Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2010 070(497.12 Ilirska Bistrica) hS nnn I BANKA KOPER ^7 AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group 0 S \ eg BANKA KOPER s ”7 Adri; \ / I Zavarovalna c '7.12 Ilirska Bistrica) 3* . .... ^ ..................... ........ 2001636,233^ ^ ^ cobiss 1 , j j i / E3IEE3 Ilirska Bistrica & Letnik XVIII, št.: 233 g februar 2010 « Cena 1,80 € m TISKOVINA z POŠTNINA PLAČANA O) PRI POŠTI — 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO TELVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE. D.O.O. Mudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA p VEČER ZABAVNE IN NARODNOZABAVNE GLASBE. telovadnica v v OS ANTONA ŽNIDERŠIČA V ILIRSKI BISTRICI NEDELJA, 7. MARCA, OB 17. URI Nastopajo: FRIO1 ONE i 'A ŠE>' s ANA - MOHARJA g JROCREM R/V: 7 •IANT1KI LOJZE BAJC IN PRIJATELJ! -TRIO JOŽETA ŠKRLJA TRIO KORONA DRAMSKA SKUPINA ŠAJTRGA HOT LINE BIO TRIO TORNADO RIZi: BISTRC SNEŽNIK OSMINKA VENTILČKI Pozdrav p@mh(^D Obveščamo vas, da bomo prvi pohod v letošnjem letu izvedli 20.03.2010. Start pohoda bo predvidoma ob 10, 00 uri v Šembijah, pot pa bomo nadaljevali preko Podtabra do Rateče-vega brda in nazaj. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 05 711 21 32 -Andrejo. Vsem, ki se redno udeležujete naših pohodov pa bomo poslali tudi pisno vabilo z podrobnejšimi informacijami. Andreja Rebec VABILO Kulturno -turističn-športno društvo Prem bo v sodelovanju z OŠ Podgora Kuteževo, organiziralo prireditev z naslovom »Podarimo pesem«. Prireditev bo potekala na OŠ Podgora Kuteževo 19. marca ob 18.00 uri. Veselimo se srečanja z Vami in vas vljudno vabimo. KTŠDPrem V_________________J civilna družba: RAVNANJE Z ODPADKI mm2® kultura: MESEC KULTURE mm n CERKVENIK IMA F»I_ACU * sveže ribe * zamrznje&ej-ibe * školjkeMam^?) * “bacai^in biarfSo/ * konzerve ' 7/ ^ ®tJeJftSKATgiST^CA Oskarjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 POROČNA FOTOGRAFIJA Fotografiranje porok, otvoritev, sprejemov in ostalih slovesnosti. Izdelava albumov, projekcij in sorodnih prezentacij. 041 808 801 - krebelj.marjan@siol.net - nikio.carbonmade.com ■*> PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV •O PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ LP@T*miE/AKUl PONEDEUEK-PETEK 8“-12°” in 15”-19™ SOBOTA 8”. 12“ DZABEST PAKET- PAKET POVEZANI - INSTANT INTERNET odl5do30letetaro$ti 7dE> APAPAfi VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI Ui m KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto KAKOVOST JE PRVA HI-TECH BLEIFREI PROFIL OKNA 7 - komorni eyetem ELEGANCE MO 8.0 Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interIes.si CD 1 mterles LENARTI Slovenija I Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart pfemjafte i inlBellitn Celoviti izvajalski Inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE 2 28. februar 2010 NE PREZRITE - AKTUALNO UVODNE BESEDE Kohezija ali anomija mag. Milena Urh..... KI aš občinski svet je na zaprti seji za javnost sprejel sklep o nadaljeva-I M nju postopka umeščanja regijskega centra za ravnanje z odpadki za južnoprimorsko regijo na območju Občine Ilirska Bistrica. Z odločitvijo so hiteli, saj se čas za črpanje kohezijskih sredstev izteka. Kohezijski sklad (KS) je poseben sklad EU, ki deluje v okviru regionalne politike EU za pomoč državam članicam, katere morajo nameniti velik del sredstev izboljšanju okolja in razvoju prometne infrastrukture. Ključen problem Republike Slovenije na področju ravnanja z odpadki so zapolnjena odlagališča odpadkov in neizgrajenost novih regijskih centrov za ravnanje z odpadki CERO, ki bi z vso pripadajočo infrastrukturo omogočala zmanjšanje količin odpadkov za odlaganje, dobro ločevanje uporabnih frakcij odpadkov za recikliranje in ponovno snovno uporabo, energetsko izrabo ostanka odpadkov in preti odelavo odpadkov ali njihovih ostankov ter ustrezno odlaganje odpadkov ali preostanka odpadkov. Zato imamo dva izhodiščna programa: OPERATIVNI PROGRAM ODSTRANJEVANJA ODPADKOV S CILJEM ZMANJŠANJA KOLIČIN ODLOŽENIH BIORAZGRADLJIVIH ODPADKOV (OP BIOO) - Izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju ravnanja z odpadki (Uradni list RS, št. 02/06) in obvez iz 5. člena Direktive Sveta 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih) novelacija, marec 2008 in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013 (OP ROPI NFP 2007-2013), Ljubljana, 26. julij 2007. Namen izgradnje CERO je uvedba učinkovitega sistema ravnanja z odpadki. Pri načrtovanju projekta so odločilnega pomena podatki o strukturi in količinah o odpadkih v regiji ter veljavna zakonodaja, ki obravnava področje ravnanja s komunalnimi odpadki. Struktura regijskih centrov v Sloveniji je določena v OP BIOO in MOP vztraja, da so posamezne občine vključene v enega od 15 regijskih CERO. Z izdelavo projektne in investicijske dokumentacije projekta CERO (idejna zasnova ali idejni projekt, DIIP, PIZ in IP) je potrebno pojasniti dejstvo, da ima določena lokacija gledano logistično in lokacijsko bistvene prednosti pred ostalimi možnimi lokacijami. Evropska Komisija in na tej osnovi tudi MOP sprejema le projekte, ki imajo dolgoročno zagotovljeno celovito ravnanje z odpadki. Status regijskega projekta pa projekt pridobi takrat, ko občine vključene v regijski projekt podpišejo zavezujočo pogodbo, da bodo sodelovale pri pripravi, izgradnji in obratovanju CERO. Za realizacijo projekta CERO, ki bo sofinanciran s sredstvi EU je potrebno pripraviti projektno-investicijsko dokumentacijo. Ta obsega: - idejni projekt po ZGO, - dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), - predinvesticijsko zasnovo (PIZ), - investicijski program (IP), - okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje, - občinski prostorski načrt s primerjalno študijo variant, - dokazila o razpolaganju z zemljišči, - vlogo s spremljajočo dokumentacijo. Tako pravi naša zakonodaja, kaj se bo zgodilo pa pri nas bomo videli v prihodnosti. Zaradi pomanjkanja informacij se ljudje v našem kraju že počutijo ogrožene in so se zato zbrali v novi civilni iniciativi. Kaj si mislijo pa si lahko prebereta na zadnji strani. Pa, da vse le ne bo tako črno kaže fotografija, ki pa je žal le plod domišljije. Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica X Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. X DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA Projekt Obnovljivi viri Spletna stran društva za razvoj podeželja V sredini februarja se končno pričenja izvajanje projekta Preboj URE in OVE v Sloveniji, katerega glavni izvajalec bi moral biti danes že ugasnjen Center za obnovljive vire (COVEVO) iz Pivke. Prav zaradi tega je izvajanje projekta prevzel LPC Pivka, ki bo v naslednjih mesecih pripravil 5 strokovnih delavnic na tematiko obnovljivih virov energije. Prva delavnica je bila v sredo, 17.2.2010 na temo Možnosti pridobivanja finančnih sredstev za naložbe,ki je potekala v Kinodvorani Krpanovega doma v Pivki s pričetkom ob 16,00 uri.) Zaradi pomembnosti ozaveš-čanja prebivalcev glede učinkovite izrabe virov energije in informiranja o sredstvih za financiranje naložb v okolj^co sprejemljive projekte, Občina Pivka v sodelovanju z Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, pripravlja sklop izobraževalnih delavnic, s področja obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe. Od meseca februarja do meseca maja 2010 bo tako izvedenih 5 brezplačnih delavnic, namenjene pa bodo vsem zainteresiranim obiskovalcem, ki jih zanima tematika izrabe obnovljivih virov energije oz. načrtujejo v prihodnje izvedbo investicij s tega področja. Na delavnicah bodo po tematikah prikazane možnosti za pridobivanje finančnih sredstev za sofinanciranje investicij, prikazani bodo praktični primeri izvedbe, obenem pa bodo predstavljena naj novejša dognanja na področju tehnologije. Morebitne spremembe termina posameznih delavnic, bodo objavljene v medijih in na spletni strani občine EK)RP j S Sr Delavnice s področja obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe 2010 1. Možnosti pridobivanja finančnih sredstev (17.02.2010. ob 16:00 uri) - VITRA, (Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec) - NEC Cerknica (podjetniški sklad, nacionalni finančni viri) Predstavnik EKO sklada (Spodbude EKO sklada za URE in OVE) Na delavnici bodo prikazane možnosti pridobitve finančnih sredstev za investicije na področju uporabe obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe, na nivoju republike Slovenije, Evropske unije, prikazane pa bodo različne spodbude, ki jih temu namenjajo posamezne občine v regiji. Poudarek bo dan predvsem na finančne mehanizme EKO sklada in posameznih ministrstev ipd. predvsem za obdobje aktualne finančne perspektive do leta 2013. Obenem se bo v javnosti predstavila tudi dejavnost brezplačnega svetovanja s področja podjetništva in kmetijstva ter energetike, katero svojim občanom zagotavlja občina Pivka. 2. Učinkovita raba energije v stanovanjskih objektih (10.03.2010. ob 16:00 urH - Izvedba in sanacija toplotnih izolacij - Adaptacija in izolacija mansard ter ostrešij Glede na to da je največji prihranek na porabi toplotne energije mogoč ravno z ustrezno toplotno izolacijo že obstoječih stavb, bo tematika delavnice posvečena predvsem izvedbi toplotnega ovoja stavb z uporabo sodobnih izolacijskih materialov. V drugem delu pa bo prikazana cenovno in tehnološko optimalna prenova mansard in ostrešij s sočasno toplotno izolacijo le-teh, katere predstavljajo velik delež toplotnih izgub vsake stavbe, njihov delež pa je v Sloveniji na podlagi ocen še vedno zelo velik. 3. Viri ogrevanja stanovanjskih stavb ( 07.04.2010, ob 16:00 uri) Ogrevalni sistemi na lesno biomaso - Toplotne črpalke - Nizko temperaturni in kondenzacijski kotli - Ogrevanje s sončnimi kolektorji - Ogled sodobne kotlovnice na lesno biomaso v Krpanovem domu Obiskovalcem delavnice bodo predstavljeni sodobni ogrevalni sistemi, ki za proizvodnjo toplote uporabljajo obnovljive vire energije. Prikazane bodo prednosti in slabosti vsakega od njih sistemov ter trendi razvoja ogrevalnih naprav. 4. Energetsko učinkoviti stanovanjski objekti (21.04.2010. ob 16:00 uri) - Primer na montažni hiše Marles (mogoč ogled vzorčne hiše pri Cerknici) - Ekološka gradnja hiš - Energetsko varčne hiše vs. pasivne hiše Na praktičnih primerih sodobne gradnje energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov, bo prikazano dejanska uporaba najsodobnejših materialov in tehnik gradnje v praksi. Obenem si bo po dogovoru mogoče neposredno ogledati že zgrajene objekte. Na delavnici bodo predstavljene prednosti in slabosti pasivnih hiš v primerjavi z energetsko varčnimi, bistveno je da se obiskovalcem pojasnijo razlike in dileme glede obeh načinov gradnje. ■%. 5. Solarne elektrarne (12.05.2010, ob 16:00 uri) Financiranje postavitve elektrarn in trženje električne energije Delovanje solarnih elektrarn Predstavitev primera dobre prakse - že izvedenega projekta postavitve solarne elektrarne Na delavnici bodo prikazani praktični primeri prednosti in slabosti postavitve solarnih elektrarn, dejanska vračilna doba investicije in stroški v dobi obratovanja. Obenem bodo predstavljeni formalni postopki za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca el. energije, tako za fizične kot za pravne osebe. Prikazani bodo primeri postavitve elektrarn na strehah objektov in na zemljiščih, predstavljen pa bodo tudi dejanske izkušnje podjetnika, kije solarno elektrarno že zgradil. Za izgradnjo elektrarne bodo prikazane prednosti financiranja postavitve solarnih s pomočjo subvencij razpisa MKGP ukrep 311 in 312, v primerjavi s fiksno subvencionirano ceno odkupa el. energije. OTVORITEV ŽABOVCE Otvoritev novega Agrocentra Žabovca KGZ Cerknica z.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z odkupovanjem kmetijskih proizvodov (odkup mleka, živine, lesa...) ter s trgovinsko dejavnostjo. Večina trgovin je Mercatorjevih franšiz, kjer lahko kupujete izdelke po trajno nizkih Mercatorjevih cenah, plačujete z Mercator pika kartico in zbirate Mercatorjeve pike. KGZ Cerknica je v četrtek 18. februarja odprla nov Agrocenter Zabov-ca tudi pri nas. Na zalogi bodo imeli: kmetijski repromaterial, gradbeni repromaterial, kmetijske stroje in rezervne dele za kmetijske stroje, fitofarmacevtska sredstva, delovna zaščitna sredstva ter semena, sadike in okrasne grmovnice. ENERGETIKA Krediti E ko sklada Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 041 830 867 > Vse se spreminja, propada in se ponovno rojeva, le naravni cikli so stalnica. Tako, kot zimi sledi pomlad, dežju sonce, vzcvetijo spomladi tudi ugodni krediti. Dolga in hladna zima je zadrževala gradnjo, pomladno sonce bo sprožilo graditeljski plaz. Zima nam je pokazala napake oboda stavbe, ko smo nemočno opazovali bohotenje plesni, bentili ob visokih položnicah za plačilo energije, gledali dolge ledene sveče na žlebovih ali opazovali hitro taljenje snega na severni strani strehe. Vse te tegobe je moč odpraviti, ko poiščemo optimalno strokovno rešitev in vir financiranja. Za rešitve smo pravi naslov energetski svetovalci. Obisk priporočamo pred vsako gradnjo ali adaptacijo. Za sredstva je pravi naslov E ko sklad. Energetske priložnosti Kot gospodinjstvo lahko vzamemo na E ko skladu kredit ali subvencijo. Kredit je že dostopen, razpis subvencij pričakujemo maja 2010. Eko sklad Sbvenski okoljski: javni sklad Eta Ftmd 5fcwwn Emtonmenial Public Fund Spremljajte obvestila na http://nep. vitra.si, kjer je med novicami tudi napoved kreditov za pravne osebe in zasebnike ter napoved subvencij za obnovo večstanovanjskih stavb. Dostop do kreditov in subvencij Za subvencije ali kredit velja načelo, da je potrebno prvo poslati vlogo na Eko sklad, dela se lahko začnejo po podpisu pogodbe. Med podporama ni velike razlike, saj ima kredit subvencijo„skrito" v nižji ob- restni meri. Odločitev za izvedbo investicije s pomočjo kredita je zelo preprosta, saj se račun - investiramo danes, obroke plačujemo s prihranki energije - preverjeno izide. Razpisna dokumentacija z obrazci vloge in navodili za izpolnjevanje je dostopna na www.ekosklad.si. Velja jo zelo natančno prebrati, nejasnosti pa takoj razjasniti na Eko skladu. Osnovni okviri kredita Letošnji javni razpis je bil v petek, 29. januarja objavljen v UL RS št. 7/10. Višina razpisanih sredstev je 12 milijonov €, odplačilna doba do 10 let. Višina »normalnega« kredita je do 20.000 € na osebo (na stavbo lahko do 80.000 €). Višina kredita za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš (U = < od 35 kWh/m2 na leto) je do 40.000 €, najnižji kredit je 2000 €. Obrestna mera je fiksna: 3,2 % za kredite z vračilom do 5 let, za odplačilno dobo od 5 do 10 let pa 3,9 %. Opozarjamo na razliko med fiksno nominalno obrestno mero in efektivno. Višina slednje je odvisna od dolžine kreditnega obdobja in višine kredita, kot je razvidno iz tabele v razpisni dokumentaciji. Kaj se kreditira Za ugoden kredit lahko zaprosijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki načrtujejo naložbe v vgradnjo sodobnega in energijsko učinkovitega ogrevalnega sistema, sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), postavitev sistema za pridobivanje električne energije iz OVE (fotovoltaika) ali za soproizvodnjo toplote in električne energije (kogeneracija), toplotno izolacijo stanovanjskega objekta, vgradnjo energijsko učinkovitega zunanjega stavbnega pohištva, za- m ENERGETSKO SVETOVANJE menjavo azbestne strešne kritine, nakup energijsko učinkovitih velikih gospodinjskih aparatov, nakup električnega ali vozila na hibridni pogon, pa tudi priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje, vgradnjo male čistilne naprave, prekritje objekta z rastlinsko odejo, namestitev naprave za izkoriščanje deževnice ali za čiščenje pitne vode. Krediti bodo na voljo tudi za gradnjo novega stanovanjskega objekta v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji. Denarni vse Finančna pomoč Eko sklada je dobrodošla, a praksa kaže, da je pomembnejša kvalitetna izvedba ukrepov. Zato je brezplačen obisk pri energetskem svetovalcu več kot nujen pred izvedbo vsakega energetskega ukrepa. Poiščite svojega na www.ensvet.si ali pridite v Cerknico. Pokličite 041 830 867 in si privoščite razkošje dobrih, praktičnih in koristnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo, termoizolacijo, menjavo oken, prenovo podstrehe, izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika,... Še vedno velja, da je kvalitetna informacija vredna suhega zlata. KULTURNI PRAZNIK Obeležitev kulturnega praznika Petar Nikolič..... Krajani Ilirsko Bistriške občine, v prepolni dvorani Doma na Vidmu ob kulturno- zabavnem programu so obeležili slovenski kulturni praznik. Slavnostni govornik Franco Jurij pa je poudaril pomen kulture.» Kultura je lepota komunikacije, sposobnosti, poslušanja, videnja, doživljanje soustvarjanje...« je v govoru dejal slavnostni govornik. Pohvalil je tudi kulturno udejstvovanje Bistričanov, ki je vidno tudi v kulturi sožitja ob meji s Hrvaško. Program so popestrili mezzosopranistka Janja Konestabo, ki jo je na klavirju spremljala Damjana Kinkela, glasbena skupina Romantiki ter otroški pevski zbor OŠ Dragotina Ketteja ter pev- Pevska skupina Kalina iz Kosez ska skupina Kalina iz Kosez. Kulturni praznik so počastili tudi pevci MPZ Dragotin Kette, ki so zapeli na trgu v Ilirski Bistrici. KOLUMNA Zgodovina se ponavlja ali resnica še vedno boli Z živci je na koncu. To vidim po vodenju sej. Vojko Tomšič, Jasen ••••• |/o sem pred dobrimi osmimi leti v tem časopisu komentiral ak- IVtualne politične dogodke in nosilce političnih funkcij, je bil med bolj navdušenimi bralci Šenkinc, današnji župan. Tožbe, ki jih je takratni župan vložil zoper mene je komentiral približno takole : »Z živci je na koncu. To vidim po vodenju sej. Popolnoma se trese, samo vprašanje časa je, kdaj ga bo pobralo«. Hudobne želje se niso uresničile, pa tudi takratni bralec člankov se iz pisanja in sodnih postopkov ni naučil ničesar. Namreč danes sam vlaga tožbe zoper drugače misleče. Mer to pomeni, da je danes on na koncu z živci? Se sprašuje, kaj ima za pokazati po dveh mandatih? Prav veliko ne, zato je letos panično zadolžil občino za več kot 2 milijona EUR in pospešeno odpira gradbišča. Ne brani se niti regijskega odlagališča, ki ga na stranska vrata na zaprtih sejah poizkuša pretihotapiti v našo občino. Pa poglejmo vloženo tožbo. Toži svetnika občine Ilirska Bistrica Dušana Grbeca, ker je na seji trdil, da je Šenkinc zmanjšal vrednost podjetja Snežnik. Zaradi te izjave zelo trpi in zahteva odškodnino v višini 4.000,00 EUR. Pri tem pa seveda pozabi, da je osem let sedel in bil plačan v upravnem odboru Komunale, ki je bila lastnik Snežnika in na dejstvo, da je že osmo leto župan. Skratka celih 16 (šestnajst let) se pojavlja v funkciji lastnika podjetja PGD Snežnik. Vsa ta leta je bil plačan, da skrbi za občinsko lastnino. Pa ni storil nič. Tudi z nesposobnostjo je zmanjševal vrednost podjetju. Čas to potrjuje. Enako navdušena bralka je bila tudi Damjana Logar. Bravo Tomšič. Tako se piše. Seveda sem pisal o drugih. Ko sem v novembrski številki časopisa pisal o njej je njeno navdušenje splahnelo. Še več. Toži me, ker naj bi jo s pisanjem prizadel. O sebi ima namreč zelo visoko mnenje, Je zelo prizadevna, nenadomestljiva, v knjižnici pa je vse v najlepšem redu. Nenazadnje ima vse zasluge, da se je zgradila nova knjižnica. Tako piše v tožbi. Podobno kot župan tudi ona zelo trpi. Verjetno bolj od župana, saj zahteva odškodnino v višini 15.000,00 EUR. Torej je skoraj štirikrat pomembnejša od župana. Moje mnenje je seveda drugačno. Če sem v novembrski številki zgolj ugibal, da so bile v knjižnici velike nepravilnosti, potem danes lahko z gotovostjo trdim, da to drži. Za dokaze se moram zahvaliti prav tožnici Damjani Hrabar, ki mi je velikodušno poslala tako želeno revizorsko poročilo iz leta 2004, ki ga nikakor nismo mogli dobiti, niti takratni svetniki občinskega sveta. To poročilo jasno kaže, zakaj ga je župan skrival pred svetniki, prav tako jasno odgovori, zakaj župan ne podpiše pogodbe, ki jo je z zunanjo revizorsko hišo želel skleniti nadzorni odbor občine Ilirska Bistrica. S tem župan namreč ščiti direktorico knjižnice. Kljub temu, da je bila revizija občinskega (beri Šen-kinčevega) revizorja skrajno pristranska in nestrokovna, odgovori na mnoga vprašanja. Nekaj citatov iz zapisnika :»... je 27.12.2005 prišel programer, ki je odprl program in ugotovil, da računalniška aplikacija ni bila uporabljena od leta 1992.« Skratka celih trinajst (13) let ni bilo pravih evidenc. Naj povem, da je od leta 1996 direktorica in seveda odgovorna oseba Damjana Hrabar. CITAT: »Ugotovitev št. 9: V nasprotju s 6. in 7. členom ZR in 13. do 17. členom Pravilnika o računovodstvu knjižnica ni knjižila knjigovodskih listin po sistemu dostavnega knjigovodstva in ni vodila obeh temeljnih knjig, dnevnika in glavne knjige. Prav tako ni vodila knjige osnovnih sredstev. Za potrebe sestavitve izkaza uspeha je v priročni knjigovodski evidenci združevala prihodke in odhodke po posameznih vrstah (materialni stroški, storitve, stroški dela itd.)« Konec citata. Za vse, ki se razumejo v računovodstvo to pove vse. Za vse ostale pa sledeče. Opisane pomanjkljivosti ne moremo šteti kot nepomembne napake, niti ne kot prekrške, temveč imajo značaj kaznivega dejanja. Za takšne napake se odgovornim osebam ne dodeli le mandatne kazni, temveč se zoper odgovorne osebe sproži postopek pred organi pregona. Vse to je bilo opuščeno. Za konec še sledeče. Če je pred osmimi leti takratni zasebni tožilec že v tožbi navedel, da bo morebitno iztoženo odškodnino namenil v dobrodelne namene (pa je seveda ni iztožil), pri Šenkincu in Hrabarje- vi ni tako. Odškodnino želita zase. To seveda pove, zakaj se kot klopa držita občinske malhe. Zaradi materialnih koristi. 4 28. februar 2010 NE PREZRITE - DOGODKA Rdeči križ Slovenije je za pomoč prizadetim ob nedavnem katastrofalnem potresu na Haitiju odprl račun: TRR 03100-1111122296 sklic 937041 pripis "Potres Haiti". Zbrana sredstva bo Rdeči križ Slovenije nakazal Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca za izvajanje programov pomoči na Haitiju. ZAHVALA SPONZORJEM ob prireditvah v okviru pustnega vikenda SOCIALNI DEMOKRATI Območna organizacija Ilirska Bistrica Ženska je najboljši tovariš za življenje. (M. Luter) Iskrene čestitke ob mednarodnem dnevu žena! Predsednik 00 SD Emil Rojc Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Pust je pršu in tudi šou. Na pepelnično sredo je bilo konec pustne vladavine in, hočeš - nočeš, spraviti smo se morali v utečene tire. Pospravili smo maske in pisane trakove. Tako je prišel čas, da se v imenu organizatorja, Turističnega društva Ilirska Bistrica in soorganizatorjev KD GRAD Dolnji Zemon, Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in Razvojnega centra Ilirska Bistrica ZAHVALIM vsem, ki ste nam darovali ter pomagali odprtega srca in nasmejanih lic! Najprej hvala občinskemu proračunu, ki nam je naklonil sredstva za organizacijo! Prvi pustni vikend pri nas je bil velik izziv organizatorjem. Zato je bilo treba izvesti nekaj novih, večjih nalog in še tisoč drobnih stvari, brez katerih bi bila ta prireditev v marsičem prikrajšana. Obrnili smo se na Vas, dragoceni sponzorji. Nismo prosili denarja, pač pa usluge in materialna sredstva. Naj vas naštejem: DŽEMO PEK d. o. o. Ilirska Bistrica, Pizzerija PARK Liljana Primc s.p., družina VOLK iz Zarečice 11 a, VOPEX d. o. o. Trgovina LIPA Ilirska Bistrica, Trgovina in prodaja BRIGITA MATKO s. p. Ilirska Bistrica, Družina LIČAN iz Pod g raj št. 26, TOMEX BAR Ilirska Bistrica, TERMOPLASTI - PLAMA Podgrad, Okrepčevalnica TRNOVO Simon Urbančič s. p. Ilirska Bistrica, Parfumerija JELKA Cankarjeva ulica Ilirska Bistrica, Okrepčevalnica GRILL Danilo Primc s. p., Komunalno podjetje Ilirska Bistrica, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Rod snežniških ruševcev Ilirska Bistrica, Klub študentov Ilirska Bistrica, JSKD Ilirska Bistrica, Godba na pihala Ilirska Bistrica, Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica in soseska iz Rozmanove ulice, g. Milka Štem-berger in Nada Rolih. Zahvaljujemo se Špeli Brožič, Primožu Rojcu, Klubu študentov Ilirska Bistrica ki so oblikovali prijetno petkovo prireditev. Pustnim skupinam: Škoromatom iz Podgrada in Hrušice, Fehtarjem iz Podstenj, Vrbiščm šjmam, Pre-garskim šjmam, Vrbovškim šjmam, Šjmam iz Velikega Brda, Hujskim Šjmam, 2PZ KALINA iz Kosez in KERGELCEM izpod Ahca, ki so sodelovali na prireditvi. Zahvaljujemo se gospodu Vladimirju Čeligoju, ki je zastopal gospoda župana! Zahvaljujemo se društvom, ki so nam postregli z obloženo mizo pustnih dobrot: KD STUDENEC Gornji Zemon, KTD Topole, Društvo AHEC iz Jasena, KDTUŠČAK iz Bača, KŠD Koseze in KETŠD iz Harij in se veselimo sodelovanja z vami pri naslednjih izzivih! Zahvaljujemo se učiteljicam in učencem Osnovne šole in VVO Jelšane, Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak, Osnovne šole PODGORA Kuteževo, Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Osnovne šole Rudolfa Ukovi-ča Podgrad, Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica ter vodstvom VDC-ja Ilirska Bistrica in Društvu VEZI za oblikovanje razstave v avli Doma na Vidmu. Zahvaljujemo se vsem varnostnikom, ki so v nedeljo poskrbeli za varnost vseh prisotnih! Svoje osebno priznanje naj izrečem našim članicam in članom Turističnega društva Ilirska Bistrica ter našim fenom, ki so priskočili na pomoč kar-tako, ker so opravili svoje številne neopredeljene naloge vestno in skrbno in do potankosti! Pri letošnjem pustnem vikendu sodelovalo veliko ljudi in morda na tem mestu nisem imenovala vseh, zato naj se vnaprej opravičim! Neimenovane pa prosim, da se oglasijo in njihova imena bodo objavljena v naslednji številki časopisa! HVALA VSEM! No, pa smo spet pred pustom! Predsednica TD Ilirska Bistrica, Milojka Primc NASI ZDOMCI Druženju v Melbournu Za Jadran Marija Iskra Na pobudo gospe Vere Brne, doma iz Novokračin, smo se ženske iz Sušaka in Novokračih, živeče v Melbournu, 'prvič' zbrale in skupno preživele prijeten večer. Srečale smo se v Moony Valey klubu, kjer je tudi znani hipodrom. Večer je hitro minil v prijetni družbi, dobri hrani in glasbi. Obujale smo raznorazne spomine. Tudi igro na srečo smo preizkusile. Razšle smo se z željo, da tako srečanje spet ponovimo. Na sliki: Stojijo, iz Novokračin: Marica Surinova (Andrisova), Mimica Kalcic (Znidarjova), Vera Brne (Blazova) in Marija Iskra (Mirkoca); Sedijo, iz Susaka: Anica Poklar (Stemca), Mimica Iskra (Podruznikova), Branka Iskra (Podruznikova) in Milica Iskra (Stemca) PREDSEDNIK DRŽAVE, PREDSEDNIK VLADE IN PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA ZDRUŽENI KOT ČASTNI POKROVITELJI PROJEKTA OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU! Ljubljana, 26. januar 2010 - Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk, predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar so kot častni pokrovitelji podprli projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! V projekt se poleg tega vključuje tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ki bo vse šole v Sloveniji povabilo, da se udeležijo čistilne akcije, ki bo potekala 17. aprila letos. Organizatorji se takšnega odziva izjemno veselijo in upajo, da ta nakazuje uresničenje cilja - privabiti 200.000 prostovoljcev k sodelovanju v največjem prostovoljskem okoljskem projektu v zgodovini Slovenije. Poleg podpore vseh treh predsednikov- predsednika države, predsednika vlade in predsednika državnega zbora - so podporo projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! v prejšnjem tednu izkazali tudi novi partnerji, ki bodo s pozivom članom k udeležbi prispevali k širjenju informacij o projektu in večji množičnosti: Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Slovenska turistična organizacija, Olimpijski komite Slovenije. Generalna policijska uprava seje zavezala, da bodo policisti popisovali divja odlagališča in dopolnjevali svoj obstoječi register divjih odlagališč (ki ga bodo naknadno združili z registrom organizatorjev projekta). Regionalna razvojna agencija Notranjsko - kra-ške regije bo prevzela koordinacijo projekta na regijskem nivoju. CGP - družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest bo za projekt prispevala mehanizacijo. Eden od vodij projekta Aleš Reve je navdušen nad takšno podporo in verjame, da ta organizatorjem dokazuje, da so na pravi poti: »Čeprav protokol običajno dovoljuje častno pokroviteljstvo le enemu izmed predsednikov, so se tokrat za častno pokroviteljstvo projekta združeno odločili tako predsednikdržave, pred-sednikvlade kot predsednik državnega zbora. Že to dejstvo nas navdaja z upanjem, da so glavni cilji projekta - izdelava največjega digitalnega registra divjih odlagališč, 200.000 prostovoljcev na dan akcije in očiščena Slovenija - uresničljivi. Vloge naših parterjev so pri tem izjemnega po- mena in za podporo se vsem partnerjem iskreno zahvaljujemo.