Kaj hočemo in kaj dobimo
Svet za kulturo pri Občinski konferenci SZDL Ljubljana Centerje 26. maja v prostorih OK SZDL Ljubljana Center organiziral pogovor o najaktualnejših vpra.šanjih kulture v naši občini. Ker pa kultura ni nekaj, kar bi se dalo lokalno omejiti ali izolirati, je marsikatero vprašanje dobilo širši in globlji pomen ter neko novo razsežnost.
Pogovor, ki ga je vodil predsednik sveta za kulturo dr. Boris Kuhar, je potekal po vnaprej določenih in pri-pravljenih tezah. Teze, ki so usmerjale razpravo, so bile tesno povezane z na-logami socialistične zveze pri obliko-vanju socialistične samoupravne kul-turne politike, ki bi morala odpraviti forumsko delo, ki marsikdaj onemo-goča učinkovito akcijo. Zato, je bilo poudarjeno, bi morali sveti za kulturo na vseh ravneh organiziranosti razvija-ti sekcijsko delovanje na področju kul-ture kot temeljno obliko svojega delo-vanja. V pogovoru so nato poudarili, da je za graditev samoupravnih odno-sov in preobrazbo kulture najpo-membnejše praktično razvijanje in uveljavljanje kulturnih aktivnosti v te-meljnih družbenih celicah, to je v kra-jevnih skupnostih, tozdih in šolah.
Velik del govora je bil posvečen vprašanjem uveljavljanja samouprav-nih odnosov na področju kulture, kar je tesno povezano z vplivom delavcev in občanov na oblikovanje kulturne politike in na odločanje v kulturnih skupnostih, z neposrednim vplivom uporabnikov v kulturnih utanovah, pri oblikovanju in preverjanju progra-mov, itd. Vez med uporabnikom in izvajalcem bi morala biti bolj neposre-dna. Hkrati pa je bila zelo upravičena tudi pripomba, da je tako imenovani uporabnik marsikdaj premalo aktiven, osveščen in preveč lagoden, skratka, ne izkoristi možnosti, ki jih ima pri odločanju na nekaterih področjih kul-ture. Prav zato bi bilo potrebno to za-vest, ki vodi v osveščenost, organizira-no pospeševati. Ob tem se je postavilo
vprašanje, kako izkoristiti vse boga-stvo kulture, ki nam je na voljo prav v naši občini, kako pritegniti ljudi ter povečati njihovo odzivnost.
Rečeno je bilo, da se dejavnost na področju ljubiteljske kulture v občini Ljubljana Center vedno bolj širi, hkra-ti pa se je postavilo vprašanje, ali smo te ljubiteljske organizacije uspeli vključiti kot pomembne dejavnike kulturnega obraza občine in mesta tu-di v sporazumevanje in odločanie v kulturnih skupnostih.
K nerazvitim samoupravnirh odno-som v kulturi, je bilo rečeno, moramo še vedno prištevati prisotno proračun-sko miselnost, ki se izraža tudi v zavi-ranju svobodne menjave dela in še po-sebej neposredne svobodne menjave dela. Le tedaj, ko bo ta zares zaživela, bo kvaliteta iri dobro delo stimulirano in bolje nagrajeno kot manj kvalitetno delo. Prav svobodna menjava dela je ena najbolj žgočih tem samoupravne organiziranosti kulture.
Poudarili so tudi vlogo in naloge družbenopolitičnih organizacij v delo-vanju delegatskega sistema na področ-ju kulture. Šibkosti naše organizirano-sti v prid samoupravnih odnosov, je bilo rečeno, ne smemo iskati v siste-mu, kajti ta je urejen tako, da bi lahko dobro deloval, formalno so delegatska razmerja dobro postavljena, odpove pa pri povezavah, pri usklajevanju in sodelovanju. Tako se dogaja, da se ena in ista vprašanja vlečejo in odpirajo na različnih nivojih, ko bi bila ob boljšem sodelovanju in dogovarjanju že zdav-naj lahko rešer^a.
Neizbežno je beseda nanesla tudi na trenutni kulturni položaj, kot ga vidi-mo skozi optiko naše sedanje družbe-noekonomske situacije. Prav tu se na-stavlja past, ki se ji bo treba izogniti, preseči bo treba miselnost, da je kultu-ra tista, ki samo troši in finančno obre-menjuje. Pogosto pa pozabljamo, daje prav kultura tista sila, ki - čeprav po-sredno - pomaga tudi pri ekonomski obnovi družbe.
Zvrstila se je torej množica najak-tualnejših vprašanj kulture tukaj in se-daj, analiza in kritično osvetljevanje le teh pa je ponekod tudi konkretneje nakazalo smer za učinkovitejše nadalj-nje delo.                                       V. L.