MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In uprava: Maribor, Ooapoalca ul. 11 / Teloton arodnlitv« 3440, upravo 34*8 Izhaja razan nodaljo In praznikov vaak dan ob 16. url / Volja «vo»o4oo projoman v upravi aH po poiti 10 Din, dostavijo« na dom ta Din / Oglat! po eeniku / Oglaao opre j e ma tudi oglasni oddolak »Jutro" v Ljubljani r Poitnl Ookovnl račun H 11.406
JUTRA'
99
Zalet in padec narodnega socializma
RAZVOJ DOGODKOV V SODOBNI NEMČIJI.
Več ko tri leta je stalo v ospredju vsega evropskega zanimanja vehementno gibanje nemškega narodnega socializma z Adolfom Hitlerjem na čelu. Število pristašev je rastlo z neverjetno naglico, množili so se fašistično °rganizirajii napadalni oddelki in vse je napovedovalo, da bo Nemčija v najkrajšem času sledila Italiji. Govorilo se je o oboroženem pohodu na Berlin, in pred vsakimi volitvami, ki jih je bilo letos v Nemčiji nenavadno veliko, smo mislili, da bo Hitler porazil vse ostalo in izšel iz boja kot absoluten zmagovalec. Naj-yečje je bilo zanimanje za volitev državnega predsednika. Prognoze so obetale zmago Adolfa Hitlerja nad maršalom Paulom von Hindenburgom in samo republikanski koncentraciji se je posrečilo preprečiti tak izid volilnega hoja. Vendar je zbral Hitler na svoji listi ogromno število 14 milijonov glasov!
Po vsem tem smo s še večjim upravičenjem joričakovali, da bo dosegla njegova stranka pri volitvah v pruski parlament in v državni zbor absolutno večino. Toda to se ni zgodilo. Pri vsakih volitvah, ki so sledile predsedniškim, so dobili narodni socialisti manj glasov. Rezultat je bil tak, da je bila sestava zanesljive večine v Prusiji kakor tudi v državi absolutno nemogoča. Predsednik Von Hindenburg je stal pred težko od-loČitvijo: ali naj poveri vodstvo državnih poslov najmočnejši, a ne absolutno Prevladujoči Hitlerjevi stranki in s tem Inavgurjra fašistično diktaturo, ali naj Sestavi prezidialno vlado, ki naj izvleče Nemčijo iz sedanjih zmed v novo urav-POvešenje in normalni parlamentarni raz-voj? Odločitev je bila tem težja, ker so Pevarno rastli tudi komunisti kot anti-teza hitlerievstva. Toda v glavi starega biaršala je zmagal naposled le duh vojaškega reda. Odbil je Hitlerjeve zahte-ve in želie in potrdil najprej vlado von p a p e n a, nato pa generala von S c h 1 e i c h e r j a. Hitlerjeve! so bili potisnjeni v opozicijo, in ker so pričeli izgubljati teren in zaupanje javnosti, si> kmalu nastopili pot razkroja.
Izgube, ki so jih utrpeli pri nekaterih zadnjih občinskih in deželnih volitvah, so uprav katastrofalne. K vsemu temu so se pridružila še notranja nesoglasja. ki so dobila najvidnejši izraz
v sporu med H i 11 e r j e m in dr. S t r a s-serjem. Najnovejša poročila pa pripovedujejo tudi že o razkroju v vrstah napadalnih oddelkov. Neuspeh v politiki in ogromen deficit v blagajni pokre-ta je prisilil vodstvo, da je pričelo zmanjševati svoj aparat, in v prvi vrsti so pri tem prišli v poštev napadalni oddelki. Odpuščeni četniki so pa sedaj najnevarnejši protiagitatorji in te dni se je zgodilo, da so nekega svojega bivšega pristaša zavratno umorili in tako spravili s pota. Ta umor močno spominja na one v j>rvih časih italijanskega fašizma. Dasi je v politiki, zlasti v strankarski, vsako prerokovanje težavno in rizkantno, smo vendar lahko že sedaj prepričani, da je nemški fašizem skrahiral in da so nade na zavojevanje oblasti za vedno splavale Po vodi. Poslej bo sledilo upadanje gibanja in Hitlerjeve slave, ki bo naposled postal zopet nepomemben človek in dokaz, da so v javnem življenju vendar tudi ae-ke norme in neki naravni zakoni, kakoi v živem organizmu, ki, če je dovolj trden, sam premaga bolezen. In hitlerjev-stvo je v Nemčiji tipična bolezen čas* gospodarske, socialne, kulturne in moralne krize. .
Ni pa hitlerjevstvo ostalo brez upliva na nemško notranjo in zunanjo politiko. Državne vlade so vzele iz njegovega programa vse, kar bi utegnilo Nemčiji kakorkoli koristiti. Zlasti energični nastopi v zunanji politiki bi brez gibanja narodnih socialistov nikoli ne bili mogoči. Za uspeh glede reparacij, enakopravnosti itd. se morajo Nemci v prvj vrsti zahvaliti Adolfu Hitlerju, dasi je to le njegova posredna in morda celo osebno nehotena zasluga! Svet se je bai nemškega fašizma, z njim je grozila državna vlada in — uspevala. Na enak način je socializem dosegel brez lastne oblasti po vsem svetu mnoge socialne reforme. V tem, in samb v tem pa je in bo za Nemčijo v pozitivnem, za ostali svet pa v negativnem smislu pomen gibanja narodnih socialistov. Mussolini je nekoč dejal, da fašizem ni izvozno blago; pozneje je zlasti z ozirom na Nemčijo to svoje mnenje korigiral, a se je uštel. Italijanski fašizem je gradil na hit-!erizmu mnogo nad, ki so se obenem z njim — porušile.
Nastop proti makedonstvujodim
SMRT DVEH ŽRTEV SPOPADA. — VLADNA KRIZA ŠE NI REŠENA. - ENERGIČEN NASTOP PROTI RUŠILCEM MIRU. — DOSLEJ ARETIRANIH 240 MAKEDONSTVUJOČIH.
BEOGRAD, 30. decembra. Po vesteh iz Sofije sta v Aleksandrovskl bolnišnici umrla včeraj urednik »Makedonije« Simeon Eftimov in stražnik Georgijev, ki sta bila nevarnro ranjena v znanem spopadu obeh skupin makendonstvujočih.
SOFIJA, 30. decembra. Kralj Boris je poveril Mušanovu mandat za sestavo nove vlade. Mandatar se je pričel takoj pogajati z voditelji posameznih parlamentarnih strank, nove vlade pa še ni sestavil.
SOFIJA, 30. decembra. Policija je v pretekli noči v vsej prestolnici izvedla veliko racijo in je ob tej priliki aretirala skupno 240 oseb. Pri aretirancih je policija našla tudi orožje. Makedonstvujoči so se podajali na ceste oboroženi z avtomatičnimi puškami, očividno s cinično-demonstrativ-nim namenom, da bi bili aretirani pred očmi pasantov. Notranji minister je prejel nalog obveščati kralja vsak dan redno o poteku preiskave o zadnjih dogodkih.
Italija zahteva romunsko nevtralnost
ODLOČNA ZAVRNITEV ROMUNSKE VLADE. TAKEGA PAKTA NE BI MOGLA PODPISATI NOBENA VLADA.
BUKAREŠTA, 30. decembra. »Dlmi-neata« in »Adeverul« pišeta, da je glavna težkoča pri obnavljanju italijansko-romunske prijateljske pogodbe kategorična zahteva Italije, da se v načrt vstavi tudi določilo o romunski nevtralnosti v primeru oboroženega spora med Jugoslavijo in Italijo. Oba lista naglašata, da
vlada. Romunija je, zavračajoč omenjeno zahtevo Italije, naglasila, da je po zaključku Briand-Kelloggovega pakta in drugih mednarodnih konvencij, s katerimi se vojna izključuje kot sredstvo nacionalne politike, možnost vojnega sta. nja nonsens. V tem primeru bi morale vse članice Društva narodov in podpisnice omenjenega pakta nastopiti z orož-
je ta zahteva naperjena izključno proti mali antanti in da zato takega pakta ne} jem proti onemu, ki bi volno Izzval, bi mogla podpisati nobena romunska!
