Osnovna sredstva gospodarskih organizacij
Z označlbo osnovna sredstva gospodar-ske arganizacije razumemo tisti tial spioš-ne ljudske imovine, ki jo upravlja go-^podarska orgajiizacija, a služi za oprav-ijajije njene osnovjie dejavnosti. V razli-ko od obratnib. sredstev se osnovna sred-.-.iva trošijo postopno, v delovnem postop-ku pa ue spreminjajo svoje oblike.
Osnova sredstva je mogoče razvrstiti v vcč skupin: delovna sred.stva (stroii, na-prave, orodjc it-d.) in gradbeni objekti go-spodarskega značaja, ki »pretežno« shiži-jo v  gospodarske namene kot  na primer
>spodarska poslo.pja, jezovi, prckopi, TT
:iijc itd. Med osnovna sredstva ne pri-sievamo stvari, ki siancjo man.j kakor iO.OOOdin, ali pa trajajo manj kakor leto dni, kakor tudi gradbe.ne objekte družbe-nega standarda (stanovanja, kulturne, zdravstvene, športne in podobne objekte). Med osnoviia sredstva spadajo nadalje dolgoletni nasadi (sadovnjaki, vinogradi, hmeljniki itd.), nadaljc osnovna čreda (obsega   tako   plemensko  kakor    delovno
vino in drobuico, perutnino in čebele, pa iudi pitovne živine), ustanovitvene investicije (izdatki, ki sc ne vštejejo v nakupno ceno osnovnih sredstev) patenti, licence ter druge pravice (samo odkup licence.  ki  služi  dlje kakor leto dni).
Lastnost osnovnega sredstva ni stalna |x>sebtiosf fch stvari. Ena in ista stvar je lahko v eni gospodarski organizaciji osnovno, v drugi pa obratno sredstvo (na primer po-liištvo v navadni tovarni in po-hištvo v tovarni, ki ga izdeluje).
Razen gradbenih objektov družbenega Maiularda ne štejemo med osnovna sred-stva zemlji.šč, poti, mostov in drugih gradbenih objektov splošne  rabe.
Upravljanje osnovnih sredstev
Na temelju pravice do uprav.ljanja ima pospodarska organizacija pravioo upora-beposameznih stvari, ki sestavJjajo osnov-na sredstva. Delovni kolektiv upravlja po
svojih organih osnovua sredstva gospo-darske organizacije iu je dolžan delali s pozornostjo dobrega gospodarja: varuje in vzdržuje jili t polni vrednosti, uporajb-Ija po ujihovem namenu (ne more jih na primer uporabljati kot obratna sredstvaj, vodi evidenco o stanju in spremembah v osnovnih s.redstvih, zavaruje jih do njii-hove knjigovodstTtMie vrednosti (osnovna sredstva je nvogoče zavarovati tudi za večjo vrednost).
Osnovna sredstva je mogočo. dati tudi v znkup (vendar ne z^asebnim os€"bain), če jih gospodarska orga.nizacija zaradi na-rave dela (lehnični ali gospodarsk; vzro-ki) ne uporablja. Zakupnina se dogovori svobodno in po odbifku obveznosti, ki bremenijo določena osnovna ^redstva v času zakupa, se vloži v amortizacijski sklad.
Če osnovna sredstva niso zavarovnna, nosi storjeno škodo gospodarska organi-zacija v breme sredstev za samosfojno razpolaganje. Pravico ima do regresa na-sproti eventualni tretji osebi ali svoje-mu delavcu in uslužbencu, ki je povzro-oil  škoclo.
Direktor J€ upraTičen ustaviti izvaja-nje sklepa organov podjetja, če ta sklep ni v skladu s pravicami in obveznostmi v razmerju do osnovnih sredstev. Splošno uadzorstvb nad upravljanjem osnovnih sredstcv opravljajo finančne in druge in-špekcije, določeaih pa je iudi vrsta sank-cij. Ce se ugotovijo v upravljanju osuovnih sredstev Velike nepravilnosti. lahko Ijud-ski odbor odredi prisilno upravo ali raz-pusti organe do.]avske;ra samoupravljanja ali razreši dolžnosti direktorja in razpi-še nove volitve organov upravljanja ali natečaj za direktorja.
Nabavljanje in proraet z osnovnimi sredstvi
Gospodarska organizaciia lahko nabavi oenovna sredstva s pogodbo o nakupu in
prodaji, izdelavo ali grad^itvijo (s pogod-l>o o delu ali graditvi), s proizvodnjo v lastjji režiji in na temelju drugih imovin-sko pravnih osnov (vzdrževanje, zame-)ijava dtd.). Pri ustanovitvi se opravi na-bava običajno na breme kredita ali z do-delitvijo brez nadomestila po držaVnih ali družbeniih orgaoih. Med dbratovanjem se nabavjjanje opravi navadno na brcme kredita, amortizacijskega sklada ali sred-ster za samostojno razpolaganje.
Stvari iz osnovnili sredstev so v pro-stem prometu, gospodarski organizaciji pa jih ni raogoče odvzeti z upravnim aktom (celo če bi pristala na to). Izjemoma lah-ko Jjudski odbor oziroina zvezni irrršiai svet ukaže njihovo prodajo za potrebe narodne obrambe. Ce gospodarska orga-nizacija prodaja osnovno sredstvo ia je že sklenila prodajno pogodibo, lahko zvez,ni izvršni svet odredi drugega kupoa, ki je prodajalcu ponudil najugodDejše pogoje. Gospodarska organizacija lahko proda osnovna sredstva, toda ne fizičnim in zasebmm pravnim osebam. Izjemno je dovoljeno, da zvezni državni sekreiariat za blagovni promet laliko s predpisi do-loči možnost, da se tcin osebam prodajo nekatere vrste osnovnih sredstev.
Prodaja osnornih sredstev se lahko opravi z ustiiim al: pisnienjm ja-vnim Ji-citiranjem (za kar Se iii s predpisi do-ločcn pastopek) aJi z neposredno pismeno pogodbo.
O prodaji osnovnega sredstva sklepa delavski svet. Ce je to s pravicami vna-prej določeno, je mogofe za sredstva manjše vrednosti to pooblasti.lo preuesti na upravni odbor aJi na direktorja. Vred-nost, ki se dobi s prodajo, se vloži v amortizacijski sklad.
V praksi se je pojavilo vp.rašanje, ali vclja napram kiipcu dogovor o prodaji osnovnega sredstva, ki ga direktor skle-ne brez privolitve delavskcga sveta ali v nasprotju z njegovim sklepom. VrhovDO gospodarsko sodišče se je postavi.lo na stališče, da tak dogovor velja, a sklep dplavskega sveta je interni odnos z di-rektorjem, ki opredeljuje direktorjevood-govornost do delavskega sveta. Ta rešitev je bila sprejeta zaradi siguraosti prometa.
V. J.