stran 382. Obrtnija. Žganjepitje na Kranjskem. Te dni je zborovalo v Ljubljani društvo za omejitev žganjepitja. Posvetovanje je v obče zadevalo vse slovenske dežele; ukrepalo se je marsikaj koristnega a specijelno o Kranjski, ki zavzema prvo mesto mej deželami, ki so okužene s to boleznijo, se ni razgovarjalo s tisto resnobo in natančnostjo, katero zasluži ta predmet. Meneč, da naj bi bila ta zadeva izven vseh političnih bojev, naj spopolnimo, kar se je na shodu razpravljalo. Kdor je za napredek naših rojakov vnet, kdor je dobre volje, ta bo po geslu našega presvetlega vladarja ^viribus unitis" po svoji moči pripomogel, da se ta kuga kolikor mogoče omeji in zatre. Deželo Kranjsko je razdeliti glede žganjepitja na tri dele: na Gorenjsko, z največjim, na Notranjsko stran 383. s srednjim in na Dolenjsko z najmanjšim konsumom žganja. Povdarjati je tu, da potrebuje Gorenjec že radi mrzlejega podnebja nekaj več alkoholičnega po-užitka, ko Notranjec ali Dolenjec, ki živita v gorkejih krajih, da imata Dolenjec in Notranjec za utešenje človeškemu telesu potrebnega alkoholičnega použitka vino, katerega Gorenjec nima, oziroma, katerega Gorenjec ne more z malim denarjem toliko dobiti, kolikor ga potrebuje in ker je vino, katero se po Gorenjskem v gostilnah v obče toči, tako slabo, da se ga marsikdo brani piti in raje poseže po strupenem šnopsu. Gorenjec je torej nasproti drugim deželanom takorekoč primoran nekaj več alkohola použiti. Statistični izkazi deželnega odbora izkazujejo, da pride na leto na vsako osebo na Kranjskem 3 litre absolutnega alkohola, to je 100 <>/© špirita ali 9 litrov navadnega žganja. Ako odštejem ženski spol, ki na Kranjskem presega število moškega spola in otroke in če štejemo mej žganjepivce jedno tretjino vsega prebivalstva, pride na osebo na leto 27 litrov žganja. To je gotovo velika pač grozna množina. Ali s strahom za prihodnjost mora vsak rodoljub ogledovati številke zadevajoče Gorenjske. Med Gorenjci zavzema prvo mesto o žganjepitju radovljiški politični okraj s 7 litri, ljubljanska okolica s 5 6 litri, kranjski okraj s 5 5 litri in kamniški okraj s 3*3 litri použitega čistega alkohola. Povprečno torej pride na Gorenjskem po 5 litrov absolutnega alkohola ali 15 litrov žganja na osebo. Ako torej računamo na osebo 15 litrov žganja in ako štejemo na žganjepivce jedno tretjino prebivalstva tedaj mora vsak žganjepivec Gorenjec na leto 45 litrov žganja použiti. Ali na kratko rečeno: Gorenjska s komaj jedno tretjino vsega kranjskega prebivalstva použije skoraj dvojno množino vsega na Kranjskem použitega žganja. Te številke kriče po pomoči in hitri pomoči. Zdravniki trde, da človeško telo, zlasti onega, ki težko dela, potrebuje nekaj alkohola. Oglejmo si torej, kaj je škodljivo in kaj ne v raznih pijačah, ki se navadno na Kranjskem konsumirajo. Konsumira se na Kranjskem največ vina, potem piva in v zadnji vrsti žganja. Dočim imata vino in pivo liter k večjemu do 6 o/^ alkoholovine, ima na Kranjskem použito žganje liter od 33 do 40 Vo alkohola v sebi. Pivec sme torej 6 do Tkrat toliko vina spiti ko žganja. Iz tega je razvidno, da neizmerno vinopitje še ravno toliko ne škoduje, kakor zmerno žganjepitje. Pomoči je torej v prvi vrsti iskati