Mrzlične japonske vojne priprave
VES JAPONSKI TISK PRIZNAVA, DA JE VOJNA S KITAJSKO NEIZOGIBNA IN NE BO OSTALA OMEJENA LE NA AZIJO.
da se mora Japonska pripraviti na bližajočo se vojno, ki je neizogibna, ker mo-
TOKIO, 30. decembra. Vse japonske municijske tovarne delajo že nekaj časa s podaljšanim delovnim časom in mrzlično naglico, da tako čim prej izpopolnijo municijske rezerve, kakor Je to določilo vojno ministrstvo.. Prav tako se z mrzlično naglico utrjujejo japonska prista-nišča |n kompletira se volna mornarica. Japonski listi pišejo popolnoma odkrito,
ra s Kitajsko prej ali slej obračunati. Ta vojna, pišejo listi dalje, se pa ne bo omejila samo na Japonsko in Kitajsko, temveč je treba računati s tem, da se bodo v kitajsko-japonskl konflikt vmešale še druge sile.
Svetovna gospodarska konferenca
IZJAVA NORMANA DAVISA. _ AMERIKA PRIČAKUJE OD KONFERENCE
VELIKE KORISTI.
tudi vprašanje razorožitvene konference
PARIZ, 30. decembra. Washingtonski dopisnik »Petit Parislena« se je razgo-varjal z Normanom Davisom, ki mu Se Rjavil, da polagajo Združene države ze->o veliko važnost na svetovno gospodarno konferenco in da sta Hoover in Roosevelt v teni pogledu istega mnenja, da se mora na tej konferenci v prvi vrsti rešitl vprašanje sirovin, in to predvsem vPrašanJe žitaric, da se zniža proizvodnja in se stabilizirajo cene. Ameriška vIada ie prinravljena razpravljati tudi o ^tinski tarifi in bo v prvi vrsti zahtevala stabilizacijo valut, zlasti pa tečaja Wa. Stabilizacija funta je v tesni zvezi 2 vprašanjem vojnih dolgov, toda se te-2a ne sme napačno razumeti, da bi se °b tej priliki moglo razpravljati na sve‘ tovni gospodarski konferenci tudi vprašanje vojnih dolgov, ker vztraja tudi no-V1 predsednik Roosevelt brezpogojno na ^tališču, da se mora vprašanje vojnih dolgov razpravljati z vsako državo posebej. Na koncu pa le odvisno od rezul
in polaga zato Amerika veliko važnost na to, da se v prvi vrsti doseže pomorski sporazum med Francijo in Italijo.
Stanje hrastniških ponesrečencev.
LJUBLJANA. 30. decembra. Vsi trije rudarji, ki so sc o priliki velike rudniške katastrofe 29. novembra t. 1. v Hrastniku nevarno ponesrečili, so. zopet zelo nevarno oboleli. Najmlajši med njimi, 23-letni Jožef Zajc, je že 14 dni na živčnem oddelku ljubljanske banovinske bolnišnice. Zajc kaže tipične znake zastruplje-nja s plinom: nezaslišan glavobol in pa-cijent izgublja od časa do časa spomitt. Le s težavo raslikuje še dan od iioči in bo najbrže popolnoma oslepel. Ostala dva ponesrečenca, 30-letni KramarŠek in 37-letni Višnar, sta zaenkrat še v domači oskrbi, toda sta nod stalnim zdravnis-Tudi onadva kažeta
kini nadzorstvom.
znake duševne zmedenosti kot posledice tatov svetovne gospodarske konference L zastrupljenja s plinom.
Likvidacija liparskih taborišč
RIM. 30. decembra. Kakor se poroča iz dobro poučenih krogov, ie italijanska vlada na svoji zadnji seji sklenila razpustiti zloglasno konfinacijsko taborišče na Liparskih otokih. Spričo zadnje amnestije so se zapori in kaznilnice v vsej državi tako Izpraznili, da bodo z 10. januarjem vsi politični zločinci, ki so konfinirani na Liparskih otokih, porazdeljeni na posamezne zapore in kaznilnice v notranjosti države. Kakor je znano, so na Liparskih otokih večinoma le konfiniranci iz Julijske Benečiie. med katerimi pa ni bil iiibče pomiloščen. Ker je pa v zadnjem času svetovni tisk veliko poročal o razmerah v konflnacljskem taborišču na Liparskih otokih, je vlada sklenila, da odstrani to sramotno znamenje svoje »2000 letne kulture«.
Chčronova zmaga
PARIZ, 30. decembra. Senat je svoj orvotni »veto« proti Cheronu oziroma njegovemu predlogu glede izdaje državnih zadolžnic v znesku 5 milijard frankov za kritje primanjkljaja v državnem proračunu ter s tem zvezanemu znižanju ha 3 milijarde frankov preklical. S tem se je težavni položal kabineta Pauia-Ron-courja zopet izboljšal.
Kriza Hitlerjevega gibanja
MONAKOVO, 30. decembra. »Bay* erische Staats-Zeitung« prinaša zanimiv uvodnik, v katerem se bavl z razmerami v narodno-socialističnl stranki in naglaša, da Hitler absolutno ne bo mogel dolgo časa eksistirati brez Strasserja. Če bo ta spor trajal še nekaj časa. bo stranka na tem močno trpela in bo mnogo Izgubila. Na koncu koncev na bo moral Hitler vendarle prepustiti Strasserju faktično vodstvo stranke, namreč dati mu bo moral generalno polnomoč. da se bo mogel pogajati s strankami In vlado. V tem primeru bi se hitro sporazumeli z vlado generala Schleicherja. Hitler ne more več ostati v opoziciji.
JAPONSKA MORA OSTATI V D. N-
LONDON, 30. decembra. »New Chro-uicle« objavlja članek Kanninga, v katerem naglaša, da se Japonski nikakor ne sme dopustiti, da bi izstopila iz Društva narodov. V tem primeru ne bi bila na razpolago nobena sredstva več, ki bi mogla preprečiti japonske akcije.
OSTAVKA IVANA MEŠTROVlCA.
BEOGRAD. 30. decembra. Včerajšnje »Službene uovine« objavljajo ukaz. s katerim se sprejetha ostavka, ki jo je podal na državno sliržbo rek-. tor umetniške akademije v Zagrebu *£. Ivan Meštrovič,
Dnevne vesti
NOVOLETNA ŠTEVILKA »VEČER- j Silvestrovanje naših planincev. Naši NIKA« bo ležala po kavarnah, gostilnah, | planinci, navdušeni prijatelji lepega Po-
drugih javnih lokalih in pri naročnikih od sobote do ponedeljka, torej 2 dni. Oglasi v tej številki bodo imeli zelo velik uspeh, zlasti tudi še, ker bo izšla ta številka v večji nakladi. Cenjene inseren-te opozarjamo, da se bodo oglasi za to številko sprejemali samo do petka do 18. ure. Izrabite to izredno priliko in pošljite nam oglase pravočasno!
NAŠIM NAROČNIKOM! Vse cenjene naročnike »Večernika« opozarjamo, da smo priložili današnji številki položnice in jih prosimo, da nam naročnino čim prej nakažejo. Zlasti opozarjamo one, ki so z naročnino zaostali, da jo v prvih dneh januarja 1933 sigurno poravnajo, ker jim bomo sicer primorani ustaviti pošiljanje lista. Naročnike, ki so nam naročnino plačevali celoletno, polletno ali pa četrtletno vnaprej, prosimo, da to lepo navado še nadalje ohranijo in naročnino v novem letu zopet obnovijo. — UPRAVA »VEČERNIKA«.
