652
Listek.
,~ Našemu  listu in vsej svobodomiselni književnosti je bil sicer načelen, a pošten ^-nasprotnik.
Dr.   Lampe  je   delal  najmanj   s tremi rokami.   Zadnja  leta  se je   veliko
trudil   okoli  svojega  »Doma Tri Sveta«, ki  ga je z velikimi  žrtvami  spravil  do
precejšnje višine.   Četudi nam smer tega lista ne more   biti simpatična, vendar
,    pripoznavamo,   da je z ilustracijami pospeševal med našim ljudstvom čut za le-
-  poto in umetnost ter vplival na razvoj estetiškega okusa.
Za filozofsko terminologijo je va,žno njegovo »Dušeslovje» in njegov »Uvod v modroslovje«. »Cvetje s polja modroslovskega« kaže veliko načitanost, a je naivno. Takisto enostranski so njegovi drugi estetiški spisi. Za bogoslovsko vedo imajo veliko vrednost njegove apologetiške razprave. Najvašnejše delo njegovo pa utegnejo biti »Zgodbe sv. pisma«, čeprav se ne strinjamo z njegovo preobširno eksegezo. . . Po svojem narodnem prepričanju je bil vzoren Slovenec in Slovan, kolikor mu je pač dopuščala moderna katoliška struja. Čast njegovemu spominu!
Herbert Spencer, največji zagovornik zatirancev. Največji filozof sedanjosti, 80letni Herbert Spencer, je pravi somišljenik plemenitega GladsLona, ki se je svoj čas potegoval za svobodo balkanskih Slovanov in Ircev. Ko so lani meseca septembra imeli v Manchestru »prijatelji miru« velik meeting, pre-čitalo se je tudi pismo, ki ga je bil pisal Spencer nekemu g. Courtnevu. To za mišljenje Spencerjevo značilno pismo se glasi:
. . . »Veseli me, da ste Vi in z Vami vred drugi pripravljeni dokazati, da je med nami še nekaj mož, ki v tem, da se poteptajo in porazijo slabi, ne vidijo nikakega povišanja (angleške) narodne časti. Rad bi Vam pomagal, ko bi mi ne branila visoka starost in bolezen .  . .
Samo taki ljudje, ki ljubosumni na svojo neodvisnost prezirajo neodvisnost tistih, ki so jim na poti, morejo Barom odreči svojo simpatijo v boju zoper politično uničenje. Žalostno je gledati, kako naša vlada podpira tiste, čijih odkrita politika je razteznost (ekspanzija), kar pomenja, če se izrazimo manj vljudno, agresijo, za kar imamo še manj vljudno besedo, ki jo je lahko ugeniti (razbojništvo). Zaradi teh ljudi rjove sedaj cela Britanija z orožjem v roki proti burski republiki, češ:   »Stori, kar ti ukazujem!« . . .
Jaz sem zmerom mislil, da je svojstvo (dolžnost) plemenitega mišljenja, z relativno slabimi rahlo ravnati in njim na ljubo še kaj žrtvovati, do česar imaš sicer svojo pravico. Ako pa so sedaj veljavni nazori pravi, potem se jaz motim . . .«
Sodeč po tej izjavi, je torej Spencer antagonist Nietzschejev in mora biti tudi prijatelj — Slovencev.                                                                                 A.
Corrigenda! Na str. 565. v članku »Najmlajši poljski novelisti« mora stati v tretji vrsti odzgoraj namesto »z adi raj oč« (se v belo obleko . . .) seveda zavijajoč (se . . .) itd.
Na str. 583. pa čitaj v prvi in drugi vrsti »Listka« september in oktob<?r (ne: septembra in oktobra . . .). Na str. 630. čitaj v prvi vrsti: Prva splošna slov. umetniška razstava itd.