slutiti, koliko dela je nagrmadenega v tej knjigi, ki na svojih straneh zajema ves slovenski svet: iz Slovenije preko vseh s v o b o dnih kontinentov. ZBORNIK stane $5.75 in ga je mogoče kupiti v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. V župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo jih imo na prodaj tudi g. Ivan Marn. Po pošti je treba priložiti še nekaj za znamke. Izdajatelji ZBORNIK-a imajo samo eno željo: Da bi to knjigo, ki je letos posvečena 50-letnici ustanovitve slovenske univerze, slovenski ljudje sprejeli in jim čim prej odnesli na svoje domove.
Na poti je že tudi druga pogrešana knjiga
Dobili smo sporočilo, da je Dila že poslana iz Buenos Airesa pošiljka knjig “Skozi luči in sence”, III. del. V kakem mesecu bodo v Torontu.
Iz uprave Slov. pisarne
pil v večnost, kjer ni več trpljenja in osamljenosti. Pridružil se je deset tisočim slovenskih mož in fantov, ki so kakor on dali svoje ude in svoja življenja v boju za svobodo svojega naroda in sedaj spokojno počivajo v naročju božjem.
Naj v Bogu mirno počiva, kateremu je daroval vse svoje trpljenje in naj mu bo lahka slovenska koroška zemlja.
Vsem soborcem in vsem, ki Doste brali te vrstice, ga priporočamo v molitev.
-Še drugo smrt nekdanjega sorca naj zabeležim ob tej priliki. Iz domovine je namreč prišla žalostna vest, da je v Gornjih Ajdovcih 16. decembra 1969 za pljučnico umrl Feliks Goren-čič. Po težkih ranah, ki jih je zadobil med vojno, se je za silo pozdravil, za težko delo pa je o-stal nesposoben. Zato je pljučnici tudi tako hitro podlegel. Na soboto je zbolel, naslednji torek ob 4h popoldne pa je že umrl. Zapustil je ženo in osem nepreskrbljenih otrok, od najstarejšega, ki je star 17 let, do najmlajšega, ki je star le 9 mesecev. Zapuščeno vdovo in otroke čakajo težki dnevi. Potrebni so naše pomoči in tolažbe. Molite zanje in darujte gmotno pomoč tej materi, da bo preživela otroke, ki so tako nenadoma izgubili očeta.
Feliksu naj bo lahko domača zemlja, njegovi družini pa naše iskreno sožalje.
Otmar Mauser
Vesdcigra “Naročeni ženin”
TORONTO, Ont. — Člani ‘Slovenskega gledališča’ bodo v nedeljo, 1. februarja, ob pol petih popoldne, zaigrali na odru cerkvene dvorane župnije Brezmadežne v New Torontu veseloigro s petjem “Naročeni ženin”.
Igra je povzeta iz slovenskega kmečkega življenja.