Visoko tuje odlikovanje. Naš rojak iz Maribora, sanitetni mornariški kapetan prvega razreda g. dr. Ivan I. Koprivnik, šef kirurgičnega oddelka stalne mornariške bolnišnice v Hercegnovem je bil odlikovan s češkoslovaškim redom Belega leva IV. stopnje. Čestitamo!
Vložitev davčnih prijav za prihodnje leto. Mariborska davčna uprava razglaša: Vsa podjetja, obrati (trgovski, industrijski in obrtni) kakor tudi vse osebe samostojnega poklica in vsi drugi, ki so zavezani pridobnini, morajo vložiti v času od 1. do vštetega 30. januarja 1933. prijavo o dohodku iz letošnjega leta, nadalje prijavo za odmero davka na poslovni promet in prijavo o davku na luksuz, ki ga morajo izkazati v prijavah splošnega in skupnega davka na poslovni promet. Vse potrebne tiskovine dobe davčni zavezanci pri tukajšnji davčni upravi.
Devize za dijake v tujini. Finančni minister je odredil, da se smejo izdajati pooblastila za nabavo deviz in valut za vzdrževanje dijakov v tujini, v kolikor gre za štipendiste posameznih ministrstev, fondov in ustanov brez ozira na število absolviranih semestrov; nadalje za one dijake, ki posedajo v tujini take fakultete, kakršnih ni v naši državi, pod pogojem, da so absolvirali že najmanj štiri semestre, ne vstevši zimski semester 1932-33.
Tekmovanje za biljardno prvenstvo Maribora, ki je kakor znano v kavarni »Jadran«, postaja vsak dan zanimivejše.
V vseh štirih kategorijah je borba v polnem teku; najo-gorčenejša borba je pač v prvi kategoriji, kjer se srečujejo znani mariborski biljardni mojstri. Dosedanji rezultati v prvi kategoriji so naslednji: LepejrBender 800:751; Hobaoher:Ferk 800:725; Bender:Ferk 800:772; Hoba-cher:Omišl 800:660; Lepej:Hobacher 800: 748. Tudi v drugi kategoriji tekmujejo s polno paro. Najresnejši kandidat v tej kategoriji je znani nogometaš Pepček Bertoncelj, ki dokazuje, da je tudi na biljardu mojster. V tretji in četrti kategoriji tekmujejo večinoma mlajši konkurenti. Tekmam prisostvuje vsak dan veliko število »kibicev«, ki z velikim interesom spremljajo potek tekmovanja. Drevi ob 20. uri se srečata najresnejša kandidata v prvi kategoriji, Bender in Ho-bacher, na kar se »kibici« opozairja-jo!
Kdo bi se usmilil sirot? Banska upra va razglaša.: V zvezi z razglasom, odnosno s pozivom banske uprave za prevzem osirotelih in zapuščenih otrok v brezplačno oskrbo ali pa za svoje, se vabijo dobrosrčni ljudje iz okrajnih glavarstev Maribor desni in levi breg, Prevalje, Slovenjgradec, Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava in Murska Sobota, ki žele sprejeti kakega otroka, naj se zglase osebno ali pismeno pri upravi banovinskega Dečjega doma v Mariboru v Strossmajerjevi ulici št. 4.
Še danes in jutri popoldne dobite vstop , nice za Silvestrovo Sokola-matice v Unionu po znižani ceni. Blagajna se odpre ob 19. Dohod z dvorišča skozi mrzlo dvorano. — Vljudno prosimo, da se darovane jestvine prinesejo jutri okoli 14. ure v Union (garderoba).
horja, ki je zlasti pozimi pravcati planinski raj, bodo tudi letos silvestrovali pri Mariborski koči in v Seniorjevem domu. Zbrala se jih je večja družba, katere en del odrine jutri popoldne ob 2. uri z mestnim avtobusom z glavnega kolodvora, drugi pa s popoldanskim koroškim vlakom. Podružnica SPD vabi vse, ki se doslej še niso odločili, da pohite za Silvestrovo na Pohorje, kjer bo slovo od starega leta tako lepo in ginljivo, kot nikjer drugje.
Iz Studencev. Za silvestrovanje studenških gasilcev v gostilni Sluga vadijo pridno člani Narodne obrambe igro »Najboljši je gasilec«. Igra' je vsa prepletena z burkastimi prizori; vloge pa so v rokah dobrih moči, ki bodo skrbele za veselo razpoloženje in smeh. Dalje vadijo tudi člani ruske plese. Tako obeta postati ta prireditev najzabavnejši Silvestrov večer v Studencih!
Snaženje hodnikov in potov pozimi. Po cestno-prometnem redu in redu za čiščenje cest in trgov za mesto Maribor, so hišni posestniki dolžni čistiti trotoar je in pešpoti od snega in ledu ter jih po potrebi vsak dan v zadostni meri posuti s peskom, pepelom ali žagovino. Posipanje trotoarjev in pešpotov s smetmi in drugimi odpadki je prepovedano. Z ozirom na sedanji zimski čas se opozarja na to določbo s pripombo, da se bo proti onim posestnikom, ki ne upoštevajo te naredbe, uvedlo kazensko postopanje in bo mestna občina izvršila čiščenje na njihove stroške. Odklada-nje snega v cestne struge je prepovedano. Hišni gospodarji naj poučijo organe, ki čistijo trotoarje, da ne uporabljajo ostrega orodja, kakor krampov, sekir itd., ker se pri čiščenju s takim orodjem pokvari asfaltni trotoar. Stroške za popravilo takih poškodb bo trpel lastnik sam. Ob tej priliki se opozarjajo starši in vzgojitelji, da je sankanje po ulicah v mestu strogo prepovedano, ker napravi cestišča in pešpota polžka in za pasante nevarna. Sankanje po ulicah je tudi - za sankače nevarno, kar dokazujejo nesreče v zadnjih letih. Proti krivcem se bo strogo postopalo v smislu zadevnih kazenskih določil.
Dnevni red planinskega kongresa. Kakor je »Večemik« že poročal, bo 6. januarja 1933. v Mariboru VIII. kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije. Kongres se prične ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Orel« in je na dnevnem redu: pozdrav predsednika, izročitev pooblastil, poročilo v delu Zveze in posameznih društev, obračun za letošnje poslovno leto, razrešnica Uprave, proračun za prihodnje leto in volitev nove zvezine uprave. Nadalje bo podal poročilo I. Pasarič o kongresu mednarodne turistične organizacije v Chamanixu; o planinstvu in o načrtu zakona o turizmu bo poročal dr. Jos. Pretnar; nato slede predlogi, po katerih bo kongres rešil smernice za delo v posameznih planinskih društvih, včlanjenih v zvezi ter določitev kraja za prihodnji kongres. Zvečer pred kongresom bo pri »Orlu« sestanek delegatov radi dnevnega reda kongresa. Po kongresu je predviden izlet na Pohorje.
Tudi Sokol I priredi Silvestrov večer
v soboto 31. t. m. v kadetnici. Velik in vesel spored. Pričetek sporeda ob po 22. uri. Pridite vsi Sokoli in druigi, ki čutite z nami!
Današnji ribji trg je bil srednje dobro založen. Prodajali so žive krape po 14 Din kilogram, morske lakse po 20 Din morske jegulje pa po 26 Din kilogram Drugih morskih rib na današnjem trgu ni bilo.