« Vodja projekta Petra Matos dodaja, da so k sodelovanju v projektu vabljeni prav vsi prebivalci Slovenije: »Do danes se nam je priključilo že preko 300 prostovoljcev, ki pomagajo pri organizaciji tega zahtevnega projekta. Na socialnih omrežjih nas podpira že preko 30.000 posameznikov. Poleg omenjenih smo s 76 občinami podpisali dogovore o sodelovanju, popisovalci trenutno delujejo v 51 slovenskih občinah. Še vedno pozivamo podjetja, naj po svojih zmožnostih prispevajo za uspeh projekta, v katerega verjame vedno večje število ljudi. Vse, ki bi radi sodelovali pri tem zgodovinskem projektu, vabimo, da se nam pridružijo na spletni strani www.ocistimo.si.« V preteklem tednu seje 10 prostovoljcev iz organizacijskega odbora aktivno udeležilo konference Let's Do It! v estonski prestolnici Talin, kjer seje zbralo 50 predstavnikov iz 7 evropskih držav, v katerih so podobni projekti že bili izvedeni ali priprave nanje ravnokar potekajo. Na delavnicah in predavanjih so si izmenjali izkušnje in primere dobre prakse ter tako preko medkulturnega dialoga razrešili marsikatero organizacijsko dilemo. Konferenca Let's Do It! je bila namenjena tudi pripravam na svetovno prostovoljsko okoljsko akcijo 2012, ki je načrtovana za leto 2012. Konferenca je medijsko dobro pokrita. VEČ O PROJEKTU OČISTIMO SLOVENIJO VENEM DNEVU! Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je največji okoljski projekt v zgodovini Slovenije, ki ga organizira Društvo Ekologi brez meja. V okviru projekta bo potekalo do sedaj najobsežnejše kartografiranje divjih odlagališč v Sloveniji, ki bo omogočilo prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh. V soboto, 17. aprila 2010, bo potekala čistilna akcija, s katero želijo organizatorji projekta združiti vsaj 200.000 prostovoljcev v čiščenju komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Organizatorji pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akcije zbrali približno 20.000 ton komunalnih odpadkov. Dodatne informacije: Polonca Štritof, Komuniciranje z mediji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! E: polonca.stritof@ocistimo. si www.ocistimo.si Očistimo Slovenijo W —*W1 | NE PREZRITE-DOGODKOV 28. februar 2010 5 19. Državno prvenstvo v mešanju barskih e • V pijač Besedilo in foto: Jure Žitko. Zdravilišče Radenci, 10. februar 2010 Društvo barmanov Slovenije je v hotelu Radin v Radencih organiziralo 19. Državno prvenstvo v mešanju barskih pijač. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah in sicer v pripravi klasični pripravi koktajla in v atraktivnem mešanju pijač (Flair). Tekmovalo je 25 profesionalnih barmanov, ki so člani društva. Državni prvak Stojan Križman Glavno mesto Singapurja, bo letos jeseni gostilo že 59. svetovno prvenstvo v mešanju pijač in 11. svetovno prvenstvo v atraktivnem mešanju pijač, (www.iba-world.com). Nastop na tem najbolj prestižnem tekmovanju, sta si zagotovila dva naša člana društva. Državni prvak v klasični pripravi koktajla jez najboljšo kreacijo po oceni strokovne komisije postal Stojan Križman, nagrada za strokovno delo pa je prejel Branko Lepoša - Bernardin group. Nehvaležno 2. in 3. mesto, pa zato nič manj vredno pa sta prejela prav tako že enkrat nagrajeni in samo za eno točko slabši Branko Lepoša, tretji pa je bil Marko Koren iz Vile Bled, Bled. V atraktivni pripravi koktajla je državni prvak postal Boris Šimbera iz Salon catering d.o.o. Ljubljana, ki bo prav tako zastopal naše barve na svetovnem prvenstvu. Tamkajšnjo strokovno komisijo pa bo prepričal z zanimivo zgodbo - gusarja. Za gostoljubnost in pomoč, ter pokroviteljstvo pri organizaciji in izpeljavi tekmovanja se zahvaljujemo osebju zdravilišča Radin- Radenci, ter podjetjem Bauer, Davidov hram d.o.o., Monin, Lukin d.o.o. iz Izole, Mabat International d.o.o. iz Kapele, ter vsem članom Društva barmanov Slovenije za udeležbo in kolegom za pomoč pri organizaciji. 1. Mesto STOJAN KRIŽMAN Long drink ADVANTAGE - prednostni koktajl (priprava v ročnem mešalniku) 3.0 cl Cubaney rum 2.5 cl Passionka mango 0,5 cl Aperol 1.5 cl Bezgov sirup 6.0 cl Sok rdeče pomaranče 6,0 cl Ananasov sok Okrasitev: lupina pomaranče, koktajl češnja, meta, sladkorna skulptura Sreviramo: V visoki kozarec s kockami ledu 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIČ SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si BISTRINE ______________ V nacionalnem interesu na beraško palico Dejan Ujčič.... Klekdo je nekoč dejal: Težko je IM dajati napovedi, še zlasti o prihodnosti. Včasih pa se kakšna tudi posreči, še bolj, kot je človek dejansko vedel, ko je bila napoved dana. Sam sem že ob prvih omembah »nacionalnega interesa«, še v prejšnjem tisočletju, dejal, da se je treba prijeti za denarnico, ko se omenja »nacionalni interes« v gospodarstvu. Saj ne, da ne bi dejansko obstajal nek nacionalni interes z gospodarstvom v zvezi. Gre za to, da se običajno pod tem prodaja vse kaj drugega kot to. Danes se izkazuje, kako škodljiv je bil v resnici koncept »nacionalnega interesa« v gospodarstvu, ki je skrival pravzaprav interes določenih posameznikov in skupin. : Prav nič ni narobe s tem, da težimo k temu, da imamo svoje lastne kapitaliste. In prav nič ni narobe s tem, da težimo k temu, da imamo svoje lastne multinacionalke. Zelo pa je narobe s tem, da ustvarimo popačene tržne strukture, ki so naravnane na roko posameznim podjetjem in ne ekonomiji kot celoti. A-., Začelo se je s trgovino na drobno. Uspeh nedvomno. Mercator je postal mednarodni igralec, na naravnem »igrišču« slovenskega kapitala, Balkanu. Cena za to je bila ta, da imamo neoptimalno tržno strukturo trgovine, ki jo obvladujejo trije trgovci, pri čemer ima največji okoli dve petini trga, čemur že lahko rečemo prevladujoč položaj. V običajni tržni strukturi nima noben trgovec več ko 10 % trga. Namen je bil menda tudi zaščita domače prehrambene industrije. Seveda le nekaterih »nacionalnih šampionov«, kakopak. Rezultati? Alpsko mleko je padlo pod Angleže, MIP je propadel. Droga in Kolinska sta le senci nekdanje slave. Zaščita podjetij dokler ne postanejo bolj konkurenčna se nikoli ni obnesla. To tako preprosto ne gre. V pokojni državi je bila denimo zaščitena domača avtomobilska industrija, Zastava. Rezultati? Baje najslabši avto vseh časov, jugo (se ga je pač hotelo prodajati Američanom, kar vzhodni kolegi s trabanti in ladami niso počeli), danes pa je Zastava eno od Fiatovih podjetij. Posledica nacionalnega interesa v trgovini je med drugim tudi ta, da so cene in izbira v naših trgovinah slabše oz. višje kot bi to bilo sicer. Če se spomnite globalnega dviga cen hrane pred krizo, ko je bilo to povečanje dvakrat višje v Sloveniji kot denimo v Nemčiji. Podobno, vam rečem, bomo še gledali, ne bo veliko vode preteklo. »Nacionalni interes« bi moral biti ta, da dobijo potrošniki kar največ za najboljšo ceno. In ne dobrobit posameznih podjetij. Drugič smo imeli »nacionalni interes« ob prodaji Telekoma, ki je ni bilo. Ker da mora ostati zadeva državna. Posledica? Monopolno obnašanje Telekoma, ki je zavrlo razvoj širokopasovnega interneta in višalo cene. Vse se je spremenilo šele z nastopom konkurence, četudi se ji je dolgo metalo polena pod noge. Glede razloga, da bo državno telekomunikacijsko podjetje boljše skrbelo za dostopnost storitev v podeželskih območjih, pa ne gre izgubljati besed (kajneda dragi vaš- čani, ki ste več kot par kilometrov iz Bistrice). »Nacionalni interes« bi moral biti ta, da bi se postavila jasna pravila glede dostopnosti storitev informacijske družbe, ki dokazano spodbujajo gospodarsko rast in kakovost življenja, ne pa ta, da imajo politiki še en peskovnik za kadrovanje in svetovalne pogodbe za kolege. Imeli smo tudi »pivovarski nacionalni interes«. Kako je širna Slovenija, s parlamentom vred (SLS je bila glavna, ne bi vedel, kaj je temu šroto-valo), skočila na noge, ko so Belgijci hoteli kupiti Pivovarno Union. Laško z Boškom Šrotom na čelu pa je bila različica Martina Krpana. Ma kaki sol, pivo! Tako smo v imenu nacionalnega interesa enemu podjetju dovolili, da ima takorekoč monopol pri proizvodnji pijač na Slovenskem (tudi Radenska in Fructal sta bila vtem košu). Potem pa so temu takrat junaku in danes padlemu angelu dovolili še, da je kupil delež v največjem trgovcu, po politični liniji. Kako se je končalo, vemo. Izkazalo se je torej, da ima favoriziranje določenih podjetij v imenu »nacionalnega interesa« slabe in potencialno pogubne posledice za tržne strukture, gospodarski razvoj in kupno moč potrošnikov. Kakšno lekcijo smo torej potegnili iz vsega tega? Ja, še več »nacionalnega interesa«, seveda. Zaradi krize, ko so celo Američani nacionalizirali nekatera podjetja, se nekaterim pri nas zdi, da je država kot lastnik rehabilitirana. Pa ni ravno tako. Napoved o škodljivem »nacionalnem interesu« se je torej uresničila bolj, kot sem si to predstavljal, ko sem jo izrekel. Druga napoved, ki sem si jo pred leti predrznil dati, je bila, da bo v Sloveniji nastopil trenutke resnice ob prvi resni gospodarski krizi. Azijska in ruska gospodarska kriza konec devetdesetih se nas nista dotaknili, potem pa je sledilo, z izjemo kolcanja ob »pikakom« borznemu zlomu, dooolgo rajanje, kije nekatere navedlo celo k temu, da so oznanili konec gospodarskega cikla konjunktur in recesij. Ekonomijo pa sestavljajo ljudje. In ljudje so nagnjeni k pretiravanju. In ko je fešta, vsi rajajo, in ko je faj-runt, gredo vsi domov spat. In nekega lepega dne v letu Gospodovem 2008 je svetovni finančni sistem doživel infarkt. Začelo se je, kot se spodobi za globalne krize, v ZDA. Slavoj Žižek, ki je deset let nazaj, ob eni prejšnjih kriz, napovedal konec kapitalizma, je bil tokrat bolj previden in napovedi ni ponovil. So pa zato bili bolj glasni drugi. Laissez-faire kapitalizmu da je odklenkalo, so, ne brez olajšanja in zadovoljstva v glasu, komentirali različni evropski in, kakopak, slovenski, mnenjski voditelji vseh vrst. Seveda obstaja tudi mnenje, in osebno ga delim, da je bil glavni faktor globalne finančne krize ameriška centralna banka, ki je pumpala v ekonomijo ogromne količine likvidnosti skozi nizke obrestne mere, kar se je odrazilo v tem, da je bilo denarja preprosto toliko okoli, da si na koncu lahko v Ameriki stopil v banko, rekel, imam hišo, in dobil kredit za njeno celotno vrednost, brez vprašanj. Ko se je vsa stvar razpočila, se je izkazalo, da so do vratu v teh kolobocijah bile tudi nekatere evropske banke, celo nekaj nemških hranilnic v lasti zveznih dežel, ki so očitno, namesto, da bi kreditirale svoje okolje, kar je menda smisel njihovega obstoja, raje kupovale pakete na sto koščkov razsekanih ameriških hipotekarnih posojil, ki so bili papirji nizkega tveganja in visokih donosov. Hm, hm. Potem so se zahodne razvite države do vratu zadolžile, da ne bi imeli ponovitve depresije iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Kriza je prešla v globalno gospodarsko krizo. Ali res? Ja in ne. Svetovna trgovina, eden od glavnih motorjev večje blaginje človeštva, je trpela. Azijski izvozniki so doživeli padce proizvodnje za petino in več. Ko pogledamo v leto 2009, opazimo naslednje. Države kot so Kitajska, Indija in Brazilija, ki niso primarno odvisne od zahodnih trgov, niso doživele recesije. Države, kot je Avstralija, ki primarno trgujejo z nastajajočimi gospodarskimi velikani, tudi ne. »Globalna« ekonomska kriza je torej predvsem kriza Zahoda, ki je še pospešila že sicer prisoten trend prerazdelitve svetovne gospodarske moči stran od belokož-cev. Slovenijo je kriza prizadela kar hudo. Delno je bila to seveda posledica zunanjih dejavnikov, saj smo, kot je za malo ekonomijo edino smotrno, zelo odvisni od blagovne menjave s tujino (in nalašč nisem napisal izvoza, ker izvoz ni »sveta krava« sama po sebi, izvoz je pravzaprav, če smo natančni, namenjen financiranju uvoza in pika). Velik del pa je po mojem zrasel kar doma. Poglejmo. Padec BDP v letu 2009 (Eurostat): Evropska unija -4,1 %, evroobmočje -4,0 %, Češka -4,8 %, Nemčija -5,0 %, Irska -7,5 %, Grčija -1,1 %, Italija -4,7 %, Madžarska -6,5 %, Avstrija -3,7 %, Poljska +1,2 %, Slovenija -7,4 % in brati Hrvati -5,8 %. Rast BDP sicer še zdaleč ni edino zveličavno merilo blaginje in napredka, vseeno pa ponuja nekaj informacij. Najprej. Ker je Nemčija v preteklih letih izboljševala svojo konkurenčnost in ker je tipična izvozna ekonomija (še preveč), lahko štejemo, da je naj večji padec BDP, ki izhaja iz padca izvoznega povpraševanja okoli 4 do 5 %. Kar je preko tega, če ne že tudi del tistih 5 %, je zraslo na domačem zelniku. Kar pomeni tudi to, da za take države nikakor ni opcija samo, da počakajo, da »se Nemci poberejo«. Pri nas imamo tudi počen nepremičninski balon, katerega obseg zaradi nore davčne politike na tem področju sploh še ni povsem viden, imamo povečanje brezposelnosti, ki zna biti strukturne narave, imamo skoraj povsem nefunkcionalen trg storitev, kulturo odvisnosti od države in cel kup posebnih skupin, ki z vsemi štirimi branijo privilegije. Seveda pa to naši vladarji vedo in ko bom pregledal njihove ukrepe, bom pomirjen in bom v naslednji številki opisoval vpliv milih zim na ptice selivke. H ja. Zaenkrat so samo zvišali pobirek prispevkov in temu rekli zvišanje minimalnih plač. 6 28. februar 2010 NE PREZRITE - POLITIKE 30. seja - zelena luč za Žabovco 30. seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica je bila 21. januarja. Svetniki so po ugotovitvi sklepčnosti ter po potrditvi zapisnikov in realizacije sklepov pretekle seje, začeli s pobudami in vprašanji. Dušana Grbca je zanimalo, kaj se dogaja s pešpotjo od gimnazije do »Plača«. Stanislav Prosen je v Delu prebral, da MORS daje Postojni veliko denarja za uporabo strelišča na Po-čku. Verjetno bi bilo dobro, da tudi mi kaj »pokasiramo« za strelišče na Baču. Ado Barbiš je povedal, da bo v kratkem bil ponovno objavljen razpis za širokopasovni internet. Zanimalo ga je, ali imamo dovolj dobro pripravljeno dokumentacijo za prijavo na razpis. Anton Frank je opozoril, da je pretekli mesec, dan po seji, v petek, 23.12., Lesonit ponovno »zalau-fal« z izocianati -ob 14. uri. Namen je bilo uporabiti 5 do 6 ton. Klical je inšpekcije, kar so kasneje v podjetju izvedeli in ob 16-tih ustavili. Ponovno ga je zanimalo, na kakšen način bi ustavili to samovoljo. Dal je tudi pobudo, da se naredijo pločniki od konca pločnikov v Šercerjev! ulici do odcepa ceste za S13. Bernarda Oblaka je zanimalo, kakšen je dogovor KS Knežak, Vaškega odbora Bač, s Primorjem in prebivalci Bača za popravilo poljskih poti. Mileta Uljana je zanimalo ali se je kaj premaknilo v zvezi z lastništvom dvorane na »Sjelih«, glede na to, da je v proračunu denar za prekrivanje strehe. Rok Jenko je povedal, daje Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj objavila 3. javni razpis »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v katerem je predmet javnega razpisa dodelitev nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta razpis je namenjen prometni, okoljski in ekonomski infrastrukturi. Zanimalo ga je, kaj od naših projektov (iz »predala«) bomo prijavili na ta razpis. Rok za oddajo prijav je 5.2.2010. Sredstva, ki so v skupni masi na voljo pa so v višini 10 milijonov EUR. V zvezi z naravno nesrečo žledu v Brkinih je dal pobudo, da občinska uprava in delavec, ki je zadolžen za področje CZ pripravita izčrpno poročilo za naslednjo sejo občinskega sveta in se to problematiko obravnava na seji, kajti tisti, ki je spremljal prispevek na RTV Slovenija ve, da so tisti, ki so nastopali v tem prispevku, vaški župan in predsednik KS Bregarje, govorili o skrajno malomarnem odnosu občine in občinske uprave do tega problema in celo grozili z odcepitvijo in izločitvijo iz naše občine in priključitvi k občini Kozina, zato je predlagal, da se to problematiko na naslednji seji obravnava in na sejo povabi Franka Ludvika iz Rjavč, kot predstavnika vasi in predsednika KS Bregarje, če občinska uprava s tem predlogom ne soglaša, je predlagal, da se o pobudi glasuje. Druga Jenkova pobuda seje na- našala na odlok, ki ga je občinski svet sprejel, s katerim se je poskušalo vsaj delno preprečiti gradnjo netipičnih streh - alpskih streh s tako imenovanim arhitekturnim elementom čopom. Takrat je bilo rečeno, da se pojavljajo novogradnje s tem arhitekturnim elementom, danes ocenjuje, da v vsaki vasi stoji najmanj ena taka hiša. Da se prepreči nadaljnje uničevanje podobe krajinske arhitekture, je na občinsko upravo naslovil vprašanje, kdo od pristojni občinskih služb vrši nadzor nad gradnjo v tem primeru ali se ljudem premalo pojasni, kaj je dovoljeno po naši občini zidati in kakšen naklon streh je predpisan in kakšen mora biti dejansko izveden. Alena Liliča je zanimalo kdo ureja avtobusna postajališča. V Bod-gradu pred Blamo se vsako jutro ob cesti ustavi avtobus. Bešci gredo po sami cesti in so v temi slabo vidni, če občina ureja avtobusna postajališča, je dal pobudo, da se zaradi varnosti ljudi, eno postajališče naredi pred Blamo. Bri premoženjsko-pravnih zadevah so svetniki za izgradnjo oz. rekonstrukcijo in usposobitev kompleksa Žabovica za trgovsko dejavnost in dejavnost predelave kmetijskih pridelkov, v korist Kmetijsko gozdarske zadruge Cerknica z.o.o., ustanovili stavbno pravico na nepremičnini pare. št. 1900 k.o. Ilirska Bistrica v izmeri 6531 m2. Stavbna pravica se Kmetijsko gozdarski zadrugi Cerknica z.o.o. podeli za obdobje 30 let od podpisa pogodbe. Kmetijsko gozdarska zadruga Cerknica z.o.o. je kot imetnik stavbne pravice dolžna lastniku nepremičnine plačati nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice na tej nepremičnini v znesku določenem s strani pooblaščenega sodnega cenilca. Kmetijsko gozdarska zadruga Cerknica z.o.o. se zaveže, da v roku dveh let od podpisa pogodbe organizira odkup in predelavo kmetijskih pridelkov. V kolikor v navedenem roku Kmetijsko gozdarska zadruga Cerknica z.o.o. ne izpolni navedene zaveze to pomeni kršitev pogodbe, kar ima za posledico prenehanje stavbne pravice. V nadaljevanju so obravnavali in sprejeli predloga sklepa o digitalizaciji prostorskega plana Občine Ilirska Bistrica, ki pravi, da je podjetje V prostoru d.o.o., izvedlo digitalizacijo - prenos in pozicijsko uskladitev vsebine kartografske dokumentacije k: - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave BN, št 30/87 in 36/90) in družbenega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradne objave BN, št. 30/87, Uradni list RS, št. 7/99, 93/02, 46/04, 63/04 - popravek, 65/04, 78/04); - Odloku o dolgoročnem planu Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 - dopolnjen 1990 (Uradne objave BN, št. 36/90) - Krajinska zasnova Snežnik (v nadaljevanju: digitalizirana kartografska dokumentacija prostorskih planskih aktov). S tem sklepom Občinski svet občine Ilirska Bistrica sprejema digitalizirano kartografsko dokumentacijo prostorskih planskih aktov Občine Ilirska Bistrica kot dodatno kartografsko dokumentacijo k prostorskim sestavinam planskih aktov občine Ilirska Bistrica. Digitalizirana kartografska dokumentacija prostorskih planskih aktov je pripravljena v prečiščeni vsebini v digitalni obliki in analogno kot izris v mapi v dveh izvodih. Bri imenovanjih so obravnavali kandidate za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica. Botrdili so Roberta Ujčiča in Alena Liliča. Obravnavali so tudi predlog sklepa o prenehanju mandata predsednika Upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Ugotovili so, da je predsednik in član Upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica Emil Rojc, podal odstopno izjavo z dne 8.12.2009 na članstvo v Upravnem Odboru RC Ilirska Bistrica in mu tako preneha mandat, nadaljuje pa z opravljanjem funkcije predsednika in člana Upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica do imenovanja novega člana. Sejo so zaključili z obravnavo predloga Odloka o rebalansu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2010. Odlok z vsemi prilogami si lahko pogledate na spletni strani Občine Ilirska Bistrica: http://www. ilirska-bistrica.si. Z\ VELIKA IZBIRA ŠALOV IN RUT /Orastx TIK 1 TAK IRENA KOŽMAN s p 6250 IL. BISTRICA, Cankarjeva 8 tel/fax: 05/71-45-059 BLAGAJNIŠKI flO/o) POPUST S - JAKNE MATURANTSKE OBLEKE ^ - MAJICE Z MODNIMI - HLAČE ... DODATKI E moj Balkan, globoko se ti opravičujem Valenčič Matija, Gregorčičeva IA. a kaj se ti opravičujem, ker sem mislil,da si bolj balkanski kot je ^-najsevernejša Republika bivše SFRJ. Ba sem spoznal resnico, da sem živel v zmoti. Vidim, da ti napreduješ, predvsem v sodstvu - čistiš vse vprek od predsednikov, do podpredsednikov brez milosti. V naši kokoški se ne zgodi nobenemu nič, obratno vse bolj lezemo v gnoj in tonemo v lastnem dreku. Edina rešitev bi bila, da si naša sodrga nabavi po tri Mastife, morda bi ti tešili nas te golazni. Sicer pa sem uvidel, da se človeška norost širi tudi v Evropski parlament. Dragi moji, ker prebiram vse dnevne časopise, si nisem zapomnil v katerem sem prebral članek kaj so razpravljale umne glave. Boslušaj te me, Boljaki zahtevajo od EU, naj jim odobri 100 MILIJONOV EVROV ZA OBNOVO AUSCHVVITZ-a, ker ga sami ne morejo več vzdrževati, za pomoč so zaprosili tudi Izrael in ta je celo predlagal, da bi bilo cenejše tega podreti in zgraditi novega. Bredvsem, da so kritični krematoriji, ki jih je treba nujno obnoviti - presojo prepuščam vam dragi bralci, BAZITE KOGA VOLITE V EU BAR-LAMENT in ne pozabite, da se je eden primat prebil tam v to ustanovo preko naše IL. BISTRICE, katere danes ne pozna več in sploh ne ve kje se pripelješ vanjo. Si mislite moji, da ti kreteni za take izjave BREJEMAJO sto tisoče evrov plače. Ba kaj bi vam govoril, saj sami vidite kaj se dogaja okoli nas - človeka vklenejo in ga v spremstvu ŠTIRIH ROLICAJEV priženejo na sodišče, ker ni imel registrirane TRAKTORSKE prikolice? Bred cca. 600 leti je Machiavelli rekel: KDO STRAŽIL BO STRAŽARJE? Ba da se zgodovina ne ponavlja. Visoki funkcionar vozi po kokoški - total-ka! Brijavi ga stanovska kolegica - menda gredo iz iste veselice »LUD ZBUNJENOG JEBE«, nobenemu se ne zgodi NIČ. Bojdimo dalje. Danes prebiram slovenske novice. Bišejo mi, da volkovi koljejo ovce po Beki nad Kozino, zopet pravljice za lahko noč, vsaj kar se ministrstva tiče, verjemite mi, da jaz te primere poznam. Vem kdo ščiti to golazen, volkovi so pošteni, pokvarjeni so njeni zaščitniki - to je sodrga črpalkarska, ki si privošči lov v vsakem trenutku, kadar ji pade na pamet. Na Beki so vsi ljudje oboroženi do zob, jih osebno poznam, fajn ljudje in ti ljudje gledajo volku na tri metre iz oči v oči. Bovejte mi zakaj mu ne bi sprašili kroglo v čelo? Jaz in direktor gojitvenega lovišča, ali njegovi hlapci in ritolizniki, če bi bile njihove ovce in osli kakor so oni, bi jih že zdavnaj postrelili brez, da jih grize vest in ne mi govorit o lovski humanosti. Naj črpalkarju par trofej ustrojene kože volka-BREZ-BLAČNO naklonijo, prišel bo ob vsaki uri z direktorjem gojitvenega lovišča'kateregakoli, saj mu je omogočeno VSE, kar pade njemu in njim na pamet. Jaz sem kot sem že zdavnaj povedal človek, kateri je preveč vedel. Njihovi lepljivi prsti sežejo daleč, na lastni koži sem izkusil. Tudi na prej omenjeni BALKAN, ne boste verjeli kje ima golazen vse veze in poznanstva, celo njim se gnusi to poznanstvo in potem ne vejo kako se izvleči iz te godlje. Kot otrok prosi mamo v trgovini za igračo in joče in se meče po tleh - prosim vas jaz, bratje Hrvatje in to je zadnja ponudba dajte nam nazaj GOLI OTOK, oz. ga zamenjam za malo rabljeno g a raži ra n o, skoraj novo, redno servisirano, ima servisno knjižico, sicer Švicarsko LETALO ZNAMKE FALCON - menjam zob za zob brez doplačila, prosim uslišite me ,možna je tudi menjava za piranski zaliv, seveda če dodate še GRGUR. Marsikomu, tudi če je posthumno bi bilo treba še podeliti odlikovanje. Ba lepo se imejte in danes glejte pustno povorko, seveda na drugem programu RTV Slovenija. Brenos seveda traja cel dan do polnoči, potem gredo šeme v restavracijo na požrtijo, seveda za TRI evre in pol po sindikalni ceni, morda boste kakšno prepoznali. Bustna povorka se namreč odvija nasproti MAKSI MARKETA. B.S. Objavljam tudi svoj demanti glede tresenja letakov po II. Bistrici, ker so kreteni in pol inteligentne opice obtožile mene. Jaz se strinjam z avtorji, če jih bodo kdaj odkrili jim bom plačal pijačo, če je pa to kaznivo dejanje jim bom poslal šteko cigaret v zapor. Jaz se pod svoje članke vedno podpišem s polnim imenom. Strinjam pa se z vsebino in gospodom Šarcem. Jaz imam jajca pisat svoje članke s podpisom, ne pa ropotat samo po gostilnah. SMRT FAŠIZMU SVOBODO NARODU V X OB 8. MARCU Naj dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščim vam na glas, poklonim travniške cvetlice. Lepota vaša je in čar, cvetočih barvnih lepotic, toplina skrčka naj bo dar in dnevi vaši brez bodic. y NE PREZRITE - PISMA BRALCEV 28. februar 2010 7 Katastrofa v zdravstvenem domu Že nekajkrat sem želel napisati članek o neverjetnih izkušnjah v našem ZD Ilirska Bistrica, pa meje nato jeza minila in so bile pozabljene vse slabe izkušnje. Vendar pa mi je tokrat prekipelo in odločil sem se napisati članek za naš lokalni časnik. V tem času, ko so ambulantne čakalnice tako ali tako polne bolnikov, pa za daljše čakalne dobe poskrbijo kar zdravniki sami oziroma njihovi nadrejeni. Zjutraj sem sam obiskal svojo zdravnico v Z D. K sreči sem hitro odpravil, ker sem že prej poklical v ordinacijo, da imam visoko vročino in ne morem čakati v čakalnici. Seveda so bili res ustrežljivi in me tudi takoj sprejeli po mojem prihodu. Pa vendar meje že ob mojem obisku zmotilo dejstvo, da ima moja zdravnica redno ordinacijo, istočasno pa opravlja delo na urgenci, kar je nemogoče. Pa naj takoj pripomnem, da je taka situacija v našem ZD stalnica. Še bolj pa me je segrelo popoldan, ko je žena odpeljala bolnega dve leti starega sina k otroškemu zdravniku. Najprej je poklicala ali lahko otroka pripelje. Sestra je rekla, da lahko, če pa ni res nujno naj pride čez dva dni, ker je polna čakalnica otrok. Glede na to, da je otrok že tri tedne kašljal, se je odločila, da ga odpelje. Ko je prišla v ZD je bila čakalnica prazna. Ostali so prišli za njo. Delo je potekalo počasi. Za nameček pa glej ga zlomka, otroški zdravnik istočasno opravlja popoldansko delo na urgenci. Okrog 17h je zdravnik odšel na urgenco in ga ni bilo nazaj do 19 ure. Kdo ve sploh kdaj je prišel nazaj, saj so takrat nekatere mamice vključno z mojo ženo ambulanto zapustile, ker ni bilo zdravnika. Polna čakalnica bolnih otrok. Jok in stok na vsakem mestu. Saj si lahko predstavljate kako naj dve leti stari otroci, nekateri pa še veliko manj, čakajo na zdravnika. Neverjetno. Nerazumljivo. Kako je to sploh možno? Zdravnik naj bi bil na voljo v svoji ordinaciji, pa ga tam ni, ker istočasno dela tudi na urgenci. Kako se počutimo bolniki, ki smo prišli na pregled k svojemu zdravniku, pa do njega nikakor ne pridemo, ker je istočasno na urgenci. Pa tudi tisti bolniki, ki obiščejo urgenco, ne vem kaj si mislijo, ko tam čakajo na zdravnika, kateri dela v ordinaciji. Taki primeri se ponavljajo redno. In verjetno se bodo bralci tega članka našli, kdaj so bili v taki situaciji. Nekaj časa nazaj sem tudi sam imel tak primer. Pretrgal sem si ligamente v gležnju, prav tako sem si zlomil gleženj. Pripeljali so me na urgenco, kjer pa sem eno uro čakal, ker je dežurni zdravnik delal redno v svoji ordinaciji. Tako, da je po eni uri čakanja slučajno prišla mimo druga zdravnica in me pregledala ter napotila v Izolo. V tem času pa dežurnega zdravnika še ni bilo. Istočasno je v rešilnem avtomobilu čakal na dežurnega zdravnika