Ta prireditev je lepa prilika,
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
Vse je bilo že pripravljeno na mizi, le kava je bila še na štedilniku, ko so prišli od maše. Poleg vrat v hišo visi poštni predal. Pod pokrov predala je pa bil zataknjen listek. Morda je bil že preje, ko so odhajali k maši, le nihče se ni ozrl nanj. Na listku je bilo zapisano: “Mr. Lojze Ambrožič Coll GNT 365-3895 .. . Vsi smo se spogledali. — Telegram! Kaj neki bo sedajle? Kaka smrt? Nesreča? Gotovo je nekaj nenavadnega, telegram, sedaj, zgodaj zjutraj, v nedeljo. Gospe sta odložili plašča in drugo in se kar sesedli na stole. Tudi jaz sem se vsedel k mizi. Tudi sin je odložil in ta-kaj stopil, k telefonu in poklical poštni urad. Povedal je, da smo prejeli listek, da imamo na pošti telegram. Ker so pa ob nedeljah tam samo pomožne moči, pa gre vse bolj -počasi. Nikakor niso mogli dobiti telegrama. Mi smo bili vsi na trnju. Ženski sta se kar tresli in bradi sta jima šli kar sem in tja. Mene je oblival mrzel pot in vsem so silili lasje pokonci. Končno so le našli tisti papir in začelo je črkovanje. Prva črka je bila N. Gospa je s tresočim glasom dejala: “Oh, zame je.” N - atlačen ... Druga črka E. Potolažila se je — “Ne, morda pa ni zame,” Tretja H. Četrta A. Peta J. Gospa je vsa vesela zaklicala: “Ne, ni zame, za vas je. Midva z ženo sva se kar spogledovala. Češ — kakšna nesreča nas bo zadela? Pomislil sem — na sina v Nemčiji, na brata v Avstraliji in brata v Mariboru. Najbrž že kdo od teh u-mrl. Tudi žena je premišljevala na svoje brate in sestro. Kdo? Iz pošte so črkovali dalje: Z, nato K pa R in dalje O, P, O, M. Nato zopet ZAČNI. Pa zopet Z VI NOM PUC. Vedeli smo, do od naših tukaj ni telegram, ker smo vsi zvezani z žico in bi vsak lahko telefoniral, če bi bilo kaj hudega. Končno se je le nehala ta negotovost. Sin se je zahvalil tisti osebi tam na pošti,
ki so jih priredili za praznike sinovi in hčere, je bilo zavoljo tega mnogo smeha. Ko sem tele-fončno sporočil gospe Teji Ku kovčevi, kako nas je očka naše-maril, se je tudi smejala in pravi: “O, to je pa čisto po očkovo ...” Tako nam je zdravnik dr. Puc pripravil za letošnje praznike precej govorjenja in dobre volje — smeha.
Resnici na ljubo naj pa bo povedano, da niti jaz, ko sem ga prosil za to, da naj mi zamenja vročo vodo z vinom, nisem mislil resno. Storil sem to le za “hec”. In prav tako je tudi zdravnik na mojo prošnjo le za “hec” pritrjevalno odgovoril. Da pa je bilo še bolj “hecno”, je poslal telegram. Če bi odgovoril pismeno, da ne bilo tako. Posebnost v tem je pa še ta, da je poslal telegram ponoči. V Ameriki je namreč navada, da dotičnega, na katerega se telegram glasi, kličejo takoj ob prihodu telegrama. Neglede na katerokoli ponočno uro. Tega v Kanadi ni. Mislim, da mi je hotel ponagajati in me sredi noči spraviti iz gorke postelje k telefonu. To se mu ni posrečilo, pač pa se mu je posrečilo, da nas je v nedeljskem jutru — namesto mene samega, spravil kar štiri — v par minutni mučni položaj ob čakanju, da so na poš-tnem uradu našli pravi papir in potem -ob počasnem črkovanju — telegram je bil namreč v slovenščini.
Takale presenečenja so prav zelo posrečena. Takih nam primanjkuje. Sploh se mi zdi, da nas je ves humor zapustil. Postali smo strašno modni. Morda bi nič ne pretiraval, če bi zapisal, da ne samo modri, pač pa naravnost — oholi in domišljavi... To pa ni zdravo in ne priporočljivo. Še vse naše seje, sestanki in širši sestanki so vse preveč mrtvi in uradni. Zato je udeležba vedno tako pičla. In smelo trdim, da mlade zgubja-mo v glavnem zato, ker je vse premrtvo in preuradno — kot bi šlo za ne vem kakšne veledržav-niške -posle. Namesto, da bi v veselju, zadovoljstvu in dobri volji pridobivali, pa s preurad-nimd malenkostmi razdvajamo in odganjamo. Zapomnimo si: V veselju in zadovoljstvu je zdravje, moč in pridobivanje! (Dalje)
njegove albanske zaveznike hudega poraza.
Po vojni Albanija ni hotela skleniti miru z Grčijo, ker je Grčija zahtevala zase južno Albanijo (severni Epir) in tako sta še danes obe balkanski državi v vojnem stanju, ki ima pa obliko mirnega, toda le na pol dogovorjenega premirja. Nad 30 let ni tako med njima nobenega rednega stika.