Upokojeno učiteljstvo iz Maribora in okolice ima svoj sestanek v četrtek 5. januarja 1933 ob 15. uri v dvorani Na-bavljaJne zadruge na Rotovškem trgu. Prinesite š seboj slike in življenjepisne podatke za album. Ker so na sporedu tudi druga več ali manj aktualna vprašanja, vabi k polnoštevilni udeležbi vse upokojence in upokojenke predsednik društva.
Božičnica na Teznem. V četrtek pred prazniki je bilo v šoli obdarovanih 86 otrok s toplim perilom in 141 otrok z živili, vsak pa je dobil še posebej južino, tako da se je veselilo ta dan vseh 351 otrok pred žarečim božičnim drevescem. Bali smo se že, da nam letos ne bo mogoče napraviti deci božičnega veselja, in ko je bila ta bojazen že polno prepričanje, nas je naenkrat in nepričakovano presenetil znani prijatelj mladine gospod Šabeder s poročilom, da so se kljub vsej krizi našla dobra srca, ki so darovala zopet v pomoč malčkom. Prijetna dolžnost nam je, da se vsem dobrotnikom javno najlepše zahvalimo. Darovali so: po Din 1000 tovarne Bratje Bacher, Kovina in Teksta, Din 700 tovarna Splošna, njeno uradništvo pa Din 235., Dim 300 -tovarna Reich, Din 200 gospod Reicher, Din 50 gostilničar g. Očko, Din 43 veselo društvo, po Din 20 gg. Vitez, Juhart in Pregl, po Din 10 gg. Podlipnik in Žohar. Skupno se je nabralo na Teznem Din 4608. Kraljeva banska uprava je darovala Din 1000, v pomoč revnim malčkom vedno naklonjena Družba sv'. Cirila in Metoda v Ljubljani pa Din 500, vsega skupaj Din 6108. Naši mesarji so obljubili pokloniti meso in sicer: gg. FuangeŠ 25 kg, Viktor Jelen isto množino, in H. Potrč 10 kg. Mesne dobrote se bodo razdelile deci pozneje, ko >o sila in potreba morda še večja, tako da imamo še rezervo v živilih in denarju Deca sama se je vsem dobrim na najprisrčnejši način zahvalila — tu pa še enkrat: Bog plačaj!
Občina Tezno. Občinski odbor je na zadnji svoji seji soglasno sklenil povabiti ob zaključku letošnjega leta vse občane na sestanek, na katerem bo poročal o poslovanju v letošnjem letu in o načrtih v bodočem letu. Važno je zlasti vprašanje o obstoju občine Tezno po novem občinskem, zakonu, da se na ta način slišita obe plati zvona. Ta sestanek bo na dan sv. Treh kraljev ob 14. uri v prit ličnem razredu osnovne šole na Teznem. Vabljeni so vsi občani. Naj nikdo ne izostane!
Slabi uspehi na beograjskih srednjih šolali. Kako slabi so bili uspehi ob seme' stru na beograjskih srednjih šolah, priča dejstvo, da je bilo samo z gimnazij odpuščenih okrog 350 dijakov.
Lutkovni oder Sokola I, kadetnica. V
nedeljo, dne 1. januarja 1933 uprizori oder veselo lutkovno igro: »Trojčki iz Damaska«. Kot dodatek: lepa pravljica, Začetek ob 15. uri.
Velika Silvestrova prireditev bo jutri v soboto zvečer v Narodnem domu; pri' redi jo pevsko društvo »Jadran«. Na sporedu je godba, petje zbora, kupleti in humoristični prizorčki. Poskrbljeno bo za najboljšo postrežbo. Vino, novo in staro, po nizki ceni. Začetek ob pol 21. Polnočni prizor, ki ga je priredil naš član gosp. Z., nas bo uvedel v novo leto 1933. Zabave za stare in mlade ne bo manjkalo. Vstopnina Din 8, za družine Din 20. Člani in prijatelji, pridite, da se malo poveselimo ob zatonu tega ktrize polnega leta. Odbor.
Ostanite na Silvestrovo raje doma!
Pridite zopet po gramofon
in plošče, ki Vam jih posodi MARIBOR ŠLAGER CELJE
Slovenska 18 plošče Dečkov trg 4
»Franz Josefova« grenčica nudi pri he-meroidih prijetne olajšave.
Narodno gledališče
Repertoar,
Petek, ,30. decembra. Zaprto.
Sobota, 31. decembra ob 21. uri: »Pf‘ belem konjičku«.
Nedelja, 1. januarja ob 15. uri »Fridefi-ka«. Znižane cene. — Ob 20. uri torija in njen huzar«. Prvič v seioh1-Gostovanje tenorja Petra Burje. 1 Ponedeljek, 2. januarja. Zaprto.
Torek, 3. januarja ob 20. uri »Nevihte1, Premiera. Red B.	.
Mariborsko gledališče. »Pri belem »«* njičku«, izredno zabavna revijska opefe‘ ta, ki je tudi v Mariboru dosegla veP uspeh, se ponovi na Silvestrovo ob ->• uri. Kdor hoče preživeti še v starej3 etu nekaj prijetnih uric, naj ne zanrud1 te predstave! Običajne operne cene. Veljajo bloki.
»Friderika«, melodijozna Lebarjeva opereta, se poje na Novo leto ob 15. uri-Veljajo znižane cene.
»Viktorija in njen huzar«, popularni Abrahamova opereta se uprizori prvl“ letošnji sezoni na Novo leto ob 20. uri-Kot ritmojster Koltay gostuje bivši ten°r iubljanske in mariborske opere Peter Burja, ki je kot poznejši član oper V Olomouou in v Bratislavi ter na svojih gostovanjih v Pragi, Berlinu, na Dunaiu in drugod dosegel odlične uspehe. OP0" zarjamo na to gostovanje!
»Nevihta«, drama ruskega pisatelja 111 bivšega ravnatelja carskega gledališča ^ Moskvi A. N. Ostrovskega spada m®® najboljša dela. ruskega dramskega slovstva. Pretresljiva vsebina je obdelati3 zelo dramatično in napeto. Mariborska premiera bo v torek, 3. januarja za red B. Režira J. Kovič, nastopi ves dramski ansambl.
»Maks in Moric«, znane Buscheve Ša* 'e, prirejene za oder, bodo prva letoŠni3 otroška predstava.
Pri poapnenju arterij v možganih ifl srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi m?* le množine »Franz Josefove« vode lZ' trebljenje črevesa brez hudega pritiska* Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstranskp ohromelih s »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe prt iztrebljenju črevesa-»Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V HOTELU ..ORil?
fJvestrovo vrvenj
v vseh zgornjih in spodnjih dvoranah!
Za obilen obisk se pr poročata
Fr. in M. X e m l J i J
KAVARNA JADRAN
SILVESTROV VEČER
SODELUJEJO PRILJUBLJENI IGRALCI NAŠEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
Silvestrovo Sokola I v kadetnici t>°
zelo veselo in prijetno. Na programu ie nekaj zelo veselih in zabavnih točk, kakor tudi dve telovadni točki. Za jedi i“ dobro kaipljico je poskrbljeno, poskrbljeno pa je tudi za starejše plesalce, katerim bo igral harmonikar že skoraj Pozabljene plese. Zato jutri zvečer vsi v kadetnico!
Na Silvestrovo bomo večerjali v restavraciji »Velike kavarne«. Na Silvestrovo bo rožnodolska cvetna veselica v’ »Veliki kavarni«. Silvestrov kabaret v dancingu »Velike kavarne«.
Pevski odsek pekov priredi v Gad1* brinovi dvorani velik Silvestrov večer-Na sporedu petje, šaljivi nastopi, srečelov src in ples. Godba železniških delavcev in uslužbencev. Vstopnina 10 Dih-Iskreno vabljen vsakdo, ki ljubi neprisiljeno zabavo!