moški, kateri si je izpahnil kolk. In to naj bi bila urgenca. Slabo izkušnjo sem imel tudi dva meseca nazaj, ko sem zbolel za gripo. Ker je bila moja zdravnica odsotna, sem moral obiskati urgenco. Tam pa presenečenje. Sestra mi je rekla, da me ne more sprejeti, ker nima nobenega zdravnika. Ne obsojam samih zdravnikov, saj verjetno niso sami krivi za tak sistem dela. Zato pa apeliram na odgovorne zdravstvenega doma - MAR NI BOLJ POMEMBNO ZDRAVJE OBČANOV KOT PA KAKŠEN PRIŠPARAN EURO? V. M. Šok terapija vrlega gostinca Življenje je nepredvidljivo kot deževen dan-Lahko se spremeni v jasnino ali pa v orkan. Ko zrem nazaj, se mi poraja misel: vihar, oblaki, sonce - vse j e imelo smisel! Na svoja leta gledam kot na čas uživanja, čas ustvarjalnosti in čas svobode bivanja, čas prijateljstva, ljubezni, čas razumevanja, čas nenehnega učenja in dozorevanja. V soboto, 23.1.2010, bom praznovala srečanje z Abrahamom. Ob tem si želim tudi tvoje družbe, zato te vabim, da se nam pridružiš ob 18.30 v gostišču GRILL DANILO. Prosim, dami svojo udeležbo sporočiš najkasneje do 17.1.2010. Zvonka Po večkratnem preverjanju rezervacije in oddanih vabilih, sem 6.1.2010 doživela šok ob odpovedi predvidene zabave s strani gostišča Grili Danilo. V zadnjem hipu je bilo potrebno najti drugo ustrezno lokacijo in obvestiti vse vabljene o spremembi lokacije praznovanja. Zabava se je odvijala v okrepčevalnici in pizzeriji Zala v Knežaku. Vzrok takšnega ravnanja si ne znam razlagati: ali so zaželeni sovaščani oziroma višji nivo prebivalstva. Celin Zvonka, Kuteževo 36 a, 6250 Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica- primorsko smetišče! Lokalni oblastniki imajo resne namene postaviti sortirnico smeti in odlagališče ostankov v bližini mesta. Najverjetnejša lokacija je področje Globovnika. Tu naj bi se sortirali in odlagali odpadki južno-primorskih občin. Ciljno število prebivalcev je med 120000 in 180000. Okolje bo vsakodnevno obremenjeno tudi s konvoji smetarskih tovornjakov. Seveda bodo oblastniki zatrjevali, da gre za čisto tehnologijo, ki bo prinesla delovna mesta in najbrž še kaj. Zakaj bi jim verjeli? Pravzaprav so zaupanje že zdavnaj zapravili. Že navijanje za vetrnice na področju Milanke je bilo zavajanje prebivalstva. Celo komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila v postopkih Elektro Primorske in povezanih oseb elemente korupcije. V navedenem primeru ni šlo samo za pridobivanje čiste energije ampak tudi za zaslužke od prodaje zemljišč in visoke provizije, ki bi jih nekateri dobili od proizvajalcev opreme. Popolnoma pa so nam zamolčali neprijetne učinke polja vetrnih elektrarn. To ni samo grožnja pticam (obodna hitrost vetrnic je med 200 in 300km/h, kar je usodno za vse kar leti v področju elis - celo za netopirje, ki zaznavajo ovire s pomočjo ultrazvoka), je tudi potencialna nevarnost za pitno vodo iz reke Bistrice (velike količine mazalnega olja v sami vetrnici, transformatorsko olje,...). Samočistilne sposobnosti kraškega podzemlja so majhne. Vsako onesnaženje bi povzročilo dolgotrajen izpad vode iz pip. Zavajali so tudi s trditvijo, da se področje predvideno za postavitev vetrnih elektrarn intenzivno zarašča. To seveda ni res. Zaraščajo se niže ležeči deli v bližini borovega gozda. Zaradi izrazito gostega travinja semena dreves zelo težko pridejo do tal, kar je predpogoj za kaljenje. Tudi zelo neprijeten stranski učinek vetrnic- nizkofrekvenčni zvok- ni bil nikdar omenjen. Ob tem pa bi napihnjena letna proizvod-nja(po podatkih Elektro Primorska) znašala cca. 50GWh, kar preračunano v moč predstavlja generator z močjo 6MW pri neprekinjenem obratovanju. Zanemarljivo! Drugi primer, ki kaže na kateri strani so bistriški oblastniki, je t.i. rekonstrukcija tovarne Lesonit. Lesonit je začel z rekonstrukcijo (ki pravzaprav ni bila rekonstrukcija, ampak zgraditev popolnoma nove tovarne s podvojeno kapaciteto) s črno gradnjo. Ne morem verjeti, da seje v tako majhnem mestu kot je Ilirska Bistrica lahko to dogajalo brez vedenja in tihega privoljenja PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net ^ 0 lastnika in majhnega števila zaposlenih (ki pa so tudi sami žrtve). Namesto, da bi se oblastniki (nekateri sploh ne živijo v Ilirski Bistrici in jim za naše probleme očitno ni prav nič mar) zavzeli za izboljšanje okoljskih razmer v kotlini, se igrajo z neproduktivnimi in celo škodljivimi projekti in to za naš denar. Pa še zavajajo nas in nam lažejo! Ilirska Bistrica leži v zaprti kotlini. Večino leta se pojavlja toplotni inverzija. Hladen zrak v dolini zaradi zaprtosti doline in zemljepisne lege (Snežnik na vzhodu) se v poletnih mesecih zadrži v dolini tudi do poznega dopoldneva. Značilna za toplotno inverzijo je megla, ki pa za nastanek potrebuje prašne delce v zraku (kar pa v naši kotlini očitno ni problem). Škodljive snovi in smrad (najmanj kar bo v primeru odlagališča odpadkov, bo smrad), bodo zaradi toplotne inverzije vztrajali v dolini, nam grenili življenje in nas počasi zastrupljali. Kaj pa je to mar našim oblastnikom, ki živijo nad meglo? Ni dovolj, da se o problemih pogovarjamo v gostilnah in doma med prijatelji. Moramo se povezati. Moramo dati vedeti oblastnikom, da smo razmišljujoči ljudje, da se ne pustimo voditi za nos. Da imamo svojo voljo. Pozivamo vas, da, ko bo prišlo do zbiranja podpisov, svoj glas prispevate PROTI postavitvi sortirnice, predvsem pa deponije na katerikoli lokaciji v ilirskobistriški kotlini. Zavedajte se, da vsi dihamo isti zrak. Tudi če sami nimate zdravstvenih težav, jih bodo mogoče imeli vaši potomci. Bodite solidarni s tistimi, ki so zaradi razmer v našem okolju že zboleli. Darko Benigar LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.0.0. DVIGNEMO IN PREMAKNEMO VSE. LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. a: Industrijska cesta 2,6230 Postojna, Slovenija, t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60, e: info@livkolesa.si, w: www.Hvhk.si lokalne oblasti. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja so zahtevali od okoliških prebivalcev soglasje. Obljubljeno jim je bilo (tudi s strani oblastnikov), da bodo postavili fiksne merilne postaje za merjenje prašnih delcev. Ko je bilo potrebno obljubo izpolniti, se je izkazalo, da so ves čas držali figo v žepu. Pri tovarni Lesonit gre za kemično proizvodnjo (cca 40% končnega izdelka predstavljajo fenolne smole, formaldehidi in sečninska kislina, ostalo so lesni sekanci). Izpuste po veljavni zakonodaji meri pooblaščena organizacija, plačnik pa je tovarna. Problem je, ker morajo biti meritve napovedane, tako da potencialni onesnaževalec (v tem primeru Lesonit) lahko maksimalno priredi proizvodni proces(vstavi nove filtre, mogoče celo zmanjša koncentracije kemikalij, ne obratuje pri maksimalni kapaciteti - organizacija ki meri izpuste pač ne more kontrolirati trenutne kapacitete, ker preprosto nima potrebnega znanja...). Pri tem pa je ironično, da se meritve škodljivih snovi izvajajo na izvoru (emisje) in ne v urbanem okolju (imisije). Poleg tega pa dopustne količine določenih škodljivih snovi obravnavajo na tono proizvedenega materiala namesto absolutnih količin. To pomeni, da je ob količinah škodljivih snovi, ki so sicer manjše od mejnih vrednosti, absolutna količina večja kot pa pred rekonstrukcijo (ker so povečali proizvodnjo dvakratno). Desetletja so že minila odkar je Lesonit prešel na suhi postopek proizvodnje. V tem obdobju seje v ilirskobistriški kotlini zelo povečalo število bolezni dihal, astme in drugih alergij. Zbolevajo že otroci. Veliko bolezni (avtoim u n-skih) se sproži prav zaradi vplivov okolja. Tisti, ki smo odgovorni za zdravje svojih otrok in vnukov, se vsa ta leta ne zganemo. Kakor da nam tovrstni problemi niso mar, da se nas ne tičejo. Trenutno smo mi vsi talci italijanskega 8 28. februar 2010 NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Govedorejsko društvo uspešno v letu 2009 Govedorejsko društvo Ilirska Bistrica, ki povezuje rejce na območju ilirsko bistriške upravne enote, vanj pa je vključenih kar precej kmetov živinorejcev, je uresničilo zastavljene cilje v letu 2009, je na rednem zboru članstva povedal predsednik Govedorejskega društva Vincenc Primc. Kljub spremljajočim težavam, jim je uspelo izpeljati skoraj vse načrtovane aktivnosti Med največje pa prav gotovo sodi organizacija strokovne ekskurzije in za svoje člane organizirano strokovno izobraževanje, naj si bo o plemenski živini ali novi tehnologiji. Večino predstavitvenih novosti so organizirali v sodelovanju s strokovno službo Kmetijsko Svetovalne službe Kmetijsko veterinarskega zavoda iz Nove Gorice. Posebno skrb pa so namenjali izobraževanju rejcev krav molznic, saj zaradi lastnih napak nekateri rejci ne dosegajo ustrezne kakovosti mleka in zato tudi izgubljajo pri ceni mleka Bili so na strokovnem izletu na Gorenjskem, kjer so si ogledali, kar nekaj kmetij. Tudi za letos načrtujejo številne aktivnosti, saj želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju kmetijske politike, še naprej bodo skrbeli za izobraževanje svojih članov, pripravili bodo strokovni izlet in vsakoletno družabno srečanje, na katerega povabijo vse svoje člane. Med problemi, ki najbolj pestijo rejce, je še vedno odkupna cena mleka, zato so na občnem zboru društva na ta račun izmenjali precej kritičnih besed. Zavedajo se, da lahko k višji ceni prispevajo tudi sami z boljšo kakovostjo oddane- ga mleka. Napoved mag Vitomirja Brica - vodje oddelka za živinorejo pri Kmetijsko veterinarskem zavodu Nova Gorica , da je po podatkih selekcijske službe v prihajajočem času realno lahko pričakovati povečanje staleža govedi je med prisotnimi člani vnesla pomisleke, saj po mnenju razpravljavcev je opaziti dolgotrajno upadanje goveje živine na področju občine Ilirska Bistrica. Udeležence je pozdravil tudi Marjan Kržič direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Cerknica, ki je pohvalil delovanje društva. Izrazil je zadovoljstvo, daje med člani opazil tudi nekaj mlajših, ki bodo lahko nadaljevali delo starejših gospodarjev . Po težavah v Kmetijski zadrugi Ilirska Bistrica seje KG Z Cerknica aktivno vključila v odkup mleka, sedaj pa se po besedah direktorja želi KZ Cerknica še bolj približati kmetom, zato jim pripravlja ponudbo vse za kmetijstvo na enem mestu. Na kompleksu Žabo-vica računajo urediti sodobno prodajalno , kjer bo na enem mestu na voljo ves reprodukcijski material, od krmil in semen do mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, ter veliko opreme za kmetijstvo z gradbenim materialom. Iz besed direktorja KG Z Cerknica je bilo razbrati, da imajo pripravljenih še veliko načrtov na področju kmetijstva v Ilirski Bistrici. Ena velikih njihovih želja je tudi ponovno zagnati proizvodnjo kisanja zelja... V zaključku je predsednik društva Vinko Primc poudaril, da je društvo aktivno trudi pri oblikovanju programov za pospeševanje kmetijstva v občinah, ki jih pokriva; svoje predstavnike pa ima tudi v organih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisotne povabi, da sprotno prijavljajo nastalo škodo po divjadi, saj le z aktualnimi podatki bomo dosegli boljši prikaz dejansko povzročenih škod. KGZS Odbor izpostave v Ilirski Bistrici je na svoji redni seji sprejel sklep o posredovanju vprašanj v zvezi z delovanjem KGZS To-njotu Janežiču. Na sejmu je bilo zelo živahno Na predstavitvenem prostoru so nas med drugim obiskali kurenti, hrušiški škoromati, vinska kraljica, "France Prešeren", bloški smučarji, dr. Marjan Rožič in številni drugi. Na fotografiji je Emil Novak, Marica Gombač in Zlatka Primc v družbi Erazma Predjemskega. Alenka Penko..... Na povabilo Turistične zveze Brkini, Kras in Notranjska, katere člani smo od lanskega leta, smo sodelovali na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas. Zahvala za to gre vsekakor prizadevni ga. Marici Gombač ( TD Postojna), kije bila dovolj vztrajna, da nas je vzpodbudila, da smo zbrali pogum in se letošnjega 22. in 23. januarja predstavili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v paviljonu Jurček, ki je bil rezerviran za domača turistična društva in turistične zveze. Sejem Turizem in prosti čas je bil leta 2008 sprejet v mednarodno združenje turističnih prodajnih sejmov, ki združuje glavne evropske in mednarodne turistične prodajne sejme. Ob tem predsednik ITTFA g. Tom Nuteley z veseljem ugotavlja, da je v tem času z zadovoljstvom spremljal rast prireditve glede na njeno kakovost in profil ter vedno višjim standardom:«Slovenija nadaljuje svoje umeščanje med atraktivne turistične destinacije in se predstavlja kot pomemben igralec na svetovnem turističnem tržišču v prihodnje. S tem namenom mora katera koli država razviti široko segajočo , inovativno in mobilno infrastrukturo, ki vključuje zadnje dosežke in trenutno znanje vseh kultur in tržišč na svetu. V tem smislu igrajo turistični sejmi mednarodnih standardov s širokim obsegom predstavljenih držav posebej pomembno vlogo. Sejem Turizem in prosti čas dokazuje svoj status kot prvorazredno prizorišče zadnjih dosežkov turistične zgodovine iz leta v leto...« Kljub začetni bojazni smo člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij s pomočjo že prej omenjene ga. Marice Gombač in g. Srečka Šajna odlično odigrali svojo vlogo na sejmu, za kar gredo zasluge predvsem članicama Mojci Memon in Zlatki Primc ter članu Emilu Novaku. Upamo, da bomo znali nova znanja in izkušnje prenesti v naše delo in da nam je uspelo s predstavitvijo zainteresirati še koga za obisk naših krajev ( zanimanje je bilo veliko!) Zato naj ob zaključku še enkrat zapišem hvala vsem in vsakomur, ki so nam to omogočili. Velike zveri na OŠ Antona Žnideršiča -----------------------------— Park Škocjanske jame Sidonija Mozetič, Foto Borut Peric. Slovenija Park Škocjanske jame je v sredo, 27. januarja, na Osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici organiziral predavanje »Velike zveri v Sloveniji« na katerem je predaval prof. dr. Ivan Kos, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. Predavanje je potekalo v sklopu izobraževalnega programa mreže šol parka in programa MAB - Človek in biosfera z namenom priprave učencev višjih razredov na tekmovanje Prirodoslovnega društva. S predavanjem so v parku začeli tudi obeleževati mednarodno leto biodiverzitete. Zbrane prisotne je najprej pozdravila učiteljica Nada Šircelj, nato pa besedo predala predavatelju. Priznani strokovnjak s področja ekologije živali dr. Kos se je najprej osredotočil v kakšnem odnosu živimo ljudje in velike zveri, zakaj se jih bojimo in posledično zakaj jih pobijamo, sledila pa je predstavitev treh, ki so zastopane v Sloveniji medveda, volka in risa. Obiskovalci so izvedeli koliko teh živali imamo v Sloveniji, kje živijo, s čim in kako se prehranjujejo ter kakšen je njihov način življenja. Kot je dejal, je za simbiozo z velikimi zvermi najbolj pomembno, da imamo o njih določeno znanje, saj žival ne more poznati naše kulture in norm s katerimi narekujemo kaj je prav in kaj ne. Torej moramo biti mi tisti, ki uravnavamo ta odnos, jih dobro poznati in se prilagoditi, za kar pa je potrebno storiti kaj več kot le znati prijeti puško v roke in pritisniti na petelina. Z osličkom do Jeruzalema_______________________ Petar Nikolič ••••• Sončno, zimsko jutro je mnoge Bistričane privabilo na jutranji sprehod. Tisti bolj zgodnji so imeli srečo in na ulicah srečali 20- letno dekle Step-hanie Noisete, ki prihaja iz Francije in sicer iz Lila. Mlada francoska »maratonka« seje v spremstvu z 8-letnim osličkom Jeanom na daljno pot iz Lila do svetega mesta Jeruzalema odpravila 20. decembra lani. Težavna, dvomesečna pot je simpatično dekle pripeljala v Slovenijo, državo o kateri je veliko slišala in končno tudi spoznala. » Iz pripovedovanj, ki sem jih slišala sem se sedaj lahko tudi prepričala, da so Slovenci ljubeznivi in gostoljubni ljudje. Lepa izkušnja.« nam je zaupala Stephanie. Gostoljubje so dekletu izkazale tudi sestre bistriškega samostana , kjer je tudi prenočila. Prijazni pa so bili tudi krajani Kosez ter gostilničar Andrej na Zemonski vagi . Ponujena ji je bila hrana, čaj... vendar seje prijazno zahvalila in z nasmehom odgovorila: »Hvala lepa«, naj ostane raje za drugo priložnost. Nadaljevati moram pot, saj računam v Jeruzalem prispeti konec avgusta. » Na vprašanje ali se bo še kdaj vrnila v Slovenijo je odgovorila:« Zelo rada in upam, da za dalj časa kot tokrat.« NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 28. februar 2010 9 noriui 7cno OBLIMI ZBOH_____ Univerza za tretje življenjsko obdobje Marica Gaberšnik..... OBČNI ZBOR DRUŠTVA UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IL. BISTRICA Tretje življenjsko obdobje je čas, ki ga človek posveti sebi in ko se lahko bolj kot kadarkoli prej v življenju ukvarja s stvarmi, ki ga mikajo, veselijo in zanimajo, morda se loti uresničevanja neizpolnjenih želja ali pa si zastavi nove načrte za spoznavanje in odkrivanje tistega, česar poprej ni mogel ali ni znal. Namen univerze za tretje življenjsko obdobje je izobraževati za osebnostno rast in organizirati kvalitetnejše preživljanje prostega časa. Naše društvo sledi skupnim ciljem. Člani se izobražujejo: pri računalništvu, v jezikovnih skupinah (angleščina, italijanščina),v kulturni klepetalnici, geografsko- zgodovinski skupini, umetnostno zgodovinski, v skupini-polepšajmo svoj dom. Za osebnostno rast skrbijo v skupini Ta živga vse toka. Da biva zdrav duh v zdravem telesu, se trudijo in uživajo pri pohodništvu. V minulem letu so delovale tudi tri delavnice: čipkarska, izdelava re-šeljeja in rož iz krep papirja. Udeležili smo se strokovne ekskurzije po Gorenjski in skupnega predavanja Naši kraji v zadnjih 200 letih, Toma Šajna ter prireditve ob predstavitvi zbornika Šipek - vrtnica jeseni (gostje iz Domžal), na kateri je nastopil ženski pevski zbor s Prema. 5. februarja smo se v lepem številu udeležili občnega zbora v Okrepčevalnici »Grili Danilo«. Občni zbor je vodil g. Aleksander Trnovec. Ker smo se zbrali tik pred slovenskim kulturnim praznikom, je gospod Šajn Jože kritično razmišljal o kulturi pri nas. S poetičnim odlomkom iz Cankarjevega Kurenta o narodu pa ga je v tem dopolnila ga. Zala Šajn. Predsednica društva ga. Marica Šlenc-Zver je poročala o živahnem delu društva v preteklem letu. Skupine in delavnice so uspešno delovale. Mentorji in animatorji so se izobraževali. Udeležili smo se vseslovenskih posvetov 3. univerz. Zbor upokojencev in ansambel Nostalgija sta nas zelo uspešno zastopala na festivalu za tretje življenjsko obdobje v CD v Ljubljani. Dobro smo sodelovali z delavsko univerzo II. Bistrica. Delovali smo zakonito in gospodarno (nadzorni odbor, Anica Jedloučnik). Finančno smo razpolagali z zelo skromnimi sredstvi. Shajali smo le zato, ker smo delali skrajno varčno ali celo zastonj (Tatjana Belušič). Poudariti moramo, da vse dejavnosti izvajamo izključno iz pobranih prispevkov članov in članarine. Manjšo dotacijo dobimo le od občine. Drugih dohodkov ni, in če želimo, da društvo sploh živi, ga moramo tudi denarno vzdrževati. Sledilo je poročanje po študijskih skupinah in delavnicah. Pridobili smo nove uspešne mentorje: Danico Kirn, Aljaža Štrancarja, Olgo Benigar in Anico Primc ter Danico Željkovič. Vsi poročevalci so, razen izob- raževanja ali učenja spretnosti, poudarjali pomen rednega druženja v skupini in z drugimi ljudmi in generacijami od blizu in daleč. Z minuto zbranosti smo se poslovili od našega, nedavno preminulega, člana g. Stanka Česnika. Delavnica rešeljeja, ki deluje komaj nekaj mesecev, nas je presenetila s čudovito razstavo svojih del, ki so jo krasili še šopki suhi rož iz delavnice, ki jo je vodila ga. Danica Željkovič in čipkarskih izdelkov. Načrt za tekoče leto je približno tak kot je bil lanski. Recesija se pozna tudi pri delovanju društva in veseli bomo, če bomo obdržali načrtovane skupine in delavnice. Naši predsednici Marici Šlenc-Zver smo se zahvalili za prizadevno vodenje društva. Pozdrave in dobre želje pri nadaljnjem delu sta nam izročila tudi predsednik društva diabetikov, g. Bergoč in predsednica društva invalidov, ga. Zibert. Po uradnem delu smo veselo klepetali. Večer nam je popestril ansambel Nostalgija z lepimi melodijami od vsepovsod. Dragi bralci, veseli bomo, če se nam boste pridružili kot člani ali kot mentorji z novimi idejami. ČEBELARSKO DRUŠTVO Začetni čebelarski tečaj Zorko Sabec. V petek 19. februarja se je pričel začetni čebelarski tečaj v organizaciji ČD Anton Žnideršič iz Ilirske Bistrice in Čebelarske zveze Slovenije. Na tečaj seje prijavilo 45 slušateljev, kar je prekoračilo vsa pričakovanja organizatorjev. Franc Prezelj, čebelarski mojster, ki vodi 30 urni tečaj se bo spoprijel z naslednjimi temami: Pomen in zgodovina čebelarstva, Biologija čebelje družine, Čebelje bivališče in oprema čebelarja, Življenje čebelje družine preko leta, Čebelja paša in čebelji pridelki, Delo v čebelnjaku, Bolezni čebel in škodljivci v čebelnjaku ter Varstvo čebel pred zastrupitvami. Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu bo predstavila Nataša Lilek. Teoretičnemu delu tečaja sledi še 10 urni praktični del, ki ga bomo izvedli v spomladanskem veliki meri pripomogel k boljšemu času. Prepričani smo, da bo tečaj v znanju mladih čebelarjev. S čebelarji v Beograd Darinka Dekleva. Q krb za čebele je podobna skrbi za male otroke. So nagajive, hitro Oobolijo, zahtevajo svoj red in celega človeka... a veščim čebelarjem vedno poplačajo trud v sladkem zlatu. Čebelarji iz Ilirske Bistrice so delavni. Pred tremi leti so praznovali svojo stoletnico. Skrb za panje nadgrajujejo z rednim izobraževanjem. Za člane organizirajo poučne izlete in obiske. V februarju so sprejeli povabilo Srbske čebelarske zveze, ki je vabila na njihov čebelarski sejem. Ker imam čebelarsko poreklo in sem bila radovedna, kako živijo in kako čebelarijo v naši bivši domovini sem se odločila, da se jim pridružim. Cenovno ugoden dvodnevni izlet sta organizirala Urh Milena in Aleš Rodman. V Jelšanah smo zapeljali na avtocesto, drveli po zasneženih prostranstvih Hrvaške in Vojvodine in opravili 590 km. Kosilo so nam pripravili v Beogradu, blizu razstavišča. Mučkalica, za lačne popotnike okusen in rahlo pekoč »krompirjev golaž«. Dobili smo podatek, da njihov »sajam« sprejme cca 18 tisoč ljudi. V hali 3, kjer se je dogajala čebelarska razstava je bilo živahno kot v panju. Razstavljali so domači in tuji proizvajalci. Slovenci smo se počutili zaželeni in cenjeni. Okušali smo različne vrste medu, propolisa, medenih specialitet, opazovali izdelke iz voska, zdravila iz čebeljih produktov, precej je bilo čebelarske opreme in pripomočkov. Cene? Za naše razmere kar ugodne. Hotel Slavija, označen s poldrugo zvezdico nas je prenočil in spomnil na čase socializma. A nahaja se v strogem centru mesta. Gostili so nas na Skadarliji, najbolj turistični ulici. Na njej se nahaja največ gostoljubnih gostiln s tipično srbsko kuhinjo in vzdušjem, ki ogreje še bolj zadrgnjene goste. Pet muzikantov nam je neumorno godlo in prepevalo na uho, da smo pozabili na hojo po z brozgo zalitih ulicah. Naši možje, ki so v Srbiji služili vojsko, so naročali pesmi, ki sojih spominjale na mladost v vojaških suknjah. V prijetnem, kletnem ambientu smo se najedli tipičnih, znanih srbskih specialitet: čevapi, uštipci, kobasice, pileče belo meso, pekarski krompir. Fino. Po večerji nas je med glasbenim nastopom presenetila fina dama. Mislili smo, daje zašla k nam na pustno soboto. A seje izkazalo, daje bila gostja del turistične ponudbe. Predstavila se nam je in predstavila Skadarlijo, nas pozvala, da sproščeno uživamo življenje, naj se prepustimo, naj čas teče, teče... naj teče tudi pijača...Tako nas je sprostila, da so naša trda slovenska kolena kmalu poplesavala po njihovo! Presenetila nas je še s Prešernovo Zdravljico in odrecitirala štiri kitice! Izvedeli smo, da animatorko plačuje Mestna občina, ki na tak način spodbuja turizem v kraju. Še nekaj smo izvedeli. Tiste dni, vključno s soboto je v Beogradu zapadlo nenavadno veliko snega. Njihov „gradonačelnik" je ukazal, da je zaradi izrednih razmer javni prevoz za vse ljudi zastonj. Zanimiva poteza. Drugi dan smo preleteli najpomembnejše znamenitosti, ki so po pravilu najlepše, največje, najstarejše...Obiskali smo hram Sv. Save,Te-razije s skupščino in Trgom republike, Kalemegdan z Beograjsko trdnjavo... ob koncu še ogled in nakupna znameniti tržnici Zeleni Venac.Tam smo postili zadnje srbske dinarje za kajmak, mladi sir in kulen, v upanju, da nas na meji ne bodo zavohali in odkrili in dobrote zaplenili. Na poti domov smo se ustavili še v Sremskih Karlovcih. Ogledali smo si čebelarski muzej družine Živanovič, ki se ponaša s tristoletno tradicijo in njihovo domačo vinsko klet. Gospod je z ljubeznijo pripovedoval o čebelah in vinu. Najbolj sem si zapomnila tisto o pitju vina. Ne kar tako na hitro in gluk, gluk! Svetoval nam je, naj hrano pijemo (tako prežvečimo, da je tekoča) in vino žvečimo (po ustih valjamo toliko časa, da zaužijemo vse njegove okuse in arome). To stara modrost, ki jo poznajo stari modri ljudje pri nas in v Franciji, ki velja za deželo zdravih pivcev. ■' Ob prigrizku smo degustirali rajnski in renski rizling, chardone, cha-bernet sovinjon, merlot, probus- autohtono črno karlovačko sorto, ber-met- črni in beli. Odlična vinca. Zal je njihov nekoč znani fruškogorski vinorodni okoliš v nemilosti kot so naši Brkini in je ostala družina Živanovič ena redkih proizvajalcev vrhunskih vin. S ogledom smo zaključili vsestransko bogat konec tedna in se zadovoljni vrnili domov. RS: govori se, da gredo čebelarji drugo leto v Argentino. Razmišljam, da bi na vrt postavila dva panja. 