proti žganjepitju. Tu treba preudariti, kaj je mogoče o tem oziru doseči, kaj ne, kaj se da takoj ali vsaj kmalu doseči, kaj šele čez mnogo let, odnosno, da se bodočemu rodu ostudi alkoholizem. Stara navada je železna srajca, pravi pregovor. Odvaditi sedaj živeče žganjepivce alkohola, je izključeno, ta misel je abotna. Mogoča je tu le omejitev, mogoče je sedaj le razširjenje zabraniti. Za omejitev žganjepitju j-^ pa sedaj ravno čas ugoden. Naši vinogradi dajeje čimdalje več vina, boljšega in cenejega, Istra in Štajerska tudi. Treba torej s primernimi sredstvi nagon do alkohola prenesti od žganja na vino od dveh zlov izbrati manjše. To je doseči, ako se dela na to, da žganje ne bode dosti ceneje od vina. In tu so naše občine, katere mnogo, rekel bi, vse premorejo. To moč dajeta občinam §§ 78. in 82. občinskega reda. In s tem pridemo nekoliko tudi na narodno gospodarsko stran tega vprašanja Na Kranjskem se na leto povprečno povžije do 15.000 hektolitrov čistega alkohola, ki se zgolj iz drugih kronovin uvažuje. Ker je cena špiritu v tovarni povprečno 50 kron od hektolitra, gre leto za letom iz dežele 750.000 kron od katerih nima ni jeden stan, ne trgovec, ne obrtnik, ne kmetovalec kaj. Od tega zneska ne ostane prav nič v deželi. Od žganjepitja imajo torej kmetovalci največ škode na zdravju in premoženju. Kmetovalec dobi denar, katerega potrebuje za živež in druge življenske potrebe, za davke in davščine, zgolj iz svojega posestva. On je odvisen cd vremena. Toča, slana in druge vremenske nezgode vzamejo mu plačilo vsega napornega dela, uničijo vse njegove račune. In ravno zemljišča so na Kranjskem preobložena z davki. Plačevanje državnega davka bi kmetovalca ne obremenilo preveč. A pri nas so upeljane občinske, cestne in zdravstvene doklade, za zidanje cerkva in šol. Vse te doklade se pobirajo od zemljiškega, hišno-razrednega in hišnonajemninskega davka. Pridob-ninskih in davkov na plačarino je na deželi razun mest in trgov zelo malo in ti torej razmeroma tako niso prizadeti po občinskih dokladah, kakor ravno zemljiški in hišnorazredni davki. Občine na Kranjskem ne pobirajo doklad na indirektne davke, to je na žganje, pivo in na užit-nino v toliki meri, kolikor bi lahko. Na užitnino pobira doklade 50, na pivo pa 4 od 346 na Kranjskem se nahajajočih občin. Doklade na direktne davke pa pobira 280 občin, in sicer več ko 20 o/^,, da celo do 93 o/o- Povprečno se sme računati, da V2 ^seh občin pobira več ko 50 0/0 občinske doklade na direktni davek. K temu pridejo še cestne doklade, ki se v 29 davčnih okrajih pobirajo ko 10 ^/o doklado in zdravstvene doklade od 2 »/^ do 7 0/0, ne uštevši prispevkov za zidanje cerkva in šol in prostovoljne darove. Dežela pobira 40 <>/o doklado za deželne namene. Zemljiški in hišni davek sta torej v več ko polovici vseh občin obremenjena z najmenj 60 0/0 občin- stran 384. skimi dokladami, v drugi polovici pa gotovo z 20 do 30 o/o. Indirektni davki pa se skoraj brez občinskih doklad pobirajo. Te razmere gotovo niso pravilne in zdrave, Dasi se dober davek na papirju ne da izmisliti, se vender pobiranje davkov da tako urediti, da kolikor mogoče malo teži plačevalca. Direktni davek je najtežje plačevati, ker se pobira takorekoč od kapitala, ker se mora za davek namenjeni znesek imeti gotov dan pripravljenega in ker je izpostavljen nevarnosti eksekucije, kar je najnevarnejše, ker se z eksekucijo ne zadene prihodek dotičnika marveč njegov kapital. Indirektni davki imajo prednost, da se v obče plačujejo prostovoljno, ker je vsak v položaju, ne zaužiti marsikatero, davku podvrženo stvar, ker se pobirajo v razmeroma nizkih svotah, katere posamezna družina skoraj ne čuti, ker se pobirajo ob času, ko se zadevno stvar kupi, torej ne gotov dan in ker niso podvrženi eksekuciji. Direktni in indirektni davki naj se drug druzega pravično spopolnujejo. Direktni davek zadeni onega, ki kaj poseduje, indirektni davek onega, ki kaj po-užije. Po tem takem nosijo bremena javnega gospodarstva vsi sloji, kolikor mogoče v pravičnem razmerju. Kakor že povedano, pobirajo se za bremena avtonomne uprave na Kranjskem doklade večinoma od direktnih davkov, dasi je občinam po §§ 78 in 81 občinskega reda dovoljeno, pobirati tudi doklade na indirektne davke. Dežela že to stori, ker pobira doklade 20 vinarjev na žganje in 2 kroni na pivo ter 40 Vo deželno doklado na užitnino. Ravno tako bi lahko občine uredile pobiranje doklad za občinske potrebščine od indirektnih davkov. Vse občine brez izjeme bi lahko pobirale 15 do 20 o/o občinsko doklado na užitnino, 1 krono od hektolitra porabljenega piva in primerno doklado na žganje in bi s tem prav izdatno znižale občinske doklade na direktni davek. Ko bi vse občine na Kranjskem sklenile pobirati 20 vin. od hektoliterske stopinje bi vsaka občina brez izjeme lahke znižala občinske doklade za 6 o/o, nekatere občine celo do 16 o/o. Sestavili smo v tem pogledu račun, iz katerega je korist našega nasveta po številkah dokazana. Občinske doklade 20 vin. od hektoliterske stopinje bi nesle za vso kronovino brez mesta Ljubljane po dosedanjih skušnjah 306.000 kron po odbitku režije 60.000 kron čisto 246 000 kron. Brez mesta Ljubljane znaša predpisani direktni davek t. j. zemljiški, hišnorazredni, hišnonajemninski potem razni pridobninski davki, osebna dohodarina in plačarina po izkazu za L 1898 skupaj 2 009 011 K to je pri popustu 6 o/^ občinske doklade 120.540 K. Občinska doklada 20 vin. na žganje bi torej presegala popust 6 o/o občinskih doklad na direktni davek za 146.000 kron. Na posamezne politične okraje bi pripadalo: Po statistiki Dohodek 20 vin, V primeri po- faktično v Dol P . • obe. doklade P°P"^' ^ /» P*^^.'^ ^"/» ^ :aKticno v poi. Predpisan . ^ obč. doklade na novim dohod- _ ,...» . , . okraiu porab- na žganje cisto ,. ,, , , kom bi bilo PohtlCni Okraj ijeJJnožina direktni davek po odbitku direktne davke ^^^.^^^^ •^ ... bi znašal_______________ žganj a k 100 ^L rezij e -------:------------ri ^ •* '" __________ ___ vec manj v litrih ¦-____________________________________________________________k: r o n e______________________ Postojna .... 64,000 176.720 10300 10600 300 Kočevje .... 80000 142888 13000 8568 4432 Krško..... 79.000 187 347 12 800 11238 1562 Kranj..... 300.000 218 825 48.300 13 123 35.177 Ljubljanska okolica 360 000 281307 58 000 16 878 41.122 Litija..... 134 000 179 974 21600 10 794 10 806 Logatfc .... 89000 225020 14.400 13500 900 Radovljica . . . 190 000 166 954 30 600 10 014 20 586 RudoJfovo . . . 50 000 170.153 8.000 10 206 2.206 Kamnik .... 140000 159804 22600 9688 13012 Črnomelj .... 48000 100019 7200 . 6000 1200 I 1 Iz te tabele je razvidno, da bi razun občin v političnem okraju Novomeškem vse druge občine imele prav izdaten, nekatere občine celo sijajen dohodek in bi se v občinski upravi moglo marsikaj zboljSati in urediti, česar sedaj ob pomanjkanju sredstev ni mogoče dovršiti. Prizadet pri tej občinski dokladi bi ne bil takorekoč nihče. Ker se je deželna naklada na žganje od 60 vin. znižala po državi na 20 vinarjev dele si vsled znižane deželne naklade na žganje ostali znesek nekateri veliki trgovci in branjevci, ki žganje razpečavajo kon-sumentu. Tem je ta dobiček tako rekoč z neba padel Konsument nima o tem dobičku prav nobene hasni, kar je tudi prav, da se žganjepitje ne razširi. Ali tudi ti trgovci in ostali branjevci bodo gotovo iz ozirov na občno korist zadovoljni, če jim od 40 vin. vsaj stran 385. 20 vin. dobička ostane, saj je celo zastopnik v trgovinski in obrtni zbornici poslanec gosp. Lučk man leta 1900 v javni seji trgovinske zbornice dejal, da trgovcem iz prodaje žganja ne želi nobenega dobička, kajti mož je uvidel, da, čim več je dobička pri prodaji žganja, tembolj se ga ponuja in čim bolj se ga ponuja, tem več se ga kupuje in pije. Dosedanja skušnja je to potrdila. Občinska naklada na porabo žganja bi imela pa le uspeh, ko bi vse občine jednako visoko občinsko naklado sklenile, ki bi se pobirale po za vse občine jednakih predpisih. Trebalo bi torej sestaviti k tozadevnim sklepom občin okvirno zvršitveno naredbo, kar bi sicer ne delalo nobenih težav. Občinske naklade na žganje bi zamegli pobirati deželni organi, ki so za ta posel že izvežbani. S tem bi se preprečilo sedaj preteče pocenjenje žganja in vsled tega tudi omejilo žganjepitje. Ker so s pobiranjem take občinske naklade združene razne sitnosti pri prodaji, bi tudi trgovci ne iskali ravno v tej kupčijski stroki največjega dobička, polagoma bi jeden ali drugi celo opustil prodajanje žganja. Pretečemu razširjenju žganjepitja bi se tako gotovo kolikor toliko v okom prišlo. To je mogoče sedaj doseči, a več ne. Za bodočnost, za naš prihodnji rod pa je dokaj lažje skrbeti. Tu je v prvi vrsti delati od strani zadevnih faktorjev na to, da se postavnim potom prepove in stroga kazen zapreti onemu, ki še nedoraslemu otroku daje, ponuja ali celo prodaja žganja. Tu bi trebalo z zakonom poseči tudi v družino. Stariši naj bi bili kaznovani, če se jih zasači, da svojim otrokom dajo alkoholičnih pijač. V šoli naj bi se podučevalo o škodljivosti alkoholizma. Država bi morala strogeje gaziti in bolj upoštevati potrebe zadevnih krajev, predno bi oddajala koncesije za žganjetoče. Žganjetoč ob dnevih, ko se izplačujejo mezde, zlasti pa ob nedeljah in praznikih, naj bi bil povse in povsod prepovedan. Ne trgovec, ni branjevec in ne koncesijonirani žganjetoč ob teh dnevih ne bi smel prodajati žganja. Na delo torej dežela, občine, duhovni in učiteljski stan. V združenju je moč, alkoholizmu bo komaj z združenimi močmi mogoče strupeno žilo izruvati. Tu je polje, kjer se najde vsak, komur je napredek milega nam naroda na srcu. Viribus unitis.