Zagoneten roparski napad. Ko se je v soboto pred prazniki že pozno zvečer vračal proti domu 731etni delavec Kar Babič, zaposlen v mestni klavnici, gaj_ neznan možakar podrl na tla in mu ° ' vzel 56 Din gotovine. Pri padcu se j Babič poškodoval na hrbtu in je Prise__ po pomoč v bolnišnico. Tam je izpcvC* dal, da ga je napadalec po dejanju p»va' bil v neko gostilno, kjer sta skupno la pol litra vina. Ko pa je bilo treba_P ravnati zapitek, je storilec izginil sledu.	rt0V
Napad. Ko se je sinoči vračal dou 32-letni brezposelni tesar France ’ ga je pred Dežmanovo gostilno v v nekdo napadel in hudo poškod°v‘ ■ ^ glavi. Poškodovani Zajc je moral pomoči v tukajšnji bolnišnici-
Važen izum Mariborčana Coša
KONEC NESREČ IN NEZGOD NA PROMETNIH KRIŽIŠČIH. - AVTOMAT-vSKI VARNOSTNI SIGNAL ZA CESTNA KRIŽIŠČA IN ŽELEZNIŠKE PREHODE
Skoro ne mine dam, da ne bi beležila nezgodna kronika prometne nesreče v našem mestu. V večjih mestih in centrih pa so hude nesreče, zlasti na prometnih A'rižiščih nekaj vsakdanjega in se obregneta ob nje le časopisni kronist in pa varnostna oblast. Kolikokrat je v takih kritičnih trenutkih v nevarnosti človeško življenje!
V izogib nesrečam na cestnih in železniških križiščih opravljajo varnostno službo na.teh mestih stražniki, na železniških prehodih pa zapornice, ki jih zahirajo in odpirajo progovni čuvaji. Prometna varnostna služba pa je zvezana z velikimi stroški in niti ne zadostujejo zapornice na železniških prehodih potrebam današnjega časa, ker so pri meglenem vremenu nevidne, ali pa okolje preprede vidljivost, in se na takih prehodih dogajajo številne prometne nesreče.
Vse tb je dalo povod Mariborčanu, upokojenemu detektivu g. Franju Cošu, da je že pred tremi leti jel misliti na napravo, ki bi preprečevala nesreče na križiščih in bi služila varnosti prometa. Izumil je avtomatski varnostni signal za -estna križišča in železniške prehode, ki obstoja v tem, da se namesti v primerni razdalji pred križiščem ali prehodom v vsaki dovozni smeri po ena električna stikalna naprava, katero vozilo pri vož nji preko- nje spravi v funkcijo, da da .vidni ali slišni odnosno kombinirani signal v dovozni smeri prečne ceste znak »stoj«. V bližini križišča pa je v vsaki dovozni smeri druga stikalna naprava, ki Povzroča pri prevozu izklip signala in osvobodi tako prehod za prečno smer. Temeljna misel Čoševega izuma pa je, da ima vsako vozilo katerekoli dovoznih smeri prednost za prevoz križišča, ki prvo doseže vklopno traverzo in da se obe od tega trenutka dalje zaprti prečni dovozni smeri zopet osvobodita za Prost prevoz, čim je dospelo do križišča in tako postalo vidno. Radi tega se namesti izklopna naprava na oglu križišča, dočim se mora vklopna naprava namestiti v takšni razdalji od križišča ozi-*cma od izklopne naprave, da odgovarja dolžina vozne poti najkrajši zavorni Poti najhitrejšega vozila. Ta^ varnostna mera pa je potrebna za ojačenje absolutne varnosti, ki je tolikokrat ogrožena zlasti na križiščih.
S postavitvijo čoševih avtomatskih varnostnih signalov je torej zajamčena varpost prometa na cestnih križiščih po dnevu in ponoči, ob meglenem vremenu in pri še tako hudem ropotu vozil. Močni svetlobni žarki signala opozore slehernega voznika na nevarnost, ki bi mu Pretila s prečne ceste. S pomočjo teh signalov se vrši lahko promet še na naj-
ValentSn Katajev:
Noži
»Tfu! Naj bodo ti noži in obroči tri-hrat prekleti!« je končno vzkliknil fant. »Poldrugi rubelj sem zastonj zapravil. Ce bi vsaj Babajevljev prepečenec dobil,« Poparjen se je preril iz gneče.
»Zadnjo nedeljo je tu nekdo čevlje za-?eU je dejal malček v zakrpanih hla-čuh, »zmetal pa je teh obročev za de-Set rubljev.«
»Dajte še meni,« je izpregovorii Pa-in so tesno pritisnil k pultu. »Rad bi videl, kako to gre.«
Starec mu je podal obroče.
»če torej vržem na spodnji nož, lahko dobim Babajevljeve bonbone?« je samozavestno vprašal Paška.
»Lahko«, je ravnodušno odgovoril starec.
»če pa vržem višje, dobim budilnik?«
Starec je prikimal.
»Dobro! Ho-ho! Če pa hočem imeti j-U-movar, moram meriti prav pod strop, ne?«
»Najprej vzemi pecivo, bahal se boš 'ahko še potem,« so mu nepotrpežljivo dejali iz gruče.
Raška je položil na pult svojo fotografk. odrinil s komolci pritiskajočo mno-ilc°'S se nasloni! in pomeril, ko m« je n|Un!fha zadrhtela roka. da je izpustil
°broč. ki sc ^	no
bolj frekventiranih cestnih križiščih v popolnem redu.
Razvrstitev signalov na železniških prehodih je v toliko enostavnejša, ker velja tu načelo, da ima v vsakem pri-meru prednost prevoza železnica, in je tu treba zavarovati le vozila. Zato sta po Čoševem izumu nameščena vidna avtomatska signala pri stiku ceste z železniško progo, vidljiva v dovoznih smereh ceste. Vklopne naprave so postavljene v takšni razdalji na progi, ki jo mora vlak prevoziti, da tudi pri najhitrejši vožnji ostane predpisan čas, v katerem lahko dospe vlak na cestni prehod. Izklopne naprave pa so nameščene v toliki razdalji, da je mogoče postaviti signal na »prosto« šele, ko je zadnji voz vlaka zapustil cestni prehod.
Delovanje varnostnih signalov na železniških prehodih, katerih signalni aparati so isrte konstrukcije kot za cestna križišča, oskrbujejo stikalne naprave, vklopne in izklopne. Njih bistvo je v tem, da vpliva,jo na signalne aparate le tedaj, ako so prevožene v določeni smeri, dočim v nasprotni smeri prevožene ostanejo brez dejstva.
Da bi bili vozniki in šoferji še posebej opozorjeni na trenutek menjave pripadajočega varnostnega signala, se lahko namesti v njem še električna sirena.
Čošev izum je vzbudil mnogo pozornosti pri samoupravnih tehničnih telesih in si ga bo posebna komisija ogledala prihodnje dni.
vim letom preosnuje svojo knjižnico in jo da na razpolago vsej javnosti.
Zanimanje za čtivo je v Studencih že dolga leta izredno živahno. Knjižnica je v 4 letih napredovala tako, da šteje danes 1712 knjig (v 1. 1929 samo 504). Skupno število izposojenih knjig znaša v letu 1932 preko 5000, kar je za studenške razmere mnogo.
Knjižnica je mogla tako napredovati le po zaslugi knjižničarja učitelja gosp. J. S k i t a n a, ki je izvedel obširno nabiralno akcijo, književne dneve, organiziral mladinsko akademijo ter pridobil dar 1000 Din od studenške Narodne obrambe. —
Letos se je mogla zelo izpopolniti mladinska knjižnica, ki obsega vsa novejša mladinska dela. V javni knjižnici so zastopana dela naših pisateljev Jurčiča,
Stritarja, Kersnika, Tavčarja,' Levstika, Cankarja i. dr. Na razpolago so slovanska dela: Dostojevskega, Tolstoja, Sien-kievvicza, Puškina i. dr. Poleg teh .te mnogo' prevodov svetovno znanih pisateljev, kakor tudi -mnogo revij, nekaj na še srbohrvaške literature.
Glavno merilo je pač v tern, da je. »šu-nd« izločen, čeprav je po njem često povpraševanje.
Nedvomno bo celotnemu- studenškemu prebivalstvu nova »Javna knjižnica« dobrodošla. Izposojnina 50' par je tako malenkostna, da jo bo zmogel tudi revež, ki bo vsaj v dobri knjigi iskal rešettja in tolažbe, če ju v današnjih hudih časih drugje no more najti. Naj nova javna knjižnica pomaga lajšati gorje, naj se razvija in napreduje — v prid onim, ki znajo ceniti knjigo!
Soort
Nova Javna knjižnica v Studencih
S 1. januarjem se preuredi obširna Sokolska knjižnica v Javno knjižnico.
Slovenci smo na glasu, da dosegamo v izmenjavanju kulturnih vrednot višino zapadno-evropskih narodov. Resnica je da ne najdemo skoraj več najpriprostej-še vasi brez knjižnice. Knjiga je postala prijateljica tudi podeželskega ljudstva, saj so naši buditelji že pred desetletji spoznali pomen knjige za ljudsko izobrazbo. Čitanje je širšim narodnfm plastem danes že važna duševna potreba.
K ukor v mestu preobražajo knjižnice nezavedno družbo, tako in morda še bolj naj vršijo svojo nalogo v delavskih krajih, kjer še ni utrjena narodna zavest. Seveda -mora biti knjiga zlahka' dostopna vsem, ki se za duševno hrano zanimajo, ne glede na pripadnost k temu ali onemu nazira-nju. če ne več, vsaj drobno zrnce bo padlo nu rodovitna tla: bistril se bo razum in blažila se bodo čuvstva.
Iz teh vidikov se- je uprava sokolsue knjižnice v Studencih odločila, da z no-
ISSK Maribor, zimskošportni odsek
opozarja članstvo, da obhaja Silvestrovo, kakor vsako leto, tudi letos v Ruški koči. Oidhod članstva bo v soboto 31. t. m. ob 13.20 z vlakom, ali pa ob 14. z avtobusom do Reke, od koder peš do Ruške koče.
Sankaška tekma Ruška koča—Ruše, ki jo priredi ISSK Maribor, bo definitivno 6. januarja. Razpis tekme sledi.
Mariborski smučarski klub obvešča smučarje, da se pričnejo smuški tečaji 1. januarja pri Ruški koči in pri Pohorskem domu. Tečaj pri Ruški koči bo trajal od 1. do 7. januarja; pri Pohorskem domu pa do konca sezone. Pri koči na Pesku se prične tečaj 9. januarja in bo trajal do 15. januarja; pri Seniorjevem domu pa od 16. do 22. januarja. Informacije daje Mariborski smučarski klub, tvrdka Stoječ, Jurčičeva ulica 8.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. Na zadnji seji JNS so bile vse podzveze razdeljene v dve cona. V vzhodno cono pridejo prvaki Niša, Skop-lja, Kagujevca, Sairajeva, Novega Sada, Beograda in Velikega Bečkereka. V za-padno cono pa prvaki Ljubljane, Zagreba, Splita, Osijeka, Subotice in Cetinja. Prvaki teh podzvez bodo v končanem lokalnem prvenstvu igrali med seboj izločilne tekme. Končna zmagovalca obeh con prideta potem prihodnje leto v nacionalno ligo brez kvalifikacijskih iger. Zadnji trije iz nacionalne lige izpadejo. V letu 1934. bo v nacionalni ligi tekmovalo samo deset klubov.
Samo prvovrstne smučarske potrebščine vodi Sport-Roglič. Postrežba hitra in točna. Montaža brezhibna.
Sokolstvo
Sokol Tezno. Godbeni odsek Sokola Tezno priredi Silvestrov večer s pestrim sporedom v prostorih gostilne »Mesto
Ptuj«, Lešnik na Tržaški cesti. Začetek ob 19. uri. Vstopnine ni. Iskreno vabljen vsak, ki ljubi neprisiljeno zabavo.
»Vdova Rošlinka« na odru Sokola Maribor III. Na Štefanovo popoldne je dra-matski odsek Sokolskega društva Maribor III. uprizoril Golarjevo veseloigro »Vdovo Roišlinko« v režiji brata Alberta Sentočnika. Krčevinski diletantje so nam nudili več kot smo pričakovali. Režiser je skušal spraviti v sklad z osebami celo predpisane starostne dobe. Vdova Rošlinka je bila še dovolj dobra. Sicer še malo nerodna, kretnje so se preveč ponavljale; včasih se je tudi smejala ko to ni bilo potrebno. Pa le dalje! Vaja izpopolnjuje. V svojo vlogo pa se je dobro vživel Janez in je tudi rejiral dobro. Bil je dober snubač, a še boljši ljubimec. Pozna se mu, da ni bil prvič na odru. Izborno igro je podala Manica. V nekaterih momentih je bila pravo kmečko dekle. Tončka je bila prvič na odru, no, pa bo drugič boljše. Prav dober je bil Balantič. Zabaval je publiko dobro. Prav tako izvrstno sta bila tudi Tomažin in Blažon, dočim sta Jerinejc in Gašper nekoliko popustila. Tudi Tinček je bil jako dober in si je osvojil avditorij. Moranli in materialni uspeh je bil prav lep. Zo-vvpet se je pokazala potreba po večji dvorani. Mnogi so morali oditi, ker ni bilo več prostora.	D.	C.
»Potepuhi« na sokolskem odru na Pobrežju. Dramatski odsek studenškega Sokola bo gostoval na praznik Treh kraljev na sokolskem odru pri Renčlju z opereto »Potepuhi«.
Sokol Studenci. Danes so dospeli v Sokolski dom Kitajci, oba napovedana boksarja, fakir in hipnotizer ter pisana družba plesalk, ki bo izvajala na Silvestrovo zanimive atrakcije, kakršnih še Studencam niso videli.
Občni zbor Sokolskega društva Tezno bo v nedeljo 8. januarja 1933 ob 15. uri v pritličnem razredu osnovne šole na Teznem. Za člane in članice udeležba obvezna. Prijatelji Sokola dobrodošli. — Zdravo!
rokami na kolenih sedela na stolu na-lišpana deklica take lepote, da se je Paški kar stemnilo pred očmi. Dekle je urno vstalo s stola, ujelo obroč m mu ga rodalo. ne da bi ga pogledalo; nenadoma se je s krajem ustnic nasmehnilo, nalahno, tja v stran, in to je Paško po-
£U»No' ali bo že kaj, fant? Snemi vendar samo var!« so kričali za njegovim
hrbtom radovedneži.
Paška se je zdrznil m pričel meta.i obroč za obročem, okrog sebe pa tu vidci drugega, kakor dekličine povešene trepalniec in kot češnje počez preklane ustnice. Ko je zmetal vseh štirideset obročev, jih je pobrala in molče položil« na pult; tokrat pa se ni nasmehnila, samo pogledala ga je š svojimi sivimi očmi in si nad ušesom popravila ruše lase. Paška je položil drugi četrtak. Obroči so leteli zaporedoma, drug za drugim. Gledalci so se krohotali in ga suvali v hrbet. Noži' so brenčali kakor čebele Starec se je s skrčenimi prsti ravnodušno praskal po nosu.
Ko je zapravil že cel rubelj in m po' sadil na nož niti enega obroča, se je ka kor izgubljen prerinil iz gruče na bulvar in šel pod lipami ob vodi, ki je rdete v solnčnem zahodu. Nad ribnikom je ležala komaj vidna megla. Kinematograf .ie s svojimi ognjenimi stebri odiseval v nežni
Paška se pa ni zmenil zanje, ampak je šel dalje in zamišljeno pel:
»Ciganka je ugibala, ugiba-a-la, me za roko je drža-a-la...«
To noč se je Paška končnoveljavno in strastno zaljubil.
Ves mesec je hodih Paška vsako nedeljo v šotor metat obroče. Polovico plače .ie zapravil na ta način. Na dopust tudi ni šel, zamudil je bil svoj rok. Postal je ko obseden. Deklica mu je kakor prej s povešenimi očmi podajala obroče. Včasih se je smehljala, tako, sama za sebe. Ko pa je med množico nenadoma zagledala Paško, jo je mahoma oblila tako temna rdečica, da je bilo videti skozi tenki balist, kakor da bi se njena pleča bleščala ko zreli breskvi. Četudi se je Paška zelo trudil, vendar nikakor ni mogel ujeti minute, da bi izpregovorii z dekletom od srca; enkrat so ga ovirali ljudje, drugič je spet starec škodoželjno gledal preko očal in se praskal s skrčenim prstom po nosu, kakor da bi mu hotel reči: »Ne hodi preblizu, dekle ni zate! Izgubi se! Nekoč se je Paški vendarle posrečilo, da je govoril z njo. Ljudi je bilo malo, starec je pa kakor nalašč tekel z vejo za šotor podit zastonjkarje.
»Dovolite,« je dejal Paška in srce mu je zadrhtelo. »Kako vam je ime?« »Ljudmila,« je hitro in vroče zašepeta-
vodi. Mimo Paške je teklo v objemu več i la deklica. »Jaz vas dobro poznam, za -.„w. m ...	.,,,	,,u	l!C,.	parov	ostriženih deklet z zelenimi glav- kaj pozabili ste nekoč tu na pultu svojo
L Prebledel. Ob strani poleg pulta je ziniki v laseh. Smeje so se ozirala nanj in fotografijo, pa sem jo spravila in se kar
Deklica je segla z roko za ovratnik in pokazala vogal preganjene slike. Povzdig nila je oči in spet do ušes zardela.
»Kako je pa vam ime?«
»Paška. Ali ne bi hoteli priti v gleda-išče »Kolizej«? Prav zanimiv program je: »Žena z milijardami«. Prvovrstno.« »Ne smem, oče me ne pusti.«
»Pa pojdite skrivaj.«
»Bog varuj! Če odidem od donia, me ne bodo pustili nazaj. Mati je še hujša. Na Suharevskem trgu ima svojo stojnico. Moji starši so sploh silno strogi. Stanujemo na Sretenki, v Prosvirinin! ulici, nedaleč odtod. Hiša št. 2, na dvorišču, levo od vrat.«
»Kako pa bo potem, Ljudmilica?«
»Bo že kako. Hitro mečite obroče, oče gre.«
Komaj je Paška spet pričel metati obroče, se je pojavil oče z vejo v roki. Gledal je hčer kakor zver. Paška je odšel, ne da bi kaj opravil. Ko je naslednjo nedeljo spet prišel, je našel šotor zaprt. Na izobešeni deski je bilo napisano: »Ameriško praktično metanje obročev — 40 komadov — 25 kopejk.« Zraven je bil ua modrem polju naslikan papagaj z rožnatim repom, v kljunu pa je držal prstan. Veter je nosil mimo papagaja rumeno lipo vo listje, ki se je od vseli strani usipalo na šotor: gredice so bile pomandrane. okoli pa ni bilo žive duše — nastopila je jesen.
(Se bo nadaljevalo.)
Radfsto« Rudan
Pod na	r
(Povesti
»Kdo je?« je vprašal Caharija in se sklonil k ležerni«, da bi ga prebudil. Ko ga je preobrnil in mu pogledal ,v; obraz, je zaječal od' groze.
»Frotnce...« je kriknila Marička, ki je stala za očetom, itn se zrušila k bratu.
»Jezus in Marija! France!«
»Mrtev...« je zaječal starec in kolena so mu klecnila.
»Samo nezavesten je!« je vzkliknila hči, ki je bila med tem prisluhnila slabotnemu bitju bratovega srca. Prijela ga je in ga z očetovo pomočjo prenesla v sobo.
France se še vedno ni osvestil. Nepremično je ležal na postelji in njegov shujšani obraz je bil voščeno bled. Oči je imel udrte in s temnimi kolobarji obrobljene in iz ust mu je silila krvava pena.
Čakanja je sedel na robu sinove postelje in po ličiti so mu polzele solze. Ni ihtel in ni vzdihoval: nepremičen kakor kip je bil in samo v sebi je trpel.
Marička se je trudila, da bi oinesveščenega brata prebudila, a trajalo je dolgo, preden je tiho vzdrhtel, se zganil in odprl oči.
»France!« ga je poklicala in se sklonila k njemu, toda bolnik je ni razumel in je ni spoznal. Z motnimi in izgubljenimi očmi je blodil po sobi, in ko je hotel spregovoriti, je izgrgraj samo zmedene in nerazumljive glasove. Le kdaj pa kdaj je razločno zaprosil:
»O Bog! O Bog! Samo do doma me pusti!«
»'Saj si doma!« ga je skušala pomiriti sestra. »Me ue poznaš? — Marička sem, sestra! In tu je oče!«
Bolnik jo je pogledal z meglenim, vročičnim pogledom, a odgovoril ni.
»Ti je slabo?« ga je spraševala Marička.
«Samo do doma! Samo do doma!« je zaprosil France.
»Ni se še zavedel,« je dejala Marička, odšla v kuhinjo in mu skuhala čaja. Z žlico mu ga je vlivala v usta in mu brisala pob z bledega čela. Topla pijača in sestrino božanje sta ga umirila, da je zopet zaprl oči in počasi zaspal.
Caharija je legel, čeprav zaspati ni mogel, Marička pa je vso noč prebedela pri bolnikovi postelji. Sedela mu je ob vzglavju, molila in premišljevala. Kakor v
vročici so se ji drevile misli po razboleli glavi. Vse zapuščeno mlado življenje je v spominih bežalo mirno nje ter ji slikalo nevesela in skrbi polna mlada leta, očetovo trpljenje, bratovo usodo — in nikjer ni bilo rešitve, nikjer izhoda. Šele jutranja zora, ki je dahnila v, zamegleno okno, jo je predramila, da je vstala in odhitela v kuhinjo. Njeni koraki so predramili starca, ki je bil komaj proti jutru zadremal; zlezel je z ležišča, oblekel se in stopil pred bajto, da bi se ozrl po vremenu in si razvedril trudno glavo.
Burja je še vedno tulila, vendar ni bila več tako silovita kakor zvečer. Nebo je bilo čisto kakor ribje oko; nobenega oblačka ni bilo na njem.
Marička je zakurila ogenj, pristavila lonec z vodo za zajtrk in se zagledala v plapolanje rdečih zubljev. Obšla jo je trpka bolest, ki ji je silila v solze, a je izbruhnila v otožno pesem bolne dekliške duše:
Dekle je po vodo šla na visoke planine; vodo je zajemala — je ribico zajela...
Tedaj je bolnik odprl oči in se osuplo ozrl okoli sebe. Ni se mogel domisliti, kje je in kaj se je bilo ž njim zgodilo. Hlastno je prisluhnil pesmi in ob njenih zvokih se mu je jel polagoma vračati spomin. Spoznal je sestrin glas, spoznal sobo v kateri je bil nekoč zagledal luč sveta in preživel toliko mladih let življenja — in vedel je, da je premagal burjo im da je doma.
V prsih ga je peklo in zbadalo, v sencih mu je kljuvalo in vsi udi so mu bili tako trudni, da jih skonaj premakniti ni mogel, a kljub temu so mu privrele na lica solze sladkega ganotja in neskončne sreče.
»Marička! Marička!« je zaklical s slabotnim glasom in prisluhnil.
Dekle je prenehala sredi pesmi, in to ga je čula, je kakor brez uma od sladke radosti, planila v sobo. Objela ga je, pritisnila k sebi in šele čez čas, ko se je umirila, je dejala:
»Sam Bog te je rešil! Tako sem se bala zate.«
»Kje je oče?« je vprašal bolnik in obraz mu je spreletel odsev hrepenenja in bojazni.
»Tu sem!« je dejal starec, ki ga je bilo govorjenje priklicalo v bajto. Stopil je k sinu in sedel na rob njegove postelje.
»Oče...« je zaječal France, pograbil očetovo žu-Ijavo roko in jo pritisnil k sebi.
»Odpustite mi! Odpustite mi!« je zaprosil.
»Odpustil sem ti... kakor naj ti tudi Bog in loška MaTija odpustita!« je dahnil Caharija. »Samo da bi se kmalu pozdravil...«
Sin ga je pogledal s trudnim, a ljubečim in po življenju hrepenečim pogledom. Zastrmel se je v njegov sivi in nagubani obraz in zazdelo- se mu je, dkga vidi prvič v življenju in da mu je prvič blizek in drag, nad vse drag. Njegov napol mrliški pogled je opazil na, stotini gub in brazgotin starčevega lica komaj viden drget, odsev čuvstva in bolečine, ki je gorela in skelela nekje v srcu, v duši. Čuvstvo in bolečina! Nikdar in nikoli ni bil vajen tega. Odkar se je spominjal je smatral očeta za brezčuten troj, ki opravlja svoje delo kakor ura, ki ne trpi in ne more tapeti sprememb, drugačnih misli in mnenj in ki ne vidi v sočloveku, niti v svojem otroku ne, živega, čutečega, trpečega in hrepenečega bitja. V tistem trenutku pa se mu je zazdelo, da je postala koža na starčevem- obrazu prosojna in da vidi prav v njegovo notranjost, ki je vsa mehka in topla, polna čuvstev, ljubezni in zadušene bridkosti. Kakor na odprti dlani je stala tedaj pred njim očetova duša in zapekla ga je krivica, ki mu jo je bil delal vse do tistega trenutka prvega resničnega srečanja in spoznanja. In žarek velike ljubezni do roditelja mu je prešinil srce, da je zagorelo v silnem plamenu in zahrepenelo po njem.
»Oče,« je dejal vroče in strastno,« žalil sein vas in krivo sem va-s sodil. Mislil sem, da ste kakor skala, ki se da razbiti a omehčati ne, zato nisem mislil na vas, ko sem šel. Tuji svet mi je zaslepil pogled, zaglu.šil mi ušesa in me omamil. Pokazal mi je srečo, ki je bila vsa svetla in lepa, da sem ponorel za njo. Nebesa mi je obetala, a ko sem se mu uklonil in se mu predal brez pridržku, me je zagrabil kakor krvi žejna zver. Svoje strupene kremplje mi je zasadil v telo in mi je pil kri, zdravje in moč. Ni me hotel izpustiti dokler je bila vi meni le še trohica odpornosti in volje. Ko me je izsesal, me je pustil, da sem- omagal na cesti in obležal v jarku. In tedaj šele sem se vas spomnil in se s sramom zavedel, da sem grešil. Sram in stud me je bilo, a nazaj si nisem upal...«
»Vrata moje bajte so ti bila vedno odprta*,« je dejal Caharija. »Moj sin si...«
»Morebiti je bilo dobro tudi tako,« je rekel Fran« ce;« spoznal sem, česar poprej nisem vedel; če okrevam — bom ozdravljen.«
(Se bo nadaljevalo.)
TISKOVNA
ZADRUGA
PODRUŽNICA
MARIBOR
le Je preselila te dotedanjih prodorov »totednii
lokal 9±	Kravosa v isti MSI.	c.	13
Pozor,
meso zopet ceneje!
Prim* svinjiko muo nuno Din 10’—
Prim* špeh, brez koše Din 11’—
Prekajeno »vinjsko meso Din 13*—
Crevja mast	Din	7’—
dobite od sobote naprej pri
5 stojnici od Velike kavarne, Glavni trg
Na novo otvorjeno
VIB
vinarna in bife
sostilna „Pri roži
Sl’
Koroška cesta
Prvovrstna ljutomerska sortirana vina graščine Ormož, liter po 6*—, 8*—, 10*—, 12*— in 14 Din
Silvestrovanje poznavalcev vina
Kupujte svoje po-trebSCIne pr I nail h Inserentlh!
Razno	ABONENTI. ki želijo spremembo v novem letu, se sprejmejo po solidni ceni na dobro hrano v restavraciji A. Senica, Tattenbachova ul. 5. 3849
NA SILVESTROVO se boste najboljše zabavali v restavraciji-kavami A. Senica, Tattenbachova ulica. Tam dobite pečene goske, purane, ocvrte piške itd. po solidni ceni in postrežbi. 3849	
	Prodam
	PRVOVRSTNE SANKE po najnižji ceni proda Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica 14. 4394
MUŠKATNI - SILVANEC najboljše kvalitete se toči od danes naprej v restavraciji A. Senica, Tattenbachova 5. 3849	
	PLETILNI IN SEDLARSKI STROJ ter razne druge krojaške in šivalne stroje proda Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica 14. 4393
PODPISANA OBŽALUJEM vse žalitve, ki sem jih izrekla o služkinji Mariji Mošner ter se ii tem potom zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Mag da len a Arbeiter, Maribor. 4422	
	KLAVIR, črn. kr..iek, vskriž strune, krasen glas, skoraj nov, prodam za Din 13.000.—. Stritarjeva ul. 5, I. 4435
POZOR! Ne pozabite priti vsi na Silvestrov večer k Starmanu Lahajnarju, gostilna na Fran-topanovi ulici 39. Ker edinole tam boste prišli na svoj račun kar se tiče zabave in postrežbe. Sc priporoča Rado Starman. - 4416	
	Sobo odda
	STANOVANJE IN HRANO oddam dvema boljšima delavcema. Splavarska ul. 6. 4415
PECI. prvovrstne kupim. Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica št. 14. 4418	OPREMLJENA SOBA, solnčna, separirana, električna luč, takoj za oddati. Stritarjeva ulica 5, L 4436
Stanovanje
STANOVANJE,
v mansardi, velika soba in
kuhinja s pritiklinami, čisto scparirano. Magdalensko pred mestje. oddam 2 do 3 članski
starejši stranki za 300.— Din. Dopisi z navedbo poklica pod »Mansarda« na upravo »Ve-četnika«.	4434
Za Din 10’-
dobite originalne esence za rum
RUMOL"
•f
s katerim lahko sami naplavite 2 litra najfinejšega ruma, kakor tudi
vse esence za liker
Preko 20 iet znane specijalitete DROGERIJE
J. THUR
Maribor; Gosposka ul. 19
V restavraciji Grajska klet*
dobite skozi celi teden vsak dan sveži Solaž. perkelt, vampi (tripce)
hrenovke porcija po Din 3’—
Obed a la kart gotova jedila in sicer: Juha, pečenka z dvema prikuhama in močnata jed Din 12’—. Večerja m. so po jedilnem listu s prilogo, močnata jed, sadje ali sir Din 12'—.
Sprejemajo se dnevno abonenti na izborno hrano, katera stane mesečno Din 600*-. Hrana po jedilnem listu. — Večkrat v tednu dobite tudi morske ribe in primorske specijalitete. Izborna vina liter po Din 10*—-
Za obilen obisk se priporoča
Qrga Basletič, lastnik
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja m urednik; KADIVOJ RI HAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DEJTLA v Mariboru