-Sedaj se je položaj spremenil. Grška je postala diktatura, zahodna Evropa ne mara zanjo. Grška diktatura se_ je zato zjezila in predlagala Albaniji obnovo trgovskih zvez. Pogajanja sta vodili grška in albanska trgovska zbornica, ker obe deželi nimata nobenih uradnih stikov.
Grška hoče sedaj obnoviti trgovske stike tudi z Bolgarijo. Obmejni promet je Albanija že davno uredila z Jugoslavijo, seveda traja promet le od časa do časa; je zmeraj odvisen, kako se Beograd in Tirana gledata politično. Trenutno je obmejni promet med Grčijo in Jugoslavijo zelo “nezanimiv”.
Francetu Smoliču v zadnji pozdrav
TORONTO, Ont. — Nikoli se v življenju nisva srečala. Čisto po naključju sem bral njegovo pismo, ki ga je pisal leta 1967 v maju mesecu socialnemu referentu ZDSPB g. Cirilu Prežlju, v katerem je prosil za finančno pomoč, da bi si nabavil invalidni voziček, s katerim bi se vozil “malo na sonce”, kakor je dejal, kajti zdravniki so mu morali odrezati obe nogi. Takrat sem mu bil pisal in tako sva se po pismih spoznavala.
Bralci se boste gotovo spomnili njegove slike, ko sedi v vozičku, ki so mu ga kupili njegovi soborci, katera je bila objavljena v Ameriški Domovini 28. avgusta 1967 skupaj s krajšim člankom in z njegovo osebno zahvalo, ki jo jc po meni poslal vsem svojim dobrotnikom.
S Koroškega smo dobili sporočilo, da je lani v decembru nenadoma tiho in osamljen umrl. Nikomur ni tožil, da je bolan. Nihče ni vedel za njegovo smrt, dokler ni božično darilo, ki ga mu je ZDSPB poslala, bilo vrnjeno našemu zastopniku na Koroškem s pripombo, da je Smolič umrl.
Iz njegovih pisem sem razbral, kako silno ga je potrla izguba obeh nog, vendar je z močnim zaupanjem v božjo pomoč vdano prenašal krut udarec usode in tiho trpel v duši in jo s tem svojim trpljenjem očiščeval za srečanje s svojim Bogom, ki je v preteklem decembru nenadoma prišlo.
da se za predpust po domače razvedrimo in ohranimo živo| se obrnili in mi pomolil listek in
slovensko navado, ko smo polni-|dejal: “Na’ oče’ berL” Na listku li naše prosvetne domove ob je bil° zaPisano: “Nehai s kr°-
sličnih igrah, kakor vam jih za letošnjo sezono pripravlja “Slovensko gledališče”.
Igro ponovimo naslednjo nedeljo, 8. februarja, ob petih popoldne v cerkveni dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave. v Torontu.
K obema predstavama ste vsi rojaki, odrasli in mladina, iskreno vabljeni!
pom, začni z vinom, Puc. — O, strela ti — kako smo se vsi zarežali. Nismo se mogli nehati, tako da bi nazadnje gospa Nija še avtobus kmalu zamudila. Po pravici povem, da res ne pomnim več, kdaj bi se tako iz srca nasmejal, kot sem se tisto jutro. O, ti presneti doktor Puc — v kako mučne trenutke si nas spravil. Zato je pa bilo potem
tudi smeha toliko, da že zlepa Člani “Slovenskega gledališča” ne. Na vseh božičnih partijah,
in lepa in polna lepega branja.) Domobranec s Trške gore ZBORNIK 1969 obsega 348 France Smolič je dotrpel in sto-
....................	. r w I
iiiii
Kuba svari pred begom v oporišče Guantanamo
HAVANA, Kuba. — Tukajšnje časopisje svari ljudi pred poskusom bega v ameriško oporišče Guantanamo. “Juventud Rebelde” piše, da je bilo mnogo ljudi ogoljufanih, ko so plačali velike vsote tistim, ki so jim obljubili, da jih bodo varno privedli v Guantanamo. Ti so pobrali od njih denar, nato pa jih pustili v praznini pred ograjo, ki obdaja ameriško pomorsko vojaško oporišče na jugovzhodnem koncu Kube. Veliko je bilo tam zajetih ali pa pri 'poskusu bega ustreljenih.