10 28. februar 2010 NE PREZRITE - ZANIMIVE ZGODBE IZ STARIH ČASOPISOV NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne-Ljubljana v sredo 19. jan. 1881 Po »Novicah« zapisal Vili Gombač Cigani - grozen davek mnogim kmetom ! Letošnjih novic 1. list je v poročilu centralnega odbora družbe kmetijske omenil tudi razpravo o ciganih, ki jo je sprožila podružnica novomeška, katera prosi, naj bi družba kmetijska veliko nadlogo, ki jo cigani delajo ljudem na kmetih, resno prevdarila in se za pomoč obrnila do sl. deželne vlade. Ker smo prepričani, da kmetje tudi po druzih krajih čutijo to veliko nadlogo, bi pač kake posebne postave zoper ci-ganstvo potreba bilo, a ko ne zadostuje postava zoper potepuhe (va-gabundengesetz). Naj se v Novicah oglasijo tudi občine iz druzih krajev, ki so v tacih nadlogah, da dobi naša peticija več veljave. Podlaga, na katero se je oprl sklep naše podružnice, bilo je sledeče poročilo velecenjenega uda podružničnega:Veliki in zares uže preobčutljivi so davki, katere ubogi kmet nositi mora. Ni mi treba jih na drobno naštevati. Kdor le kaj posestva ima, mora prenašati to pretežavno breme. V okolici novomeški pa imamo strahoviti davek, kateri, kolikor je meni znano, ubo-zega kmeta in vse prebivalce novomeškega okraja tako hudo tlači,da menda nikjer tako, kakor tukaj. Ta ujma tukaj bolj kakor drugod naše poljske pridelke spodjeda. Ta nadloga nam plodove in hoste uničuje. Ta sila nam pa tudi doma nikdar miru ne da, ter nam neprenehoma poleti in pozimi - dan na dan, sitnosti in škodo dela. In pri vsem tem smo v vednem strahu, da nam ne le živino, da nam celo pohištvo konča. In ta nepotrebni, čez vso mero hudi davek v našem okraji so potepinski cigani. Ena leta sem nimamo pred to tatinsko druhaljo prav nobenega miru več. Včasih so se pritepli kak teden v en kraj, potem smo imeli nekoliko časa mir. Al zdaj še ne odnese ena jata svojih nestrpljivo nadležnih pet, uže je druga drhal, še hujša tukaj. Ogerski, hrvaški, nemški cigani zraven kranjskih - vsa sodrga se sme klatiti tu okoli. Vsi jesenski pridelki, vsaka hosta in vsi pašniki, od kar mora ubogi kmet tako visoke davke odrajtovati, to vse je prosto tej nesnagi, ki seboj vlači po več raz-stradanih kljus, psov in svinj, ki nam brez vsega strahu veliko škodo dela. Privleče se jih včasih kakih 12-16 oseb, imajo po 6 konj, psov itd. seboj, pa se vselijo v hosti. Uboga potem hosta in zajci. Lanskega leta okoli kresa je prišla ciganka k mlinarici v Golni vasi, vidi prešiča nad 2 centa težkega ter pravi: prase bude krepalo, čeravno je bil zdrav. In čez tri dni je res poginil, kajti zavdala mu je. Naj raji gredo nad kuretino in svinje, ostrupijo jo, žival pogine in kmet jo zakoplje, cigan pa potem pride in jo izkoplje. In mož, ki toliko trpi da si neizmerne davke vendar kako pristrada, nima še doma nikoli miru. In zoper to veliko nadlogo nima ubogi kmet nobene pomoči! In a ko tem klatežem ne da vsega, kar za- htevajo, mu ne le žugajo, marveč mu otrovajo živino, najraji prešiče, da poginejo; in večkrat živina še pojema, uže je cigan tu in nadleguje gospodarja, naj mu prepusti otrovano žival, kar se mnogokrat zgodi. Sliši se pa in ta govorica gre okoli, da novo- meška gospoda (menda vendar ne vsa?) zagovarja to tatinsko druhal! S ka-košnimi razlogi neki ? Želeti bi bilo, da bi taki človekoljubi bili le kakih 14 dni v kmetiški hiši in sami skusili to nadlogo, kakor jo skušati mora ubogi kmet. Tudi bi dobro bilo, da bi vsak ciganski zagovornik občutil britkost, kakor jo občuti revež, ki si je z neznanskim trudom izredil prešička, ne, da bi ga sam za potrebo imel, ampak da bi ga prodal za davke; pa mu ga potepinski cigani otrovajo in požrejo. Brez avtorja Šentjernej na dolenjskem 21. ja nu arija O ciganih: O ciganih nam iz okraja novomeškega marsikaj poroča 1. list letošnjih Novic, ter pravi, da so grozen davek mnogim kmetom.To je istina. Ne le v novomeškem okraji, tudi v našem krškem delajo ti vlačuge silno škodo in nadlego. Vse je resnica, kar oni dopisnik o ciganih pripoveduje. Še izbirajo si cigansko jed, kakor jo je »Vrtec« popisal; za govedino ne marajo toliko, kakor za kokoši, race, gosi, purane, kapune itd.; to je ciganska jed. Naj bi te potepuhe poslali le v Bosno ali kam drugam, da bi ondi polje obdelovali ali se kakega rokodelstva učili in bi potem tudi državi koristni bili. V Št. Jernejski občini se klatijo po hosti, kjer imajo neki svoje številke na gabru ali na kakem drugem drevesu. Bog vedi, kje so pri zadnjem popisu ljudstva te klateže popisali in tudi nemški jezik kot Umgangs-sprache prideli pri nas nekateri ljudje, posebno en mizar in neki trgovec, ki sicer le slovenski kramljajo in k večjemu, če katerega srečajo, ga po nemški kuten morgen pozdravijo. - Cigan tudi ne spoljuje državljanskih dolžnosti, kajti, če dado svoje otroke krstiti, jih vendar nikjer v šolo ne pošiljajo; nikjer ni sledu, kje so za šolo godni cigani »Brajdo-viči«, ki se nahajajo tukaj v matriki. Nekoliko je sedaj oplašilo cigane to, da so bili lansko jesen v Novomestu pri c.k. kresiji pred porotniki tri dni sojeni zaradi obilnih tatvin, ki sojih začeli v Škofjiloki, nadaljevali proti Mirni peči, okoli Novomesta in okoli Št. Jerneja, kjer so pisatelju teh vrstic celo voziček vkradli, v katerem so vplenjeno blago vozili in celo do Jaške kradli, nabravši obilo blaga. Bilo nas je tiste tri dni pri sodniški obravnavi v Novomestu zaslišanih 35 prič. Dobili smo nekoliko tatvine nazaj, jaz voziček, drugi nekoliko obleke, vendar vsega ne. Razsodbe nisem izvedel, ker nisem bil do konca obravnave pričujoč; le čudim se, da ni nobeden izmed obilih poslušalcev v slo. časnikih o tem kaj poročal. Radovedno ljudstvo je želelo, da bi zatožence prav ostro kaznovali, kajti ti »Staatsburgerji« so občinstvu jako nevarni in postava zoper vagabunde ne zadostuje. Zato svetujem tudi jaz iz Št. Jernejske občine, da bi se tej hudi nadlogi v okom prišlo po kaki pametni postavi in se tudi ti postopači prisilili, naj delajo, kakor moramo delati drugi ljudje. To želi srenjski odbornik iz Št. Jerneja kot sosed novomeškega okraja. Zoper cigane in za cigane -Novice Ljubljana, 19. oktobra Novice so uže večkrat govorile o nadlogah, katere posebno kmetje po deželi trpijo po ciganih in so povdarjale potrebo, da bi vlada po kaki postavi zabranila deželam to veliko nadlogo kmetijstva. Naj povedo danes, kaj tudi dunajska »Landvv Zeitng« o tej zadevi piše! - Prava sramota za sedanji vek je to, da se še zdaj, ko se svet tako rad z napredkom in omiko baha, klatijo se po svetu družine, brez omike, ki tudi brez vsega dela žive in to so cigani. Ta rod je hud davek, pa ne le za kmeta, za meščana ne, ker mest se cigani ogibajo. Davkar prikazuje v ciganih v četverih podobah: berač, prerokovalec, konjski barantač in tat. Cigan berač je pač silno nadležen, pa vendar ne še tako nevaren, ker tudi veliko ne dobi; vendar je tudi ne mala nadloga in s svojim vedenjem pohujšljiv posebno za mladino, ker sramežljivosti niti po imenu ne pozna, (pri nas je razen tega še nekak strah za male otroke, katerih se je marsikateri uže tako vstrašil umazanega in razcapanega cigana ali ciganke, da mu je to na zdravji škodovalo). Cigan barantač s konji je uže nevarneji, ker špekulira na mošnjo kmetičevo. Vesti nima nobene, razun tega je pa tudi prav konjederec in živalski trinog. Kupi kje kako kljuso, potem jo žene daleč proč, pred no jo postavi na so-menj, jo odebeli z mišico, da se debela vidi ali pa jo priveže na kol pa jo tepe, kolikor more, vsa druhal pa upije, da uboga žival strahu skače; na somnji potem reče, da seje z bičem je pritakneš in kupec misli, Bog ve, kako živahno ali debelo žival je kupil, pa le prekmalu spozna, kako grdo je bil ogoljufan. S prerokovanjem ali vedeževanjem se pečajo večidel le ciganke in navadno jim gre zopet le ženski spol na limanice. Celim narodom ali deželam ta sleparija res ni nevarna, vendar v družinskem življenji take babure store marsikaj hudega, prineso v marikako družino kolikor toliko nesreče, sreče nikoli. Davek, ki ga za to jemljo, ne tišči naroda, pač pa posamezne rodovine in lahkoverno žen-stvo;možki rod jim ne gre tako lahko na limanice. Najhuji davek kmetu pa je cigan tat. Nobena stvar ni varna pred njim, on krade vse, kar more, posebno perutnino, perilo, ki se zunaj suši, poljske pridelke v hiši in na polji, sadje razen tega pa drva v hosti, s katerimi si kuha in za gorkoto kuri. To uganja tem lajše, ker se ga kmet resno lotiti prav ne upa, boječ se, da bi mu ne zažgal ali zacopral, ker po nekaterih krajih pripisujejo ciganom še zdaj neko čarovniško moč. Večkrat se tudi prigodi da ciganska družba stori kako večo tatvino, če se za to ugodna prilika najde. Preteklo stoletje so uže poskušali, ta rod iz Indije izgnani rod trdno naseliti in navaditi na tukajšnje šege. Nekaj se je to posrečilo na Sedmograškem, v Alzaciji in med Magjari, kjer živi več ciganov naseljenih. Cesar Jožef II. je to poskusil na Ogerskem, odka-zavši ciganom selišča. Pa čez zimo so ostali v kočah, brž pa, ko so se zbudili tiči, so tudi cigani pobrali svoja kopita in potegnili jo po svetu, nazaj jih ni bilo več. Tudi pozneje, v sredinega veka je poskusila vlada navaditi cigane rednega življenja, ter je zahtevala od deželnih vlad primernih nasvetov. Takrat so neki kot edino pomoč priporočili to, da bi se ciganom otroci jemali in v primerno odgojo dajali; pa to ni obveljalo, ker se ne vjema z ljudoljubjem in sedanjimi kulturnimi razmerami in ker bi se bili utegnili cigani maščevati s tem, da bi bili začeli zopet drugim otroke krasti, kakor prej. Ker imajo cigani še poseben talent za glasbo-muziko bi se jim morala dati prilika, tudi v tej stroki izobražiti se. Kedar bi iz takih šol bili izpuščeni, bi se najbrže ne poprijeli zopet cigan-stva, ampak bi postali človeštvu koristni in odločili se za tak ali tak stan, posebno še, ker bi bili odvajeni vla-čugarstva. -Se ve da tu zopet nastane vprašanje: kdo bo vse to plačal? Al če država vzdržuje tolike čete nepotrebnih vojakov in za nje daje toliko miljonov, bo uže za odpravo te tako hude nadloge kmeta dobila kje kake krajcarje in tudi kmet sam bo rad kaj dal, če bo le gotov si tega, da ciganov več ne bo videl. To so misli članka, katerega smo mi le nekoliko posneli, pa pridjali še, kar se tiče naših slovenskih dežel. Naj pristavimo temu pa še dogodbo, katero smo pred kratkim brali po več listih in ki nekako čudno ilustrira izobraževanje ciganov. Bogata magjarska gospa je vzela lepo cigansko dekle seboj v Pariz, ter jo tam dala izobražiti prav po više gosposki, da je bila po vsem za viši stan odgojena. Ko je bila stara 17 let, je nekega dne kar zmanjka, da se ni vedelo, kam je zginila. Čez nekoliko časa dobi gospa pismo iz Ogerskega, v katerem se jej mlada gospodična zahvaljuje za vse prejete dobrote, pa jej naznanja, da je šla nazaj med svoje, ker ji cigansko življenje bolje vgaja, ko redno in obilno mestno, kateremu se nikakor ne bi mogla popolnem privaditi. »Goni naravo iz sebe z vilami, vendar se bo zopet vrnila« je latinsk pregovor, ki se najbolj vresničuje pri ciganih. Avtor brez imena /3\ e- VZGOJA IN PRODAJA OKRASNIH RASTLIN ® SVETOVANJE IN NAČRTOVANJE BIVALNEGA OKOUA «■ UREJANJE OKOUA * UREJANJE GROBOV ILKA ~J\ Ulica 7. maja 19, 6250 Ilirska Bistrica Tel/fax: 05/714-13-72 V MESECU MARCU 20% POPUST NA ZIMZELENE RASTLINE ZA ŽIVE MEJE 10 IZVEDBE d® M _ TOP* 08" - 12 13» i y SOBOTA 08" - 13' na tel. št. 041 / 567 882 lahko pokličete od 7 do 20 ure NE PREZRITE - KULTURA 28. februar 2010 11 XXXIII. Mesec kulture 2010 V rojstni vasi Dragotina Ketteja na Premu so 24. januarja tradicionalno odprli 33. mesec kulture. Tradicionalni mesec kulture se v Ilirski Bistrici, tako kot vsako leto, prične prvo nedeljo po Kettejevem rojstnem dnevu pred Premsko ljudsko šolo, ki je hkrati tudi njegova rojstna hiša. Slavnostna govornica je letos bila naša dolgoletna kulturna delavka Darinka Žbogar. V kulturnem programu sta nastopili mezzosopranistka Janja Konestabo ob klavirski spremljavi Damjane Kinkela. Darinka Žbogarje ob otvoritvi dejala: Kultura Bistričanov sega daleč v leto 1861. Domoljubi so se zbirali na različnih mestih, prepevali in se zabavali. Sklenili so, da bi ustanovili skupni prostor, kjer bi se zbirali kulturni delavci. Avstroogrska monarhija je prav to leto spremenila ustavo in popustila manjšinam kot so to bili tudi Slovenci. In pričelo se je razvijati kulturno življenje. Čitalnice so se začele odpirati v večjih mestih v Trstu, v Ljubljani, Celju. Čitalnica ali kulturno društvo je bilo pri nas odprto 12. po vrsti in velika želja Bistričanov se je uresničila. Sedmega avgusta 1864 leta v prvem nadstropju Jeiovškove hiše prejšnjega hotela Lovec. Uradni naziv je bil Ilirskobistriško-Trnovska čitalnica. Med ustanovitelji je bil tako imenovani »staroslovenec« Matija Ličan, Anton Jelovšek (lastnik stavbe), učitelj Fran Gerbič, župnik Anton Grašič in seveda duhovnik, pesnik Janez Bilc, doma pri Bilčevih iz II. Bistrice, ki je ob otvoritvi spesnil domoljubno pesem, uglasbil pa jo je Fran Gerbič..... Glej manjka slave in nje sini so zbrani v bistriški dolini. Se zbral je tu Slovenski rod obhajat majke svoje god. Odpira slava dan svetišče, Slovencem bistriškim središče, V njem brata brat je že objev Kdo ne bi danes bil vesel. Iz daljnih krajev bratje mili so družbo mlado počastili. Zvestobe znamnje nam je to Desnico dajmo jim zvesto. Zvestobe znamnje nam je to Desnico dajmo jim zvesto. Poleg veliko domačinov so se otvoritve udeležiti, tudi narodnjaki iz Trsta,Ljubljane,Pivke in veliko obiskovalcev je prišlo iz Kastva. Posebna čast je bil obisk dr. Janeza Bleivveisa, ustanovitelja Slovenskih novic - edine slovenske revije. Narodna čitalnica je ob ustanovitvi štela približno 90 članov, ki so gojili slovensko pesem tako imenovano »besedo«. Imeli so tudi 14 časopisov v slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku. Za čitalnico je bil odgovoren članski odbor a denar od članarine in vstopnine je predstavljat premajhen dohodek. Leta 1878 so za novega predsednika imenovali Aleksandra Ličana. Delovanje čitalnice je zeio napredovalo, zlasti ker so zelo negovali besedo, še bolj popestreno je bilo življenje, ko so kupili klavir in oder za razne predstave in veselo igre. Prostor je bil kmalu premajhen, nad kulturnim napredkom čitalnice je bil navdušen tudi škof Janez Evangelist Tomšič, ki jim je podaril 3.000 kron, kar je pomenilo veliko dohodka. Zelo navdušen nad kulturnim dogajanjem v čitalnici je bil tudi škof Josip Jurij -Strosmajer, zeio pomembna politična osebnost, ki se je skozi Bistrico peljal na Reko. In končno so se dogovorili, da skupaj z gasilskim društvom zgradijo skupen društveni dom. Le-ta je bii zgrajen na bistriškem placu, leta 1907. To je bil velik kulturni dogodek, peli so, recitirali, plesali, čeprav je bila pokrajina še vedno pod Avstroogrsko monarhijo. Zadnji predsednik je bit Aleksander Ličan, vnuk Matije Ličana ustanovitelja kulturnega življenja. V čitalnici so prirejali razne dejavnosti, imeti so pevski zbor, prirejali so razne družabne igre, predvsem pa so gojili besedo. Ker pa so Italijani postali pozorni na družbeno življenje na placu, so leta 1926 prepovedali delovanje čitalnice, knjige in revije so nekateri člani uspeli prenesti na skrita mesta, ostalo kulturno dediščino pa so okupatorji na placu sežgali. Uradno, naj bi bilo z družabnim življenjem konec. Bilo pa je daleč od pričakovanega, slovenska pesem in kultura Bistričanov ni nikoli odšla v pozabo. Družili so se na skritih krajih in na skrivaj prepevali, beseda je ostala živa tudi v hudih časih okupacije,vse dokler Primorska ni bila priključena Jugoslaviji. Takrat je kulturno življenje začeto z novo močjo. Kmalu je bilo ustanovljeno kulturno društvo Svoboda, v poznejših prostorih glasben šole v »guranjem kraju« so začeli z zbiranjem knjig, ki so jih ljudje skrivali doma in začeli so tudi z izposojanjem. Knjige sta izposojati Rezka Lakota in Avgusta Valenčič. Leta 1957 so se preselili v Verbičevo hišo, kjer so zbrali že kar precej knjig, tako se spominja ga. Mira Sila. Knjižnica se je nato preselila v Dom družbenih organizacij - današnji Sokolski dom. Za nekaj ur na teden je bita honorarno zaposlena ga. Olga Kindler, od leta 1959 pa sem se honorarno zaposlila tudi jaz. Imeli smo dve stari omari in eno mizo. Obiskovalcev knjižnice je bilo kar precej, saj so osnovnošolski otroci že potrebovali berila. Omara se je pod težo knjig kmaiu podrla, nove police je knjižnici podarila tovarna Topol za kar smo jim bili zelo hvaležni. Že je kazalo,da se bo vse pomirilo, vendar nakup novih knjig je to mnenje spremenil. Občinski ljudski odbor je imenoval ljudsko knjižnico kot samostojno organizacijo z dvema zaposlenima z minimalnim honorarjem. V letu 1962 je bilo izposojenih 14170 knjig, kar je bilo za tako majhen prostor izrednega pomena. Knjižnica se je ponovno preselita, tokrat v Šajnovo hišo, kjer je imel sedež kulturni center. Prostorje pridobil tudi nekaj novih polic, knjige sva s sinom vozila z ročnim vozičkom. Naslednje leto se je knjižnica zopet selila, in sicer v Jurčičevo ulico. Istega leta je bila ljudska knjižnica preimenovana v matično knjižnico. Knjig je bilo čedalje več in prostor je zopet postal pretesen in sledila je nova selitev. Leta 1968 smo pristali v adaptirani lekarni - današnji Upravni enoti. Prostor je bil na lepi lokaciji, obisk se je zelo povečat. Knjig je bilo že 23.000, vendar ni bilo prostora za razne razstave in literarne večere, ki jih je bilo čedalje več. Po zaslugi domačega pesnika Ivka Spetiča, arhitekta pok. Pavota Žnidaršiča in seveda tajnika kulture g. Vladimirja Čeligoja je knjižnica dobila prelep prostor v preurejeni Šketo-vi hiši na placu. Dobili smo nove police in vse potrebno, kar je spadalo v dejavnost kulturne ustanove in začeli so se literarni večeri, slikarske razstave. V takratnih trgovskih izložbah so bili urejeni bralni sedežni prostori, saj je bito kar veliko bralcev raznih revij. Leta 1960je bit v Sokolskem domu organiziran prvi literarni večer. V Bistrico so prihajali znani literati, kot so Dane Zajc, Mira Mihelič, France Bevk in drugi. Največ kulturnih večerov pa je bilo v Domu na Vidmu. Knjižnica je pripravila tudi veliko slovesnost ob prejetju Prešernove nagrade pesniku, pisatelju ter akademiku Cirilu Zlobcu in obisk občinstva je bil zelo velik. Pisatelj Tone Svetina je predstavil dve knjigi o družini Maslo iz Ostrožnega brda. Zeio velik pomen je imela tudi proslava ob 120 letnici bistriške čitalnice, nastopil je pevski zbor pod vodstvom g. Mitka Grlja, krajša igra Vilharjeve Deteljice, govor in recitacije. V avli pa je bila razstava revij in gradiv spominjajoč na besedo v Bistrici. V novih prostorih knjižnice so se kar redno odvijali literarni večeri, prisrčno praznovanje je doživel ob svoji 70- letnici premski rojak pesnik, prevajalec, dramaturg in vsesplošni umetnik Bo- gomil Fatur. Na svoji rojstni hiši na Premu ima vzidano spominsko ploščo. Svojo pesniško zbirko je prestavila Mila Kačičeva, Desanka Maksimovič iz Beograda, ki je bila na obisku v Ljubljani in je mimogrede obiskala tudi nas. Odmeven je bil obisk Antona Ingoliča in veliko drugih, preveč bi bilo, da bi omenili vse. Dr. Rajko Pavlovec, ki ima korenine v naših krajih je prestavil Eks-librise, pripeljal pa je tudi svoje prijatelja iz Afriške države Mali, ki je bil takrat študent v Ljubljani in je v lepi slovenščini predstavil svojo domovino. K nam so radi prihajali tudi zamejski pisatelji Miran Košuta, Sergij Verč, Aleks Pregare. Zelo odmevne so bile tudi slikarske razstave v Sokolskem domu, na Vidmu, v Hodnikovemu malnu in seveda v naših prostorih. Največkrat je svoje umetnine predstavil domači slikar Jože Šajn, Bistričanka Adriana Maraž, Pavel Žnidaršič, Ro-stislav Pavlovski, Leo in Mario Vilhar, Vojka Pirih, Miro Žnidaršič, Zorana Kristan, Danilo Gašperšič, Demetrij Cej, Avgust Černigoj, akademski slikar in grafik Božidar Jakac, ki je rekel, da je bila to njegova najlepša slovesnost. Bili so pozdravni govori, zelo lepo pa je zapel MPZ Dragotin Kette pod vodstvom Mitka Grlja. Knjižnica je sodelovala tudi pri urejanju Kettejeve spominska sobe, zasluga gre vsekakor Vojku Čeligoju in Zalki Šajnovi. Otvoritvene slovesnost se je udeležil tudi France Bevk, ki je simbolično odklenil vrata. Ob 100. obletnici Tabora Kate so knjižnico določili, da uredi spominsko sobo in pridobi vse dokumente o Miroslavu Vilharju. Na podlagi tega gradiva so osnovno šoli v Cerovljah pri Nabrežini poimenovali po njem. Vsekakor smo se v knjižnici najraje spominjali naše penice Makse Samsove, ki je bila zelo osamljena, zagrenjena vendar je dokazala, da je pesnica s srcem in dušo. Ob 60 letnici rojstva je biia leta 1964 izdana skromna pesniška zbirka »Bleščeče prevare«, ki je bila odmevna. Zaradi zanimanja je bila zbirka ponatisnjena. Vse njene pesmi so bile izdane še leta 2000 in velika zasluga gre sedanji direktorici knjižnice Damjani Hrabar. Maksa je poučevala v Harijah, ker je bila zavedna Slovenka, so jo Italijani začeli preganjati, zato se jeza dve leti zaposlila na Jezerskem. Tudi tam ni našla duševnega miru, napisala je pesem Štiri gole stene mračno zro na mene, v kotu borna postel, boren stol kraj mize, sama tu ob peči, v ogenj zrem zareči, v srcu žalost grize. cfe Je Spominja?) 7 Se še spominjaš tistega večera, ko tam na gori kres je plapolal? Midva molče kraj njega sva sedela. Zdaj je jesen. Na jug letijo ptic krdela, za divji ples si veter Ustja išče, kjer kres je bil, zdaj kupček je pepela in v mojem srcu zdaj je pogorišče. Nato se je preselila v Rovte nad Logatcem. Zaradi bolehnosti je službo pustila in se vrnila v svoj rodni kraj. Živela je odmaknjena, čudaška, edino veselje ji je bil vsakodnevni obisk bratove družine na zavodu v Vrbovem in nakup v trgovini. Zelo rada pa je obiskovala tudi knjižnico, vsak dan je povedala kakšno novo pesmico, predvsem se je rada spominjala na pesniško zbirko Nekaj pesmi, ki so izšle 1934 v trstu. Maksa je vsakodnevno prečkala svojo veiko vodo, toda tisti 18. marec 1971 je bil zanjo usoden. Mogoče se je spomnila svoje velike neuslišane ljubezni pesnika krasa Srečka Kosovela, ki je bil rojen na isti dan. Spodneslo jo je in odšla je za vedno, spomin nanjo pa je še vedno živ posvetila mu je svojo najlepšo pesem Se še spominjaš. 13. julija teta 1985 se je tudi matična knjižnica preimenovala in sedaj nosi napis Knjižnica Makse Samsa. Tukaj se še danes odvijajo razni kulturni dogodki. Kultura ima v Ilirski Bistrici globoke korenine in zato želim, da se to nadaljuje še v bodoče. VABILO sin iskd J JAVNI SKLAD irCVUOUKC $U?VTNUC ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA lURSK^ BISTRICA VABILO j Vljudno vabljeni na Revijo Primorska poje 2010, ki bo v soboto, 13.3.2010, ob 20.00, v prostorih Osnovne šole Knežak. Večer nam bodo s pesmijo polepšali: Fantovska pevska skupina Anton Klančič, Miren MoPZ Anton Klančič, Miren MoPZ Ivan Penaer, Korte WWWAWVW Pevska skupina Fantje S'PotKarloviae, Pregarje - ŽePS Korala, Koper - MePZ Canto Ergo Sum, Tolmin - Komorni zbor Ipavska. Vipava Veseli bomo vašega obiska! 12 28. februar 2010 NE PREZRITE - KULTURA DVOJNA DIOPTRIJA Večerne debate Jožko Stegu« fe je V—.naša občina v marsikateri stvari povsem pri repu republiškega povprečja, ne moremo tega trditi za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ker po številu društev - predvsem pevskih - daleč presegamo svoje razvitejše sosede. Po mojem lahko del zaslug za razmah tako množičnega kulturnega udejstvovanja pripišemo našemu občinskemu kulturnemu prazniku in vzporedno z njim bistriškemu mesecu kulture, ki že od vsega začetka (triintrideseto leto) nudi priložnost domačim ustvarjalcem, da se lahko predstavijo javnosti. Osebno sem skoraj vsakokrat zapadel v dvom nad smislom svojega početja, ko sem se v začetku tega tisočletja dajal s sestavljanjem scenarijev programa za našo uvodno prireditev v bistriški mesec kulture, ki je po osamosvojitvi povsem izgubila na svoji teži in pomenu, saj novi oblastniki niso vedeli kaj početi s kulturnim praznikom, zato so ga prepustili svoji usodi, oziroma iznajdljivosti tistih zagnancev, ki so zadevo kljub temu potiskali naprej. Temu primerna je bila tudi udeležba novega "občinskega dvora" na omenjeni prireditvi v našem gradu, kjer bi verjetno lahko na prste prešteti prisotne predstavnike javnega življenja. Pa še tisti, ki so prišli, so najbrž na lastno pobudo...Na srečo je spomin na Ketteja preživel tranzicijo in se usidral v naši zavesti kot ena redkih skupnih svetlih točk, ki nas na bistriškem povezuje, ne glede na to, kam se kdo prišteva. Naj pripomnim, da je zadnja leta sicer redno navzoč tudi župan, ki ga toka polagati cvetje pred Kettejev kip ob vhodu v njegovo spominsko sobo, kar pa je samo bleda senca nekdanjega kulturno-političnega obrednega ceremoniala, ki so ga včasih uprizarjali na ta dan. Spominjam se, da je občina priskrbela zastonj avtobusni prevoz za obiskovalce iz Bistrice, s čimer je marsikomu od starejših ali tistih, ki niso imeli svojega prevoza, omogočila ogled prireditve. Kot drugo, so na njej podeljevali Kettejeve nagrade, oziroma priznanja zaslužnim občanom, ki so se v preteklem letu ali letih izkazali na kulturnem področju. Ta zadeva s talanjem priznanj bi se tudi sicer slej ko prej končala, čeprav bi jo vlekli naprej, ker bi enkrat zmanjkalo kandidatov. Je pa treba priznati, da je dajalo zelo slovesen ton uvodni prireditvi, kot tudi samemu Ketteje- vemu spominskemu dnevu, ki je bil v pravem pomenu besede praznik, ki seveda ni minil brez obveznih rdečih nageljnov in sorodno obarvanih nagovorov. A to je v tistih časih spadalo zraven.. Naj povem, da zdaj, ko gledam na vse to dogajanje z dvajsetletne časovne razdalje, ugotavljam, da se je bilo ne glede na deljene občutke, vredno truditi in vztrajati. Pomembno je, da je zamisel preživela in se prenesla v sedanji čas. Glede tega imamo sicer z mladimi precej različne poglede na pojem tradicija, ki vzbuja pri njih vonj po razpadanju, kar pa ni daleč od resnice, če se je - tako kot hiše - v vsakem rodu ne obnavlja. Če se mlada generacija tega zaveda, da nič ne preživi samo od sebe, potem je na dobri poti, da ji morda uspe vsaj del kulturnega izročila rešiti izpod kolesja globalizacije in časa, ki pozna samo besedo danes. Slovenski narod je imel do sedaj precej razvit čut za varovanje in ohranjanje svoje kulturne identitete. Morda ravno tu tiči eden od možnih odgovorov, zakaj je naša sicer vsestransko skopa bistriška zemlja tako na gosto posejana z različnimi umetniškimi talenti! Vznik le-teh po mojem ni pogojen z rastjo blaginje, ampak zavesti, ki jo prebuja osebna ali pa vsesplošna bivanjska stiska in človeku odpira ter širi notranji pogled na dogajanja okoli sebe. In če zasledimo celo pri mladi generaciji bistriških poetov v njihovih pesmih veliko temnih tonov, potem pomeni, da je naša duhovna klima resnično zadušljiva. Naši politiki se navadno lotijo njenega "prezračevanja"^ v letu lokalnih volitev, in to ne iz skrbi za zdravo ozračje, ampak predvsem izkoristijo to priložnost za javno obračunavanje s svojimi bodočimi tekmeci za sedeže v občinskem svetu! Če bi se kritični zapisi na račun vodenja naše občine in njenih financ pojavljali v naših cajtengih takoj po kakem odkritem domnevno dvomljivem poslu in ne šele tik pred volitvami, sem prepričan, da bi preprečili marsikatero od zgrešenih potez naših oblastnikov. Kdor je namreč vedel za to in iz določenih razlogov molčal, je posredno sokriv za stanje v katerem smo! S takšnim obnašanjem bo naša občina - ne samo še kakšen mandat - ampak še najmanj pol stoletja capljala kilometer za drugimi, če se bomo ukvarjali z lovom na krivce, namesto iskanjem izhoda iz težav, za katere smo si delno sami krivi, da smo jih pustili tako zrasti, da so nam zdaj segle že čez glavo.. Boh do naslednjega klepeta! LITERATURA Žejna sreče in resnice Irena Hrvatin ški občini postavila nov spomenik. S tem delom je pesnica dobila tudi svoje mesto v slovenski književnosti, saj je bilo do sedaj o njej napisanega zelo malo. Samsin opus pesniškega dela ni obsežen. Zajema dve zbirki: Nekaj pesmi (1936) in Bleščeče prevare (1966) ter razno pesniško gradivo, ki seje razsejalo po časopisih, revijah in pismih. Z njim je zajela svojstvene bisere v slovenski 19. decembra 2009 je bila v dvorani na Dolnjem Zemonu predstavljena monografija o slovenski pesnici Maksi Samsa (1904 - 1971) z naslovom iz enega izmed Samsinih verzov: Žejna sreče in resnice, ki jo je napisala odlična mlada slovenistka Anja Hofman. Knjiga je izšla kot sedmi zvezek Ilirskih tem. Uvod je napisal Tomo Šajn, kjer je predstavi! avtorico. Hofmanova je Maksi Samsa, Reški dolini, sovaščanom in ilirskobistri- književnosti. Hofmanova je najprej predstavila nesrečno življenjsko pot Makse Samsa in nato temeljito razčlenila njeno delo. Razdelila ga je na različne tematike: nesrečno življenje in trpljenje, minljivost/končnost življenja, smrt in bolezen, posmrtno življenje in druge. Družbena zapostavljenost, osebna razočaranja in nesrečna ljubezen so pesnico izklesali v pesimistično, depresivno in precej čudaško osebo, kar se odraža v njenem celotnem pesniškem delu. Nemirna in zapuščena je lovila verz v jambe in troheje. Verjetno je čustvom podrejala besede, ritem in metaforiko. Oznako sebe in lastnega dela je Samsa napisala na zadnjo strani koledarja. Avtorica navaja najbolj presunljive drobce iz njenega rokopisa: »Moje življenje ni bilo in ni srečno. Doživela sem veliko ... preganjanja in nerazumevanja, ... poniževanja. Po delu sem bila ... ženska plemenitega mišljenja in dejanja, pa sem bila sojena za vse ... Ko sem potrebovala največ moči in podpore, ni bilo in ni nikogar, ki bi se zavzemal in se zavzel zame. /.../. Bila sem odvečni član ... družbe. Mislila sem, da bo vse življenje sen, prelepa pesem, ... srce prizemlila so bridkega spoznanja. Moje pesmi so bile poleg drugih značilnih svoj štev razmišljujoča lirika; ... proti vojni in vsakemu nasilju ter so oznanjale mir in bratstvo med vsemi narodi sveta.« V svojih pesmih je bila Maksa za-frustrirana, ker je svet ni sprejel takšne, kot je bila. Primerjamo jo lahko s školjko, ki jo pesek (življenje), tako močno iritira, da ga preoblikuje v čudovit biser. In Samsine pesmi so lepa bistriška ogrlica. NE PREZRITE - KULTURA 28. februar 2010 13 Misel o knjigi.... Patricija Dodič. Aliče VValker: Skrivnost radosti Založba Eno, Nova Gorica, 2002 Prevedla Vera Čertalič »Ko je prišla sekira v gozd, so drevesa rekla: ročaj je eno od nas.« Nedavno tega sem v nekem časopisu prebrala, da pravzaprav porod kot tak nekaterim ženskam ne pomeni le bolečine, ampak orgazmičen užitek, skrivnost radosti. Hm. Pravzaprav si ne morem zamisliti ne porodne bolečine in tudi ne tiste orgazmične ob porodu. In tudi si ne morem zamišljati česarkoli podobnega temu, o čemer piše knjiga, ki jo tokrat predstavljam. Naj samo za začetek citiram odlomek, ki vam bo razkril, za kaj gre in zakaj se lahko ženske, evropske, ali belopolte, ali kakršnekoli moderne bejbe, če hočete, lahko zahvalimo, da smo, kar smo in da živimo, kjer in kakor živimo. »Pod drevesom na golih tleh pred kočo, je ležala zbegana vrsta majhnih deklic, čeprav se mi niso zdele tako majhne. Vse so bile nekaj let starejše od mene. Durine starosti. Vendar Dure ni bilo med njimi; in nagonsko sem vedela, da Duro zadržujejo in mučijo v koči. Da Dura spušča tiste nečloveške krike, ki so parali zrak in mrazili moje srce. Nenadoma je znotraj zavladala tišina. In nato sem zagledala Mlisso, ki je pridrsala ven, vlekla svojo hromo nogo za seboj, in sprva nisem videla, da nekaj nosi, kajti bilo je tako neznatno in nečisto, da ga ni držala med prsti rok, ampak med prsti na stopalih.« Najbrž se vam ne svita, za kaj gre. Ali pač. Kot se tudi meni ni, dokler nisem začela brati zgodbe. Ki jo piše življenje na neki drugi celini. Na tisti črni celini, od koder prihajamo menda vsi. Na tisti celini, kjer živijo skorumpirani moški kamnitih čeljusti z mitraljezi v rokah. Kjer so nekateri prepričani, da se v nebesih ni bati hujšega pekla, kot je tale na zemlji. Kjer se nekateri sprašujejo, morda redki, kako naj bo otrok otrok, če se boji? Kjer zaprti ali prosti voditelji, prodane okroglolične duše, neumne in hudobnejše od samega zlodeja, trdijo, da se mora ženska ohranjati čista in neomadeževana tako, da se jim izreže že kot malim deklicam nečiste dele telesa. Tako sojih okužili z neopranimi, nesterili-ziranimi ostrimi kamni, pokrovi pločevink, z odlomljenimi kosci stekla, zarjavelimi britvami in topimi noži tsung, t.i. »zdravilk«. Če ženske ne bi obrezali, natančneje njenega ščegetavčka in sramnih usten, jih zašili, »bi njeni nečisti deli zrasli tako dolgi, da bi se hitro dotaknili njenih stegen«. Noben moški ne bi hotel prodreti vanjo. V plemenu Olinka vsi verjamejo, da je temu tako. Božanje lastnega telesa je tabu. In ljubljenje na poljih je tabu. Če te dobijo, sledi smrt. In voditelji trdijo, »da je potrebno ohranjati vse stare običaje in da noben olinški moški ne sme niti pomisliti na to, da bi se poročil z žensko, ki ni obrezana«. Obrezovanje (ali velikokrat umor) izvaja vaška »zdravilka«, ki je narodni spomenik, saj častijo njeno privrženost starodavnim običajem in izročilu olinške države. Podarijo ji nove zobe, pripravljajo ji posebne jedi. Na drugem koncu pa, kot bi pisalo v dobrem Alan Fordu, za posledicami obrezovanja umira na desetine punčk iz tega in podobnih plemen. V plemenu Olinka ima moški lahko več žena. Lahko nobene od teh ne ljubi. Nanje misli kot na služabnice (med pohabljenjem in zasužnjenjem obstaja trdna povezava). »Ljubezen« in nasilna spolnost sta za plemenske moške eno in isto. Pa se sprašuje glavna junakinja (ki jo, potem ko z blazino zaduši hladno M'Lisso, ker ji je ubila sestro Duro, potem ko jo obsodijo na smrt), kako bi bilo, ko bi si vsi moški v sodni dvorani dali odrezati penise? Bi tedaj bolje razumeli, da je njihovo novo stanje podobno onemu, v katerem so ženske Olinka in da tudi medtem ko sedijo, trpijo zaradi nenaravne skrčenosti mesa, zaradi izrezanih in preoblikovanih teles? In izčrpavajoče je to, da jim nihče nikoli ne prisluhne. Tudi ob tem pisanju si bo marsikdo pomislil, da se spet potegujem za lastni spol in se grem nek novodobni feminizem, ali kaj podobnega. Malce pa le. Ker katera ženska med nami kdajkoli pomisli in kako pogosto pomisli na to, da ji je kolikor toliko dobro na tem svetu, če se primerja s temi in podobnimi ženami? Ja, daleč so in kaj to nam mar, a ne? Ja, sem proti vsakršnemu za-sužnjevanju, nasilju, neenakopravnosti, nepravičnosti in to pisanje je lahko najmanj ali največ, kar lahko naredim zanje. Rada imam moške in ženske, če so Ljudje. Če so človeški toliko, da ne prizadevajo drugih. Pa se spet vpraša glavna junakinja: »Kako nekoga pri priči ustaviti? Tako, da mu ne verjameš.« Logično. Pa vendarle. Boli. Dolgo boli. Morda ob koncu le še podatek, o katerem ravno tako izvemo iz antropološko obarvane pripovedi; prebivalce na črni celini soz aidsom okužili znanstveniki, ki sojim vbrizgali okuženo cepivo proti paralizi. Cepivo je bilo izdelano iz kultur, ki so jih vzeli iz ledvic zelene opice. Čeprav naj bi bilo cepivo profilaktično sredstvo proti paralizi, ni bilo izčiščeno in je vsebovalo virus imunske oslabljenosti, ki povzroča aids. Če že govorim o Afriki. Da veste. »Gre za roman o okrutnem sovraštvu do žensk, grozljiv in berljiv obenem, prežet z jezo in prisrčno toplino, s sočutjem in z nežno duhovitostjo. Vodi v srce teme, kjer je bila Tashi obredno žrtvovana, utišana s tabujem, telesno in duševno pohabljena in nazadnje rešena z lastno milostjo.« Aliče VValker je avtorica petih romanov, dveh zbirk kratkih zgodb, dveh esejističih in petih pesniških zbirk ter številnih knjig za otroke. Njene knjige so mednarodne uspešnice, deležne hvale in prevedene v več kot 24 jezikov. Rojena je v Eatonu v Georii kot potomka Afričanov, živi pa v severni Kaliforniji. Priporočam v branje, ki je posebno tudi zato, ker vsako poglavje posebej piše prvoosebno eden izmed junakov knjige. Priporočam v branje zaradi zavesti. Da ljudje okrog nas ne živijo rožnato in da morda pomisliti, vsaj pomisliti na te ljudi, če že drugega ne naredimo, ne more škoditi ne njim ne nam samim. Če pa vam uspe v tej smeri karkoli narediti, toliko bolje. Prijetno branje do prihodnjič USPEHI GLASBENE SOLE Povrnjen trud na tekmovanjih mladim glasbenikom Ravnatelj GŠ, Laszlo Balazs, prof. • Vložen trud, vadenje in odrekanje se je izplačalo učencem glasbene šole, saj so na regijskem tekmovanju Mladih glasbenikov Primorske in na mednarodnem tekmovanju v Begunjah dosegli lepe in pohvale vredne rezultate, ki so jih neti v o m n o zaslužili učenci, mentorji in korepetitorja. V tek-m ova nj a so vložili vse svoje znanje in napore. Izplačalo se je- Učenec diatonične harmonike Jaka Fidel je na 4. mednarodnem tekmovanju v Begunjah 23. januarja 2010 prejel ZLATO PLAKETO in dosegel 94,8 točk od 100. možnih. Njegov mentorje prof. Zoran Lupine. Tudi 39. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov glasbenih šol Primorske, ki je potekalo od 9. februarja do 17. februarja 2010, so se udeležili učenci naše šole. V Gorici (Italija) je učenka saksofona Jerica Peric v kat. La dosegla95,00 točk in prejela ZLATO PRIZNANJE. V Postojni je učenka Dakovič-Ujčič Žana z instrumentom kljunasta flavta La kat. dosegla 90,00 točk ter prejela ZLATO PRIZNANJE; učenka Boštjančič Alja je z instrumentom kljunasta flavta v La kat. dosegla 91,50 točk ter prejela ZLATO PRIZNANJE. Učenke so mentorice prof. Zale Kejžar, korepetitor pa Paolo Biancuzzi. Učenke prečne flavte: Penko Ana v kat. I.c. je dosegla 94,33 točk ter prejela ZLATO PRIZNANJE; Fatur Eva, v kat. I.b. je dosegla 92,00 točk in prejela ZLATO PRIZNANJE; Jenko Hana, v kat. I.b. je dosegla 87, 00 točk in prejela SREBRNO PRIZNANJE; Ivančič Tadeja, kat. I.b. je dosegla 82,00 točk in prejela SRE- Od leve proti desni spodaj: Bakovič Ujčič Žana, Peric Jerica, Boštjančič Alja; Od leve proti desni zgoraj: mentorica Zala Kejžar, prof. in korepetitor Paolo Biancuzzi, prof. Od leve proti desni zgoraj: Ana Penko, Šenkinc Nastja, mentor: Adnan Zubčevič, prof., Jenko Hana, korepetitorka: Nina Volk, prof.; Od leve proti desni spodaj: Ivančič Tadeja, Fatur Eva, Prosen Eva Od leve proti desni prva vrstica: Udovič Gaja, Fatur Aleks, mentorica Janja Konestabo, prof.; Od leve proti desni prva vrstica: Šabec Monika, korepetitor: Paolo Biancuzzi, prof. Učenec: JAKA FIDEL BRNO PRIZNANJE; Šenkinc Nastja, kat. I.b. dosegla 84,00 točk in prejela SREBRNO PRIZNAN JE, Prosen Eva, La. kat. Dosegla 92,33 točk, prejela ZLATO PRIZNANJE. Njihov mentor je prof. Anton Zubčevič, korepetitor prof. Nina Volk. V Izoli, kjer je potekalo tekmovanje v kategoriji petje sta se udeležili v La. kat. učenka Šabec Monika, ki je dosegla 81,25 točk in Udovič Gaja, ki je dosegla 83,25 točk. Obe sta prejeli SREBRNO PRIZNANJE. V kategoriji I.b. je Aleks Fatur dosegel 73,75 točk in prejel BRONASTO PRIZNANJE. Vsi so učenci prof. Janje Konestabo, korepetitor prof. Paolo Biancuzzi. PVC OKNA - VRATA - SENČILA Kešetovo 10, 1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT - tende - žaluzije - rolete 040 620 540 GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: qciskra@volia.net F" URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10%popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Obisk observatorija na Reki_____________________________ Kristina Šlosar, OŠ Antona Žnideršiča. Po približno uri vožnje z avtobusom smo prispeli na Reko ter se vsi, ki obiskujemo izbirni predmet Zvezde in planeti, odpravili proti observatoriju. Bili smo seveda zelo navdušeni, saj je bil ta obisk kot nagrada po nekaj urah sedenja in poskusov v učilnici. Izlet je bil seveda težko pričakovan, saj se nekateri nismo priključili temu predmetu le zaradi navdušenosti nad zvezdami in vesoljem, temveč tudi zaradi tega ogleda observatorija. Po nakupu vstopnic smo se znašli v okrogli sobi, s stoli nagnjenimi nazaj, da smo lahko gledali v polkrožni zaslon nad nami. Ko je prišel kustos oz. vodič, nam je ob predstavitvi, ki smo jo gledali, povedal vse pomembne informacije in zanimivosti o zvezdah, galaksijah, ozvezdjih, torej o vesolju. Pripovedoval nam je v hrvaščini, toda za nas Primorce to ni bil velik problem, saj živimo blizu meje in je skoraj logično, da ta jezik poznamo. Vsi smo zelo uživali, še lepše pa smo se imeli tudi zato, ker so ta observatorij pred kratkim prenovili. Po nekaj minutah odmora smo si ogledali krajši film o teleskopih in o tem, kdo ga je odkril. Nato smo se odpravili v sam observatorij, kjer nam je vodič opisal teleskop, povedal, kako deluje, kaj z njim lahko gledamo ipd. Ker pa je bilo ravno tisti dan oblačno, žal nismo mogli skozi teleskop opazovati planetov in zvezd, toda upamo, da bomo imeli za to še kakšno priložnost. Pred odhodom smo se prijaznemu vodiču še zahvalili in se poslovili, nato pa se namenili proti domu, saj je bilo že pozno zvečer. Maškare so na pustni torek oživele mestne ulice Učenci OŠ Dragotina Ketteja, Avtorici fotografij: Tadeja Možina in Vesna Boštjančič..... Na pustni četrtek, 11.2. 2010, smo učenci predmetne stopnje OŠ Dragotina Ketteja izpeljali pustno obarvan tehniško-gospodinjski dan. Učenci od 6. do 8. razreda smo lahko izbirali med tremi delavnicami: izdelava pustov ali preprostih glasbil ali papirnatega cvetja, kjer so nam prijazno pomagale članice Turističnega društva Ilirska Bistrica. Učenci 9. razreda so se preizkusili v gospodinjskih spretnostih. V prvih dveh šolskih urah so spekli več vrst slastnega kruha po re- smo si še filmske posnetke tradici- Po malici smo se kljub sneženju onalnih mask iz ostalih slovenskih našemljeni sprehodili po Trnovem krajev ter spoznali katero je njihovo in Bistrici in za konec pred šolo naše sporočilo skozi stoletja: spet prebu- puste zažgali tako, kot velevajo stajah in priklicati življenje. ri pustni običaji. ceptih svojih babic, nato pa so se po šoli razširile vonjave pustnih krofov, flancatov in mišk. Na pustni torek, praznik vseh praznikov, smo se vsi učenci zjutraj zbrali v telovadnici, kjer smo gostili škoromata iz Hrušice ter skupino vrbiških in pregarskih šem. Ogledali Šola smučanja Učenke in učenci 2. a razreda. Učenke in učenci 2.a razreda iz OŠ Dragotina Ketteja smo imeli zadnji teden v januarju tridnevno šolo smučanja na Sviščakih. Prvi dan nas je bilo več kot polovica takšnih, ki smo bili prvič na smučeh. Vendar to za nas ni bil noben problem. Tudi hud mraz in burja nas niso ustavili. Z veliko mero dobre volje, poguma in poslušnosti smo na koncu vsi veselo zavijali po zasneženem bregu in se znali peljati z vlečnico. Škoda, da je bilo vsega tako hitro konec. Pa tako lepo nam je bilo. Februar na OŠ Jelšane Novinarki: Maja Č. in Špela F. z ment. Nives P... 4. feb. 2010 smo se zbrali v jelšanski cerkvi, ki je posvečena Materi Božji. Ko smo vstopali vanjo, smo zaslišali glas orgel in sicer znano Mendelssohno-vo Poročno koračnico. Zakaj znano? Zato, ker verjetno ni poročnega obreda na katerem se ne bi izvajala prav ta koračnica. Bližal seje slovenski kulturni praznik8. februar in obletnica smrti Franceta Prešerna. Ta dan je dan nas vseh, kajti mi vsi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo. To naj nam bo v čast in v ponos. Letos smo v počastitev Prešernovega ustvarjanja in naše kulture pripravili glasbeni recital, s katerim smo bliže spoznali orgle kot kraljico inštrumentov. Orgelske skladbe nam je predstavila profesorica Damjana Kinkela, povezovala pa je naša učiteljica Nives Pirih. Vrtec in nižji razredi so si v II. Bistrici ogledali tudi lutkovno predstavo Šivilja in škarice. VVDC-ju so sprejeli učence od 1. do 5. razreda ter izpeljali tehniški dan na temo Izdelajmo pustne maske. Uspelo jim je. V tednu pred pustom je bilo na osnovni šoli Jelšane za 8. in 9. razred zelo zelo zanimivo. Dva dneva sta potekala kot gospodinjska, v petek pa je bil informativni dan. V sredo smo se najprej seznanili s šivanjem in krojenjem brezrokavnikov, majic in pustnih kostumov. Kako dooobro nam je šlo od rok! Seveda, saj nam je pri tem pomagala in svetovala šivilja Metka Bro- zina, mama naših dveh učenk. Za vse, kar nas je naučila in nam dala, se ji iskreno zahvaljujemo. V četrtek smo se postavili v vlogo kuharjev. Med nami je bil mojster Jamic Oliver (Jožef Knafelc) in mojstrica v peki mesa Milanka Hrovatin. Kako nam ne bi uspelo skuhati dobrega kosila v prisotnosti mojstrov kuhinje! Verjemite nam, na koncu smo si vsi obliznili prste. Sladico pa smo dali v pokušino vsem na šoli. „ J*i£. V petek smo si devetošolci ogledali različne šole, na katerih bomo nadaljevali svojo pot. O, to pa še ni vse. Učenci 6. in 7. razreda so se udeležili zimske šole v naravi v Cerknem ter prišli nazaj z osvojenimi veščinami smučanja. Tudi na pusta nismo pozabili. Slika pove vse. Afrika Tehniški dan 1/1/E pri 05 Kuteževo, oddelek Petelinčki, vzgojiteljica Marina Grilj in pom. vzgojiteljice Barbara Maljevac• Ljudje smo pač takšni, da si vedno želimo tisto, česar ni. Po mrzlih dnevih smo v vrtcu iskali rumene barve, se ozirali v nebo in čakali na sončne žarke. Ptice so neprestano obiskovale ptičje hišice s hrano, kukali smo skozi okna in se domislili. V Afriko bo treba! Tam je sonca še preveč. In tako seje začelo s pravljico »Juri Muri v Afriki«.V naslednjih dneh so se vrstile dejavnosti, ki so se nanašale na temo »Afrika« Zbrali smo različne materiale (maske, vaze, lesene sklede, nakit, rute ...), knjige, slike, okušali arašide, dateljne, ananas, poslušali pravo afriško glasbo in se naučili pesmico »Pagayer«. Ugotovili smo, da je Afrika zelo velika celina s številnim prebivalstvom in da ti ljudje živijo na prav poseben način. In ko ni dolgo dežja , ga zamorčki s plesom in glasbo prikličejo. Zavili smo se v pisane rute, okrog vratu obesili ogrlice, ki so nastale ob eni izmed dejavnosti, in se prepustili zvoku »džembe«. V začetku ni bilo lahko, saj smo vajeni drugačne glasbe, nato pa so iz nas izvirali pravi mali korenjaki dežele Afrike. Otroci so domov odnašali lutke - zamorčke, ogrlice iz barvitih slamic, živali iz papirja in kar niso pustili, da vzamemo s stene velik plakat, na katerem je žarelo sonce, palme, afriške hiše in deček Juri Muri. Res nas je ogrela, če ne z žarki pa z barvami in zvokom, ta Afrika. Mesec kulture Lara Ivančič, 3.r. in mladi novinarji OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad Na OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad smo bili v mesecu kulture zelo aktivni. Slovenski kulturni praznik smo obeležili s prireditvijo, ki smo jo pripravili učenci od 3. do 5. razreda skupaj z učiteljicama Ano in Suzano. Uprizorili smo pravljico Nekoč je živela bela roža. V igri smo pokazali vse svoje igralske sposobnosti, peli in plesali, zato je bila igra razigrana in za gledalce še bolj zanimiva. Ustvarjalni smo bili tudi pri pripravi scene, ki se je med igro spreminjala. Pri tem smo se marsikaj naučili. Za prireditev smo veliko vadili in se hkrati tudi zabavali. Učenci prve triade in otroci vrtca smo obiskali lutkovno predstavo Šivilja in škarjice v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Predstava nam je bila zelo všeč. Grajska gospa je go- vorila smešne besede, tako smo se vsi smejali. Učenci od 1. do 5. razreda smo obiskali tudi gledališče v Kopru. Dramaturginja gospa Saman-ta nam je predstavila poklice v gledališču. Z veseljem smo jo poslušali in se potem sami preizkusili v igranju izmišljene pred- stave. Bili smo zelo zabavni za gledalce. Kasneje smo si ogledali gledališko predstavo Mali modri Huhu. Bila je strašna, a zabavna. Zelo všeč nam je bila scena. Kulturni mesec smo zaključili s pustovanjem, ki so nam ga popestrili Podgrajski škoromati. Predstavili so nam svoje like in z zvonci zadoneli po šolskem hodniku. Učenci smo iz odpadne embalaže izdelali pisane maske - klovne in mobilne telefone ter v maskah veselo zaplesali ob zvokih živahne glasbe. Zimska šola v naravi smučarji OŠ Podgrad. V soboto, 15.1.2010 smo učenci 6. in 7. razreda OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad odšli na zimsko šolo v naravi. Po dolgi, a prijetni poti smo prispeli v Cerkno in se hitro odpravili na smučišče.Vsakdan smo smučali, v nedeljo in ponedeljek pa tudi plavali. Nekateri smo se naučili smučati, drugi smo svoje znanje smučanja izpopolnili, nekateri smo sklenili nova prijateljstva, drugi smo se zaljubili. Pomembno je, da smo se imeli lepo in smo vsi celi in zdravi prišli domov. Jaka Fidel, 9. razred, OŠ Knežak ••••• V sredo, 27. 1., smo se učenci od 6. do 9. razreda odpravili na tehniški dan. Najprej smo se z avtobusom odpeljali na Kal, kjer smo si ogledali kamnoseško delavnico. 2e peta generacija družine Avsec se ukvarja s to obrtjo. Tomaž Avsec nam je razkazal stroje, ki jih uporabljajo za rezanje, brušenje, oblikovanje in izdelovanje različnih kamnitih izdelkov, okenskih polic, stopnic, nagrobnih spomenikov. Povedal nam je nekaj o začetkih in zgodovini kamnoseštva, ki je bilo od nekdaj značilnost in eden od virov za preživljanje prebivalcev Kala. V sodobno opremljeni delavnici smo si lahko ogledali nekaj končanih izdelkov. Dobili smo nalogo, da skiciramo in izdelamo risbo razstavljenega kamnitega umivalnika. Ogledali smo si tudi še staro kamnoseško delavnico izpred 200 in več let, v kateri so si kamnoseki kar sami kovali potrebna orodja. Še vedno je v njej ohranjenih različnih kladiv, nakoval in drugih pripomočkov za obdelavo kamna. Nato smo se odpeljali v Pivko v lesno tovarno Javor, kjer so nas lepo sprejeli. Razdelili so nam delovne liste, ki sojih pripravili z namenom, da bomo ob izpolnjevanju dobili pregledno predstavitev njihove lesne proizvodnje. Tehnologa sta nas popeljala in nam razkazala furnirnico, v kateri izdelujejo furnir. Pot smo nadaljevali skozi halo, v kateri nastajajo vezane plošče z lepljenjem več plošč furnirja. Za konec so nam predstavili še proizvodnjo pohištva, kjer izdelujejo različne modele stolov in miz. Po ogledu lesne industrije smo se vrnili v šolo, kjer smo dopolnili odgovore na delovnih listih, ponovili in strnili vse, karsmo videli vtem dopoldnevu in izdelali plakata s predstavitvama obdelave kamna in lesa. Na tehniškem dnevu smo videli in se naučili veliko novega ter spoznali veliko novih orodij in strojev. Ocenjevanje razredov Leja in Lara, 6. razred OŠ Podgora. V tem šolskem letu so se učitelji OŠ Podgora odločili, da uvedejo ocenjevanje razredov. Razrede so ocenjevali vsak teden, a učenci nismo vedeli, kateri dan. Učitelji so s plusi ocenjevali vedenje učencev do sošolcev in odraslih,odnos do hrane, ohranjanje čiste narave in lepe šole ter sodelovanje pri pouku. V prvem polletju smo na predmetni stopnji zmagali šestošolci, na razredni stopnji pa 2. razred. Nagrada nas je presenetila, saj smo dobili okusno pico, ki smo si jo razdelili. Vdrugem polletju se bomo vsi učenci šole še bolj potrudili, da bi bili čim bolje ocenjeni. da©, -NAJEM VOZIL -NAJEM VOZILA (1,8) -IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (obnova vozniškega znanja) NAJEM UČILNICE Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 IZ SOLSKIH KLOPI Šola v naravi v Cerknem Katarina in Monika. V tem šolskem letu je za šesti in sedmi razred potekala zimska šola v naravi v Cerknem. V soboto 16. 1. smo že ob 7. uri odrinili izpred OŠ Podgora Kuteževo. Na avtobus smo prvi vstopili učenci naše šole, nato pa še učenci pregarske in podgrajske šole. Pot je bila zelo dolga, zato smo komaj čakali, da prispemo. Ko smo pojedli kosilo, smo odšli na smučišče. Tam smo se razdelili v skupine. Učenci, ki so znali že od prej smučati, so odšli v najboljšo skupino, ki jo je vodila učiteljica Sara. Drugi učenci pa smo odšli v začetno skupino.Tisti, ki so se bolje izkazali, so odšli v drugo skupino z učiteljem Rihardom Udovičem. Prvi dan je bil za nas zelo naporen, sčasoma pa smo se le navadili. Naslednji dan se nam je na smučišču pridružil še učitelj Vlado in s tem smo dobili še eno skupino. V nedeljo in ponedeljek smo po smučanju odšli v bazen, kjer smo se preizkusili v plavanju in drugih plavalnih veščinah. Hrana v hotelu je bila super. Najbolj pa smo se veselili zadnjega večera, ker smo imeli zabavo. Napočil je zadnji dan. Zjutraj smo odšli na smučišče, nato pa smo vsi žalostni odšli domov, kjer so nas pričakali veseli starši. Zimska šola v naravi Tea Jenko in Špela Kovačič, OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje. Končno je napočila sobota, 16. januarja 2010. To ni bila navadna sobota, ampak sobota, ko smo učenci 6. in 7. razreda odšli na težko pričakovano zimsko šolo v naravi. Ob 7.30 smo odšli s Pregarij. V avtobusu smo si prepevali in spoznavali vrstnike, s katerimi bomo preživeli naslednjih pet dni. Učenci drugih šol so bili zelo prijazni, zato smo hitro navezali stikz njimi. Kmalu smo prispeli. Prtljago smo pustili v hotelu in se odpeljali proti smučišču. Nekateri učenci, ki nismo znali smučati, smo se zelo zabavali, ko smo se prvič peljali s sedežnico. Na vrhu smo se najprej razgibali in privadili snegu. Razdelili smo se v skupine, od najboljših smučarjev do začetnikov. Po koncu prvega smučarskega dne smo bili začetniki zelo veseli, saj smo za silo že obvladali smuči. V hotelu smo se najprej stuširali in se preoblekli. Nato smo šli na večerjo, ki je bila zelo okusna. Po večerji smo se še spoznavali, nato pa si ogledali film o smučanju in šli spat. Prvi dan je minil hitro in verjetno bo vsem ostal v lepem spominu. Naslednje dni smo se vsi zelo zabavali, po sedežnicah smo si prepevali, zvečer se pogovarjali dolgo v noč ... Kmalu je prišla sreda, ko je bil čas za odhod domov. Nekateri smo bili veseli odhoda, spet drugi bi raje ostali. Zjutraj smo še smučali, po kosilu pa smo se odpravili proti domu. Domov smo prišli ob 19. uri. Vsi smo bili srečni, ko smo videli svojce. Čez nekaj dni pa smo že pogrešali Cerkno in bi najraje šli nazaj. Skratka bilo nam je zelo lepo. Veseli smo bili, ker smo se naučili smučati. Zahvala pa gre seveda našim učiteljem, še posebej pa našemu vaditelju Ladu Čeligoju. Pust 2010___________________________________ Mladi novinarji, OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje ••••• Pustni torek je bil pri nas prav takšen, kot se za pust spodobi: norčav, zabaven in krofasto masten. Učenci smo sprva imeli tri šolske ure pouka, nato pa smo se hiteli pripravljati za pustno povorko v Huje in po Pregarjah. Naše odprave po vaseh ni pokvarilo niti vreme, ki nam takrat ni bilo najbolj naklonjeno, saj je močno snežilo. Ob zvoku harmonike in vse mogoče našemljeni smo se odpravili najprej v Huje. Vaščani so nas z zanimanjem opazovali, nekateri so nam postregli tudi s pustnimi dobrotami in bonboni. Veseli smo se odpravili nazaj na Pregarje. Šli smo po vasi, spet so nas domačini prijazno postregli s sladkarijami, krajevna skupnost pa nas je v tamkajšnjem kulturnem domu pogostila s krofi in pijačo. Bilo je res imenitno, še posebej zato, ker nam je kot pravim pustnim šemam vsaj za nekaj časa uspelo pregnati sneg. Punčka iz cunj V vrtcu Pregarje smo zelo delovno začeli novo leto. Lotili smo se projekta PUNČKA IZ CUNJ - RDEČA KAPICA. Za ta projekt smo se odločili, da rešimo življenje enemu otroku. Izdelali smo dve punčki, eno pošljemo na UNICEF (za prodajo), druga pa bo potovala od otroka do otroka. Ob začetku projekta nas je v vrtcu obiskala Rdeča kapic. Odločili smo se, da izdelamo prav njo ter se o njej in z njo pogovarjamo. Postopno je nastajala, otroci so jo ustvarjali na svojem osnutku, vzgojiteljici pa na pravih punčkah iz cunj. V naši skupin praznujemo rojstni dan vsakega otroka, zato smo praznovali tudi rojstvo naše Rdeče kapice. V času nastajanja naše punčke iz cunj smo poslušali pravljico o Rdeči kapici, jo dramatizirali, se naučili pesmico, naredili pravljično sceno ... V petek, 29. 1.2010, smo se pred učenci in učitelji naše šole predstavili z dramatizacijo in tako zaključili naše projektno delo PUNČKA IZ CUNJ - RDEČA KAPICA. Otroci iz vrtca Pregarje, z Romano in Anito Obisk VDC-ja in knjižnice Martina Samsa....... Če bi vprašali učence 1., 2., in 3. razreda OŠ Toneta Tomšiča Knežak, kaj raje počnejo, ustvarjajo izdelke ali poslušajo pravljice, bi vam verjetno težko odgovorili. V četrtek, 18. 2. 2010, so se lahko preizkusili tako v ustvarjanju kot tudi v poslušanju pravljic, saj smo obiskali Varstveno delovni center in knjižnico Makse Samsa v Ilirski Bistrici. V Varstveno delovnem centru so si lahko otroci ob pomoči varovancev in zaposlenih sešili denarnico iz blaga, izdelali posodo iz gline in spomladansko sliko iz lesa. Pri delu so se potrudili in končane izdelke lahko odnesli domov. Sledil pa je še obisk knjižnice Makse Samsa, kjer so nam knjižničarke razkazale knjižnico, nas poučile o ustreznem obnašanju v njej, nazadnje pa še prebrale pravljico Lev v knjižnici. Vsem skupaj nam je bilo lepo, tako da bomo z veseljem še kdaj ponovili podoben obisk. Pustno rajanje Pust je priložnost, ko se lahko vsak izmed nas prelevi v nekoga drugega in si pri tem da duška na različne načine. In prav pust nam daje možnost, da lahko tudi otroci šolski dan preživijo malo drugače. Na OŠ Toneta Tomšiča Knežak smo pustni torek začeli s spoznavanjem pustnih mask, običajev na Bistriškem. Gospa Milojka Primc nam je ob slikovnem gradivu predstavila dogajanje na pustnem karnevalu v Ilirski Bistrici. Sledilo pa je pravo pustno rajanje. Vsi smo se našemili in se kljub snegu sprehodili skozi Knežak in Bač ter se tako predstavili še domačinom. Nekateri so nam pomahali skozi okno, marsikdo pa si nas je ogledal še od blizu. Za zaključek smo vse maškare še zaplesale in se po razredih predstavile ostalim. Tako nam je pust minil v prijetnem vzdušju. Z veselim rajanjem smo za tisti dan pregnali zimo, saj je sneženje po našem sprevodu ponehalo. Kmalu pa bomo videli ali smo zimo za letos zares pregnali. KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA 28. februar 2010 17 NAŠI NAJMLAJŠI Zima in skrb za naše zdravje vzg. Milka Baša, pom. vzg. Sabina Skok Zima je čas pogostejših prehladnih obolenj kot običajno, zato smo se strokovne delavke vrtca v Ilirski Bistrici odločile, da bomo v mesecu januarju otroke seznanile z zdravim načinom življenja, kar je tudi ena izmed nalog E KO vrtca. V skupini ZAJČKI smo vsak dan izvajali različne gibalne dejavnosti v igralnici in se veliko gibali na svežem zraku. To je tudi naša stalna naloga. Otroci so izvedeli, da je za dobro počutje zelo pomembna zdrava prehrana in uživanje dovolj tekočine, predvsem vode. Lahko so si ogledali prehransko piramido in ob njej spoznali, katera živila vsebujejo veliko vitaminov in katera uživamo v manjših količinah. Sodelovali so pri pripravi sadne kupe in se z njo tudi posladkali. V vrtcu smo imeli tudi zelenjavni dan. Otroci so spoznali različno zelenjavo. Spodbujali smo jih k vsakodnevnemu uživanju sadja in zelenjave ter drugih zdravju koristnih živil. Ker je zelo zdrav tudi med, smo v vrtec povabili čebelarja, ki je otrokom povedal veliko zanimivosti o čebelah in medu. Precej pozornosti smo namenili vodi, ki je življenjskega pomena za vsa živa bitja. Opazovali smo jo, po- kušali in ugotovili, da je brez barve, vonja in okusa. Svoje lastnosti pa je spremenila, ko smo ji dodajali različne snovi (sladkor, sol, kis, olje, različne čaje). Otroci so prav tako pokušali in vonjali vodo z dodatki. Ugotavljali smo, kaj plava na vodi in kaj se potopi. Otroci so opazovali izparevanje vroče vode, taljenje snega na toplem in zmrzovanje vode (agregatna stanja vode). Poskusi z vodo so bili otrokom zelo zanimivi. Ob zaključku tematskega sklopa o zdravem življenju smo se odločili, da bomo skrbeli za svoje zdravje tudi z osebno higieno, s primernim oblačenjem v različnih vremenskih razmerah in se veliko gibali v naravi. pustili srednješolske klopi in se podali na nove izobraževalne poti. Že v začetnih februarskih dni so tudi na Kšibu stekle priprave za pustno dogajanje, ki je zaznamovalo mesec februar. V nedeljo, no rajanje in sladkanje s pustnimi dobrotami. Malim nadebudnežem so omogočili izdelovanje najrazličnejših pustnih mask, v kozmetičnem kotičku so jih našemili, nato pa v foto kotičku poslikali ter vsem 7. februarja so torej aktivisti v svo- staršem nato posredovali slike nji-jih klubskih prostorih organizirali hovih malčkov. Živ žava se je ude-pustne ustvarjalne delavnice, kjer ležilo ogromno lepih in domiselnih Noremu pustnemu mesecu dogajanja, novi projekti Alenka Penko.... Zenski pevski zbor Prem je zelo resno sprejel besedilo sklepa Upravnega odbora zbora, ki govori o pomlajevanju kadrov. Dojenčica v naročju mamice Nataše že zelo lepo poje črko o. Doris Komen, foto: Denis Komen... Nori februar oziroma tako imenovani pustni mesec so s pestrim dogajanjem obeležili tudi na bistriškem Klubu študentov. Za vse dijake je bila v soboto, 6. februarja organizirana predstavitev fakultet. Vsekakor izredno koristen in izčrpen dogodek, na katerem so svoje izkušnje in zgodbe predsta- vili in delili študentje posameznih fakultet in smeri, je bil zagotovo dober vir informacij za številne prisotne maturante, ki bodo letos za- se je izdelovalo maske ter sladkalo s pustnimi dobrotami. Delavnice so zaradi svojega pustnega vzdušja in izjemno zanimivih idej za ustvarjanje pritegnile veliko udeležencev. Svoje umetniške navdihe je skupaj z aktivisti delilo 30 obiskovalcev, ki so s svojimi izdelki povsem oživeli klubske prostore in napovedali prihajajoče se pustno veselje. Višek celotnega februarskega dogajanja je bila zagotovo pustna sobota (13. februar), ko so Kšibovci prevzeli organizacijo pustnega ŽIV - ŽAVA. Pod šotorom pri Gimnaziji so za najmlajše pa tudi vse mlade po srcu pripravili pestro dogajanje. Poleg zabavnega programa, v katerem so nastopili Pika nogavička, umetniško gibalna skupina in pa aktivistke Kluba študentov, je celotno dogajanje popestrilo ples- mask. Vzdušje in energija otrok je tako prispevala k še enemu izmed zelo uspelih projektov na katerega so bistriški študentje lahko ponosni. KŠIB je tako rekoč vsak teden poskrbel za novo dogajanje, vse pozornosti pa že usmerja na prihajajoče projekte, ki bodo glede na njihove obljube, še bolj glasni, nori in nepozabni. V zadnjih dneh februarja, med zimskimi šolskimi počitnicami pripravljajo ŠPORTNI DAN NA SVIŠČAKIH (27.februar), v prvem tednu marca se bo v ljubljanskem K4 zgodila tradicionalna BRKINSKA FEŠTA (4.marec), takoj naslednji dan pa bo v Knjižnici Makse Samsa potekalo POTOPISNO PREDAVANJE O MADAGASKARJU (S.marec). Kljub zgoraj omenjenim dogodkom, ki so namenjeni širši javnosti oziroma vsem občanom, Klub študentov Ilirska Bistrica še vedno vabi k včlanitvi vse dijake in študente, saj bodo s svojim članstvom deležni številnih ugodnosti in popustov tako pri tiskanju, vezavi in kopiranju študijskega gradiva, kot tudi pri vstopnicah na različnih dogodkih. Vabljeni torej k druženju, klepetu oziroma obisku klubskih prostorov na Jurčičevi 1, v času uradnih ur in sicer... - vsak petek med 19.00 in 21.00 uro ter - vsako soboto med 10.00 in 12.00 uro. sledijo nova Vse informacije, aktualni do- strani www.ksib.si in na Facebook godki in novice so zbrane na spletni profilu. Resna obljuba IZDELAVA IN POPRAVILA KOREKCIJSKIH OČAL TELEFON-URA ( ISKc Onsen IME & P H O N E PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si mm s Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 ■s ®. / / smT * METRAZNO BLAGO ^ , /mn * CIPK/ti A# ' : I/ * PRESITE ODEJE ; * VZGLAVNIKI art.llN art. JANEZ * IMm mm ' immMswsmmy * KONČANE ZAVESE * JOGIRJUHE ' S& * LONCEV * JEDILNIH GARNITUR P-ODARIMO URNIK NON-STOP 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO JJI CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1 /4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. NIZKE GRADNJE Več informacij pri našem zastopniku: Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 2 C S *\ )P )7 V c, p JV mm cJ U U) k 'k: A m JI«? * D G utr uG t)G E T>G J G OIC Trnovo ^Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 77x75^75^7 o_cj Vo_Cj U_CJ vi \/3 GX/G J V2__L2_ % V cjlo 7\ 75 GA cJ Vo__L2______2+ L2__S NE PREZRITE - DOGODKOV IN OBJAV 28. februar 2010 19 V SPOMIN ZOFIJA DOVGAN (1920-2010) Le slab mesec zatem, ko je v krogu družine, sorodnikov in znancev praznovala 90. rojstni dan, je v Domu starejših občanov za vedno zaspala gospa Zofija Dovgan, Zofka Grščetova iz Kosez, gospodinja in gostilničarka priljubljene gostilne Pri Grščetu. Zofija seje rodila na Veliki Bukovici, po domače pri Harjetovih, uradno 1. januarja 1920, čeprav dejansko nekaj dni prej. Leta 1947 seje primožila v Koseze in si s Franetom Dovganom ustvarila družino. Njihova znana obcestna in furmanska gostilna ima dolgo tradicijo, saj je začela obratovati že pred davnim letom 1850 in je sprejemala številne goste vse do pred nekaj let, ko se je ta stoletna tradicija prekinila. Potem ko seje mož Frane upokojil, je Zofka prevzela obrt in vodila gostilno do svoje upokojitve. Zadnje štiri leta je preživela v bistriškem Domu starejših občanov, vedno obdana z ljudmi, saj je bilo njeno življenje najtesneje povezano z obiskovalci gostilne. Ko je prišla Zofka k Gršečetovim, tu ni bila le gostilna, ampak tudi velika kmetija, zato dela ni nikoli zmanjkalo. Ob treh sinovih je bilo treba postoriti še veliko ostalega, najraje pa je bila, kot je rada povedala, za šankom, med ljudmi, jim voščila besedo in se z njimi pogovorila. Z možem sta v povojnih letih nekajkrat preuredila lokal, do zadnje podobe pred kakšnimi 20 leti, ki nam je vsem ostala v spominu. Mnogim klientom njihove gostilna pa bo za vedno ostal v spominu baline pri Grščetu, ki bi -če bi znal- lahko napisal roman o vseh tistih številnih »špiljavcih« in njihovih partijah, pa o kartah, ko so »zamarjašali«, se skregali na smrt in drugi dan zopet sedli za kartaško mizo ali pa prijeli v roke balinarske krogle. Zofka je bila ena najstarejših članov Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, celo med njenimi ustanovitelji pred več kot 30 leti. Predvsem pa je bila žlahtna gostilničarka kakršnih danes ne srečamo več. Njeno priljubljenost in spoštovanje do nje smo potrdili številni, ki smo jo pospremili na zadnjo pot na pokopališče pri sv. Petru, kjer je legla k večnemu počitku ob možu Franetu s katerim sta pri Grščetovih dolga desetletja gospodarila in gospodinjila v gostilni, ki je danes le še spomin na tiste čase. Bistriški »petkarji« ANDREJ GOMBAČ (20.11.1924-7.2.2010) Andrej Gombač, po domače Andrejc Ruš-čov, seje rodil 20. novembra 1924, mami Jožefi in očetu Francu kot eden izmed trinajstih Ruščovih otrok. Od devetih preživelih so že vsi pokojni, razen sestre, ki živi v Slivju. V trinajstem letu življenja mu je umrl oče in ko so se bratje oženili in odselili, je prevzel skrb za osiromašeno domačijo in ostarelo mater. Leta 1961 je pripeljal v hišo nevesto Veroniko z Notranjske in se aktivno lotil obnove domačije. V zakonu so se jima rodili trije sinovi. Kakšnih posebnih šol ni imel, čeprav mu niso bila tuja zidarska, pečarska, kamnoseška, mizarska, kleparska in druga dela.Vsakega dela pa seje lotil vestno, natančno, z veliko mero potrpežljivosti in pedantnosti, kot največji mojster. Z veliko vnemo je pomagal kjer so ga potrebovali. Aktiven je bil v vaški skupnosti in po njegovi zaslugi smo v sedemdesetih letih dobili v Harijah asfaltno prevleko. Rad je poprijel tudi za delo v domači fari. V času dekana g. Viktorja Berceta je sprejel naročilo za izdelavo kapelice v Dobropoljah in sodeloval pri obnovi številnih cerkva in kapelic v dekaniji. Med drugo svetovno vojno so Italijani odpeljali za potrebe svoje vojske največji harijski zvon, težak 1500 kg.Trnovci naj bi ga zamenjali za svoj zvon in tako rešili harijskega. G. Andrej si je silno prizadeval za njegovo vrnitev v Harije in leta 1987 mu je to tudi uspelo. Vaščani smo cenili njegovo delo in prizadevanja, zato mu je bila zaupana služba cerkvenega ključarja. Takoj za tem se je lotil obnovitvenih zidarskih del v cerkvi sv. Štefana v Harijah, o katerih v zgibanki ( Blagoslov obnovljene cerkve sv. Štefana) izdani 15. septembra 2002, lahko preberemo: » Že pred leti je takratni ključar g. Andrej Gombač s svojimi sinovi obnovil pevski kor in dostop do njega, postavil nove klopi pod korom in na njem, prizidal in povečal zakristijo, postavil leseno drvarnico za cerkvijo in daroval nov pokopališki križ, kar se ocenjuje na 15.400 EUR. Dela so bila opravljena v obdobju od leta 1991 do leta 1995. Za vso njegovo skrb za cerkev so mu župljani iskreno hvaležni.« V torek, 9. februarja smo g. Andreja pospremili na njegovi zadnji poti na harijsko pokopališče, kjer je prav v bližini njegovega poslednjega ključar-skega projekta, pokopališkega križa, ki ga je izdelal in postavil v jubilejnem letu 2000, našel svoje zadnje počivališče. Cenjeni soprogi, žalujočim sinovom, nevestam, vnukinjam, vnukom, sestri in ostalemu sorodstvu izrekamo iskreno sožalje. Vaščani Harij NOVOSTI IZ SAMOSTANA »Nihče od nas nima tukaj stalnega bivališča; naša prava domovina je v nebesih.« (bi. M. Terezija Gerhardinger)" Tveganje, pogum in zaupanje Pripravila s. Martina Radež •••• “7ivljenja nam popestrijo bolj Z-ali manj vsakdanji dogodki. Taka dogodka sta bila v samostanu tudi srečanji z dvema mladima človekoma. Klemen Čeligoj je skoraj štiri-destim zbranim v sliki in besedi predstavil svoje bivanje na misijonu v Indiji, kamor seje odpravil s skupino Pota. V okviru skupine Pota se mladi, večina študentje, nekateri pa že zaposleni odločijo, da poletne počitnice oziroma dopust preživijo v misijonski deželi. Organizirajo oratorije, pomagajo v domovih za otroke, v bolnišnicah.... Veselje ob delu z otroci, delitev delčka svojega življenja z ljudmi v drugačni kulturi in v zelo siromašnih življenjskih pogojih, odkrivanje njihovega bogastva v širokem nasmehu in iskrenem pogledu daleč odtehta stroške poto- vanja, ki jih morajo mladi prostovoljci kriti sami. Klemen je bil še z eno od prostovoljk najprej v domu za otroke sirote in otroke iz zelo revnih družin, kjer so bili obroki zjutraj, opoldne in zvečer - v glavnem sta se vrstila riž z zelenjavno omako in zelenjavna omaka z rižem. Zadnji del bivanja v Indiji pa je Klemen kot prostovoljec delal v hiši za umirajoče. Denarni darovi, ki so jih pred odhodom zbrali mladi, ki so šli v Indijo, bodo za vodne zbiralnike in za sirotišnico. Zakaj se nekdo odloči, da svoje počitnice „zapravi" z ukvarjanjem z njemu popolnoma tujimi otroci ali hodi »gledat" ljudi, ki so vse življenje preživeli na ulici in so jih prinesli pod streho samo umret? Kaj imajo od tega Tanja, ki je bila letos na misijonu na Madagaskarju, Klemen v Indiji in še nekateri iz Ilirska Bistrice ali okolice, ki so v preteklih letih kot prostovoljci tudi že preživeli počitnice v misijomih? Kaj pa ima od svojega peš romanja iz Lyona v Franciji proti Jeruzalemu dvajsetletna študentka Stephanie Maillard, ki je bila druga zanimiva mlada oseba, s katero smo se srečali v samostanu? Ko sta skupaj z oslico v četrtek, 11. februarja 2010, prišli na samostansko dvorišče, je oslica legla na tla in se kar ni hotela dvigniti. Stephanie se je zato odločila, da si vzameta dan počitka. Hvaležni za gostoljubje in z obljubo molitve sta nadaljevali pot v soboto zjutraj. Odpraviti se za osem mesecev na pot z oslico, brez denarja, ali ni to malo preveč tvegano? V preteklosti so ljudje navadno romali peš, cilj so imeli jasno določen, kot ga ima Stephanie, namen pa je bil večkrat zahvala in izpolnitev zaobljube, ki so jo dali Bogu, ko so prosili božje pomoči in rešitve v težkih življenjskih okoliščinah ali pa prošnja za božjo pomoč v stiski in bolezni.Udeleženka na srečanju skupine starejših se je vprašala: „Bog ve, ali ima to dekle kaj zveze z ženo, ki je pred kakimi petdesetimi leti tudi z osličkom romala iz Francije v Sveto deželo, njen namen je bil moliti za svojega otroka." Kaj nam nehote sporočajo ti mladi, ki si drznejo narediti nekaj neobičajnega? Meni širijo pogled in me nehote sprašujejo: »Kolikšno je tvoje zaupanje, tvoja vera? Si upaš tvegati nekaj dobrega, ne da bi imela gotovost, da imaš vse niti v svojih rokah? Resnično zaupaš, da ti bo Bog, če te v nekaj kliče, dal tudi vseh potrebnih moči za izvedbo naloge?" Ordinacija EL BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7 - 13 tel. 726 50 04, 726 54 01© Liburnia Trgovina in storitve d.o.o. Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija tel.: +386 5 71 01 060 gsm: +386 41 860 306 e-mall: llbumia@siol.net V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. Pokličite: 0411860306 Brezplačna številka društva Kala 0801816 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HFV, raku materničnega vratu m cepljenju, pokličite Modra številko društva Kala 080 te 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. in 16. uro. informacije o društvu in cepilnih mestih najdete na novih spletnih straneh društva WWW.kaia.Si. 20 28. februar 2010 NE PREZRITE - USPEHI NAŠIH MLADIH Prva Slovenca v svetovni eliti opernega plesa M.S. novembra do konca Opernredoute (Operni ples) je dogodek, ki ima svojo večstoletno tradicijo, ki se je začela na dunajskih dvorih in se kasneje preselila v avstrijsko prestolnico kulture - Gradec. Dogodek spremljata blišč in družba imenitnih gostov celega sveta. Da Avstrija veliko da na tovrstne dogodke, se je videlo tudi iz same opernem plesu pa je bilo videti, da v kulturi ne poznajo recesije. Kljub temu, da so se cene kart za ogled opernega plesa dvignile tudi do 20 tisoč evrov, je bila prireditev razprodana. Prodali so 2500 kart. V soboto dne 30.1.2010 je potekal operni ples v opernem balu v Gradcu. Povabljenih je bilo čez 300 plesalcev. Na avdiciji so pred komi- 128 plesalcev oz. 64 parov. Od tega PRVIČ v zgodovini opernega bala tudi slovenska plesalca, Luka Smajla in Urška Bu-kovšek. Na tem plesu ne more plesati kdorkoli se prijavi, vabijo jih po posebnem ključu. Plesalci morajo biti stari od 17 do 26 let z profesionalnim znanjem družabnega plesa. Vaje so potekale vsak vikend od belih oblekah. V rokah imajo koti-glione-rožice in bele rokavice. Plesalci so v črnih smokingih z belimi rokavicami. Miza v parterju in loži stane 19.500,00 eur.Ta prestiž je na nivoju Hollywooda. Koreografija je vsako leto nova. Letos sta jo sestavila dva plesna učitelja iz dveh različnih plesnih šol. Koreografija je sestavljena iz treh delov in traja 15 min. Par, ki se je čisto spredaj vrtel s plesalkami visoko na ramenih sta Luka Smajla in Urška Bukovšek. Luka Smajla in Urška Bu-kovšek sta med vsemi povabljenimi plesalci prejela posebno priznanje, s katerim sta si zagotovila prvo mesto v svetovni eliti opernega plesa. Operna hiša je ena najlepših v Evropi. Poznavalci in kritiki jo uvrščajo med najlepšo na svetu, saj je edina opera v kateri je največ pozlačenih rokodelskih figur. Luka in Urška že sedmo leto zapored plešeta latinsko-ameriške plese od tega pa četrto leto dunajski operni ples. Zelo sta ponosna, sej se jim je uresničila njihova največja želja. Povedala sta, da sta se počutila kod v pravljici in sta ponosna,da sta bila del tega. Od organizatorjev pa sta že dobila svečano povabila na naslednji elitni operni bali. januarja v Gradcu. Kljub honorarju so bili stroški zelo visoki, a so kljub temu organizatorji priskrbeli prenočišča za vse vikende. Gene- ralko, podelitev unikatnih kro- nic z diamanti svvarovski in in- tervju z plesalci so že predvajali prisotnosti medijev že na general- sijo plesali najprej po 4 pari naen- na O RF, v soboto pa je bil direkten ki, saj so fotografi in novinarji za- krat, potem pa vsak par posebej. V prenos na njihovi nacionalni TV. sedli pol operne hiše. Na samem celotni koreografiji je letos plesalo Plesalke plešejo v dolgih snežno Izšla je druga številka Večerne debate Tjaša Kaluža, Foto: Marko Vidmar in Kristjan Dekleva. Zadnji četrtek v mesecu januarju se je v bistriški knjižnici odvijal drugi literarni večer, posvečen predstavitvi izida druge številke mladinsko-literarnega glasila Večerna Debata. V začetku sta voditelja prireditve Martina Pugelj in Rok Smrdelj predstavila pomembne mejnike, ki so obeležili minulo leto. Prvi večji projekt je bila razstava bistriških umetnikov, ki jo je organiziral Marko Vidmar, spomnili pa so se tudi literarnega večera z Aleksandrom Borenovičem, ki je 7. maja 2009 predstavil svoje 20-let-no ustvarjanje s pomenljivim naslovom Potovanja. V poletni vročini so mladi izpeljali uspešno čistilno akcijo ter uredili dvorišče pred Sokolskim domom in okolico. V septembru pa je sledila otvoritev skate rampe, ki jo je naredil Andrej Primc, ki si prizadeva za to, da se v MKNZ klubu ne bi uveljavljala samo glasba, ampak tudi šport. V svet poezije so nas prek alkoholnega opoja, poezije marjetic, žarečega upanja in razprte krinoline vse tja do rdeče zvezde popeljali: Luka Butinar, Daša Kocjančič, Gabi Rolih, Maja Turkovič in Tina Ujčič. Za pero pa so poprijeli še Nina Vičič, Martin Čendak, Jaša Montani, Aljaž Rolih, Nina Sedmak in Rok Smrdelj-Fortinbras ter Luka Tomšič. Za glasbeno vzdušje je s kitaro ponovno poskrbel Peter Smrdel. Nekaj strani Literarnega večera se je udeležilo veliko ljudi, ki jih zanima delo mladih v Ilirski Bistrici glasila pa so mladi Bistričani namenili tudi starejšim, izkušenejšim članom Aleksandru Borenoviču, Patriciji Dodič-Patri in Mirjani Ujčič. Jedro večera je bistriška mladina, s prikazom filmskega prispevka ob 100-letnici obujenega Ilirskega sokola, ki ga je posnela TV Koper, posvetila zgodovini Sokolskega doma, stavbe v kateri ustvarjajo in preživljajo svoj prosti čas. Dom nosi ime po telovadnem društvu Ilirski sokol, ki je nastalo leta 1866, takoj za ljubljanskim in kranjskim. V kasnejših letih je društvo doživljalo številne vzpone in padce, gotovo pa je za Bistriške sokole 9. junij 1912, ko so Sokolski dom končno odprli, datum, ki simbolizira njihov vnovičen razcvet. S prihodom fašistov je bilo delovanje Sokolov prepovedano, mladino so silili v italijanske športne in politične organizacije, samo stavbo so dvignili za eno nadstropje in jo poimenovali Časa del fascio. Ko se je končala druga svetovna vojna, je 7. maja 1945 zagorel Sokolski dom, kot da bi, po besedah Vojka Čeligoja, »hotel s sebe sprati fašistično navlako zadnjih dvajsetih let«. Dom je bistriška mladina obnovila Ekipa recitatorjev med nastopom. Od desne proti levi so: Luka Butinar, Daša Kocjančič, Gabi Rolih, Maja Turkovič, Tina Ujčič in kitarist Peter Smrdel že v enem letu, vendar stavba ni bila več namenjena telovadbi. Vsaj 10 let ga je uporabljala JLA. Danes daje streho mnogim družbenim organizacijam, še posebej mladini. Častni gost večera je bil g. Vojko Čeligoj, vsestranski raziskovalec, ki je več kot polovico svojega življenja posvetil preučevanju Telovadnega društva Ilirski sokol. Bil je eden izmed redkih, ki je opazil velik pomen društva, ki ni vredno le samo po sebi, temveč je bilo pomembno zaradi izjemne energije krajanov Ilirske Bistrice; ni jih omejevalo dej- stvo, da izhajajo iz majhne vasi, kot je tedaj bila Bistrica. Mladi se na tem mestu zahvaljujejo Občini Ilirska Bistrica in županu g. Antonu Šenkincu za finančno podporo, saj je s tem dokazal, da ima posluh za bistriško mladino, ki si, kot pravi idejni vodja projekta in odgovorni urednik Rok Smrdelj: »prizadeva, da ne bi bilo naše obdobje označeno kot doba stagnacije in puhlih besed, ampak kot ustvarjalna doba, s prizadevanjem, da bi se kultura širila med mladimi Bistričani«. NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 28. februar 2010 21 POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.1.2010 DO 15.2. 2010 Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III.. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 20 kaznivih dejanj in sicer 7 kaznivih dejanj tatvine, 6 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 3 kazniva dejanja ogrožanje varnosti, 2 kaznivi dejanji ponarejanja listin, 1 kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in 1 kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 10 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vsem kršiteljem so bile izrečene globe, po končanem postopku je bilo 8 oseb izročenih hrvaškim mejnim organom, 2 osebi pa sta bili nastanjeni v Centru za tujce. Policisti so obravnavali tudi 16 kršitev javnega reda in miru, od tega 10 kršitev na javnem kraju in 6 kršitev v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bile za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi. V navedenem obdobju smo obravnavali še 8 požarov in sicer je v 3 primerih zagorel dimnik stanovanjske hiše, v 2 primerih je zagorel zabojnik za prevoz odpadkov, v 2 primerih sta zagorela travnika in v 1 primeru je zagorelo drevo. Poleg navedenega pa smo obravnavali še 1 pokol živali. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 17 prometnih nesreč, 6 prometnih nesreč se je končalo z lažjimi telesnimi poškodbami, v 11 prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Obravnavali smo tudi 6 poškodovanj osebnih vozil na parkirnih prostorih in 8 primerov povoženja divjadi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa smo v omenjenem obdobju pridržali 2 kršitelja. V omenjenem obdobju je bilo zaradi kršitve Zakona o varnosti cestnega prometa v enem primeru kršitelju odvzeto vozilo. 8. Razpis o podelitvi priznanj' GZS Območne zbornice Postojna za najboljše inovacije v Notranjsko kraški regiji za leto 2009 Gospodarska zbornica Slovenije gg Jjj Območna zbornica Postojna V času recesije in zmanjšane gospodarske rasti vodstva podjetij vse pogosteje spodbujajo inovacije, ki prinašajo poleg finančnih učinkov tudi konkurenčno prednost. V tem času je poudarek dan predvsem tisti inventivni dejavnosti, ki z majhnimi vlaganji omogoča rast dodane vrednosti v čim krajšem času. Vodstva podjetij prepoznavajo spodbujanje inovativnosti kot ugodno priložnost s katero si omogočajo, da so vedno korak pred konkurenco. Pomena spodbujanja inovativnosti se zaveda tudi Območna gospodarska zbornica Postojna, ki vsako leto izvaja aktivnosti za promoviranje inovatorjev in njihovih dosežkov, predstavitev njihovih inovacij javnosti in mreženje inovatorjev iz cele regije. Z vsakoletnim Razpisom za izbor najboljših inovacij v regiji omogočajo inovatorjem, da predstavijo dosežke, ki so plod domačega znanja, najboljše inovacije pa nagradijo s priznanji. Na ta način želijo vzpodbujati inovativno razmišljanje in dvigovati stopnjo razvitosti podjetništva. Inovator, ki prejme priznanje GZS za inovacijo, si s tem pridobi pravico uporabe priznanja v komercialne in publicistične namene. Naj ob tem spomnimo, da je v preteklih sedmih letih, odkar Območna zbornica organizira podelitev priznanj, le-ta podelila 260 priznanj 185 inovatorjem. Njim gre predvsem zasluga za ideje, zamisli, izboljšave in rešitve, ki so prispevale k večji uspešnosti podjetij. Z njihovim znanjem, izkušnjami in veščinami so podjetja pridobivala, ohranjala in razvijala konkurenčno sposobnost. Območna zbornica Postojna je letos objavila že osmi razpis za izbor najbolje inovacije za preteklo leto. Podrobnejše informacije o razpisu so na voljo na spletni strani GZS Območne zbornice Postojna: http://www. gzs.si/slo/regije/oz_postojna, po telefonu: 05/72 00 110, e-pošti: oz.po-stojna@gzs.si GZS Območna zbornica Postojna bo prijave sprejemala najkasneje do 31.03.2010. Več kot 170.000 strank je v zadnjih 10-ih letih pri nas plemenitilo svoja sredstva LIRI K A J ILIRIKA borzno posredniška hiša je ena izmed vodilnih borznih hiš v Sloveniji, ki poleg borznega posredovanja nudi strankam tudi individualno upravljanje premoženja in plemenitenje sredstev v vzajemnih skladih. Borzno posredovanje Poleg klasičnega telefonskega oddajanja naročil nakupov in prodaj, je strankam med prvimi omogočila oddajo naročil kar od doma preko spletnih aplikacij ILI-RIKA-ON.NET in ILIRIKA-ON.SVET. ILIRIKA borzno posredniška hiša je prva izmed trenutnih članov Ljubljanske borze, ki je v sklopu svojih storitev ponudila spletno trgovanje na Ljubljanski borzi v realnem času. Spletna aplikacija ILIRIKA-ON.NET (vvvvvv.ilirika-on.net) omogoča spremljanje trgovanja s finančnimi instrumenti na Ljubljanski borzi v realnem času, oddajo naročil za nakup ali prodajo ter spremljanje evidence transakcij in stanja finančnih instrumentov ter denarja preko interneta. Med prvimi v Sloveniji je ILIRIKA ponudila strankam posredovanje na svetovnih kapitalskih trgih preko globalne trgovalne postaje ILIRIKA-ON-SVET (www.ilirika-on-svet.si). Trgovalna postaja ponuja vrsto koristnih informacij in relativno enostavno spremljanje ter trgovanje z različnimi finančnimi instrumenti. Od doma lahko kupujete delnice, surovine (zlato, nafto, pšenico, koruzo,..), trgujete z različnimi valutami domala po celem svetu. Individualno upravljanje premoženja Plemenitenje premoženja zahteva veliko časa in informacij. Uspešnim ljudem, ki imajo večji znesek denarja namenjen vlaganju v finančne inštrumente pa pogosto primanjkuje prav tega. ILIRIKA borzno posredniška hiša ponujamo strankam storitev individualnega upravljanja premoženja, ki vključuje oseben pristop, kar pomeni, da v skladu s strankinim odnosom do prevzemanja tveganja ter pričakovanimi donosi, borzni strokovnjaki aktivno iščejo prave naložbe v vred- nostne papirje. Vzajemni skladi Za vse, ki želijo svoja sredstva plemeniti v vzajemnih skladih, pa nudi upravljanje sredstev v le teh. ILIRIKA krovni sklad je sestavljen iz desetih podskladov, h katerim je ILIRIKA družba za upravljanje prva v Sloveniji razvila elektronski pristop preko aplikacije ILIRIKA -eSKLADI, katera strankam omogoča pristop k vzajemnim skladom kar od doma z uporabo interneta in digitalnega potrdila. Za vse, ki bi radi poskrbeli za svojo pokojnino ali šolanje otrok, pa je na voljo varčevalni načrt ILIRIKA Varčevanje, preko katerega periodično vlagajo v vzajemne sklade po vaši izbiri. Izberite sebi najbolj primerno storitev in se pridružite zadovoljnim strankam! ILIRIKA d.d. Ljubljana ILIRIKA DZU, d. o. o., Ljubljana Slovenska cesta 54a, Ljubljana www.ilirika.si;www.ilirika-dzu.si 08021 09; 080 21 90 Jože BrenčIč s.p. DOBAVITELJ OPREME INŠTALATER ENERGETIK *w@IM«©S) a®dM®wyiM] mm mmMM Prihodnost je obnovljiva! S toplotnimi črpalkami cTc prihranite do 70% kurjave! ‘TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK (V0DAI/V0DA *OGREVANJE *VODOVOD *SOLARNI SISTEMI *CENTRALNI SESALNI SISTEMI *PREZRAČEVANJE *VRAČANJE TOPLOTE Kettejeva 4, Ilirska Bistrica e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91 mob: 041 830 408 COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 OFFSEniSK SITO TISK KNJIGE, PLAKATI, LETAKI, VSTOPNICE, VIZITKE... MAJICE, KOCKE, NALEPKE - OPOZORILNI ZNAKI... VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG limMflii M TISK NEOMEJENIH MOŽNOSTI 105.1 radio capris dobra družba INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus c|C vie|mann * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net KINOLOŠKI KOTIČEK w»S Občni zbor kinološkega društva Marko Šenkinc... V petek, 19.02.2010 smo imeli člani Kinološkega društva Ilirska Bistrica redni občni zbor. Pregledali smo opravljeno delo preteklega leta in postavili cilje za nadalnje delovanje. Osnovni namen društva je predvsem širiti kinološko kulturo tako preko šolanja na vadbišču kot organizacijo predavanj s kinološko tematiko. V lanskem letu smo organizirali vadbo lastnikov in psov v dveh terminih, spomladanskem in jesenskem. Skupno je bilo realiziranih 33 treningov, vaj pa se je redno ali občasno udeleževalo približno 15 vodnikov in psov. V novembru smo gostili priznanega kinologa Frančka Štermana.Tudi v letošnjem letu smo si kot osnovni cilj zadali izvedbo šolanja s katerim bomo pričeli v začetku meseca marca. Za cilj smo si postavili tudi organizacijo predavanj na katera bi povabili kinološke strokovnjake ali veterinarje. V mesecu juniju pa se bomo zbrali na tradicionalnem društvenem srečanju. Člani Kinološkega društva si želimo, da bi čimveč lastnikov psov pridobilo osnovno znanje za vzgojo psov in obnašanja v urbanem okolju. Zato bomo tudi letos organizirali tečaj vzgoje in šolanja psov. Na tečaju želimo lastnikom psov podati vedenje o socialnem vedenju psa, pravilih sobivanja s psom in najpomembnejša načela šolanja psa. Ko vodnik in pes obiskujeta tečaj, se med njima navadno splete še močnejša vez. Pes začne v vodniku odkrivati razumevajočega vodjo in je nanj vse bolj pozoren, vodnik pa je vse bolj zadovoljen s psom, ki postaja prijeten in vodljiv družabnik. Zato vabimo lastnice oz. lastnike psov, da se nam pridružijo na tečajih. Spomladanski tečaj se bo pričel v nedeljo 07.03.2010 ob 10 uri na vadbišču na Črnih njivah. Na prvi sestanek pridite brez psov, ker bo srečanje informativne narave. Vse informacije o poteku šolanja, vpisu in pogojih lahko dobite na tel. številki 041 714-386. Srečanje planincev veteranov iz dežele pod Snežnikom Zapisala, Marica Gaberšnik....... Zadnji petek v januarju smo se spet zbrali planinci veterani. To je že naše 7. srečanje. Dobili smo se v gostilni na Zemonski vagi. Kljub številnim zanimivim dogodkom, ki so se istočasno vrstili v II. Bistrici, se nas je zbralo lepo število. Uvod v srečanje je pripravil naš gost Edi Polh. Germanist in svetovni popotnik nam je, z izjemnim smislom za pripovedovanje, opisal in orisal svoje potepanje po Peruju. Ta oddaljena, gorata, dežela leži na zahodu Južne Amerike. Je naravno zanimiva in hkrati ima zelo bogato zgodovino, zlasti iz obdobja inkovskega kraljestva. Z Edijem smo ob sliki in besedi obiskali Limo. Se odpeljali do polotoka Parcasa,od koder smo se s čolnom podali po naravnem parku med otoki Ballestas, kjer smo si ogledali kolonije, na 1000, ptičev, ki za seboj puščajo več 10 metrov debele sklade iztrebkov, ki se imenuje gvano(gnojilo, izvoz). Tam živijo še množice pingvinov in morskih levov; na poti videli še eno izmed nerazjasnjenih čudes: peščeni kan-delaber enormnih dimenzij. Smučali smo po peščenih sipinah in iz letala občudovali skrivnostne črte pri Nasci. Obiskali smo pokopališče stoletja starih mumij; v Areguipi pa samostan sv. Kataline, kamor je morala vsaka drugorojena iz bogatejših družin. V muzeju domuje tudi deklica Juanita, ki so jo pred približno 500 leti žrtvovali bogovom. Ohranila pa seje zaradi bivanja pod ledom. Sledila je vožnja po visoki planoti, kjer se poleg lam in alpak pasejo srnam podobne vikunje. Iz njihove dlake izdelujejo najfinejšo volno. V Peruju naj bi bil drugi najgloblji kanjon Golca na svetu. Tam kraljuje kondor. Premik v Puno ob jezeru Titica-ca, najvišje ležeče plovno jezero na svetu (3810 m). Odhod z ladjico na otok Taguile in na iz trsja narejene otoke Uroš. Na otoku ženske opravljajo več del, moški pa pridno pletejo: kape, šale, puloverje... Obvezen ogled Cusca, glavnega mesta Inkov. Od tod v Sveto dolino: lepo obdelane terase (krompir več 100 vrst, koruza). Soline Maraš so delo pridnih rok, ki lovijo slan izvir in polnijo slana jezerca na terasah. Vrhunec potovanja je ogled Machu Picchuja, rezidence inkovskih kraljev, ki se je skrivala očem roparjev in radovednežev vse do 1911.Treking traja 4 dni. Glavna ovira na poti je aklimatizacija na 4000 in več m nadmorske višine. Poskusimo se še v vožnji s kolesi po Cesti smrti in že smo spet v naši deželici pod Snežnikom! Kako doživeto! Po predavanju smo nadaljevali druženje. Pripovedovali o svojih poteh, se spominjali planinskih tovarišev, ki jih ni več med nami. Pisali smo bolnim in oddaljenim planinskim prijateljem. Razšli smo se z željo, da bi v prihajajočem letu organizirali nekaj lažjih pohodov, katerim bomo kos ne glede na leta. Kot vsako leto nas je tudi letos presenetila, glavna organizatorka srečanja, Jožica Knafelc, ki nas je obdarila s planinskim šopkom iz suhega cvetja in pesmico, zloženo prav za to priložnost. Šola in šport Petar Nikolič.... Po letihzatišjaje na področju Ilirsko Bistriške občine rojena mlada generacija perspektivnih košarkarjev.Ti nadarjenifantje, katerih povprečna starost je 18,2 let, so šli v sklopu šole Piama Pur preko vseh selekcij, da bi lahko danes uspešno zastopali Bistriško košarko v 2. slovenski ligi. Fante, kateri ne zaostajajo od starejših kolegov v ekipi seniorjev vodi dobro znani trener Rok Zupan. Srednješolci v 2. SKL, zahvaljujoč njihovi agilnosti in strokovnem delu, po 14. kolu čvrsto držijo tretjo Time-outza korekcijo igre pozicijo in kot sami pravijo ciljajo na sam vrh in s tem prehod v višji rang tekmovanja 1. B lige. Znanje in kvaliteto imajo, tako da lahko konkurirajo za 1. B ligo. Trener Zupan pa pravi:«Če sem iskren, so to še golobradi fantje, kateri se morajo še najmanj eno leto kaliti. Med drugim je tudi čas na njihovi strani.« Kar je pohvale vredno pa je tudi to, da so vsi primerni učenci. To pa je dokaz, da gresta lahko šola in šport z roko v roki. IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV LOGOTIPOV PLOŠČE ZA GRADBIŠČA PROTIPOŽARNE NALEPKE OZNAČEVANJE PROSTOROV NALEPKE ZA KMETIJSTVO NALEPKE ZA STROJEGRADNJO NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELU TALNA GRAFIKA POSLIKAVA VOZIL TRANSPARENTI SVETLEČI REKLAMNI NAPISI COMMERCE Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05/71 41 124 e-mail: sneznik@kabelnet.net koliSter Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 P E Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 | < G •€ -6 € POZOR ! Ugodna ponudba zimskih pnevmatik različnih blagovnih znamk + DARILO (do 30.11.) MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV OPTIKA KONTROLA ZAVOR IN AMORTIZERJEV POOBLAŠČENI OPEL"©- SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL© delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. 4. po koncu jesenske sezone ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA Trener, Roman Brozina..... Športno kulturno društvo KRT je v jesenskem delu prve slovenske fut-sal lige zahod osvojilo odlično četrto mesto izmed deset ekip. Po prvem delu tekmovanja so igralci petkrat zmagali in štirikrat zgubili prven-s t v e n e tekme. Izza našega društva so tako ostala re-nomirana imena in kraji z dol-g o I etn o tradicijo v igranju f u t s a I a; Nova Gorica, Ajdovščina, Divača, Š k o fj a Loka, Izola in Škofije. V primerjavi z lanskoletno sezono, je opazen napredek v taktiki in tehniki igre, še posebno pa v resnem pristopu igralcev do tekmovanja. Največja ovira pri tekmovanju je v tem, da veliko igralcev študira v Ljubljani in v sled tega imajo manj treningov in so slabše kondicijsko pripravljeni. Vsi igralci si zaslužijo pohvalo za svoj pristop k igri in treningom, za športno, korektno, častno in kulturno zastopanje društva. Da smo do tega sploh prišli, se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem sponzorjem, ki so nam finančno pomagali izpeljat nastopanje v prvi slovenski ligi, vsem prostovoljcem, ki nam nesebično pomagajo pri organizaciji tekem, starejšima igralcema futsala, ki občasno sovodita treninge in svetujeta igralcem s svojimi izkušnjami in občini Ilirska Bistrica za sofinanciranje društva. ŠAH__________________ Joško odličen drugi Drago Šajn, Tajnik MDSS Koper • Naš domačin Joško Delost iz Šembij se je v soboto, 30. januarja, na odigranem 23. Prvenstvu slepih in slabovidnih Slovenije v hitropoteznem šahu uvrstil med 27. slepimi šahisti na odlično 2. mesto. Igranje šaha med slepimi in slabovidnimi se ne razlikuje veliko od igranja šaha med videčimi šahisti. Posebnost je le ta, da slepi in slabovidni igrajo na posebej prilagojenih šahovnicah. Vseh 64 polj je navrtanih z luknjicami. Črna polja so nekoliko višja od belih (na štiri-oglatih ploščicah), da se lahko tako slepi šahist lažje orientira na šahovnici. Črne figure imajo na vrhu pritrjeno žebljično glavico, da jih na ta način slepi loči od belih figur. Vse šahovske figure pa imajo na ploskvi pritrjen kovinski natič, ki se zatakne v navrtano polje, ter tako figure stabilno stojijo na šahovnici, ko slepi z otipom raziskuje trenutno situacijo. Veliko slepih pa ima take sposobnosti, da lahko celotno partijo odigrajo zgolj na podlagi napovedi šahovskih notacij, ne da se bi z otipom rok kadarkoli prepričali o trenutnem položaju na šahovnici. Igra slepih in videčih šahistov se razlikuje tudi v tem, da med slepimi šahisti velja pravilo dotika figure takrat, ko je šahovska figura dejansko izvlečena iz navrtnine šahovskega pola. Veliko slepih se za izpopolnjevanje v šahovski teoriji poslužuje šahovske literature ki jo tiskamo v brajevi pisavi. Izpopolnjujejo pa se tudi s pomočjo najnovejše računalniške informacijske tehnologije, ki jim omogoča tako kot videčim igranje šaha z računalnikom na različni težavnostni stopnji, z eno samo razliko, da pri tem uporabljajo program za govor. Kar pomeni, da računalnik slepemu napove izvršeno potezo v zvoku. Na »Partizanskih smučinah« Bistričani spet najboljši J. Ljubič... Tudi letošnjih že 33. spominskih tekem »PARTIZANSKE SMUČINE - CERKNO 45«, se je že enajstič zapored, uspešno udeležila naša petnajst članska ekipa, ki jo je letos prvič, preko Območnega združenja borcev, delno sponzorirala tudi Občinska skupščina. Do sedaj smo stroške udeležbe, vedno krili sami. Kljub neugodnim vremenskim razmeram - novo zapadlemu snegu, megli in drugim nevšečnostim, se naše tekmovalke in tekmovalci niso ustrašili. Letos so se teh tekem iz Mednarodne organizacije vojakov gornikov, poleg Italijanov in naših, ki so tekmovali že lani, udeležili, na simbolni ravni tudi Nemci in Američani, kar je poklon našemu partizanstvu in enkratni »Partizanski olimpijadi« sredi okupirane Evrope. Tako kot lani so v sklopu te prireditve, že prej bile tekme šolske mladine, v soboto, 30. januarja pa tekmovanja borcev in članov ZB, veteranov vojne za Slovenije in združenja »Sever« , častnikov in podčastnikov SV ter Prvenstvo Slovenske vojske. Naša, bistriška ekipa je tekmovala odločno in pogumno, kljub megli in drugim težavam. Naših tekmovalcev žal ni bilo v kategorijah bork in borcev. Med člani ZB pa smo v vseh petih kategorijah osvojili vsa prva mesta. Skupno pet zlatih, dve srebrni in eno bronasto medaljo in končno pokal, ki smo ga osvojili kot najuspešnejša ekipa na tekmovanju borcev in članov ZB. Posebno naj poudarim uspešen nastop naših tekmovalk, ki jih je bilo šest in niso v svojih kate- gorijah dovolile nobeni drugi tekmovalki, da bi se prebila poti vrhu, niti na mesta za kolajnami. Zaslužena priznanja smo prejeli iz rok Predsednika borčevske organizacije, tovariša Janeza Stanovnika. Za uspehe pa nam je čestitala tudi naša ministrica za obrambo in drugi iz organizacijskega odbora, ploskala pa nam je vsa dvorana. Vsi udeleženci se že v naprej veselimo novih, takšnih enkratnih srečanj. Kaj naj nam pomeni več, kot srečevanje z devetdesetletniki, ki še vedno v sebi nosijo športnega duha, moč, voljo in željo po polnem življenju, ki mu sigurno šport daje svoj zlati lesk. VABILO NA ATLETSKO TEKMO! Tekaško društvo Bistre vabi vse ljubitelje in simpatizerje atletike na 2. miting Notranjsko - Kraške lige v dvorani. Osnovnošolski atleti se bodo pomerili v štirih disciplinah: teku na 30m, teku na 300m, skoku v daljino z mesta in štafeti. Tekma se bo odvijala v četrtek, 4. marca 2010 ob V. 00 uri v dvorani OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Vabljeni! 28. februar 2010 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Fotoklub Sušeč Stojan Spetič ••••• Člani Fotokluba Sušeč v katerem nas je trenutno včlanjenih 30 ljubiteljev fotografiranj se lahko pohvalimo s precejšnjim številom dogodkov, ki smo jih organizirali in uspešno izvedli v prejšnjem letu. V Štirni v Knežaku seje zvrstilo sedem razstav, razstavo pa smo postavili tudi v Celju v okviru kongresa Čebelarske zveze Slovenije in razstavo starih fotografij Dobropolj in Rečice v gostilni Škorpijon v Rečici. Organizirali smo tudi Ex-tempo-re Snežnik 2009 in v sodelovanju s Konjeniškim klubom Postojna Ex-tempore Konjenica 2009. V četrtek 11.3.2010 ob 2o.oo pa bomo, kot že vsako leto doslej, organizirali brezplačni začetni tečaj fotografiranja. Prvi del bo potekal v prostorih kluba na Vilharjevi 35 - poslovna stavba Teles-a-, predvideni pa sta še dve delavnici na terenu, kjer se bomo v praksi soočili z uporabo foto kamere in možnostmi, ki nam jo nudi za doseganje čim všečnejših fotografij. Na tečaj se lahko prijavi vsakdo, ki bi se rad naučil narediti lepše in kreativnejše fotografije. Zaželeno je, da si vsak pred obiskom tečaja prebere tudi navodila o uporabi svoje foto kamere, saj potem tudi s tečaja odnese veliko več. Redna srečanja v klubu so vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, kjer tudi večkrat gostimo uspešne fotografe, ki se nam predstavijo s svojim delom. Vpisujemo tudi nove člane. Več informacij o tečaju fotografiranja: Andrej 041 616 411, Stojan 041 333 177. Vabljeni. Ex-tempore Snežnik 2009, Tema-Kamen na kamen l.mesto član FKSUŠEČ Dušan Grmšek Februarska predstavitev Alenka Penko. V sklopu programa mesečnih predstavitev smo se tokrat mudili v Novi Gorici. Člani Brštulin bande in harmonikar Matej Kocjančič so skrbeli za dobro voljo, informatorji so skušali čim bolj nazorno predstaviti naše kraje in program dogodkov letošnjega leta, sočasno pa so potekale tudi delavnice. Izdelovali smo brezove metle, drenove kline, punčke iz ličevja, možice iz storžev in pekli prašičke, z zvončki, ki jih je nabrala Danica Pardo, pa pričarali pomladno vzdušje. Kljub slabemu vremenu ( med potjo proti domu nam je krepko nagajal sneg) je bil obisk zelo dober. Hvala vsem, ki ste pomagali, da je predstavitev uspela. Posebej se zahvaljujemo ga. Danici Pardo. Da ne gre v pozabo Petar Nikolič ••••• Jasen- nizke temperature, mirovanje z deli na poljih ponuja idealno priložnost, da krajani vasi doline reke Reke postorijo hišna dela. Sem šteje tudi kuhanje domače slivovke, katere kvaliteta in vonj ob vsakem času ustavi mimoidoče. Med kuharji slivovke je tudi upokojenec Vojko Dodič- Niko iz Jasena. O človeku srednjih let po Jasenu kroži resnična anekdota. Užitek mu je kuhati slivovko, vendar je Vojko ne pije. » V mladih letih brez slivovke ni šlo, danes je to preteklost. Proizvajam medeno žganje, denar od prodaje pa je dodaten zaslužek. Kuham, da običaji naših prednikov ne gredo v pozabo« pove Niko. Ob 18. svetovnem dnevu bolnikov Tonjo Janežič. 11. februarja 2010, na dan Lurške Matere Božje smo se ob svetovnem dnevu bolnikov spomnili vseh tistih, v katerih življenje je vstopila bolezen. Geslo letošnjega dneva bolnikov je : Cerkev v službi ljubezni do trpečih. Tako zdravje kot življenje sta dve veliki vrednoti, ki sta med seboj v normalnem življenju tesno povezani. Za obe vrednoti pa moramo tudi nenehno skrbet. Človeško telo je velikokrat izpostavljeno različnim poškodbam, boleznim in razjedam najrazličnejših tumorjev, ki počasi a vztrajno napadajo človeško telo in s tem povzročajo dodatno bolečino. V takih situacijah se velikokrat znajdemo obupani in nemočni. Ko se v bolnišnici ali na domu med obiski srečujemo z takimi bolniki lahko ugotavljamo, da velikokrat njihovi vzdihi izražajo trpljenje prežeto z vero in upanjem, za kar lahko trdimo, da se ob takih vzdihih oblikuje nepogrešljiva vez zaupanja med bolnikom in zdravstvenim osebjem. Z vsako, če tudi majhno izboljšavo takega bolnikovega stanja se vedno med bolnikom in zdravnikom pojavi tudi nepogrešljiv žarek upanja. Upanje pa sigurno osmisli vse tegobe, obenem pa daje moč za lažje premagovanje ovir. Ob tem se moramo zavedati, da je zdravje kot vrednota neprecenljivo, da pa se bolezen in z njo bolečina pojavljata kot nezaželeni spremljevalki v našem življenju.. Spodbudimo za to drug drugega, da se ob letošnjem svetovnem dnevu bolnikov spomnijo vseh od bolezni prizadetih svojcev, prijateljev, znancev istočasno pa tudi v nadalje aktivno spremljajmo politiko spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti. Čeprav ta zakon predvideva ustanovitev Agencije za kakovost so mnenja, da je potrebno voditi nenehno skrb za bolnega človeka. Po mojem skromnem mnenju mora biti bolnik vedno v'osrčju pozornosti in ne objekt nekje v zdravstvu. Osebno menim, da bi morali v bodoče bolnikom, ki imajo neozdravljivo in dolgotrajno bolezen, namenili več našega prostega časa. Mnenja sem, daje Dan bolnikov pomemben za vse nas. Vsi smo dolžni poskrbeti, biti v oporo in po svojih najboljših močeh pomagati bolnim, trpečim in pomoči potrebnim. Že sedaj Vas povabim, da v skrbi za bolnike, invalide in ostarele ponudite Vašo pomoč, kot morebitno pomoč pri vsakoletnem romanju bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje. Letošnje srečanje, ki ga že vrsto let organizirata revija in radio Ognjišče, bo 19. junija in ga bo vodil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. V__________________________________________J Vrbovške šjme Takole smo se VRBOVŠKE ŠJME postavile skupaj za skupinsko fotografijo. Posamičnih fotografij naših mask pa je po širni Sloveniji kar precej, saj že petnajst let preganjamo zoprno zimo. Na vsaki povorki ali karnevalu je v nas uperjenih veliko fotografskih objektivov. Letošnjo "sezono" smo svojo nalogo opravili v prestolnici, pa na Igu, v domačem mestu in na pustni torek še v Mozirju. DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 NE PREZRITE - ZADNJE PREJETO 28. februar 2010 25 8. Seja Sveta KGZS Ton j o Janežič. Turistična kmetija Peternelj na Brcah je 26.januarja gostila člane KGZS Sveta OE Postojna. Poleg članov Sveta KGZS OE Postojna so se seje udeležili še mag. Miran Naglič - predstavnik KGZS , Majda Godina - vodja OE KGZS Postojna in Matija Gabrenja. PredsednikSveta KGZS OE Postojna JanezOkoliš je povzel vsebino zadnjega zapisnika. Največ razprave pri tej točki dnevnega reda je bilo glede škod zaradi divjadi in zveri. J. Bajc je predlagal, da se pozove UO KGZS, da eni izmed prihodnjihsejobravnavaomenjenoproblematiko.M.Nagličjepovedal.daOE Novo mesto in OE Kočevje pripravljata okroglo mizo glede omenjene problematike. Pozval je vse prisotne, da se tej okrogli mizi aktivno sodelujejo. Okoliš je predlagal, da se pozove izvajalce da ukrepajo v primeru izrednih razmer. F. Logar je opozoril na škodo, ki jo povzročajo šoje. Med razpravo so člani Sveta OE KGZS Postojna sprejeli poziv UO KGZS, da na eno izmed svojih naslednjih sej uvrsti na dnevni točko: Škode po zvereh in divjadi. Člani OE KGZS Postojna so zagotovili, da bodo na okrogli mizi, ki je predvidena za konec meseca februarja v Črnomlju aktivno sodelovali, istočasno pa pozivajo ljudi, daje potrebno stalno in vsako nastalo škodo po divjadi ustrezno prijaviti. Predlagajo, da za pomoč zaprosijo tudi kmetijsko svetovalno službo. Poročilo o delu OE KGZS Postojna za leto 2009 je predstavila Majda Godina -vodja OE KGZS Postojna, medtem ko je JanezOkoliš poročal o reševanju problematike odkupa mleka. Tonjo Janežič je povedal, da je z delom Sveta OE KGZS Postojna zadovoljen in si želi, da bi se uspešno delo nadaljevalo tudi v letu 2010. Vsem, ki so zaslužni za uspešno delo seje tudi zahvalil. M. Naglič je opozoril na pomen dobrega delovanja Odborov izpostav, ki lahko vplivajo na problematiko na lokalnem nivoju, vzdržujejo stike z župani J. Bajc, ki je tudi predsednik statutarne komisije na nivoju KGZS je predstavil predlagane spremembe statuta KGZS in razloge za spremembo. Upravni odbor in Svet KGZS poziva Odbore izpostav, Območne Enote in drugo zainteresirano javnost, da posreduje pripombe in predloge glede spremembe statuta na KGZS do 15.2. 2010. Ker prisotni člani na seji niso imeli pripomb in so se z predlaganimi spremembami statuta seznanili. Predsednik Sveta KGZS OE Postojna Janez Okoliš in mag. Miran Naglič sta poročala o predstavitvi pravilnika o razvrščanju in točkovanju KMG v OMD, kateri je že bil obravnavan na razširjeni seji UO KGZS, kjer so predstavniki MKGP predstavili tudi izračune, ki še vedno ne povedo veliko. Mag Miran Naglič se je potrudil predstaviti nov pravilnik s poudarkom na pozitivnih in negativnih kriterijah, kijih bo upošteval novi pravilnik. Predstavil je tudi stališča KGZS, ki so bila sprejeta na seji, ki je bila 16.12.2009 in sicer: 1. Svet KGZS je ugotovil, da ta pravilnik ne rešuje tistih problemov z OMD, ki se vlečejo že nekaj let, koso določena območja izpadla in jih je država vsako leto popravljala. S tem pravilnikom bi morali rešiti tudi ta problem. 2. KGZS protestira, da je MKGP v drugi polovici leta pripravilo predlog sprememb PRP in te spremembe uveljavljalo tudi v Bruselj, KGZS pa o teh spremembah ni bila seznanjena 3. Svet KGZS od MKGP zahteva, da mora pred dokončno potrditvijo zakonskih podlag, ki uvajajo novo razvrščanje kmet. gospodarstev omogočiti vsakemu nosilcu vpogled v informativni izračun. G0 m GOSTILNA s prenočišči **■ I ( K I Ema Deželak s.P. s , Dolenje 64 6254 Jelšane tel : +386 (0)5 / 71 42 648 GSM: +386 (O) 41 / 747 657 ' & m j»- 1 mm eSilTlife (te(ihm©D0gE7 GpgjGrofims Bog pceBsoradltriBGi dL®o®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si Delavnice Action Jackson Daša Kocjančič, foto Marko Vidmar Smeh, vrisk in topotanje nožič se te dni razlega iz dvorane sokolskega doma v kateri se odvijajo delavnice Action Jackson. Pobuda in ideja za delavnice se je rodila ob sprehodu skozi tiho in zaspano mesto in ugotovitvi, da se nihče ne potrudi z organizacijo aktivnih počitnic, kljub že prevečkrat slišani izjavi, kako se v Ilirski Bistrici nič ne dogaja. Tako smo se skupina deklet, ki jo sestavljajo Janja Raspor, Eva Gorišek, Maja Čekada, Alina Morani, Danjela Fabjančič, Sara Šabec in Daša Kocjančič odločile in poprijele, zdaj že nekaj časa razvezano, nit delavnic na Bistriškem v svoje roke. V povezavi z mladinskim klubom Nade Žagar, ki je celotne delavnice tudi financiral smo od 22. 2. do 24. 2. 2010 v času šolskih zimskih počitnic odprli vrata sokolskega doma za najmlajše. Delavnice potekajo v dveh terminih in sicer dopoldne od 9.00 od 11.30 in popoldne od 14.30 do 17. Potrebno je tudi poudariti, da so vse delavnice brezplačne in odprte za vsakogar. Druženje poteka sedaj že drugi dan in število mladih ustvarjalcev seje povečalo iz 27 na 38, kar je prav prijetni presenečenje. Prvi dan smo si naredili poe in se naučili že kar lep zalogaj trikov, ki smo jih ob koncu dneva predstavili na mini nastopu. Drugi dan se je začel pestro saj smo se razdelili v različne skupine gleda na interes, tako so po zraku leteli diabloti, mali žonglerji so navdušili s svojimi ročnimi spretnostmi imeli smo pa tudi plesalce, ki odlično uprizorili svojo koreografijo. Za zadnji dan pa se bomo prelevili v oblikovalce in si oblikovali svojo majčko, da pa bodo naši talenti zasvetili bomo v sredo ob 14.30 pripravili predstavitev za starše, prijatelje in vse podpornike mladine. Glede na spol mešana in karšte-vilna skupinica nam je lahko dober pokazatelj, da si otroci želijo in uživajo v druženju, katerega pa v Ilirski Bistrici žal primanjkuj. Seveda pa lahko to spremenimo, če se le pokaže odločnost in pripravljenost. Odločitev pa je seveda moja in tvoja. 20 € Neta. Dvajsetega enajstega je bilo v moji denarnici nič več in nič manj kot 20 €. Zamikalo me je, da bi z dvajsetimi eurčki naredila majhno čarovnijo. Pravijo, da je življenje igra in zdaj je ravno pravšnji čas, da se z 20 € malo poigram. Namen je ubral svojo pot in bila sem priča dogodkom, ki so se zvrstili v zadnjih desetih dneh novembra 2009. Odrekla sem se prosjačenju in pritoževanju. Kar nekaj možnosti se mi je ponudilo, da bi v mojo denarnico kanilo par stotakov za neutrudne nakupovalne pohode v mega markete. Nad idejo sem bila navdušena in na kraj pameti mi ni prišlo, da bi jo zamenjala za kakšno drugo pa čeprav z eurčki postlano. V trgovino sem šla le po moko, mleko in kvas, da sem kruh spekla doma. Marsikaj sem črtala iz košarice vsakdanjega nakupa. Res je, da imam doma zimsko zalogo hrane, ki jo je potrebno pripraviti in skuhati, za kar pa je potrebno imeti čas, in jaz ga imam saj sem v pokoju za razliko od drugih upokojencev, ki časa nimajo nikoli. Kot za nalašč sem srečavala ljudi, ki so me vabili na jutranjo kavo, ki so jo prav radi tudi plačali. Kava res ni tak štrošek in sem jo z veseljem plačala tudi jaz. Tudi obisk kina mi je bil podarjen in to v ljubljanskem Koloseju, Božična pesem res dober film vreden ogleda. Povem vam, da niti enkrat nisem bila slabe volje o kaki prikrajšanosti pa ni bilo ne duha ne sluha. Preprosto uživala sem. Ob koncu meseca seje v moji denarnici svetil privarčevani bankovec za pet eur-čkov. Nič kolikokrat se mi je že zgodilo, da sem začetek s koncem komaj zvozila strah je bil edina ovira, da življenju nisem rekla DA. Vse bolj in bolj se mi svita, da se še najbolj bo- jimo izgubiti to kar itak bomo, in kaj naj bi to bilo? V svetu groze in smrti skrbimo predvsem za telo, ki je itak podvrženo staranju in razkroju. Um pa nam ostaja ne raziskan in potisnjen v stran a le izkušnja ga prebudi in oživi. Se splača darilo ne izostane. & ŠOLSKI CENTER POSTOJNA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Ljubljanska cesta 2, Postojna tel.: 05/ 721 23 30 in 05/ 721 23 31 spletna stran: www.vspo.si vas vabi na vpis v višješolske programe (VI. stopnja izobrazbe) Poslovni sekretar Strojništvo Gozdarstvo in lovstvo za študijsko leto 2010/2011 redni in izredni študij S Prvo prijavo za vpis v višje šole se lahko prijavite do 8. 3. 2010 Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije : tel 05 720 1 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure. 26 28. februar 2010 NE PREZRITE - ZADNJE PREJETO Februar Svečan Alenka Penko.... V besedi februar se skriva rimski praznik očiščevanja "febra". Slovensko ime svečan povezujemo s sekanjem drv v tem zimskem mesecu ( sekati) in besedo sveča, kije lahko ledena ali goreča. V Harijah se dobrotnikom na svečnico zahvalimo s svečo. Naše letošnje sporočilo je: "Delo vliva olje v svetilko življenja. Mišljenje vžiga njen plamen." Sveče je okrasila Jožica Zadnik, za kar seji najlepše zahvaljujemo. 1 i wT* '• -- - j CEL TEDEN, CEL TEDEN, SEM LEŽAL BOLAN, V NEDELJO, V NEDELJO, SEM PLESAL CEL DAN. (ljudska) Alenka Penko... ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 7141 986 Vsa praznovanja pred prihodom pomladi so imela nekdaj vesel značaj. Klicala so pomlad in izganjala zimo. Od vseh se je do današnjih dni najbolj ohranil pust. Mogoče tudi zato, ker ga vedno znova obsodimo vseh mogočih krivic, ki so se nam zgodile, Pust pa nikoli ne ugovarja. Na pepelnico ga brez daljših razprav, polemik, pravice do obrambe in pravice do zagovornika obsodimo na smrt in na tak ali drugačen način pokončamo. Člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij smo se na letošnjo pustno nedeljo že drugič zapored udeležili mednarodnega pustnega karnevala v Nimisu, kjer domujejo naši zamejski rojaki. Bilo nam je lepo in tudi tokrat so se stkala nova poznanstva in prijateljstva ter navezale še trdnejše vezi. Predvsem pa ostaja prijeten občutek, da smo lahko predstavljali našo državo. Hvala vsem, ki ste se potrudili, da se bomo letošnje pustne nedelje še dolgo spominjali, posebej Dejanu Iskri, Danici Pardo, Alenki Dolgan, dekletom iz Šembij in To-minjcem, ki so se izkazali s pustno večerjo. URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h a d.o.o. PEKARNA BISTRC SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE... ® ^ OKREPČEVALNICA TRNOVO vmi i Oi r/i M MM REZERVACIJE NA Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 SPOROČILO ZA JAVNOS Reja drobnice za zeleni Kras V sredol 7.02.2010 se je v kraški vasici Hruševje v okviru tematske čajanke SLS odvila zanimiva razprava na temo poslabšanja razmer za rejce drobnice po Sloveniji. Razlog sestanka je bila slaba realizacija trinajstih sklepov za reševanje te problematike, ki so jih 18. marca 2009 sprejeli člani tako parlamentarnega Odbora za kmetijstvo kot Odbora za okolje in prostor. Veliko pozornosti so prisotni namenili rabi pašnikov na Krasu in težavam, kijih ima prebivalstvo predvsem zaradi slabega sodelovanja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Klavdija Kancler, predstavnica Kmetijsko - gozdarskega zavoda iz Nove Gorice je povedala, da se očitno ne zavedamo pomena reje drobnice, saj je to eden izmed najbolj naravnih načinov preprečevanja zaraščanja podeželja. Zaraščanje pokrajine, ki je v zadnjih letih zelo obsežno, ima namreč nevarne posledice. Pašništvo takšne težave elegantno rešuje, ob tem pa je cenovno ugodno, tak naravni pristop pa omogoča konkurenčnost in večjo kakovost mesa. Boštjan Bizjak iz Fakultete za turistične študije Portorož - Turistica je ob tem še predstavil vidik in možnosti agroturizma na kraških območjih. Vendar, kot je bilo na sredini razpravi še enkrat ugotovljeno, so pogoji za rejo drobnice skoraj nevzdržni, predvsem zaradi preohlapne zakonodaje in pomanjkanja sistemskega pristopa k strategiji za reševanje tega problema. Kot je povedal organizator posveta Josip Bajc, tudi član IO SLS, so lani sprejeti sklepi parlamentarnih odborov osredotočeni v pravo smer, vendar »kaj nam to pomaga, če realizacije s strani pristojnih ministrstev ni. Iz prakse nam je znano, da se nadzor s strani pristojnih služb izvaja slabo, določene pristojne komisije večkrat svojega terenskega dela niti ne opravijo, velikokrat pa se zaplete tudi pri izplačilu škod, povzročenih s strani divjih zveri,« je še povedal Bajc. Prav to je bila tudi tema druge polovice razprave. Kot je povedal osrednji gost, predsednik Zveze rejcev drobnice Slovenije Boris Grabrijan, so rejci drobnice že tako ali tako na velikem tržnem preizkusu, saj se tovrstni mesni izdelki nikakor ne morejo uveljaviti v širši trgovski prodaji, zaostrovanje pogojev za rejo drobnice pa stanje še poslabšuje. Po njegovih besedah tudi v Zvezi rejcev drobnice nikakor niso za čim večji odstrel divjih zveri in se strinjajo z ohranitvijo populacije, vendar je vsekakor prav, da »če smo se jasno odločili peljati politiko uravnavanja populacije divjih zveri v naravi, potem se mora država tega tudi držati. Tako pa se dogaja, da strokovne službe odredijo določen obseg odstrela, realizacija pa je realno veliko manjša. Seveda to na terenu še zaostruje razmere, saj vzroki niso odpravljeni,« je povedal Grabrijan. Ob tem velja omeniti podatek, da so samo volkovi v lanskem letu pokončali preko 1500 glav drobnice. Tematske čajanke se je udeležil tudi predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, ki je v uvodu povedal, da ga v osnovi skrbi že splošno stanja slovenskega kmetijskega sektorja, saj je slovenska samooskrba s hrano padla že pod 50 odstotkov, medtem ko se kmetijske površine vztrajno zmanjšujejo in že močno zaostajamo za evropskim povprečjem, merjenim na prebivalca. Tudi sam se sprašuje, kje je realizacija že sprejetih strateških odločitev, ki so bile namensko sprejete za pomoč rejcem drobnice, kajti ob takem nedoslednem izvajanju zastavljenih strategij si ne moremo obetati pozitivnih rezultatov. Ob tem je obljubil vso podporo in pomoč Poslanske skupine SLS v Državnem zboru RS. Kot je ob zaključku povedal Josip Bajc, je problematika preveč pereča, da bi jo pometali pod preprogo in bodo sestanke in razprave s stroko še stopnjevali. »Če že država ne reagira na zahteve in pripombe rejcev ter ostalih vpletenih, pa naj vsaj dosledno sledi navodilom strokovnih služb in parlamentarnih odborov,« še meni Bajc, ki skupaj s sodelavci že aktivno pripravlja gradivo. Tako bodo v prihodnjih tednih, tudi s pomočjo poslancev SLS, zastavili več vprašanj na pristojna ministrstva in na ta način zahtevali odgovore, zakaj država ne upošteva navodil in sklepov svojih služb. MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Dam v najem enosobno stanovanje, adaptirano in delno opremljeno ali prodam v Ilirski Bistrici; info: 041 637 165;_____________________ Papige skobčevke prodam; info: 041 416 096;________________________ Prodam Belgijske ovčarje - malinoje stre tri meseca, cepljene, cena 100 EUR; info: 030 383 911; ____________________________________________ Prodam garsonjero v stanovanjskem bloku na Gregorčičevi ulici 1/a, v Ilirski Bistrici. Nahaja se v 5. nadstropju, št. 22, meri 22.5 kv. metra, CK, možnost KTV. Cena po dogovoru; info: 040 640 448______________________ Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704.________________________________________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53.____ Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija; Pozor glede tretiranih semen Tamara Urbančič ••••• Bliža se čas sajenja vrtnin in poljščin in rada bi vas opozorila na treti ra na semena.To so semena, ki so obdelana s pesticidi, ki naj bi obvarovali rastline pred škodljivci in raznimi glivičnimi obolenji. Pesticidi so strupi, ki močno škodijo zdravju človeka in uničujejo tudi koristne organizme v tleh. V literaturi so omenjeni kot fitofarmacevtska sredstva za varstvo rastlin. Že dolga leta razne študije in posamezniki (dr. Anton Komat) opozarjajo na izredno škodljivost pesticidov na zdravje ljudi (povzročajo raka, mutacije, deformacije v razvoju, so hormonski motilci, živčni strupi....), zato se je tudi po Evropi začelo izvajati ekološko kmetijstvo. Slovenija je žal na repu Evrope po deležu obdelovalnih površin na ekološki način in v vrhu Evrope po porabi pesticidov na obdelovalno površino. Leta 1997 naj bi v Sloveniji porabili kar 7775 ton pesticidov! Za traktoriste, ki več let delajo pri varstvu rastlinje izredno pomembna kumulativna (zbirna) strupenost. Ugotovili so, da 6x pogosteje zbolevajo za rakom kot ostali, so podvrženi 3x večjemu tveganju za tumor na možganih, ter pogosteje obolevajo za Parkinsonovo boleznijo. Da ne bi traktoristi prišli v stik s pesticidi, bi morali imeti zaprte kabine z vgrajenim ventiliranjem skozi posebne filtre, ki očistijo zunanji zrak in ustvarijo nadtlak. Plinske in druge maske so povsem neučinkovite!(Jože Maček: Kemična sredstva za varstvo rastlin). Torej, češi pri sajenju tretiranih semen (npr. pšenica rdeča odThirama) ali pri špricanju krompirjeve plesni npr. z Ridomilom nataknete eno navadno masko čez usta in nos je ta brez učinka. Še hujše pa je, ko pesticidi pridejo v hrano in vodo. Kmetijski inštitut Slovenije je leta 2006 analiziral vzorce sadja in zelenjave. Več kot 82% grozdja, jagod, jabolk in cvetače je vsebovalo od enega do devet pesticidov na vzorec, med katerimi so bili hormonski motilci, živčni strupi in rakotvorni pesticidi. Tudi več kot 90% vzorcev vina je vsebovalo pesticide! Ostanki petih pesticidov, ki so najpogosteje najdeni v prehranjevalni verigi v EU, so prepoznani kot rakotvorni, mutageni ali povzročajo motnje v delovanju hormonskega sistema. Leta 2004 je v Franciji pomrla kar tretjina čebel. Ugotovili so, da je bil kriv pesticid Gaucho (vsebuje Imi-dakloprid s katerim je bil lani tretiran semenski krompir v naših trgovinah). Z Gauchom so treti rali seme koruze. Ko je koruza zrasla, so bili ostanki tega pesticida v cvetnem prahu, ki so ga nabirale čebele in izgubile orientacijo! Opažam, da se v vseh kmetijskih trgovinah avtomatsko prodajajo treti-rana semena. Netretirana semena so samo tista z oznako BIO, ki pa so ponavadi dražja (vendar ne v vseh primerih). Glede na to, da v naši in v sosednjih občinah v glavnem ni prav veliko profesionalnih kmetov, ki bi »potrebovali« tretirana semena, bi bilo normalno, da bi se prodajala nezastrupljena semena tako kot se prodajajo semena vrtnin v malih vrečkah. Vendar ne! Ob vsej e ko propagandi in slovenskem akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo, prizadevanju za čisto vodo, biotsko pestrost. se v trgovinah po Sloveniji avtomatsko prodaja tretirana semena, predvsem zato, ker je to velik biznis farmacevtskih in agrokemičnih družb. V letu 2007 je samo Bayer v Sloveniji prodal za 20 mio EUR pesticidov! Zlobno rečeno, vendar resnično: Farmacevtske družbe najprej izdelajo in prodajajo strupe, nato pa še zdravila. Tako zaslužijo dvakrat, kajti zdravila proti npr. raku res niso poceni. Pesticidi pa se kljub obveznim tečajem še vedno prodajajo kot kruh. Lahko jih kupi vsakdo: V Sloveniji s sposojeno kartico, v tujini pa brez problema. Izključno Vaša odločitev je, koliko se boste zastrupljali s pesticidi. Dejstvo pa je, da kar damo v zemljo, to slej ko prej dobimo na krožnik! Tudi na globalni ravni. Krompir je bil lani tretiran z Imidaklopridom,vendar so letos prepovedali njegovo uporabo tudi pri koruzi zaradi strupenosti za čebele. Zato je letos krompir tretiran z fungicidom Thiabendazoolom, Imazalitom...., koruza z fungicidom Maxim XL, Mesurolom, žita so bila lani s fungicidom Thiramom (rdeče obarvano zrnje).Thiram povzroča motnje sinteze hormonov ščitnice. Kar je najhujše pri tretiranih semenih pa je to, da z njimi porušimo ravnovesje v tleh. Pobijejo namreč tudi koristne žuželke, mikroorganizme in deževnike. Posledica je padec odpornosti rastlin. Tako so bolj dovzetne za bolezni in škodljivce in zato običajno spet sledi špricanje s pesticidi, pardon, sredstvi za varstvo rastlin. Fungicidi (sredstva proti glivam in plesnim) uničijo deževnike v tleh, zato je potrebno dodatno gnojenje. Izločki deževnikov namreč vsebujejo petkrat več dušika, sedemkrat več fosforja, kar enajstkrat več kalija in tretjino več bakterij kot prst v svojih gornjih 15cm! Ni čudno, če biodina-mični kmetje v Avstriji štejejo deževnike na kvadratni meter in na podlagi njihovega števila ugotavljajo rodovitnost prsti. Če hočete netretirano seme, ga morate posebej naročiti prodajalcu in to še v zimskem času, preden semenarske hiše pričnejo z tretiranjem ali pa kupiti BIO seme. Večina kupcev ponavadi niti ne pogleda etikete s čim je tretirano seme. Ker so nekatera sredstva brezbarvna, na primer pri tretira-nju semenskega krompirja, marsikdo prijemlje krompir kar z golimi rokami tako pri sajenju kot pri rezanju! Večina sredstev prehaja skozi kožo v naše telo in lahko naredi škodo našemu zdravju. Tudi zaradi pesticidov v hrani in vodi je vedno več rakavih obolenj, pesticide povezujejo s Parkinsonovo boleznijo in sladkorno boleznijo. Večina se jih v telesu akumulira (npr. DDT, ki je bil v Pantakanu) in izloča tudi z materinim mlekom. Tako že dojenčki dobijo prekomerno dozo zdravju škodljivih snovi. Za domačo pridelavo nikakor ni treba kupovati tretiranih semen in si po nepotrebnem zastrupljati zemljo, hrano in sebe. Upoštevati je treba le načela ekološkega kmetijstva: kolobar, zeleno gnojenje, dobre sosede, razne naravne pripravke za zaščito in krepitev rastlin, zdravo seme.... Naj bo vaš vrt ali njiva čim bolj pisana. Seveda je verjetno, da boste pridelali nekoliko manj kakor če bi uporabljali pesticide. Ampak za zdravje se splača potruditi. Pa še nekaj nasvetov: Če imate na njivi strune, sejte belo gorjušico v kolobarju. Korenine te rastline baje uničijo do 90% strun, pa še zemlji dodajo organsko snov. Koloradski hrošč ne mara krompirja, ki je sajen na prepihu (na gričku) blizu gozda. Pa tudi nekatere sorte so mu bolj okusne, zato nekateri sadijo več sort krompirja skupaj. Ene hrošč pač poje, druge pusti skoraj nedotaknjene. Proti ušem so pripravki iz kopriv, pa tudi zmleti pekoči feferoni razredčeni z vodo (koliko razredčit je treba večkrat poskusit). Proti plesni na paradižnikih pomaga polnomastno mleko razredčeno z vodo, sicer pa je najbolje, da imajo streho nad sabo. Lani so mi bolhači močno napadli zelje in koleravo. Dvakrat sem posula z navadnim lesnim pepelom. Uspeh je bil neverjeten. Proti ušem pomaga tudi čaj iz kamilic in mleka.... Pridelovanje hrane na ekološki način je možno, vendar je potrebnega veliko novega znanja. V Avstriji je zakon, da morajo šole učencem zagotoviti najmanj 20% ekološko pridelane hrane. Zakaj ne bi tudi doma svojim otrokom dali živila brez strupov? ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJE Kotitev pri psici Špela Orthaber, dr.vet.med., Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica d.o.o. Kotitev pri psici največkrat poteka brez večjih težav, vendar so lastniki, predvsem tisti neizkušeni, zelo pogosto v dilemi, kaj storiti, ko bo prišel "čas". Seveda seje potrebno na kotitev temeljito pripraviti in pravočasno poiskati čim več informacij, ki bodo prišle še kako prav. Nikakor pa si ne delajmo pretiranih in nepotrebnih skrbi. Najbolje bo, da ostanemo ob psici kar sami, ker bo, brez številnih pametnih "babic" in najrazličnejših zijal, psica precej bolj umirjena. Sicer pa se psice v času ob porodu obnašajo zelo različno. Nekatere so precej samostojne, večina pa potrebuje ob sebi človeka, ki ji je najbliže. Verjetno ji njegova prisotnost (ki pa nikakor naj ne bo vsiljiva) daje nekakšen občutek varnosti. Okviren datum kotitve lahko brez večjih težav sami izračunamo, vendar pa se lahko dolžina brejosti kar precej razlikuje. V povprečju nosi psica sicer 63 dni, seveda pa vas lahko preseneti že 54 dni po parjenju, ali pa se brejost zavleče kar do 74 dneva. Dolga brejost je značilnost nekaterih pasem psov, praviloma pa traja dlje pri samicah manjših pasem in v primerih, ko je plodov manj. Tipičen primer je samica francoskega buldoga, ki nosi v povprečju kar okoli 70 dni. Precej zanesljiv znak prihajajočega poroda je padec telesne temperature. Ta je sicer nekoliko nižja že v celotnem zadnjem tednu brejosti, vendar pa pade dan ali dva pred porodom na nekako 37 stopinj C (normalna telesna temperatura pri odraslem psuje med 38,5 in 39,2 stopinje C). Vzporedno se precej spremeni tudi obnašanje psice, ki je neobičajno nemirna in pogosto prične z zobmi trgati svoje ležišče. Takšno obnašanje je zelo verjetno posledica neprijetne napetosti ali celo bolečin, ki nastanejo zaradi pritiskanja polnih in težkih rodil na vrat maternice. Pomemben znak, s katerim žival "pokaže", da se bliža njen čas, je slabša ješčnost ali popolno odklanjanje hrane dan pred porodom. Na ta dan nekatere psice tudi bruhajo, bolj pozorni lastniki pa bodo lahko opazili prozoren sluzast izcedek iz nožnice. Ker so vsi omenjeni znaki dokaj zanesljiv pokazatelj bližajoče kotitve, je zadnji čas, da pripravimo vse potrebno za pomoč psici. Dolgodlakim psicam lahko postrižemo dlako okoli sramnice in v okolici seskov, kožo na trebuhu pa temeljito operemo z mlačno milnico. Kako dolgo od prvih zgoraj omenjenih znakov bo potrebno še čakati na prave popadke in končno na prve mladičke, je precej težko napovedati, ker se dolžina tega t.i. "predporodnega obdobja" od psice do psice kar precej razlikuje. V povprečju pa lahko porod vendarle pričakujemo po 6 do 12 urah, čeprav lahko nego- tovost običajno zelo razburjenega in neučakanega lastnika traja tudi celih 24 ur. NORMALEN POTEK KOTITVE Psica se neposredno pred kotitvi-jo običajno umiri, popadke pa boste na zunaj lahko prepoznali kot močno krčenje trebušnih mišic v smeri zadnjega dela živali. Po kakšnih 10 do 30 minutah (pri nekaterih pasmah traja iztiskanje dalj časa) bo iz nožnice pogledal najprej mehur, napolnjen s črno sluzasto tekočino. Strokovno imenujemo ta vodenosluzasti mehur amnij, med porodom pa je njegova naloga lajšati prehod mladičev skozi ozek porodni kanal. Ko iz nožnice pogleda tudi glavica novorojenega psička, bo mladičekže kaj kmalu zunaj tudi v celoti - glava namreč predstavlja najširši del psičkovega telesa. Zanimivo je, da so težavnejše kotitve bolj pogoste pri pasmah psov, ki imajo zaradi človekovega vpliva pri selekciji veliko, močno glavo in ramena, saj se lahko široka glavica zagozdi v porodnem kanalu. Če je lega pravilna, normalna, zdrava psica mladiča običajno sama iztisne, sicer pa ji bomo morali pomagati. Kako to pravilno storimo? Najbolje bo, da si nataknemo kirurške rokavice (imejmo jih pripravljene že v naprej!) in psička, skladno s popadki, nežno vlečemo v smeri rahlo navzdol, tako namreč poteka zadnji del porodnega kanala. Učinkovito bomo lahko pomagali tudi z lubrikantom, s katerim navlažimo zadnji del porodnega kanala in tako olajšamo prehod mladička. Običajno bo pomoč potreb-na samo pri prvem mladiču, saj bodo imeli naslednji korenjaki že lažjo in predvsem širšo pot.Težave se lahko pojavijo tudi, če je prvi psiček v zadnjični legi - torej prihaja na svet najprej z zadnjimi nogami. Čeprav se kar polovica pasjih mladičkov skoti na tak način (torej gre za normalen porod), pa je ponavadi potrebna človekova pomoč - vendar samo pri prvem psičku. Psica zna običajno sama poskrbeti za novorojene psičke - problemi se pogosteje pojavijo, če je žival še neizkušena ali preutrujena od dolgotrajnega poroda. Če se psica ne znajde sama (neizkušena žival je lahko, ob zanjo neobičajnem dogodku, prestrašena ali celo agresivna!), bo naša prva in izredno pomembna naloga osvoboditi novorojenega psička iz amnijskega mehurja Psička bomo morali držati z glavo navzdol in pozorno odstraniti tekočino in sluz, kije med porodom zašla v gobček in nosnice. Če se psica ne bo zmenila za svoje mladičke, jih bomo morali obrisati in kar dobro podrgniti s suho, mehko in po možnosti toplo brisačo. Naslednji korak bo pretrganje popkovine, vendar le v primeru, ko psica sama ne bo poskrbela za psičke! Kako pravilno prekinemo popkovino? Popkovino tesno prevežemo z nitko na dveh mestih - prva preveza naj bo približno 2,5 do 3 cm od trebuščka, druga pa 2-3 cm stran. Z ostrimi škarjicami popkovino prerežemo med obema prevezama, konec - bodoči popek - pa premažemo z nepekočim razkužilom (npr. Beta-dinom). Prav je, da pustimo naravi naj opravi svoje in interveniramo samo, če je pomoč res potrebna - seveda pa so za pravilno ravnanje potrebne izkušnje, ki nam bodo podarile mirnost tudi v kritičnih trenutkih. Posteljica (placenta) se lahko izloči že istočasno s samim psičkom, velikokrat pa se pojavi ob rojstvu naslednjega mladiča ali pa jih psica izloči šele kasneje, tudi 24 ur in več po koncu kotitve. Najpogosteje se placenta izloči kakšnih 10 do 15 minut po skotenem psičku, ki mu je pripadala. Povsem normalno je, da psica požre izločene posteljice, saj naj bi celo ugodno vplivale na izločanje mleka. Poznano je, da so posteljice zelo dragocen vir energije za samice v divjini živečih psov in volkulj, ki nekaj dni po kotitvi še ne morejo loviti RAZLOG! ZA POMOČ VETERINARJA Čeprav lahko največkrat pomagamo kar sami, pa seveda obstajajo trenutki, ko je pomoč strokovnjaka potrebna. Najpogostejši razlogi za zaskrbljenost in iskanje veterinarske pomoči med kotitvijo so naslednji: • Popadki trajajo več kot eno uro, vendar brez uspeha. Vzroki so lahko različni in tičijo pri psici (ozek porodni kanal) ali pri prevelikih psičkih. Ti so lahko v porodnem kanalu v takšni legi, da jih mati ne uspe iztisniti v zunanji svet. Potrebno je opozoriti, da je lahko čas med rojstvi posameznih psičkov precej daljši (tudi štiri ure) vendar pa praviloma ni razloga za zaskrbljenost, če se psica v tem času ne napenja (nima popadkov). • Popadki so neizraziti kljub vsem znakom prihajajoče kotitve. Pri takšni psici bo veterinar umetno povzročil krčenje maternice ali pa se bo odločil za carski rez. • Psica je skotila nekaj psičkov, popadki so prenehali (več kot štiri ure!), pa vendar kaže, da vsi mladiči še niso rojeni. • Temen, skoraj črn in močno smrdeč izcedek iz nožnice. Zelenkast izcedek (t.i. lohije) se normalno izloči v 24 urah po porodu, nato pa se barva spremeni v rjavo-rdečo. Takšen izcedek lahko teče iz nožnice psice tudi dober mesec, posebej če je imela veliko leglo. Ukrepati bo potrebno samo, če traja čiščenje dalj časa ali če izcedek spremeni barvo in vonj, oz. če se psica slabo počuti ali ima povišano temperaturo. 28 28. februar 2010 NE PREZRITE - DOGODKOV Eeimriono ravnanja g komunaln mi odpadki = konzorcoj GOJU P Piše se februar leta 2006. Po Bistrici so se začele govorice. Župan bo v naši občini naredil regijsko odlagališče smeti. Mnogi nismo verjeli tem govoricam. Saj to ne more biti res. Žal je bilo res. Dobili smo vabilo Konzorcija, naj se udeležimo razgovora z njihovimi predstavniki . In začeli so se razgovori z naj bližnjimi prebivalci lokacij, ki so bile opredeljene kot možne. Sami smo se udeležil tistega, ki je bil v menzi Transporta, glede odlagališča v Globovniku. Pokazalo se je, da predstavniki Konzorcija niso bilo dovolj pripravljeni, da ne rečem strokovni, saj so na nekatera strokovna vprašanja odgovarjali zelo medlo, zataknilo se je celo v opredelitvi letne količine odpadov, saj se je podatek iz tabele in izrečen na razgovoru precej razlikoval. Predstavnik Geološkega zavoda je priznal, da so pri ugotavljanju ustreznosti Globovnika uporabljali stare karte, na katerih ni domačije, ki je skoraj v samem centru lokacije, pa tudi vodotoka in druga vodna telesa, ki so na lokaciji, niso pravilno upoštevali. Tudi pri vprašanjih glede postopka predelave odpadkov, ni bilo pravih odgovorov. Nekatera vprašanja so bila precej čustvena in na kraju so predstavniki Konzorcija prisotnim zagotovili, da nadaljnjih razgovorov ne bo več in da v Globovniku ne bo odlagališča. Piše se februar leta 2010 in zopet so začele govorice. Župan odkupuje zemljo v Globovniku za ureditev odlagališča. V županovem glasilu je lepa slikica, kako si predstavniki občinskega sveta, na praznem tekočem traku v Celju, ogledujejo sortiranje odpadkov in kako da nič ne smrdi in da so prve hiše le nekaj metrov stran. Potem se v dnevnem časopisu pojavi slika župana, ki vzhičeno pravi, da nobena od mnogi lokacij, ki so bile s strani raziskav Geološkega zavoda možne za južno primorski regiji ne ustreza. Edino nekaj lokacij v Bistrici da ustreza, kot izgleda prav ta v Globovniku, čeprav študija o primernosti, ki jo je naredil zavod, ne upošteva vseh pomembnih parametrov, kot je priznal predstavnik leta 2006. Župan še zatrdi, da bo za soglasje zaprosil Krajevno skupnost. Nakar pride informacija, da so svetniki nekaj že sprejeli, le eden da je bil proti. Tako gre to pri nas, v naši ljubi Ilirski Bistrici. Same govorice, potem pa se nekaj na hitro sprejme, saj drugače ne bo velikih sredstev iz Evrope. Lepo. Kje pa smo mi Bistričani. Kdo je ta, da se lahko igra z razvojem, da ne rečem usodo mesta. Ali so tisti, ki so dali mandat županu, da upravlja z mestom, mu dali tudi mandat, da sam odloča o tem, v kakšnem okolju bomo živeli mi prebivalci, naši otroci, naši vnuki. Ker ne poznamo ostalih potencialnih lokacij, ki bi prišle v poštev v naši Bistrici, lahko govorimo samo o Globovniku. Že na srečanju s predstavniki Konzorcija smo protestirali, da se javna obravnava vrši brez okoljskega poročila. Okoljsko poročilo je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje izvedbe planov na okolje je bila objavljena v uradnem listu 73/2005 in velja. V 17. členu je navedeno, da se javna razgrnitev in javna obravnava osnutka plana, okoljskega poročila in njegove revizije lahko opravi šele po ugotovitvah ministrstva, da je okoljsko poročilo ustrezno. Žal govorice v Bistrici ne povedo, ali je okoljsko poročilo sprejeto z strani ustreznega ministrstva, vemo pa dobro, da ni bilo nobene javne razgrnitve ali javne obravnave, na kateri bi bile predstavljene ugotovitve okoljskega poročila. V primeru, da se okoljsko poročilo pripravlja ali daje celo že narejeno, prosimo odgovorne, da nam odgovorijo, kateri strokovnjaki s področja varovanja okolja, ki so Bistričani in živijo v Bistrici so sodelovali pri pripravi. V primeru, da pa okoljsko poročilo še ni narejeno, potem pa naj nam odgovorijo, kako se lahko vodijo kakršnikoli postopki v zvezi z odlagališčem, če se ne ve, kakšni bodo vplivi na okolje in prebivalstvo. Predstavniki civilne iniciative smatramo, da pošteno narejeno okoljsko poročilo ne bo opredelilo lokacije v Globovniku, pa najbrž tudi nobene druge v Bistrici, kot okoljsko sprejemljive. To naše prepričanje temelji na določilih Pravilnika o odlaganju odpadkov, ki v členih o načrtovanju in gradnji odlagališč, točno določa, kje so lahko odlagališča. Prav gotovo so v 31. členu navedena najmanj dva kriterija, ki bosta odlagališče v Globovniku opredelila kot neustrezno. Če pa gledamo to lokacijo širše, pa je umestitev regijskega odlagališča v Globovnik velika potencialna nevarnost za reko Reko in s tem vpliv na Škocjanske jame. Ne nazadnje je pitna voda bogastvo in bo v bodočnosti vedno bolj pomembna. Študije kažejo, da je lahko reka Reka v bodočnosti vir pitne vode za celo obalo. Upam, da se bodo tudi prebivalci obale tega zavedali in nasprotovali ogromnemu potencialnemu onesnaževalcu reke Reke ter da bodo ta članek prebrali tudi člani iniciative za ohranitev Škocjanskih jam in podali svoje mišljenje, če že niso protestirali, ko je v javnost prišla informacija o postavitvi bio plinarne na samem obrežju reke Reke. Največja neumnost bi bila, da bi občinski svet brez okoljskega poročila sprejel kakršenkoli obvezujoči sklep. Če pa je res, da so občinski svetniki že sprejeli zavezujoči sklep, da bo regijsko odlagališče na eni od možnih lokacij v Ilirski Bistrici, jih sprašujemo, ali so pri odločanju imeli okoljska poročila o vplivu odlagališč na okolje in ljudi, ki tam živijo. Kaj pa če bodo okoljska poročila ugotovila, da nobena lokacija ne odgovarja. Ali bomo kljub temu imeli odlagališče. Ali bomo vrnili evropska sredstva, ki bi jih pridobili za ta namen. Bolj verjetno je, da sam župan, brez ustreznih poročil in študij, nudi lokacijo v Bistrici in vsi jo bodo, tako občine, ki sestavljajo konzorcij Gojup, kot država, z veseljem sprejeli, saj vidimo, kako se v ostalih občinah, tudi z referendumi (Postojna) borijo pr oti odlagališču. Žalostno je, da župan straši ljudi z povečanjem cene odvoza in predelave odpadkov in da ga to bolj skrbi, kot razvoj mesta in v kakšnem zdravem okolju bomo živeli. Res je. Odvoz smeti in njihova predelava bosta dražja, ampak predvsem zaradi stroškov predelave, manj prevoza. To je trend v svetu in v Sloveniji ne bo nič drugače. Ampak gospod župan, kdo prispeva v mestno blagajno. Mi, prebivalci Bistrice in zakaj ne bi občina subvencionirala odvoz smeti, kot to predvidevajo v ostalih občinah. Kakšna nepotrebna investicija manj, pa se bo našel denar, bojimo pa se, da bomo Bistričani z odlagališčem izgubili mnogo, mnogo več, kot bi pridobili. Če je županu prav ali ne, na koncu bodo vedno odločali ljudje, ki tu živijo, pa četudi bo potrebno ustanavljanje iniciativ, zborovanja, referendumi. Da to znamo, smo že dokazali, ko so nam hoteli vsiliti prometne tablice PO, ko so nas silili v Notranjsko regijo, pa bomo tudi sedaj, ko od nas zahtevajo, da bodo v našo lepo Bistrico vozili smeti iz cele Primorske, po govoricah pa tudi iz Notranjske. Ko se borimo za boljše ceste, kvalitetna delovna mesta, ureditev Svišča-kov, nas sosedje ne poznajo. Poznajo samo sebe in svoje ozke interese. Sedaj pa naj bi po naših iztrošenih, nevarnih cestah iz vseh strani vozilo nešteto vozil z tujimi odpadki, tako v bio plinarno, kot na predelavo in odlaganje. Ker želimo biti obveščeni o vsem kar se dogaja glede odlagališča Globovnik in biti vključeni v vse eventualne postopek pri pridobivanju soglasij, obveščamo javnost in terjamo odgovore, da se ne bi ponovila zgodba bio plinarne, ko je v javnost prišla informacija šele, ko so bila že izdana vsa soglasja s strani občine in države in Bistričani niso mogli vplivati na te postopke. Prav gotovo se bo o negativnem vplivu bio plinarne, ko bo ta začela obratovati, še pisalo. Odločitev o bio plinarni je sprejel župan in bivši občinski svet. Upamo, da bo sedanji občinski svet ravnal bolj odgovorno, da se bo pred odločitvami, ki vplivajo na življenje vseh nas in naših potomcev, posvetoval z nami Bistričani in da bomo mi odločali o tem, v kakšni Bistrici želimo živeti in da Bistrice ne bo eno samo smetišče. Popri) vek prbpevica O AKCIJI ONA ALI ON 2009 iz januarske številke Snežnika Pomotoma smo pri besedilu izpustili odstavek, ki ga objavljamo tokrat. Za napako se opravičujemo. »Nominirani so bili tudi: predsednica Turističnega društva Ilirska Bistrica Vojka Lenarčič, vodič po polharskem muzeju v Loški dolini Jože Šraj, ilirskobistriški kulturni delavec, znani zborovodja Dimitrij Grlj in prizadevni vodja območne enote JSKD iz Ilirske Bistrice Igor Štember-ger.« V____________________________________________J HORMANN garažna in industrijska vrata garancije Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hermann ZE ZA 929 €! Cena zajema sekcijska izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, vvoodgrain), dimenzije: 2375 x 2000,2375 x 2125, 2500x2000, in 2500 x 2125, motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. OBMOČNO ZDRUŽENJE RKS ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA KRVODAJALSKO AKCIJO V SREDO, 31. MARCA 2010 OD 7. D013. URE NA GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA Prosimo, če s seboj prinesete osebni dokument SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA!