504                                                                 Književnost.
Ko so izmrle razne rodbine, so prišli gozdovi nazaj v last vladarjevo, kateri jih je oddajal večinoma zopet kot zastave za denarna posojila, a si pridržal vrhovno oblast nad njimi. Podložniki so imeli pravico, da so si iz njih jemali les, potreben jim za hišno gospodarstvo. V krajih, kjer je bilo več rodbin, jih je izročil podjetjem, ki so večinoma pridobivala železo. S tem je hotel vladar koristiti prebivalstvu, in hkrati z obrtjo potegniti tuje kapitalije v deželo, ali pa svoji blagajni pridobiti novih dohodkov v obliki col-nin, mitnic in podobnih davščin.
Čim bolj se je pa razvijala železna obrt in čim bolj je rastlo prebivalstvo, tem bolj
so tudi izkoriščali gozdove. Ogljarji so žgali les in rovtarji (roden = trebiti) so izsekavali velike kose iz gozdov. Začel se je že zgodaj boj med izsekovavci in med ohranitelji gozdov. V XVI. stoletju so zato
začeli sestavljati gozdne in rudarske rede. Skozi naslednja stoletja se vedno vlečejo prepiri med sekiro ljudstva in obrti
ter med branitelji gozdnih pravic. Pri tem je padal polagoma gozd za gozdom. Nastajali so rovti, njive, travniki; ti so se polagoma legitimirali in slednjič vpisavali v zemljiške knjige. Potem je pristopila lesnatrgovina,
ki je izvažala naš les po Savi na Hrvaško, na Trst, v Benetke in odtod v daljne kraje. „Orientska družba", ustanovljena 1. 1719., ki je prenehala 1. 1728., je mnogo lesa izvozila iz naše dežele.
Izsekavanje gozdov je v XVIII. stoletju že podrlo marsikako lepo, dragoceno šumo. Kmet in meščan, ki se sicer nista mogla, sta si bila
vendar v tem edina, da sta brezobzirno iz-koriščevala gozdove. Resno in previdno se je gospodarilo redkokje, in tam, kjer so posamezniki modro branili gozde, kakor n. pr. bistrski opat, je to včasih preprečil urad, da so mesta dobivala les po najnižjih cenah. Kmečko ljudstvo, ki se je naselilo v rovtih, je bilo revno in je gojilo večinoma koze,  te
HW:


Trg  sv. Petra  na  dan  papeževega  jubileja.
pa so škodovale  nasadom   in  mnogo  pripomogle, da se niso dvignili novi gozdovi.
Iz članov bivše „Academie Oporosorum" se je sestavilo leta 1767. „Društvo poljedelcev in koristnih umetnosti"; v njem je bil tudi znani botanik Scopoli. Zanimiv je njegov načrt, kako varovati gozde. Zahteval je, da se naj zabrani zapravljiva vporaba lesa pri zidavi, pri