Rednim potom je mogoče s Kube s tujino le preko Madrida ali Mexico City, kamor je redna letalska zveza. Možen je tudi neposredni let v ZDA, toda to le tistim, ki se prijavijo za izselitev in se odpovejo vsej svoji imovini na Kubi. Te prevažajo letala, ki lete dvakrat dnevno med Miami, Fla., in Havano pet dni v tednu. Povprečno pride s Kube v ZDA vsak mesec po tej poti okoli 4,000 Kubancev.
Djakarta spet nemima
Rastoča draginja je bila vzrok za prve večje demonstracije v glavnem mestu Indonezije, odkar je bil odstavljen Sukamo.
DJAKARTA, Indonez. — Odkar so generali poslali predsednika Sukarna pred 4 leti v no-koj, je dežela poznala le slučajne manifestacije, pravih nemirov in demonstracij pa ni bilo. Sedaj jih ulica v Djakarti zopet pozna. Ne izvirajo iz politike, ampak iz socialnih razlogov. V Indoneziji se je namreč razpasla tako huda inflacija, da grozi pokopati kupno moč indonezijskega denarja.
Vlada je sklenila, da bo vpeljala strogo deflacijo. Svojo politiko je že začela izvajati. V duhu nove politike hoče vpeljati tudi gospodarske cene, kar pomeni, da bodo potrošniki morali več plačevati za bencin in petrolej. Posebno občutno je zadela višja cena za petrolej, ker je v Indoneziji glavno kurivo za družinske potrebe.
To je bila za Djakarto prva tako velika demonstracija po 4 letih, odkar ne gospodari več Sukamo.
Mesec počitka za živali!
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski prijatelji živalske prirode so na svojem letnem občnem zboru sklenili originalno resolucijo: predlagati državi, naj mesec junij proglasi za mesec miru živalim vseh vrst pred — človekom! To ne bi bil samo mesec, ki ne sme v njem pasti noben strel, naperjen proti živalim, ampak prepovedan bi moral biti vsak šum in ropot v gozdovih. V vsej prirodi bi morala vladati absolutna tišina, še celo piknikov ne bi smelo biti. Niti govora ne bi smelo biti o motorih dirkah, o seikanju lesa, hrupnih izletih itd.
Resolucija trdi, da so tudi živali živa bitja, ki potrebujejo svoj mir, kot ga potrebuje človek. Časopisje je resolucijo priobčilo, majka pa še komentarjev k tej ideji.
OGNJENIK SE OGLAŠA — Dim v daljavi se vali iz žrela ognjenika Taal na Filipinih. Ko so ljudje v okolici zagledali dim, so jo naglo pobrali z nevarnega področja.
Povejte oglaševalcem, da ste videli ujihov oglas v Ameriški Domovini'
dobiicv deio
Iščemo ženske
za pomoč v kuhinji samo v petek. Vprašajte pri
FRITZ’S TAVERN 531-2239
MAL! OGLASi
Gršija m Attaija sla ofonGvili trgovske stike
ATENE, Gr. — Albanija je 1. 1940 napadala na italijansko povelje sosedno Grčijo, pri tem pa slabo odrezala. Grška armada je delala italijanskim in albanskim četam take sitnost,' da je 1. 1941 šele Hitler rešil Mussoliniju in
Potrebujemo več hiš. Kupci /. gotovino čakajo. Kličite nas!
A.M.D. REALTY
1123% Norwood Rd. 432-1322
Dog Found
on E. 78 St. near St. Clair. A Scotty terrier, medium, black and white.	Call 391-8312
JAN PLESTENJAK:
HERODEZ
Belo mesto s starim gradom je bilo v molitev zatopljeno, sv. Jakob je prav do neba vzkipel s svojim starinskim zvonikom, ki je videl požafe, moritve, veselje in lakoto, baharijo in ponižnost, pobožnost in brezboštvo.
In ga je sv. Mohor veselo pozdravil z: bim bim bom, bim bi m bom!
Tam pod smrekovimi gozdovi na zelenem bregu, tam so naši stari romarji sezidali Crngrob. Prav izpod moravskih hribov so vozili volarji marmor, da postavijo hram sveti priprošnjici. Zvonove so ji ulili, kakršnih ni na svetu, in, kogar nihče ne spravi v nebesa, ga spravijo crngrobski zvonovi. Kadar se mrači, si odzdravljata sv. Mohor skromno, Crngrob veličastno, čeprav ne s take višine.
Ej, na ravnini! Same bele, v zelenje skrite hiše, med hišami kot mejniki bele cerkve, kot bi bile pravkar oprane.
Tam je vas, kjer sirotko po-pijo, žmitke v kozolce obesijo in nikoli ne povedo, kdaj so suhi. Nihče jih ne upa vprašati. Cerkev je osamljena, kot da se jim je odmaknila; če bi ne bilo bele ceste do nje, bi mislil, da se je odtrgala od vasi.
“Pikata pakata, še te ho lakota,” tako lažejo, da poje zvon te odmaknjene cerkve. Bajta-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Shipping Clerk
JANITOR
Full time positions for rapidly growing printing firm in Northwest Suburb. Good pay, free medical & major medical insurance, free life insurance. Must have own transportation.
Call HARRY WILSON 773-2100
(20)
CHEF — DAYS
Day work. No split shift. Off Sundays and holidays. Starting salary $10,000 per year plus bonuses.
Call AU 7-1600 for interview.
(20)
HOUSEHOLD HELP
CHILDCARE — 3 pre-school, light housework. Live in, own rm. Stairs, dogs. Glenview Refs. $50.
724-8642
(18)
CHILD CARE — Mid.-age, 5 days, go. 2 small children. $30. wk. plus meals.
1000 W. 4000 N	528-5990
(20)
rjem da Lažejo, lažejo!
^:	“Jaz sem pa z župnikom go-
™‘'voril, ti pa ne!” To je bila čast, ki je hribovski otrok ni kar tako hitro dočakal.
Pred cerkvijo je bilo že skoraj prazno. Zofkež je stojnico že razdrl, Lucija je že odnesla prazne koše, le Vodnik in Rožnik sta stala pod lipo in gledala, kako jo je Adamovec počasi drsal v globel, z njim pa Neža, ^ še zmerom vsa mlada, kot da se , ,	|ni v hribih rodila in da se ni
jo poje a o pesem, pg^jg pQ hribovskih melinah.
Zvon vend&r
poje: »Pejte vsi, pejte vsi, zdaj /Tf, ^ !efa bi pa ”« smeli ' C/ J v. .. ’	. gledati! Predolgo se ze vleče m
se že res mudi!” K maši jih vabi, ker jo radi zamude.
Zelene travnike, vijugasto razorane njive, s smrekami zasajene planjave je preklala na dvoje železnica. Zdaj pa zdaj zdrči prek ravni vlak in z dimom oskrunja svetost božjega dela, Grintovci pa kot okame-nela molitev stoje nepremično in ne klonijo glav niti ob pe-
grunta je škoda. Tone se bo zgubil,” je menil Vodnik.
“Pri maši sem mislil na to! Smili se mi dekle!” je dostavil Božnik.
Na drobno sta prerešetala Konškarjev grunt, precenila še ostanek in kaj vse bo treba za obnovo doma, skednja, njiv in košenin. Goličave bo treba posaditi, pota popraviti, o dela nič
klenskih silah poletnih neviht. , v, r, •	,	. i
koliko. Zmajevala sta z glavo in
Zofkež je utihnil. Lucija, ki se zagiedaia v puščavo Konškar-
je češnje hrustavke prodajala, jevega grunta.
je prazne koše vrgla v grmovje in se pomešala med gruntarice, ni se pa mogla več preriti v ospredje, cerkev je bila nabita. Dišalo je po nageljnih in po ro-ženkravtu, vsi trije oltarji so jih bili polni. Glavni oltar s sv. Mohorjem in Fortunatbm pa je bil ves v cvetju. Dekleta so svoja okna docela spraznila, da so mogla pokazati patronu svojo ljubezen.
Sveče so trepetale, kot da bi drhtele z molitvijo vernikov, romarjev iz grap in dolin, z ravni in melin. Vsem pa se je zdelo, da sv. Mohor in Fortunat z od-
Iz cerkve je nenadoma stopil Tone, ves plah in shujšan, mršav, da bi ga od daleč nihče ne spoznal. Ogniti se je hotel obema, pa je bilo že prepozno.
“Kam pa, kam, Tone?” ga je prepoznal Rožnik. Tonetu je bilo nerodno, da bi se najrajši v zemljo udrl.
“Pogledat sem prišel!” se je motovilil in pobesil oči. Stal je kot pred dvema sodnikoma in čakal sodbe.
“Prav, da si se praznika spomnil,” je namignil Vodnik. “Človek se res še najrajši k svojemu
prtimi rokami sprejemata proš- Patronu^ zateče. Jaz se v tej nje. Molitev gruntarja Vodnika cer^v^ najb°lje počutim in je bila prav tako iskrena kot nikjer ne molim tako lahko, molitev bajtarja Stiskarja, ni 1 ^az tuch! je zastokal fone bilo razločka v cerkvi, brez pri- jn ze hotel oditi. Čutil je, kako dig in obzirov je zraslo spozna- 80 Vodnikove in Rožnikove oči
obtičale na njegovem obrazu in kar peklo ga je, žgalo.
“Počakaj, nič se ti ne mudi,”
GENERAL HOUSEWORK Cooking. Live in. Small family. $50 week.
Call RO 4-2301
FEMALE HELP
COOK
To Prepare Planned Meals and Maintain Small Kitchen 8:30 A.M. to 2:00 P.M.
5 Day Week
CAMELOT PRE-SCHOOL 3342 W. Bryn Mawr CALL FOR APPT.	588-8088
(19)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP —
GOOD BUSINESS Steady Clientele. Low rental. Four stations, 7 dryers. Air-cond, Tint machine. Reasonable.
Call after 9 SH 3-4181
nje: pred Bogom smo vsi enaki.
Zdelo se je, da je tudi duhovnikova molitev vsa drugačna, bolj praznična in bližja nebesom.
“Še za ajdovo letino: oče naš,” je šepetal Adamovec, le malo vstran pa je klečala Neža in ustnice so se ji stresale. Za Toneta je molila, da bi ga po svetniku Bogu priporočila za pravi um in pamet. Niti za trenutek ni odmaknila oči od oltarja, prisiliti je hotela z molitvijo sv. Mohorja in Fortunata in Boga samega, da bi Tone zavil na pravo pot, njej pa odpustil grehe.
“Pikova dama — križev kralj . . .” Ta misel jo je hotela vznemirjati, pa jo je molitev pognala in spet je bilo Nežino srce lahko, saj sta ji sv. Mohor in Fortunat obljubila, da je Tone že blizu, blizu steze, ki pelje na veliko cesto dobrega.
Pri povzdigovanju so se telesa sklonila prav do tal, glave so skoraj na tla udarjale in trkali so se na skesane prsi, da se je tu in tam slišali zamolkel odmev raztegnjenih in iztrpinče-nih prsi hribovskega garača.
Po maši so se dekleta, fantje, možje in žene kar ožarjeni vsipali iz cerkve. Nič niso hiteli, nič se niso prerivali, vsi so nehote čutili, da gredo iz svetišča.
Gruntarji in bajtarji so še postali pred cerkvijo, se pomenili o letini in o vremenu, potem pa se razšli zravnani in prožni, kot da gredo vasovat. Dekleta in fantje so se še obirali pri Zofkeževi stojnici in izbirali pesmice ter jih skrivaj izmenjavali in tudi nageljčki, rožmarini in roženkravti so skopneli v mašnih knjižicah in se znašli za klobuki bajtarskih in gruntarskih fantov.
Najbolj neugnani so bili pastirji in otroci. Ko so pa zagledali župnika, ki so ga spremljali mežnar in ministranta, so obstali kot okameneli, nerodno sneli klobuke z glav in pozdravili:
“Hvaljen bodi Jezus Kristus!”
“Na veke!” je prijazno odzdravil župnik in se jel razgo-varjati z njimi. Teden dni so se pregovarjali potem in se bahali:
sta ga ustavila oba in nehote se je moral usesti na klop. Govorili so spet o vremenu, o letini, o davkih, o deklah, ki hočejo biti gospe, o hlapcih, ki hočejo vedeti več ko gospodarji, o ženah, o dobrih in o slabih.
“Zatorej je pa zlepa ni, kot je Neža, pa čeprav si hud!” je napeljal Rožnik. Tone ni prav nič spremenil obraza, le v prsih se mu je vse trgalo. “Veš, ni prav, da je do tega prišlo. Neža trpi, pa prav po nedolžnem, da veš,” je nadaljeval že ostreje
Vodnik.
“Nič ne rečem!” je izgoltal Tone in si grizel ustnice. Oči so mu zagledale Konškarjevo razvalino, goličave pod gričem, njive, porasle s plevelom, pritlikavim jelševjem in vrbjem.
“Bog se usmili!” ga je zazeblo v duši in še nikoli ga ni bilo tako sram pred ljudmi.
“Neumno bi bilo, če bi taval | kot vešča, ko imaš pa dom in 'ženo, kakršne pod devetimi zvonovi ni. In sin! To ti raste kot konoplja in vendar je popolno-
ma tvoj!” Vodnik je zadel v živo. Tone je zgubil ravnotežje. Pred seboj je videl le še Nežo in Tončka. Še nikoli ni pokleknil pred človekom, v tem trenutku bi se zgrudil na kolena in prosil oba za obpuščanje.
“Hm!” je zagodel in si pokril s širokimi, pa neizgaranimi dlan-
mi obraz.
“Tako sem bil mislil, pobotala bi se, zdaj še ni prepozno!” se je postavil predenj Rožnik, obraz se mu je pomladil, saj je v duši čutil, da je storil dobro delo in, če bo šlo po sreči, vprav za god sv. Mohorja in Fortunata.
(Dalje prihodnjič)

NAROČITE SI
NAJVEČJI
NAROČAJTE
Profit ja in obvestilo uprave
Naše naročnike v st. clairski okolici lepo prosimo, da bi do nadaljnega poravnali naročnino direktno, osebno v uradu ali po pošti potom denarne nakaznice. S tem nam boste olajšali delo, dokler ne najdemo druge rešitve.
Tudi v zadevi smrtnih naznanil, zahval in obletnic, prosimo, da se poslužujete telefona ali pošte, če Vam ni mogoče osebno priti v urad.
Prosimo, sporočajte osebne in splošne domače novice, da bo list bolj pester in zanimiv. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628.
Se priporočamo za nadaljno naklonjenost in vse lepo 5 pozdravljamo!
■	AMERIŠKA DOMOVINA
H
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
NEOBIČAJEN OKRAS — Ni se mogla odločiti za nobena od sončnih očal, pa je kar vso zbirko navezala na sebe.
AMERIŠKO DOMOVINO
SLOVENSKI
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore BIvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet. Illinois G0431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME NASLOV ..
MESTO ..
DR2AVA .
•••••••••••••••••••••+•••••«
			
>••••••••••••«•••••••••••
►»*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••'
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
>••••••••••••••••<
CODE

CE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
j	AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj »tari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO