J i ..J. J •... ■>.!■ »• ^Mniinpu II^JJI ,UL. i n GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TXLX70N: 4687 CORTLANDT. Entergi as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 COBTLANDT. NO. 190. — fiTEV. 190. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 14, 1917. — TOREK, 14. AVGUSTA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Svarilo špekulantom. -ooo- HOOVER POŽIVLJA ŠPEKULANTE, NAJ TAKOJ PRODAJO SVOJE ZALOGE ŽITA. — ZNIŽATI HOČE CENE KRUHA. — GARFIELD JE NAČELNIK KO MISIJE, KI BO UREDILA STROŠKE. — KONTROLA IZVOZA. — POMANJKANJE UNIFORM IN CEV LJEV ZA VOJAKE. -ooo- Waahington, I>. C\, 13. avgusta. — Ob priliki objave svojega načrta, da lx> kontroliral pšenieo, moko in kruh, zagotavlja Herbert V. Hoover, novi živilski administrator, «la bo nakupil celo pridelek 1917 p.šeniee za narod, «V bo treba ohraniti zaloge ter reducirati eene doma in v inozemst vu. Minimalna eena $2.00 za buselj pšenice, katero je doli m" i! kongres, ne postane pravomoena pred 1. 1918. Ivierek dolge ofieielne izjave je naslednji: — Trgovski zapletljaji in mala dobava sta uplivaU na pšenieni trg v veliko veeji meri kot na trg katerega drugega žita, in običajna ugotovitev cene pšenice je popolnoma prenehala vsled izolacije gotovih dežel, ki proizvajajo pAenico. Zavezniške vlade in pa nevtralni kupujejo zdaj pšenico s posredovanjem posameznih agentov in eksportna cena pšenice je v nevarnosti, da postane žrtev posamez-3tega inozemskega nakupovale*. Mesto, da bi se ameriška pšenica eksportirala v Evropo v veliki meri tekom jeseni, mora zdaj radi slabih ali neugodnih razmer v parobrodstvu biti prevažana tekom celega 1« ta. Vsled tega so nastale nezdrave razmere v si-| »temu ameriških skladišč za pšenieo. Se zdaj je najti velike zaloge pšenice, katerih se ne i lorejo radi vojne polastiti. In v slučaju, da bi bile te ne-| dot a kn jene zaloge naenkrat na razpolago, bi nastala na ameriškem trgu takoj panika in demoralizaeija cen. < ista posledica tega je, da se je popolnoma skvaril navadni ustroj določanja cen za pšenico in da je vsled te ga tudi treba nsj>ešne vladne akcije, kajti vlada bo bolj-v stanu pravično prijeti v roko celo zadevo kot pa katerakoli druga agencija. Vsled tega se je odločila administracija, da v prvi vrsti izloči špekulacijo. To hoče doseči s tem, da ukaže lastnikom pšeničirih kašč in mlinov, ki producirajo na dan nad sto bari o v, naj vzamejo vladne licence, ki določajo le primerne pristojbine za službo v skladiščih. Pšenice pa ne smejo imeti dalje naložene kot trideset dni razen s privolenjem živilskih oblasti. Nadalje zahteva vlada redne informacije glede sprejema in odvažanja zalog. Potem tega ustroja ne pričakuje živilska komisija ustaljenja cen pšenice in moke, temveč tudi cene — kruha. Domoljubni velemlinarji sode! ju je jo z vlado potmi komiteja, ki razpravlja zdaj o ločilnih točkah med dobičkom in izdatki. Živilska administracija zahteva, da se vrši velik del eksporta v obliki moke mesto v obliki zrna. S tem se bo vzdržalo mlinarako industrijo ter tudi imelo za živino na razpolago dovolj krme. Washington, D. C., 13. avgusta. — Iz sedanjih znamenj je razvidno, da bo vladalo precejšnje pomanjkanje nekaterih predmetov pri preskrbi prvega kontingenta nove narodne armade, kateri l>o poklican pod zastavo dne 1. septembra. Za nekaj časa bodo ljudje brez uniform in standarda annadnih čevljev. Vojni department vali vso krivdo za to pomanjkanje na izdelovalce, ki so sklenili velike po-g»*lbe, ne da bi bili v stanu izvršiti jih v določenem času. central news photo service, new york. t >fi3ENERAL WOOD NADZOBPJE AMERIŠKE VOJAKE PSI FORT McPHERSON, GA. Kongres v Stockholrau. Boji na Rumunsken.. Zavezniki ne dovolijo vdeležitev na socjalističnem kongresu. — Hen-derson in Lloyd George. Boji v zraku. Nemci zavzamejo Pantziu. — Ru-; Uničena nemška letala. — Neodlo- som odrezan provjant. — Rusi so branili mesto z vso hrabrostjo. Francosko bojišče. London, Anglija. 13. avgusta. — Nastopilo j* zopet lepo vrem« vsled ."-t-sar1 «o opazovanja za arti lerijo zopet mogoča, in boji so st zopet obnovili v velikem obsegu. Najhnjii infanterijski boji proti koncu tedna ho bili vzhodno od j Y presa srediiAe bojev je bil \Vest- Akoravno vojni urad naznanja, da ni i>osebnih poročil z bojišča, vendar poročevalci pišejo, da nič ne kaže, da bi boji med Ypresom m Severnim morjem kaj ponehali. L" i Jako mnogo artilerije so postavili Nemci pri Lensu, -da morejo obdržati bogato premogarsko okrožje. Kanadske čete drže zapadno okolico in hudo pritiskajo na Nemce. Angleški letalci so uničili včeraj hot1 k. Tu iu tam ae vidijo višine gozda pri (.ilencorae in tu se Nemci obupno branijo, da bi obdržali svoje postojanke. Nemci se prav nič ne bripajo za velikanske izgube. Angleži pa so se slednjič vendar morali nekoliko umakniti na zapadno pobočje gozda. Zrakoplovci so poročali, da še niso nikdar videli tako velikih kupov mrtvih nemakih vojakov kot na tem bojišču. »Sedaj drže Angleži vse višine pri Westhock, razun 560 jardov in dela razbitega gozda. Nemci se 15 nemških letal, Francozi pa pet. Južno od Ailles je bil odbit hud nemški napad, pri katerem so imeli Nemci velike izgube. V Rheims je zopet padlo 850 strelov. Na celi francoski fronti se nadaljujejo vroči artilerijski boji. NAZNANILO. Rojakom na Willardu, Gorman in Tioga se naznanja, da dospe v petek sem deželni organizator za farmensko unijo. Seja se bo vršila dne 17. a v jr usta ob osmi uri zvečer v šoli na Willardu. Pridite vsi in drže z veliko odločnostjo, kako* i Dr't>«ljite seboj svoje žene. Seja povsod, kadar se gre za kako zelo izvanretino velikega pomena. — Ta goad bodo, Vdeleži se naj vsak. kdor si Jioče i svoje stališče. London, Anglija, 13. avgusta. — Zavezniške vlade so se dogovorile, da ne ho do izdale potnih listov soejalistom, da hi se vdeležili socja ističnega kongresa v Stockholmu. To je poročal v sod nji zbornici Andrew Bonar Law. Izvajal je sledeče: "Juristicni veščaki so sporočili vladi, da ie za vsako osebo, ki prebiva v območju njegovega veličanstva, prepovedano konference s sovražnimi podaniki. Zato se ne bo dalo dovoljenje za poset Stockholm ske konference. Enake odredbe so izdale Združene države, Francija in Italija. Ruska delegata Erlieh in Rou-sanov. ki se sedaj nahajata v Londonu, sta izjavila, da ni nikakega dokaza, da bi Kerenjski nasproto-1 val socialističnemu kongresu. Re-1 kla sta. da sta še-le pred kratkim i prejela od delavskih in vojaških < delegatov poziv, da se naj vse pripravi za stockhohnski kongres. Izjavila sta tudi, da sporočilo ruske vlade angleški vladi ne izpre-meni njihovega položaja, kajti go-, tovo je, da ruska vlada ne naspro-! tuje kongresu, ako ga tudi uradno ne podpira. Vesletl stališča angleške vlade je Henderson zelo ostro kritiziral vlado in Lloyd George-a ter je rekel da je vlada dvostranska. V zbornici je nastal vihar, ko je Henderson izjavil ,da je vlada vedela, da je šel v Pariz, dasi je to zanikala. Nekateri so mnenja, da je vlada poslala Hendersona v Pariz, da odsve. tuje francoskim soejalistom vdele itev na kongresu. Pariz, Francija, 13. avgusta. — Odločitev soejalistične stranke, da se pošlje v Stockholm deset delegatov, postavlja municijskega ml nistra Thomasa na zelo težavno stališče. kajti sklep njegove strankt je odvisen v nasprotju s kabinetom, katerega član je on. V nekem govoru je izjavil, da se ne more reči. da bodo šli socjalisti v Stockholm zato. da bi delovali za mir na podlagi kompromisa, temveč, da se bodo potrudili, pred celim svetom dognati, kdo je odgovoren za vojno, in pokazati, kaj smatrajo zavezniki za pravo. Splošno so francoski listi mne nja. da stockholska konferenca ne bo imela nikakega uspha. Amsterdam, Nizozemsko, 13. avgusta. — "Frankfurter Zeitung" poluraldno izjavlja, da bodo nemški socjalisti skoro gotovo odklonili vdeležitev na stockholmski kon ferenci. ako bodo angleški in francoski socjalisti vstrajali pri tem, da se na konferenci razpravlja o odgovornosti za vojno. čena bitka v araku. — 18 tisoč čevljev visoko. aOJAJq. SLOVENCI, 8POHL HJAJTK SB SLOVENSKIH MMr V STAKES KRJUUl London, Anglija, 13. avgusta. — ( Danes se poroča, da je feldmaršal j MackeiLsen z naskokom zavzel zeh. j važno železniško mesto Pantziu in ' je ruskim četam v zapadni Molda-1 vi ji odrezana zveza z ozadjem. Rusi in Rumuni so morali opu- j «1 iti črto Fokšani-Maraseehti in se; umakniti do Sereta. Po železnici se j verno od Marasecht so dobiva'i municijo in ojačenja. Petrograd, Rusija, 13. avgusta. Rusi so odbili nemški napad ob re ki Slonik v zapadni Moldaviji in so vjeli 300 Nemeev ter vplenili štiri strojne puške. Pri Okni so Rusi prepodili Avstrijce in Nemce z višin. V bojih okoli Fokšani so! Rusi in Rumuni vjeli 500 Avstrij cev. morali pa so se nekoliko u-m a knit i. Berlin, Nemčija, 13. avgusta. —! Mesto Pantziu, katerega so obupno | branili ,je bilo z naskokom zavze- j to. Vsi ruski in rumunski napadi v okolici so bili odbiti. Ob sprednjem Seretu se artilerijski boji nadaljujejo, posebno še ob izlivu Buzeu in Donavo. Na sevem se vrže boji samo južno cd Sinorgona, zapadno od Lučka, v bližini Tarnopofa in ob Zbro-eu. — London, Anglija, 13. avgusta. — Morala ruske infanterije se je znatno izboljšala, toda bojna sila rusk? armade je še negotova. More se pa pričakovati, da se bo položaj še izboljšal, ker se je odločila v lavi a. da se ne bo vmešavala v vojaška povelja, in ne nasprotuje vojaškim kaznim. To izboljšanje se pripisuje po vsej pravici generalu Kornilovn. ki sistematično reorganizira fronto in ozadje. Ameriški mornarji na U-čolnu. Washington, D. C., 12. avgusta. Mornariški department je danes prejel poročilo, da je bil 6. avgusta potopljen ameriški trgrovski parnik 'Campana' pri lie de Re na Fran-cosgem. Kapitan in štirje možje posadke se najbrže nahajajo kot u-jetniki na podmorskem čolnu; 47 mož posadke pa je srečno dospelo do obrežja. Zračni napad na Angleško. London, Anglija. 12. avgusta. — Danes popoldne je bilo ubitih 23 oseb in več kot 50 ranjenih, ko se je prikazalo 20 nemških letal nad obrežjem pri Clactonu, južno od Felixtowe. Obrnili so se proti jugu in potem proti jugovzhodu, pluli nad Southend kjer so vrgli 40 bomb in nad Margate, kjer so razbili neko prazno hišo. Angleški letalci so jih zasledovali, pa še niso poročali, s kakim uspehom. V Southendu je bilo ubitih 8 mož, 9 žensk in šest o-trok. V Margate sla bili dve osebi ra- Lcndon, Anglija, 13. avkusta. — Eno sovražno letalo je bilo na po vratku proti Belgiji uničeno, eno letalo pa skoro v istem času blizu flanderskega obrežja. Veliko število drugih letal pa je bilo v boju z drugimi sovražnimi letali nad morjem, toda boj je bil neodločen. Letalec, ki je uničil prvo nemške, letalo, ki se je vračalo iz Anglije, poroča, da je sprva zasledoval neko sovražno letalo, ki je plulo 12 tisoč čevljev visoko, pa mu je potem izginilo v daljavi. Ko se je vračal proti Thames, je opazil, da v zraku eksplodirajo streli iz protizračnih topov, zato je letel v tej smeri. Zfpazil je osem nemških letal, katera so zasledovali štirje angleški aeroplani. Sovražni aeroplani so bili 2000 čevljev nad angleškimi, angleški se je nato vzdignil .18 tisoč čevljev visoko in je pričel bumbardirati Nemce, toda brez uspeha. V tem trenutku je zapazil sovražno letalo, ki je plulo 4000 čevljev nižje pod drugimi nemškimi. Poletel je naglo spredaj in se je zaletel proti nižje letečemu nemškemu letalu, katerega je vedno bolj potiskal proti morju. Naenkrat se je nemško letalo prevrnilo in letalec ie visel, držeč se zadnjega konca svojega letala. — Anglež je trikrat letel okoli sovražnika, vrgel Nemcu svoj rešilni pas. nato pa letel dalje, da sporoči angleškim rušilcem, kje je padel sovražnik v morje. Poljaki in Poljska. Washington, D. r., 12. avgusta. Danes se je naznanilo, da bodo a-meriški Poljaki priredili začetkom septembra v New Yorku ali pa v Washingtenu zborovanje, na katerem bodo zahtevali obnovitev sa-mostjne poljske države. Državni department bodo prosili za dovoljenje, da se pošlje spomenica poljskim zastopnikom v Parizu. Zaradi naravnega bogastva se bo Poljska razvila v mogočno državo in bo tvorila jez med Rusijo in Nemčijo. , Potopljen podmorski doto. Atlantsko pristaniš&e, 12. avgusta. — Nek trgovki parnik je zopet potopil nek nemški podmorski čoln. ako je resnično poročilo angleških mornarjev, ki so danes prišli v Ameriko. Pri zadnji vožnji iz tega pristanišča je parnik zapazil nemški podmorski čoln blizu Bresta na Francoskem. Prvi strel je razbil periskop, drugemu in tretjemu strelu pa je sledila eksplozija na podmorskemu čolnu, ki je izginil v valovih. Mornarji so prepričani, da je bi! podmorski 6oin potopljen. Slov. Rep. Združenje. -OOO-- VRŠILE SO SE ŠTIRI SEJE, PRI KATERIH SE JE IZDELALO NAČRT IN PROGRAM BODOČEGA DE LOVANJA. — CENTRALNI ODBOR IN IZVRŠEVAL NI ODBOR. — PROGRAM JE BIL RAZEN DVEH GLASOV SOGLASNO SPREJET. -ooo- Chicago, 111.. 13. avgusta. — Včeraj se je končalo zborovanje Slovenskega Republikanskega Združenja. Določeno je bilo vse potrebno za nadaljno delovanje, sestavilo se je pravila in začrtalo cilj Združenja. Pri zborovanju so bili zastopani sledeči listi: 44Glas Naroda": Ludvig Benedik; 4 4 Pros ve t a": Jože Zavertnik; "Glas Svobode": M. Y% Konda; "Proletaree": Etbin Kristan; "Slovenija": Frank Veranič; * * Novi Hrvat": Ludvik Benedik; "Čas": Frank Krže. ~ • ; ' Zastopane so bile sledeče korporacije: S. N. P. J.: Mat Petrovič, Cleveland, O., Anton J. Terbovec, Cicero. HI. S. S. P. Z.: Frank Bostič. J. S. K. J.: Anthony Motz (M. Pogorele poslal zast. Zupana, ki pa ni bil navzoč). Jug. Soc. Sekcija: Filip Godina, Frank Šavs. Slovenska Narodna Zveza: Dr. F. J. Kern, I. Možina. Saniost. Mlad. podporno društvo Danica: Frank Mravlja. Slovenija C\ S. B. P. J.: Frank Udovič. Zborovanje je pozdravil Fran Kerže ter poročal o delovanju pripravljalnega odbora. Zatem je sledil referat o pomenu in namenu nove organizacije. Program je sestavljen v smislu znane čikaške "Iz laVf Glasovanja se nista vdeležila dr. F. J. Kern in J. Možma. vsi ostali so pa sprejeli program soglasno. Zatem so sledili razni referati o orgaryzaciji in pravilih ter referat o nalogah odbora. Navzoči so uvaževali :n Vpoštevali vsak dober nasvet. Centralni odbor sestoji iz zastopnikov slovenskih or ganizacij m listov; izvrševalni pa iz devetero članov. Centralni odbor bo reprezentiral nekak parlament izvrsevalm bo pa reševal sporazumno s centralnim od-borom vsa dela. Po vseh naselbinah naj se vstanove lokalni odbori, ki bodo v tesni m neprestani zvezi z izvrševalnim odborom. Vse podrobnosti bodo v najkrajšem času priobčene tn pojasnjene. Zaenkrat obstoji samo Slovensko Republikansko Združenje. Zdaj je treba, da stvorijo podobno Združenje tudi Hrvati, Srbi in Bolgari, in potem se bo začelo skupno delo. 1 , Združenje bo z vsemi svojimi močmi in sredstvi de< lovalo za svobodo slovenskega naroda v starem kraju — Delovalo bo za pravo svobodo, tako kot jo je označil pred sedmk Wilson v svoji spomenici in ruski revolucjonar-ei v svoji izjavi. Podrobnejša poročila slede. Petrograd praznijo. Petrograd, Rusija, 12. avgusta. Vlada razpravlja o tem, da bi Pe-trosrrad deloma izpraznili. Iz mesta se bodo morale preseliti take o-sebe. ki ne delajc in niso v nobeno korist, da se odstrani gospodarska kriza, ki postaja z vsakim dnem bolj občutljivejša. To zadevo so poslali pravosodnemu ministru v odobritev. .Taka odredba je za Petrograd potrebna. Prizadeti bodo tudi zavodi, ki niso v javno korist. Odstranjeni bodo prebivalci, ki so bili mestu samo v breme in ki so po-vzroeevali nemire. Najbrže se bodo tudi šole morale preseliti iz mesta. Kdor bo hotel priti v mesto, bo moral imeti posebno dovoljenje, kj-tr bo tudi pojasnjeno, po kakih opravilih prihaja. Kitajska in vojna. Peking, Kitajsko, 10. avgusta. — Po današnji kabinetne seji se je go vorilo, da bo kitajska vlada v pon-deljek napovedala Nemčiji vojno. Vojna komisija, sestojeea iz 50 najuplivnejših državnih uradnikov, pod vodstvom Lut Seng-Siana, ki je bil prej zunaji minister, ima vsak dan konferenc s predsednikom v zadevi vojnih načrtov. Kitajski časopisi poročajo, da bo Kitajska poslala svoje čete v Evropo. Vsi podpirajo to idejo in izražajo upanje, da se bodo Kitajci 1>5-kazali kot dobre vojake, ako bodo moderno opremljeni. ROJAKI NAROČAJTE SB NA -GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Pošiljateljem denaija. i-• o • f ^ S| Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za iz* plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno de izposlujemo izplačila vojnim ujet« nikom in dragim ▼ ltusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajih, ki so zasedeni po laški armadi. m Kadar pošljete denar, priložite tudi 'dopisnico ali pk smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov. "GLAS NARODA" Owned ud peMlehed by t*M IUILIIHIKO la forpcratžom.), _ LOUTS BIMDIK, 0 O M FiII ICOTltfIfl 1m» of Boat*«* of the corporation aad addreeses oC abora •2 Oordandt Stmt, Borootfk o( mmihhiii, New Torte City, N. I. fi eelo leto vetje Ust m le —r-------- pol le«*_________-« 100 It ♦»•trt leta_____ _ __________U0 Ze odo leto ■ mmta New York ffcOO Z* pot leta aa meeto Mew Torte. «.00 Za Četrt leta m meeto New Tod LM Za Incwcmetvo aa celo lato .... »-00 PEAS NABODX 14. AVQ. 1917. NARODA" labaja Tiak dan lsrsemA nedelj in pramlkor. M L A B NARODA" ("Voice ot the People") |Hry day except Snndayi and Bobeeripdon yearly |3.f0. podpiea in oeetmoetl ee aa prlobCoJaJa. _ oej ee blagoroll pofilljatl po — Money Order. kn^a aarotelkot proeliao, da ee nam tndl da hitreje najdemo nailomlka. la poMlJatram naredite ta naatoci -© L A 8 NABODA* **» rmm wy. IVMrnt! 287« Oortlandt. Zora pucsu. Na otoku Krfu se je vršil sestanek zastopnikov krn-Ijcvskr srbske vlade in članov jugoslovanskega odbora. Izdalo st* je neko izjavo, ki smo jo pred par dnevi pri «.1 m • i I i v našem listu s primernim komentarjem. 1'mevno je, da je bila ta proklamaeija izdana na Krfu kot strela iz jasnega neba za razne patriote in Jugo--lovane v Ameriki, ki so se rotili in pridušali in pehali na dno pekla vsakega, ki je bil le malo proti njim in ki tii odobraval njihovega ali poeetja Jugoslovanskega odbora, v polnem obsegu. Ti gospodje pišejo sieer sedaj, da hočejo s svojo re-• i i ado vstaviti nasprotnikom besedo in jim zavezati jezike, da jim ne 1m» treba zastonj kvariti papirja z neosno- vauimi napadi. To je sevtnla preeej eenen način izogniti se javni krinki in delati o vprašanju, ki je naravnost življenskega po-mena za Slovenee in Jugoslovane sploh. S tem hočejo — Polomili smo ga in zdaj si prepovemo o tem vsako besedo! — Stvar ni tako priprosta kot si mislijo ti "prvobo-riiei" jugoslovanskega gibanja v Ameriki. < V ga kdo polomi in sieer tako korenito polomi kot <> ga oni polomili, ]>otem morajo biti pač pripravljeni, «!a se vlije nanje eela ploha ljudskega zasmelia in upravičene javne kritike. "Clevelandska Amerika'1 je priobčila članek pod naslovom "Kralj sankejonira". — Olanek je preeej zme-n in nerodno koneipiran, kajti pisec članka je stal direktno ]>od |>araliZujočiin učinkom te krfske "Pogodbe" ter imel vsled trga komaj duševni mir in jasnost, ki je potrebna pri zasnovanju in izdelanju vsakega dosledno izvedenega političnega članka. Tako je v članku dosti nasprotij, katerih pa ne bomo havaja 1 i razen enega. V uvodu članka pravi pisee doslovno: "<~V nas Srbija sprejme pod svoje okrilje, je to njena prostovoljna stvar, in slovenski ter hrvatski narod bi moral biti eelo hvaležen, če bi prišel v državo, kjer bi imel iste praviee kot narod, ki je že prej tam stanoval, se iwiril in žrtvoval ter ginil na bojišču eela tri leta". Nekako proti koncu članka pa se glasi doslovno: "Mi ne verujemo v skrivne pogodbe, ki se delajo skrivaj, brez narodne vednosti in se potem obešajo narodu kot prisiljena stvar. 44 Kako se more ena oseba imenovati kralj Slovencev, če ga Slovenci nikdar volili niso? Ali je kralj Hrvatov, češe je to naredilo brez vednosti naroda i "In če narod ni postavil kralja, ali naj se kralj imenuje |>otem "od milosti božje"! — Nasprotje med obema tema trditvama v enem in istem članku je torej tako veliko in jasno, da ga mora videti vsak najbolj zabiti Avštrijak. Iz teh dveh primer pa je lahko oceniti vrednost celega r-lanka v splošnem. Sedaj pa hočemo preiti na druge stvari. 41 i leveUndska Amerika" goji še vedno neko prav posebno ljuba v do Karagjorgjevičev. O njih trdi, da so pri srbskem narodu tako priljub-1 it ni, da niti misliti ni na to, da bi kdaj odvrgli kraljestvo. Kralj je v Srbiji nekak "domač rojak". — Kaj je razumeti pod tem izrazom, je pač največja — jugoslovanska cagonetka. Vrhunec abotnosti je dosegel člankar "Cl. A." v naslednji frazi: "Vprašanje je zdaj, ali bo Srbija prosila Hrvate in Slovence, da se ji pridružijo v eno državo, veliko Jugoslavijo, ali bodejo Hrvati in Slovenci prosili, da pridejo v to državo. Menda je zadnje bolj vrjetno." Člankar pravi, da je srpska država kot taka priznana Hi i*a Nemškem in jih tudi ne veseli pobegniti. Drugega novega ravno ni nič, kakor da se vidi dosti vojakov sedaj, ki še uniforme nimajo in so bili "draftani", toda so šli sedaj sami notri, da jim ne bo mogel kdo reči, da niso bili prostovoljci. Tu imajo tudi šolo za častnike, ki se bo pričela 20. avgusta ter bo trajala tri mesece, nakar gredo k U. S. Army Reserve Offieers. Pristopilo jih bo 2500 iz držav New York, Pennsylvania, Tennessee Mraku pa sinčka. Novorojeno- *>uth. North Carolina. ma žetim, da bi kaj hitro rastla in da bi bila starišem v veselje. Poadrav! Naročnik. Fort Oglethorpe, Ga. Ker imam ravmo nekoliko časa, sem se namenil Vam zopet mato pisati. Ko sem Vam zadnjič pisal, ni-mo imeli ee dosti konj, sedaj pa že vmk enega jaha tor m učimo ▼ee tteiti, Georgia i« Alabama. Še nekaj. Seznanil sem se s slovenskim rojakom A. Parčekom, M sluzi pri 55. pespolku. On je v tabom 3 y2 mM je od tukaj. Za hvaljujem se tvndki Frank Sa-Icser za pomoč, ken* so mi pomogii (mi g« najti Ponfrar vsem »bralcem ?n bralkam 4'Glas Naroda '. Anton Pefcris, 23. Cav, Bott. D, F. A., Ga. Kardinalno aJi glavno vprašanje, ki .se predloži ustavodajnemu esborovanju, je vprašanje orgami-vzacije državne oblasti. Ustavodajna skupščina ima odločiti, kako obliko bo imeda pri nas v Rusiji zakonodajna oblast, to je, določiti inora, kateri bodo pri »sa zakonodajalci; kako bo organizirana ek«ekutivna oblast, to je, kdo bo izvrva, postave in kunečno mora ustavodajna skupščina organizirati sonijstvo, to je pojasniti, kdo bo sodil roške državljane radi nepokorščine ali kršenja postav, kdo bo branil t? državljane in kdo bo zopet ustanovil kršene pravice. Te tri oblasti skupaj — zakonodaja eksekutiva ali izvrševalca oblast in sculnijstvo — tvorijo vsebino državne oblasti. Revolucija je izToeila državno oblast v polnem obsegu v roke •naroča. Mesto nesramnih besed ' osnovnih zakonov'' strmoglavil enega državnega reda, ki so se glasile: 4' Imperatorju vseh Rusov ipristoja vrhovna oblast, edina od>-vladujoea sila. Biti pokoren nje go vi oblasti, are le iž strahu, temveč iz vestnosti, je zapovedal sam Bos?", je proklamirala revolucija neomajno in neizpremenljivo geslo: "Vrhovna oblast, samodrž-tvo ruske države pripada nado-du/' Narod je sedaj v polni posedi državne oblasti in ustavodajna skupščina naj v osnovnem zako nu, konstilueiji, uzakoni obstoječe razmerje, to je demokratično republiko v Rusiji. Povratek k monarhiji v Rusiji je izključen. Narod, bo tzdrobil vse one, ki bi si drznil vprizoriti poskus iztrgati mi državno oblast in isto izročiti kakemu novemu tiranu. Nobenega dvoma ni, da bo pn o dejanje ustavodajne skupščin'; prolaanacija republike v Rusiji Ta akcija bi pomenila, da pripada državna oblast v Rusiji od se dp.j naprej narodu. Da pa ta oblast v resnici ostane v rokah na roda. bo morala ustvariti ustarvo-dajna skupščina sistem republikanskih institucij, pod katerim bo narod kot celota vedr.o v stanu kontrolirati državno oblast in izvajati nanjo direkten in iridi-rekten pritisk. Delo ustavodajne skupščine fea ustvarjenje republikanskih organov demokratično organizirano državno oblasti bo najbolj komplicirano ir. najbolj odgovorno. Vsled tega je potrebno, da se že sedaj prične 7 razpravljam jem o teh vprišanjih na ljudskih zborovanjih in volilnih shodih, da ima v času sestanka ■lstavodajne skupščine demokracija na razr-olago izdelan načrt organizacije republikanskih insti tucij. V Evr<*pi. v Ameriki in Avstraliji obstojoce republikanske institucije lahko služijo v številnih o-zirih kot koristni vzorci pri izdelanju teh načrtov. Kljub temu pa se ruska revolucijta ne more zadovoljiti s tem, da bi priprosto kopirala institucije inozemskih republik, predvsem raditega, ker so obstotječe republike v največ slučajih takozvane cenzus-republike. to je državna oblast v teh vepub-lika-h ne pripada narodu, temveč le bogatim nraredom. Republikanske naprave v teh republikah so v večini slučajev prikrojene tako, da se ne dovoli delavskim masam sovdeležbe pri državnem življenju in aktivnega sodelovanja pri državnih funkcijah in mnenje ljudstva se nadomešča z minerjem, to je voljo razredov, ki imajo posest v rokah. Posledica tega je, da ne služi vlada, to je državna oblast v večini republik obrambi in varstvu delavskih mas, temveč zatiranju narhiji monarh vrhovno državno oblast. V večini slučajev so sestavili oemovne zakone republik zastopniki posedujočili razredov, ki so pri določitvi pravic in dolžnosti predsednika dotične republike kopirali one monarhov evropskih držav. Posledica tega je, da tvorijo predsedniki republik v večini slučajev neke vrste začasnih monarhov. Predsednik Združenih držav Severne Amerike razpoLaiga naprimer nad obrambno salo na kopnem in morju, nad oborože-injoni naroda in milice. Predsednik Francije ima v svojih rokah vojaštvo. Pri t^rn je treba seveda pripomniti, da niso predsedniki sami voditelji. To pomeit.i le, da oni imenujejo poveljnike armad in mornaric. Pri nas -so postave starega reda dal1 na razpolag > vrhovtno oblast nad oboroženimi salami oa kopnem in na morju carju samemu. Predsednik Združenih držav Severne Amerike ima po ustavi pravico sklepati z drugimi državami pog:*ibe. Isto pra vico je imel po naših starih osnovnih postavali strmoglavi jeni ca ear. Pravica predsednika Združenih držav, da sklepa za hrbtom naroda pogodbe^ ki so veljavne za ricrod in naj bodo še tako težke za narod oam. se obrača predvsem proti ameriškim delavskim •masam. R"s je, da potrebujejo te pogodbe, da postanejo pravomo ne, dovoljenja dveh tretin glasov senata Združenih držav. Ameriški senat, ki obstaja iz političnih tr-tgovcev. pa se prav nič. ne briga za to. če izdaje interese naroda, kadar pridejo vpoštev interesi kapi tail isto v. V Združenih državah so ministri odgovorni le predsedniku Združenih držav. Oni niso tam ''služabniki naroda1*, niti služabniki parlamenta, temveč le služabniki predsednika, prav tako kot so v Nemčiji služabniki pruskega kralja, ki je obenem nemški cesar. Vspričo tega ' stane minister v uirdu, če se tako dopade predsedniku in naj drugi š° tako dobro spoznaj«, da je delovanje tega ministra škodljivo splošaošti V stari Rusiji so morale biti vse postave potrjene, sankcijoni-rane od carja. Car bi ne dopustil, da bi se sprejelo postave, ki bi jasno razvidno, da smejo iziti vse državne funkcije, ki se tičerjo važnih ljudskih interesov, le iz zakonodajne skupščine zgoraj imenovane predpravice predsednika kake republike; vrhovno nadzorstvo vojaške sile, sklepanje pogodb, imeaiovanje ministrov bo pripadalo zakonodajni skupščini. Le na ta način bo mogoče zavarovati narod pred raznimi presenečenji v notranji in zunanfji po-•htikj. Le na ta način bo ostala čim največja mera državne oblasti v rokah naroda in na ta način •bo tudi ruska republika v resnici parlamentarna republika, to je zakonodajna skupščina/ ki 1>j igrala v deželi v političnem smislu glavno ulogo. Z oziram na te razmere bodo osi al i za predsednika republike še banketi, držaivne ceremony«-, parade, ki pa bodo kljub temu požrle velikanske svote. Jasno je. da ne potrebuje republika nikakegn predsednika. Kako pa naj obstaja republika brez predsednika? To vprašanje je slično onemu vprašanju, ki jih sfcavljajo v daljnih ruskih vasicah stare mamice: Kako naj vzdrži Rusija brez carja l Kot vidimo sedaj, je mogoče živeti brez carju, ne slabše, pač pa veliko boijše kot s carjem O tem so se prepričali tudi najbolj re-akeijonarni sloji Ruc*ije. A ko se prenese najbolj vaižnc oblasti predsednika v roke zakonodajne skupščine, to je v rok«* parlamenta, kake pravice obsta^ jajo potem še za predsednika -Nikake! lveripa je treba in je pač tudi mogoče prenesti vse važnejše in odličnejše pravice, ki jih ima zdaj predsednik kake moderne republike, v roke :zakonodaljne skupščine, je tudi igrača naprtiti dolžnosti takega predsednika tej za k oiKJrda.ii i i skupščšmi sami ali kakemu drugemu organu državne viatic. Mi pa lahko tudi navedemo slučaje rooublik brez predsednikov. Republika take vrste je mala švicarska republika, kjer je predsednik eden izmed ministrov zveznega sveta, ki dobiva za svoje dostojanstvo na leto plačo 500 rub-ljev. Ta predsednik nima nikakih posebnih pravic ter je le prvi med mu ne bile povšeči. V isti meri seW eiiakinH Dnigi pa ima predsednik Združenih držav po ustavi pravico ustaviti ali zadržati od celega kongresa sprejete posta/ve ali predloge. Te praviee predsednika, da zadržuje sprejem postav, se poslužujejo vladajoči razredi, ki izivajajo na predsednika pritiisk. Ruski car je ra zgnal Dumo, ko J je nastopil«i slednja proti vladi kattero je imenoval car. Francoski predsednik ima istotako pravico s privoljenjem senata razpustiti poslansko zbornico. Francoski senat pa obstaja izključno iz zastopnikov razredov, ki so sovražni delavskim slojem ter da vsled tega vedno privoljenje z i razpust zbornice, ki obstaja povečini iz demokratičnih poslancev. Vsled tega ni težko uvideti, da so predsedniki buržuczijskih republik monarhi monarhi, dasiravno le za '•eno uro". Na ustavodajnem zbo-rovaTyu Združenih držav se ni zastonj vontiliralo vprašanje, čo bi se ne napravilo mesto predsednika trajnim "za celo življenje". Od predsedstva*, ki1tn'ja cel° moderni državni ustroj ter prišli življenje, je le en korak do pred-pravice predsednika, da zapusti svoj« mesto sinu kot dedščino skupno s premičnim in nepremičnim premoženjem. še veliko bolj oeivkien. To je sedanja ruska republika. Obstaja brez vsakega predsednika in to v času, ko se nahaja republika v skrajno težavnem položaju. V volilnem boju za ustavodajno skupščino bo dolžnost demokracije, da pojasni ljudskim masam. kako predstavlja pred-sedni-štvo v republiki nepotrebno drago in nevarno institucijo. • (Opomba uredništva. — Ta izvajanja, katera smo priobčili zgoraj, so izšla v ofieielnih "Izvest-jih* ruskega sveta delegatov delavcev in vojakov v Petrogradu, in sicer dne 26. aprila tekočega leta. Izvajanja mečejo izvanredno ostro luč na fineso, s katero se pripravlja v Rusiji ustavni boj, ter kažejo obenem, kako temelji to so proučili voditelji sedanj;* Rusije vsa vprašanja glede stvo-ritve svobodne države. NLso se zadovoljili s puhlimi frazami o demokraciji in svobodi, temveč so y. nožem kirurga raztelesili celi resnici na dno. Omenjamo še enkrat, da so to izvajanja oficielne ruske vlade ali vsaj ljudi, ki določujejo usodo moderne Rusije. , , . k._ , Iz i-vajanj pa je končno tudi raz- Ruska demokratična republika vkJcM yes Vplikl boj ki se se. si seveda ne bd» vzela vzorec d in ki de,a ^^ mezni. taki.h mozenuskih republik. Ce je -k[m državam toliko pregla^c. Članek smo priobčili le v informativne svrhe, ne pa da bi skušali s tem kritizirati razmere, ki vladajo v naši lastni republiki.) ruski narod enkrat iztrgal državno oblast iz rok carja ter jo vzel v svoje lastne roke, ne bo te državne oblasti niti v celoti, niti delno in tudi ne začasno prepustil kaki posamezni osebi. Z izdelanjom osnovnih postav Slovenski vojaki konstitucije, ruske republike se bo pečala ustavodajna skupščina.' lz Crockett, Cai., nam poroča Kakorhitro bo ta skupščina kon-'j°' da so šli k vojakom čala izdelanje konstitucije. se bc sledeči rojaki: John Savore.i iz odgodila ter umaknila zakonodaj-! Božakova, Joseph Dragovan iz ni korporaciji, ki bo izvoljena po-|^od7'tnilja' Joseph Peša ver iz tem spločnih. direktnih, neposred- Creinjevca, Peter Brane iz Ivanih in tajnih volitev. Od ustavo -P™*. Jaeob Petrovi - iz Bereče va- slednjili. Res je, da se ne izvršuje dajne skupščine se bo razlikovala (S1- Joeep Imbcek iz Mirne peči in zeftiranga delavstva v republikah z ozironi na njene naloge. Ustavo-' Marko Plut iz Mačkovca v Beli s tako okratostjo kot se ga je vršilo pri nas v Rusiji tza časa abso lutistiičnega režima. Kljub temu dajna skupščina bo izdelala usta-!^rajn'-vo, to je osnovne zakone, zakono- Conemaugh, Pa., pa so bili je v tem daljnem kraju. Aziji, ker vem po sebi, ki sem radoveden po domačem kraju in domaČih deželah in svoji družini, saj teče sedaj že četrti mesec, ko nisem dobil no-benesiegra pisma od doma. Torej moja pot že sem je bila huda in nič kaj prijetna. Vožnja ie trajala sedem tednov in ob sedmih Mlnih smo pni šotor postavili, mesto se imenuje Lepo (Aleppo) in tam smo se malo odpočili in naspali. Bili smo v tem mestu štiri dni in smo se po štirih dneh odpeljali po več tistih mestih. Ko sem bil se o-trok, sem slišal od njih, kaj se je enkrat irodilo s Kristnsim, in pred 34 dnevi smo se peljali čez Babi-lonijo in zdaj smo v Morali. Tukaj po Aziji je velika vročina, ker je že zdaj 60 stopinj eorkote in to plote. Zemlja se mi jako dopadn, ker je sama ravan in v nekaterih krajih debela zemlja in rodovitna. Ramo ljudje so preleni. Koscev po Aziji ni drugih, kdor je kosec polen, .!■• tudi pozimi, če tra prsti jo živeti. So velike črede vsakovrstnega blaga in žetev je skoro kan čana. Zdaj mlatijo, kar pa ni taka varčna navada, kakor po Avstriji. Tukaj vse Žito ene vrste na en kup »peljejo in potem jrre z osli in mulami ali kar ima toliko časa. kolobar, da osel osla »roni, da ster>-tajo vse v prah, da se ne dobi ho-pa čiste slame; ostane samo drob. Kar še tiče hrane, je življenje tukaj še po ceni, ker mi sploh hrana ostaja, kar spada name. Goveja živina velja pri dveh letih po našem denarju 30 do 40 kron, in kruh je ravnotako poceni. Po nekaterih mestih smo dali za tričetrt litra konjaka 60 krajcarjev. Sladkor jfc drasr, velja 1 kilogram 100 kron, in petrolej. Jezik je večinoma a-rabski in turški in vmes se dobi francosko in angleško. Mi Avstrijci in "tajčlendarji" tudi ne nosimo poleg sebe orožja za parado, ampak za svojo varnost, ker Arabci so slabi ljudje.... Kako sem v deseti soški bitki igral zdravnika. Bilo je lepo nedeljsko jutro, dne 3. junija letos. Hodil sem po vojaškem pokopališču in si ogledoval križe. Nekam težko mi je bilo pri srcu. Nato sem stopil v malo cerkvico, ki je nosila mnoga znamenja o udarcih granat. Niti tebi hram božji, vojna ne prizanaša, sem si mislil. Zunaj na jelki je pa ičinkovec tako glasno udrihal svojo kratko pesmico, da se je razle-glo daleč naokrog. Ko item se povrnil k stotniji, je bilo že izdano povelje, da se pripravimo na odhod. *'Ko bi Človek vsaj v nedeljo imel mir", pravi eden tovarišev. Drogi pa ga zavrne: "Kaj misli/ da v nedeljo laške granate ne eksplodirajo!" lu tretji meni: "Fantje, meni ae vse tako zdi da bomo še danes Lahe pošteno naklestili." Pa smo jih res. V večernem mraku smo že korakali ▼ smeri proti Tržiču. Okrog polnoči smo težko obloženi dospeli na Grmado. Tu smo ae združili s saperskim oddelkom in za vsak slučaj na nekaterih točkah hitro napravili Žične ovire. Krog 3. ure zjutraj smo s«* že pograbili s sovražnikom. Naš« artilerija je začela z vsemi kalibri tako grn*vrito Udrihati, da se je hrib tresel, kakor o potresu. Pa tudi mi smo že koinaj čakali, da prkiemo na vr ato. Po0 možmi postavil temu sovražniku v bran ob bregovih reke San Jacinto in sicer dne 21. aprila leta 1836. Mehiška armada je- bila poražena, — 630 mrtvih in 730 ujetih, med katerimi je bil general Santa Ana sam. Houston pa je bil v tej bitki težko ranjen. Ta boj pa ga je napravil idolom njegovih mejnih tovarišev. — Vsled tega so ga izvolili predsednikom novo ustvarjene republike Texas. On je takoj zgradil finance in industrije republike ter jih postavil na zdravo podlago. Ponudilo se mu je dfktatorstvo nove republike, a on je to odklonil. Imel je namreč druge namene. Že od prvega pričetka je nameraval izročiti Texas Združenim državam. Ko je stavil tozadevno ponudbo, se je naša vlada pomišljala. Houston pa jo je kmalu pregrovoril, da je sprejela ponudbo ter anektirala velik del dežele, katero je iztrgal Houston iz rok Mehike. On je bil governer te države, ko je odpadla od Unije v pričetku Državljanske vojne. On se je namreč zaman boril proti tej seeesiji. Ker pa ni hotel biti odpadnik od Združenih držav, kojih ustavo je prisegel vzdrževati, so mu državljani Texasa odvzeli governerstvo. Houston se je umaknil v ozadje in dve leti pozneje je nmrl. PATRIJ0TI! Stric Sun iid. 500 PEKOV 100 KUHOV 25 MESARJEV U. S. voj<*0 SLUŽITE SVOJI DRŽAVI, KJER JI MORETE NAJBOLJE. Peki. knhl ln mesarji as ttfejo, da slutijo Z. D. v tvoji Vam ni potrebno režbati m ali opravljati vojaške dottno-■ti rasen svojega posla. Ako mate pe« ali kuhati. Stric Sam vas hoče — fe pa ne ana te pe« ali kuhati vas bo pa Stric Sam nanOL VPlfilTK SE DAKZ8! 8TOPITE V ČASTNE VRSTE «a časa vtjot. STAROST 18 DO 45 LET $33 4* $44 M mm Doživljaji gen. Obregona. Pri Gomez Palacio, štiri milje od Torreona, se je izročilo Obre-gonu brzojavko, v kateri se ga je obvestilo, da bo v tem mestu u-streljen. Ko je prišel naš vlak preko mosta v Torre on. smo lahko videli kompanijo kavalerije, ki je bila postavljena ob postaji. — Tako poroča neki pisatelj v "Christian Herald." — Obregon me je poklical v posebni prostor Pull-inana ter rekel: — Mislim, da je namen Ville n-biti me tukaj. Če me ne ubijejo, me b8do gotovo vrgli v ječo. Vi ste Amerikanec in nevtralen. Vam se ne bo zgodili- ničesar zlega, dočim bo ljudi mojega štaba doletela ista usoda. Žel im, da odidete ven ter obvestite moje prijatelje, ki mi bodo mogoče pomagali. Vzemite ta denar ter pohitite na mejo. Kupite avtomobil ali karkoli potrebujete. Rekši to, je oMprl železno blagajno pod sedežem ter mi izročil zvitek ameriških bankovcev, debel kot moja roka. Gotovo je bilo v zvitku več tisoč dolarjev. Naš vlak je prišel na postajo in ta!koj je vojaštvo obstopilo voz. Straže se je postavilo ob oba uho-da ter obvestilo Obregona, da je ujetnik. Dvakrat sem skušal pobegniti. a obakrat se me je zavrnilo. Generala Isabel Robies in Urbi na sta prišla na vlak ter obvestila Obregona, da je odredil Villa nje govo eksekucijo. Ona dva pa sta bila proti temu ter se brzojavnim potom posvetovala z velikim na čel ni kom. Več kot eno uro je ležal naš vlak na stranski tračnici, zastražen od vseh strani. Izmenjalo se je vet ducatov brzojavk. Konečno je izročil Obregonu brzojavko rekel: — To so dobre novice. Poročilo pa se je glasilo: — Pustite ga hitro oditi. Mi bomo živeli, da vidimo dan, ko bomo žalostni. — Moj nasvet je, da se takoj odstranite, — je rekel general Robies, — kajti on lahko vsaki trenutek izpremeni svoje mnenje. Stražo se je u*«»knilo in nadaljevali smo svojo pot. Ko smo za pustili mesto, se mi je Obregon približal ter me prijel za roko. — To je bilo hujše kot bitka, ali ne, Tejano T — je rekel smeje. — Trikrat v dveh dneh sem bil obsojen na smrt. Stvar -'vstaja dol gočasna. Mimogrede rečeno, pa mi lahko vrnete denar. Ne boste ga potrebovali. Francoa bombardirali Trankobrod. Pariz, Francija, 12. avgusta. — V povračilo za nemški .zračni napad na Nancy in na pariško predmestje sta včeraj dva trancflbka letale« bombardirala eno najvažnejši Obe —IITM*. MU e*OTO SERVICE NEW YOU. MISS CLARA MOVES, ČLANIC A A MER. RDEČEGA KRIŽA. Moderne zračne bombe in Obstreljevanje iz letal je, kakor znano, "pridobitev" modernega časa in sedanje svetovne vojne, vendar pa je v smislu, če razumemo pod letalom vodljivi zrakoplov ali pa aeroplan. Če pa razširimo pojem ter se vprašamo, kedaj se je prvič metalo razstreljiva iz zraka na sovražno ozemlje, potem moramo poseči nazaj v sredino preteklega stoletja. Bilo je leta 1849, ko so oblegali Avstrijci pod poveljstvom generala Haynau-a Benetke. S pomočjo takratnih topov ni bilo mogoče doseči Benetk in tako je prišel artilerijski stotnik, baron Uehatius, — isti, ki je bil pozneje iznajditelj posebnega brona za topove, — na misel, da bi spuščal bombe s pomočjo majhnih balonov na oblegano mesto. Na balone, ki so nosili razstreljivo, je pritrdil počasi tleče vžigalniee, ki naj bi v določenem času zažgale balon, namreč v času, v katerem je domneval, da bodo baloni nad obleganim me stom. Izdelalo se je 200 takih zračnih min. Uspeh pa ni odgovai. jal pričakovanju. Sedaj so odpovedale vžigalne vrvi, sedaj so prehitro dogorele, ker se je napačno izračunalo hitrost, gonilno silo in smer vetra. Ker je trajno pihal veter z morja, se je spuščalo zračne mine z la'dij, a takrat se ni še vedelo kot danes, da se smer vetra v višini hitro izpreminja. Vslea tega ni prišlo nad mesto niti pol ducata teh zračnih bomb. Večina njih je padlo v morje ali v la - Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane..............................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. Enkratno iskanje dela stane................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane..................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50 NASLOVILE NA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejm oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in 8 tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. NEW YORK, N. Y: Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po pošti. ..... - -te CBSB 14 ž.m 1917. Dr. Janes Ev. Krak: Slovenci (Knjiga je bila tiskana začetkom sedanje vojne v Jeni na NeinAkeiu. — Takoj, ko je izšla, jo je zaplenila nemško-avstrijska cenzura.) -ooo- Industrija, ki se najbolj bliža lončarstvu, namreč teklarska, je zastopana s steklarno v Zagorju. Vodne sile. — Bogate vodne sile pospešujejo napredek žag in mlinarske industrije. Vodno silo pa se tudi u-iM»raf>lja za električne naprave v modernem smislu, v raz-\etevalrit* namene in pridobivanje električne enerzije. Pri tem je treba omeniti naprave za transformacijo fiei'zije v Jesenicah in Tržiču. Najnovejša eentrala za Kranjsko pa j<* ona v Završniei z maksimalno silo 3,000 konjskih sil. Najti pa je še več manjših krajevnih naprav, iti v številnih vaseh, izgubljenih v gorovju, si podaljša iiiM.ifi kmetovalce svoj dan z električno lučjo. <.lasom poročil hidrografičnega centralnega urada •»i se nn»glo edinole v Kranjski, v gorenjem teku Save, izrabiti deset t i so«* konjskih sil. ki hi zadostovale za industrial izaei jo cele province. Viri gorkote in električne enerzije so dovoljevali, da so jr ukoreninila tekstilna industrija. Tem se imamo zahvaliti ustanovitev velikih tekstilnih tovaren v Ljub-•jnni in Tržiču na Kranjskem ter Ajdovščini na Goriškem. Številne tvorniee za slamnike so našle razentega v I>omzalah in okolici teren, ki je bil že dobro pripravljen i »d prej vsled domače industrije. Točišča industrije. — Vse industrije, o. katerih smo govorili, najdejo svoja torišča v Trstu in Keki, dveh izhodih Slovencev na morje. Lesna industrija in druge najdejo najboljši izhod v t«-1» dveh morskih pristaniščih, ki sta obenem važni točki za uvažanje in za industrije, ki so zvezane z uvažanjem. (Najti je rafinerije ali čistilnice za riž, kavo in petrolej ter tvorniee olja in mila). Zaznamovati je nadalje strojno industrijo, ki pa ne uspeva preveč nidi prevelike konkurence od zunaj. Komunikaci je, ki se stalno izboljšujejo vsled zgradbe novih železnic ter ugodne zemljepisne razmere nam dajejo upanje, da bo industrija v provincah, v katerih prebivajo Slovenci, vedno bolj rasla. Industrializacijo pa le še pospeši s turistično industrijo, ki vedno bolj us-}»eva v Gorenjski, odlični po svoji naravni krasoti. Posameznosti ekonomske organizacije. — Pričetek ekonomske organizacije pri Slovencih ne sega daleč v preteki ost. Prve kreditne zavode se je ustanovilo leta 1H72 v obliki kooperativnih zadrug, ki odgovarjajo demokratičnemu značaju naroda. Na socijalnein jmlju pa se je pričelo delovati bolj razširilo in intenzivno šele krog leta 1895. Slabi pričetki ekonomske neodvisnosti pa so porodili v času, ki je naravnost presenetljivo kratek, ekonomsko organizacijo, ki je relativno zelo močna in v kateri zavzemajo kooperativne zadruge najbolj odlično mesto. Kooperativne zadruge. — Glasom poročila centralne statistične komisije na Dunaju je obstajalo koncem leta 1912 v celem 952 slovenskih kooperativnih zadrug, od katerih jih je bilo 424 na Kranjskem, 254 na Štajerskem, l(j na Koroškem, 135 na Goriškem in 5,), imamo na razpolago natančne številke, ki kažejo lep napredek teh konsumnih društev. Leta 1910 je bilo 274 kooperativnih poljedelskih zadrug, imI katerih imamo 200 poročil. Teh dvesto zadrug j«' štelo 21,312 članov ter so znašali dohodki 4,744,313 K, beneficiji pa 167,759 K. Naj I »olj močno skupino med kooperativnimi poljedelskimi zadrugami so tvorile mlekarske zadruge, kojili število je bilo 97. Nadalje pride 62 kooperativnih zadrug za živinorejo. 33 zadrug za sadjerejo, 9 delavskih sindikatov in še več drugih jjoljedelskih kooperativnih naprav. Sloviti junaki mornarice Zdr. držav, CHARLES WILKES. Slovenski piknik. VtVraj j«» imelo društvu Sv. J«, žefa. At. ."»7 KSKJ. »voj piknik. — Zbralo m* je tolika slovenskega občinstvu, dn ira nismo se videli toliko na nobeni slovenski prireditvi. Emanemld Park, kjer jrreaternew-yoriki Slovenci ponavadi prirejajo itvoje piknike, je bil napolnjen. Zabava je bila neprisiljena in vsakdo j*» .šel zadovoljen in vesel domov. Prihodnjo nedeljo. 19. avgusta pa prirvdi slovensko pevsko in dramatično društvo "Danica" iz Brook Iv na »voj letni piknik v Florida Parku polet? Emmentld Par ka r OleiKlale, L. I. Danici »o tukajšnji roja* j zelo naklonjeni, zato je upati, da bo vdeležba precej obilna. Zabave je na " Oaničinih "* prireditvah vedno dovolj in mislimo, da bomo tudi na pikniku zabavali v vaakeu ozi-ru. Listnica uredništva. L. Kn., Turtle Creek, Pa__NTo- vioa o Vašem očetu je bila v listu, kateraga wno prejeli i z starega kraja. Vest smo ponatisniti kot je bila v listu in eaa naslov ne vemo. Ker .pošiljamo "Glas Xaroda" tudi ujetnikom v vseh zavezniških državah, zato je mogoče, da bi mwsli svojega očeta, ako ga iščete potom našega lista. Černov toži Miljukova. . PetrogTad, Rusija. 10. avgusta. Poljedelski minister je pozval pred sodišče profesorja Miljukova, ker je Miljukov v svojem liatu "Reč" dolžil Cernova, da je v zvezi z nemškim ireneralnim štabom. Miljukov je že imenoval svojega Bil je rojen za zmešnjave. Ta newyorski dečko, je prišel nekoč eelo do tegra, da bi skoro potegnil to deželo v vojno z Anglijo. Njegova karijera ie bila polna vojno-soilnih razprav od onesra časa na prej, ko se ie vrnil s svojega poto vanja po južnih vodah, leta 1836 pa do zadnje sodnijske obravnave, vsle.l katere je moral izstopiti iz mornarice. Zgodovina se bo .pečala le z njegovimi deli v slavni "Trent" zadevi. Vsled te episode je postal Wilkes najbolj znan. Državljanska vo.ina je bila v svojem prvem letu. Kapitanu Charles Wilkes se je poverilo poveljstvo ferrate Združenih držav *San Jaeinto' ter ga poslalo v južne vode. da zasleduje konfederirano kri-žarko "Suniter* Ob skoro istem easu je konfede-rirani kongres imenoval dva komisarja .to je poslanika, ki naj bi odšla v Evropo, kjer naj bi delovala v smislu interesov Juga. Eden teh dveh je bil James M. Mason, katerega se je poslalo v Anglijo. Drugi pa je bil John Slidell, ki naj bi izvršil isto misijo v Franciji. Masonu in Slidell se je posrečilo priti skozi blokado zveznih bojnih ladij, ki so imela zastražena vsa južna pristanišča in že sta se nahajala na poti proti Havani. Ker pa je bila Cuba španska posest, nista oba komisarja prav nič skrivala svoje navzočnosti tam in tudi ne tega. kaj jih jih vodi pravzaprav v Evropo. O vsem tem je čul Wilkes! Izvedel je tudi. tla bosta Mason in Slidell potovala iz Iiavane v Anglijo na angleškem narniku "Trent". Na podlagi vsega tega je sklenil Wilkes, da ne bosta ta dva koufc-derirana komisarja nikdar stopila na evropska tla. Wilkes je dobro-poz.e~i črto, po kateri je moral pluti 'Trent" na svojem potovanju iz Havane v Anglijo. Vsled tega se ie postavil na prežo. V jutru fclne 8. januarja 1861 je priplul "Trent" v Bahama kanal 24 milj od Havane. Tedaj pa mu je zastavila pot fregata, ki je imela zastavo Združenih držav. Wilkes je bil že preeej časa na preži. Delal pa je popolnoma na svo^ lastno dsovornost ter brez katerihkoli povelj od strani mornariškega departmenta. Ko je plul tako "Trent" skozi kanal, je bil kapitan parnika nema 1 opresene-^n. ko je dobil od "San Jaeinta" kratko povelje, naj ustavi. Kapitan pa se ni brigal za to povelje, temveč plul naprej. Naenkrat pa se je nekaj zakadilo na "San Jacintu". V neposredni bližii prednjega dela "Trenta" pa je padla v morje granata. To je bila oblika povelja, katerega se ni mosrlo napačno razumeti ali omalovaževati. Wilkes je prišel na krov "Trenta", prijel Masona in Slide) la ter njih tajnike in prevedel eelo družbo v Boston. Tam je svoje jetnike dne 19. novembra izročil v roke oblasti Združenih dr»av na fortu Warren. Cela Amerika je bila navdušena vspričo tega čina Wilkesa. Postal je junak ure. Kongres mu je izrekel zahvalnico, a bila je še Anglija, o kateri se še ni vedelo, kaj poreče k temu. Kmalu pa ie prišlo noročilo od anghHške vlade, da se morajo Zdru žene države opravičiti ter izpustiti jetnike v enem tednu. V nasprotnem slučaju pa bi Anglija prekinila diplomatične zveze z nam!. To je bil miglaj. da se iz tega lahko izcimi vojna in sicer vojna ob času, ko smo imeli s svojo lastno vojno dovolj opravka. Kongres in eela dežela sta bila zelo ogorčena vsled stališča Anglije. Čuti je bilo eelo glasove, ki so zahtevali vojno z Anglijo. Nasprotno pa je bilo čuti zahteve, naj s% oba jetnika izpusti. Predsednik Lincoln je ubral pot ki je bila edina pametna in primerna. Oprostil je Masona in Slidella. kojih misija v Evropo je bila s tem končana ter se tudi primerno o-pravieil pri angleški vladi. Z Anglijo smo se spustili v vojno leta 1S12, ker je ona zahtevala zase pravieo, da sme preiskati nevtralne ladije. Vsled. tega se mi sami nismo smeli postaviti na isto stališče, na katerem je stala takrat Anglija. Valed tega se je poslalo Angliji opravičilo zaeno z izjavo, da so Združene države zadovoljne, da jc Anglija Jconecno vendar sprejela za katerega «• je naša de-1 ■ - trije drugi pa se pogrešajo. ' Nemci so včeraj dolgo bombardirali na novo pridobljene angleške pozicije vzhodno od Ypres. V petek so Angleži zajeli 454 Nemcev, med njimi devet častnikov; vplenili so tudi šest topov. Portugalske čete so danes odbile nemški naskok južno od Armen-tieres. Berlin, Nemčija, 12. avgusta. — Nemški vojni urad poroča o hudih artilerijskih bojih na več krajih v Belgiji. Severno od Hollebeke so Angleži poslali v boj mnogo polkov, toda morali so se umakniti. Od La Basse do južnega brega Searpe je artilerijski ogenj naraščal ; v presledkih pa so se vršili iu-fanterijski boji. Ob Aisni, v zapadni Champagne so bili včeraj mnogo hujši boji kot pa je bilo v zadnjem času v navadi. Pri Cerny-enLaonnois sta bila dva francoska napada odbita. Poročnik vitez pl. Tuček je izstrelil že 22 letal. ŽENA GENERALNEGA PRAV-DNIKA GREGORY-A. žela tako dolgo časa borila. Anglo-ameriška vojna pa je bila s tem preprečena in zadeva "Trenta" Kizabljena. Boji na Francoskem. Francozi o svoje izgubljeno ozemlje. — Boji pri St. Quentinu. — Tudi Angleži napredujejo. Pariz, Francija, 12. avgusta. — Francosko vojno poročilo pravi, da so se vršili ob eeli fronti vroči boji. Posebno hudi so bili v Belgiji. ob Aisni in na obeh straneh Mo-zele okoli Verduna. Nemci so zopet obstrel jevali Kheims kjer sta bili »biti dve civilni osebi, ena pa je bila ranjena. Severno od St. Quentina so Fran cozi zopet osvojili ozemlje, katero so izgubili 10. in 11. avgusta. — Južno od Allies so Nemei napadali zakope, katere so jim vzeli Francozi. Dva napada, izmed katerih eden je bil posebno ljut, so Francozi odbili in Nemci so imeli zelo težke izjrube. Francozi so obdržali vse ozemlje, proti večeru pa so pri-lobili še več zakopov. Zapadno od Avocourt so bili vsi nemški napadi odbiti. V noči med 10. in 11. avgustom so francoski zrakoplovci bombardirali sovražno taborišče pri Ilou-thulst, ravno tako tudi železniški postaji v Cortemarck in Lichter-welde. V Liehterwelde je nastal požar in več eksplozij. Severno od Vauxalion so s proti-zračnim topom izstrelili eno nemško letalo. V četrtek pa eno v Belgiji. London, Anglija, 12. avgusta. — Mokro in viharno vreme je nekoliko oviralo boje na Francoskem in Belgiji, toVla sinoči so Angleži pri La Bassee, 7 milj proti severu od Lensa, zasedli nekaj sovražnih zakopov ter odbili vse protinapade. — Navzlic slabemu vremenu so angleški letalci včeraj izvršili zelo veliko delo. V zračnih bojih so angleški letalci izstrelili tri nemška letala, štiri pa so tako poškodovali, da niso več bila sposobna za boj. Dva angleška letalca sta se morala za nemško črto spustiti n zemljo, Kje je Filipinec? Plača mornarjev med vojno. Washington, D. C., 10. vagus ta. Amerikši mornarji in njihovi delodajalci so prišli do sporazuma zaradi plače in delavskih pogojev tekom vojne. Vladni uradniki zatrjujejo, da bo ta sporazum omogočil, da bo mogoče dobiti dovolj mornarjev, ki bodo obratovali veliko trgovsko mornarico. Pogajanja se je vdeležil tudi trgovski department in odbor za grajenje ladij. Slovenski vojak. Aug. Kovač, poprej v Mariana, Pa., se je podal na francosko fronto 13. avgusta in pozdravlja vse prijatelje in znance in svojo teto v Mariana, Pa. Detroit. Mich.: Jos. Glasich. Manistiqae, Mich, in okolica: Jmh Kotzian. Chishoha, Minn.: Frank Gori«, Jak Petrich in K. Zgonc. Elj, Minn, in okolica: Ivan Goufe, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in Luuia VI. PernSek. Eveleth, Minn.: JxjuIs Govie In JurlJ Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PonSe. Kitsville, Minn, in okolica: Joe Adamlch. McKinley, Minn, in okolica: Fr. Bojc. New Duluth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okolica: P. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okolica: Frani Petrich. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. D rich. Roundup, Mont.: Toma3 Paulln. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowutda, N. Y.: Karl StemiSa. Little Falls, N. V.: Frank Gregorka tn Jernej Per. Barberton, O. m okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnik fo John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakj^r, Jakob Debevc, Chas. Karlinper, J. MarlntiC, Frank Meh, John Pro*>tor in Jakob Resnik. Lorain, O. in okolica: Frank Anzel* Louis Balant in J. Kumse. Niles, 0.: Frank Kogovšek. Youngstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City.Oreg.: M. Justin in J Misley. Allegheny, Fa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jak3e. Besetner, Pa.: Louis Hribar. Broaghton, Pa in okolica: Anton Ipavec. Burdine, Pa. In okolica: John DemSar. Canonsburg, Pa.: John Koklich. i Cedi, Pa. in okolica: Mike KoCevar. Conemangb, Pa.: Ivan Pajk, Vld BovanSek in Joo. Turk. Qaridge, Pa.: Anton Jerina in Anton Kosoglov. Dunlo, Pa. hi okoHea: Joseph Snn.rr. Export, Pa.: Louis SupanHč tn Fr. Trebets. Forest City, Pa.: Mat. Kamin, Frank Leben in K. Zalar. FareU, Pa.: Anton Valentin«5. Greensburg, Pa. in okoUca: Trim i Novak. Hostetter, Pa. In okolica: Frani Jordan. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja lb John Polanc. Luzerne, Pa. bi okolica: Anton Osolnik. Manor, Pa. In okolica: Fr. DemSsr. Moon Run, Pa.: Frank Maček in Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Pa. in okolica: U. H Jakoblch, Z. Jakshe, Klarich Mat, I. Magister, I. Podvasnik in Jos. Pogačar. Reading, Pa. in okolica: Fr. Špehar. South Bethlehem, Penna.: Jernsj KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank chifrer. Tyre, Pa. in okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. KastHtaj Tooele, Utah: Antou Palčič. Black Diamond, Wash.: G. J, Porenta. Davis, W. Va. in okolica: Johj Brosich in John TavJelJ. Thomas, W. Va. in okolica: fL Korenchan. Milwaukee, Wis.: Ang. Col lander «1 Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton lie, Mart*n Kos. John Stampfel in Heronln Svetlin. West Allis, Wis.: Anton DemSar la Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuoa, A. Justin, Valentin Marelna in VaL Stellch. NAŠI. ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt leti pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svota katero je prejel in jih rojakom priporočamo. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Louis Andolšek in Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, Joha Germ, Frank Janesh in A. Kochevar. SaUda, Colo, in okolica: Lom« Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Iiudmnn. Aurora, I1L: Martin Jurkas in Jer nej B. Verbič. Chicago, 111.: Jos. Bostič, Joo. Bliah in Frank Jurjovec. • Jolict, I1L: Frank Bamblch, Frank Laurich, A. Oberstar in John Zaletel. La Salle, III.: Matija Komp. Livingston, 111.: Mih. Cirar. Nokomis, I1L in okolica: Math. Galshek. North Chicago, 111. in okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, DL: Frank Cerne. Springfield, nt: Matija Barborič. Waukegan, DL in okoUca: Math. Ogrln in Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Columbus. Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okoUca: Stok Firm in Frank Kerne. Kansas City, Kans.: Geo. Bajnk in Peter Schneiler. Mineral, Kans.: Frank AuguStin. Bin to. Kans.: Mike Pencil. KitzmiOer, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Likovich. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade in Pavel Shalt«- Kaj je vojna? Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, ▼ resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakine so njene grozote. Največja zlocinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. 2al, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttner jeve "Doli z orožjem!" Knjig imamo le Še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov. ^ Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, Hew York, H. Y. ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO? Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo $8.00 (ponudba velja samo za kratek 2aa) Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za: $3.00 Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetju. Vsaka um je jamčena! V. J. KUBELKA 530 W. 145th St. New York, N. Y. 150 SLOVENSKIH NAKLADALCEV IN MAJNARJEV morejo zaslužiti kolikor sami hočejo. Naša povprečna plača je $100.00 na 15 dni. Najvarnejša majna v Penna. Najkraanejši majnar- «-ski kraj v deželi s cerkvami in šolami. Dobre hiše, prosta lue in premog. Same idobe stan pri slovenskih družinah za $6.00 na teden. - ► Majne so prav v naselbini Pridite pripravljeni za delo po B. & O. R. R- --- " * KNICKERBOCKER SMOKELESS COAL CO., Hooversville, Pa. la.: aii vprašajte pri: ...........M...MM.I.MM... ritei'i i .......; ■ niftf — 4 taithfkU St., Pittsburgh, Pa. ■■■..... »■♦ t» H t M ♦ »♦ M ♦ ♦ f »I ♦ » ♦ M ♦ H M » ♦ » M H »♦ 1» GLAS NARObA, 14. ATP. 1917. »Si- Jugoslovanska B i Kaiol. Jednota Inkorponrana dne 24. januari* 1901 v državi Minn sedež v ELY. MINN. GXJLVNI URADNIKI: Pred»«dnik: MIHAEL BOVANSEK, R. P. D. No. 1, Cone-mauffh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106, Pearl Are.. Lorain. Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Elj, Minn. Glavni blagajnk: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. ORAHEK, 843 Eaat Ohio Street. Pittaburgk, Pi NADZORNIH: JOHN OOUZE. Box 106, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9f>41 Avenue "M", So. Chicafo 111 JOHN VAROOA. 5126 Natrona Alley, Pittabnrgh, Pa. ?OROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Blaek Diamond, Waah LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St, Calumet, Mick. JOHN MOVERN, 483 Mctaba Ave., Duluth Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R. Deltoont, Pa. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PF.RDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK SKJtABEC, Stk. Yda. Station RFD. Box 17, Denver Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopiai, tikajoči ae uradnih aadev, kakor tudi denarne poailjatve, naj se poiljejc na glavnega tajnika Jednote, vse pri-toabe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna aU neuradna pisma od strani članov se ne bode o«frmlo. J. Ki Društveno glasilo: "GL A S NARODA". Zlatarjevo ziato. Historična povest u 16. «toletja novi mesTni lieli star***, kakor luna. a težek ka- Spisal Avgust Senoa. (Nadaljevanje). 1 VII. Za Krupi« evo pr^adajai ili ^ je, razp rriHiirala pruMonna m:In «. Tu kaj j«* ie«' r. -dar »pre^ aial g« »le. Sive. • ni ! i!a pr mi« u. Sk« ju dvoje ma lih ml š. žrl« iiir«-/« u\,trn.ai;iii okeu | ^ru/.il se je bil tadi -«>dnik Ivan T«*l«.ič, kakor siMf, poln mod or kakor K.»jijea. k. r *vuia. Pule g peči j^ a na stoni { m »dobri, njo jo noč iti dati jj.nela i. Na |»r\ i mah so ni m«»ff!o takoj razločiti. kat«*re^a sv« predstavlja podoba, k slabo :?aU lana i it Ze /o iilaiirh ključih, katere Je držal *\«*ti;ik v roki. «lalo so je s««liti, da jo hotel slikar iz dobro voljo izraziti sv« tejra, Petra. Za svetilo Petrom je l>ila zataknjena palmova vejica cd zadnje C vetne n«-de-Kjo. da čuva hišo strele in groma. Ob akiu jc visela tudi kovinast* ftkltvica za blagoslovljeno vodo, veliko razpelo in te.čka puška. Na •polici so *** svetili kositrom krožniki in sklede — o takratnem ča-zuanuaje imovitosti, — v zidu v atelcL-ni omarici so s? belili iirni-li tiooMNMsti vrči iz mejolike, ki so bili IciKj i "Su.i z modrim cvetjem. Nil* U je je stala v sobi visoka omara, okovana z medenim evot-jem, a v omari jo bilo izrezano ime -blažene device Marije in leto 1510. polog omare pa se jo šopiri' \orila na K«i-. t,i »i nit *nis»1rt e seru sto-|je bilo prav iu pul«*i: ijsjn»- ar^umonto dok^zoi. II.o v»-*Hto. dii som porshil kopo papirja in za ve*" vinaHev «"mii:i. i M-m in razloo-o oir»e- Inil. kar jo bilo treba roei. vse rui-pravi. o o*l Hole IV. diinaš * j-nra dno som navedel. Mislil " • n. «?a b i moje os;ro p«»ro zruleht (lregorijanen up.*av v s--oo. Ali * » ga pozvali pred sodili in naposlofi jo vendnr |ym«iral in /«laj slavi zmago. Le . pa motived^rajska jrraSoina je r-I drča I a pi nicnitemu mestu kakor j riba iz r »ko. .laz vprasam: Kako j jo to mr»g»x-e! S kakšro pm-I vieo T" 1 Notar se tako razjeatv da zi-mahne z roko po zraku in otrese vo. Naposled se nasloni na ns-slonjač, iznije eeli vrr v oni sapi ter pogleda zmagonosno j>o drn-ibl "Ne čudim s*- tvoji kopi papirja. ne tvojemu oatrenm pere.su m uiiejto v glavi, veli Svj pi^rno. Sam o vooiru zakon je jasen in čist kakor to vinee na mizi. V vae-neni zakonu staji vsaka pika kakor ki in. a kdor »z neumno nami-' šljotino sili v tak klin, temu je dušo omamil Lucifer. Čdovešk; •zakon pa je nairedba, katero jr-napissia slaba Človeška roka; de-I" je krhko iu prhko. Človeški zakon — čeprav poznam samo odločbe svete mature cerkve — je po moji slabi domišljiji kij na dva kraja, a kdor nna en kraj v roki. ta drži. a drugi kraj neusmiljeno hij<< po hrbtu p rot i vaj i ka. Kjer se razpre dvoji-naravno .ie, da mora imeti eden prav, a drugi mora biti kriv. In ne sumničim celo nič ako j^ kr-aljeva kirrija enonui jirismlila. drugega pa obsodila, ker je celo resnično, da volk ne more postati sil. ako ostane ovca cela. Ali da jo plemenito mesto izgubilo, ni nič drugega, kakor navaden slu-« aj, ki se je prigodil le ker je obveljal gospod Cregorija-ne«'.*? "Resnica je, m=nica! Arbaiiik> važno. Ne, častivredni, ne!" požene j dečelasi notar v kaplana, ka- I se pravice, da^ takrat! Takrat z Amhroz .|n,ip. Majerič Alojzij, batom po glaM? lakrat, čeprav Rada novic Matija Hrušovar Iv sem star in slab. poskočil bi tudi Veškovič DragomiV, Mernik Lud-jaz m pomagal — ne s peresom, vik, Lenko Anton, Dokler Ivan ne s papirjem, ampak s pwtjo. Pristotnik Fran. Rakovnik Jurij. Tedaj pa ne smemo izgubljati ča-j Černelič Rudolf, Lo^ar Matija sa; mora se delati, da bomo imeli Krivec Ivan, Vivot Ivan Pinič v sik dovolj moči in dovolj pri- Jakob in Rlazrnšek Fran 'vsi pri jateljev. Gospodi Zrinjski nam 26. strel. p.: strelci Krofie Fran. niso 'biLi Tukdar prijatelji in sami'Mastna k Ivan. Belak Andrej in veste kako -nas je bil pokojni ban! Lukovnjak Jakob, vsi .pri 27 pp * Nikola hudo napadel. Al: zcjaj je rač. podčastnik Marčič Edvard in drugaice. Njegov «nf gospod Ju-|, pred mojster Stefanie Fran oba nj, nam je naklonjen. Vi «arai «te pri 22. polj. top. polku, složno' sklenili, da mu hočete na ■mestne stroške pokloniti srebrno eatšo k njegovi ženitbi z Ano Er-dedijevo in jav jo imam narediti. Držimo so Jurija in pustimo Gre-1 dru"e trgovcev in obrtnikov rel Martinolič in strojni Viktor Sodlar. Ka-inženir lici T.jubljane ali v mestu sanieim. Preskrbljeno Je za redno vožnjo zjutraj in Jtvečer y Vevče in na- Na Reki jo umrl veleposestnik 2a^ Prednost imajo šivilje, ki rnz- eorijanea pt i miru; ali če se držimo Jurija, tedaj >e tembolj dr žimo svojih. Tako mislim ja'.." "Tako je!" potrdi sodnik Te- Pohvalno priznanje j-* izreklo graško vojaško poveljstvo na d poročna k u Boguslavu R. jd. Mihaelieu 17. pp., nadporočni- Jravici do živega iu naJ tra-1 p0puImi1 (^(rzlv ,,a Uudstvo), to školiu, Dračevae. Jascnovik Moja pravda sto let!" ln jeziM» uda Jva,u je vazna stvaJ"' " ~ " ri Kuf>tolovič s pestjo ob mizo. , krotki na Gregorijance. Za vas pii.1 lindno. .Mongeb, Vrsar, Fontano, mojster Peter, vem. čemu ste takoj rišnjan z Markovci, Novi o rad Nočemo, nc hočemo, gospod!^"°tkl -MtedLl-mag s Petrovijo, Koper, Izola ni i ti k1 a se J« KlrledaI v vašo hčer-j s Stninjanom, Piran s Portorose. Madnokrvno. "Hvala l^.ffn d J ™ "Ls,e vo1j,n' razP,eti « Materijo s Ilerpcljem, Odolioo, notar'" oglasi se debeli "Hvala Bogn, daj". smo si- rešili to sitnosti Mar-li ' hočete, ila moramo prodati mestni gozd /a sodnijske stroške'ter druge izdatke — a ni naj s slamo grejemo ]W-i! Hvala lepa! Vrag nas jc zmotil, da smo se šli prepi-ran io vražjo medvedje «jne;:-do. Varujmo svoje in ne silimo v tuje. l>a. da' Ne čudite se. da govorim tako. No praskaj ino so, kjer nas ne srbi." Stari Krapič. vredni starec she glavo in močnih mišic, jo sedel do adaj "aniišlj:is-iz srca. m kogar naj sicer ijuftnm: ciae tudi o aprovizačnih zadevah Jaz dajem vso hvalo mlademu irj ,, stanju bodoče žetve. Gregorijaneu. da mi je rešil ediii-| ko pred gotovo solnčarie, hue, dinj, pavole, ri-stu, je 2. julija zvečer prizadjal na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja. ■svoji 2:iletni ženi Antoniji. s katero je živel v prepiru, več težjih telesnih poškodb; med dragim ji je prebodel pljuča na levi strani. Vsa krvava je bila prenešona v botoišriieo. Moža ^^ v-vm-i a so zaprli. Na obisku pri beguncih. Begunce iz Št. Petra pri Gorici, In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl L&pša polja na svetu. 'Jiebno imam 120, 80 in 40 .akrev najfineje zemlje, katera se sedaj v AVagni pri Upnici na sta- [ lahko očisti in za katero garanti-jerskem, je prišel obiskat v bar-.i-jram, da prvi pridelek plača zem-ke šerttpetetreki župan. Vsakem-i, ljo, čiščenje in vsa poslopja. Po-izmed njih je podal roko in d nik !" odgovori stari zlatar in lice -*c mu nekoliko ra/vedri. "Naj vidimo vaše dole!" pomni sodnik. '" Dora. Dora! *' zakliče pri durih ven. "Prines-i mi od omare. V čumnaU je." (Dalje prihodnjič). pri zlatar kljnč Iz starega kraja. ne tvojim imenitnim dokazom.i v Pravdi Ma starega Gregori-ilraui Niko". pripomni debeli ja,u"a in ^ Postavlja še zdaij. Jaz sodnik, drže s*- za pas. "ali čudim se. da ni oni zlati dokaz, katerega ti je dal moj prednik iz mestne blasrajno. ko si šel takrat v Požun, da sodnikom razjasniš tam -boJje naše pravice, da oni zlati dokaz a velika železna skiirja. S srad-'™ na tehtnieo pravice in so njega trama je visela steklena o-marica, v kateri je l>il ohranjen >enee. s kojim se je bila pri poroki ovenčala pokojna Kropičeva žena Nn strapu so je čudno ločeval grb zagreliške zlatarske zadrugo — srebrmir kadil xica in zlat prstan v modrem polju. Najhujše znamenje pa, da »e v toj »ibi sprejcnuijo grwli, je bila dolga rr.|ta in okoli nje leseni, t.»mo>o pobarvali stoli, ki «o imeli v orvasto obliko izrezan« naslonjala. Danes je pa tudi bilo dovolj go-•^tov zbrafkih na burr.i veselici Prvi je bil Krapičev debeli boter Piavel Arbanas k Ijomnice, ra«lo h»v človek s topim nosom, pore-brkami, aivih oži, košatih od glave ri kraljevi sodni j i. No, mislil sem si, ako ao sodniki takšni,- kakršni bi morali biti, morajo pravdo razsoditi po zakonu, a zakon ne poznia ne prijateljev in ne ne-prijateljcv. Zdaj je soduija razsodila. Mi smo izgubili — tako je in nič drugače. Ali Gregorijanec je ohol, bogat, nagel in se rad maščuje. Odkar stoji prvi kamen nagega Zaigreba, ni imelo meeto tako zagrizenega sovražnika, kakor je luedvedgTajski gospodar. Ako je prilOžnoHt, takoj se maščuje Gregorijanec, ako je ni, pa jo najde. Trn suio mu v peli; sodivija je sicer iz/vlekla trn, toda rana je osta-la. Ne razširjajte ia- ne. da ne bo še hujša. Pustimo Orcgorijanem pri mini. Kadar silil v mesto. Odlikovanja. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na nelo-rdečem traku z meči je dobil vojni kurat 26. strel, polka Ivan Bogovič pri prost. str. bat. Maribor št. V. Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik črnovoj. etap. bat. št. 400 Josip Petrič. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hraibrostne svetinje so dobili črnovoj. narednik 5. čino-voj. okr. pov. F>au .Sirca; straž-niojstra 12. dež. oroz. pov. Fran ( obular in Anton Bohte. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnika Založnik Maks in basic Ivan, strelca Cehtl Karel in Koetomaj Ferdinand, vsi pri 26. strel. p.; pred-mojstra 22. polj. top. p. Zavedi Fran in Savnsa Anton. V tretjič je ddbil srebrno hrabrostim sivetinjo 2. vrste desetnik 26. strel. p. Kimej Fran. V drugič so dobili bronasto hrabrostim svetinjo: četovodja Cvetko Fran in Gerjevič Josip, deset-Diki ( amder Jakob, Peklar Emii in Jankovie Ivan, strelci Plovni k Mihael, L«h Leopold, Senica Ivan in 1'olanec Ivan, vsi pri 26. strel, p.: poddesetnik 27. pp. Založnik Fran; prednwgster 22. polj. top. polka Založnik Fran. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: stTelci 3. strel. p. Gobec Fran, Gerbca Fran m Kren Ferdinand; narednik Sepnik Andrej, poddesetnika Fojnko 1 i hjo proste; d<*set raznih 1 Hiiifno dokazati. Bachnik Frank No. 329C39 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Besens May Miss • ; No. 330062 Dobrodelne zabave. ! Blatnik Joe Dne K julija se je vršil v Kr-| No. 330326 škem na vrtu hotela Gregorrč do-lBobič Vajo brodolni koneort. i>ri katerem je No. 260583 svirala poinoKtevilna vojaška Božičkovič Djuro gotlba ."»:{. p^pirlka iz Zagreba.; No. 260581 t listi dobiček je namenjen v ko- i Braun >Iary f ist za po potresu oškodovanim • No. 260643 v političnem okraju Krško. t Dokusovič Stif Veselico s koncertom, sreč« >k>-! No. 260630 vom. šaljivo razstavo in šaljivo!Dolar Valentin ]w»>to je julija priredila podružnica Rdečega križa v Ilirski Ilistriei. Svirala je vojaška go - - 11 Ji i1 Je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regalji^ godbene Inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, prtvMfed. prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi naa n cene vprašate. Upraianje ZW ta— le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. , poHlJamo bresplačno. Pišite ponj* IVAH PAJK ir CO- t ILOYIHIIO —j- j-pMp. llliSiYO © svata Bartnre KA SKDmJKNZ DRŽAVE 8EVEJUIB ■sdei: FOREST CITY, PA. IiiihiiIihi am tL Jmrji IMS v irUd GLAVNI URADNIKI: F. S. TAFCHER, «74 A bita .t Are., Rodi Sprtega Wjt, Hodpredeednlk: JAKOB DOLENC, box 181. Br ought on. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, bo* 647, Forest City, Pa. Ponotel tajnik: AVGUST cOSTlfiA, box 310, Forest City. Pa. Blagajnik: JOSIP M ARIN&C, 5805 St Clair Are, Cleveland, Ohio. it blagajnik: ANT. HOCHEVAB, KFD. Na 2, box 11%, Bridgeport. NADZORNI ODBOB: nad a odbora: JOSIP PETERNEL. box 86, WlllolS. Pa. JERNEJ HAFNER, box 65, Burxllne, Pa IVAN GROŠELJ. 8» E. 137th St^ GenUO. Ofek POROTNI ODBOR: porot odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72. E. Mineral. L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R F. D. Na 3, box 14«, Fort Smith. Arfc L porotnik: JOSIP GOLOB, 191« So 14th St., Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHKK. 8*3 K. Oblo St., Pittsburgh, Pa. .--M Uradno glasilo: "GLAS NARODA". 82 Cortlandt Bt„ Ne« Torf, R. Ta OuJcm druStva, odroma njih uradniki so naprošenl pofilljatl vaa da. direktno aa glavnega tajnika ln nikakor dragega. Denar naj m pa po-Vlja edino potom poAtnib, ekapresnlb ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naalov: Frank Pavlovčlč, Farmar* S Miners National Bank, Forest City, Pa. ▼ ala<*aju. da opazijo JroMvenl tajniki pii poroCUlb glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nenadoma luumanljo nrnda glav. tajnika, da m nflun napako popraviti ZBOROVANJE GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA SV. BARBARE, MESECA JULIJA 1917. Preide m 6. seja, 21. julija 1917. Predsednik otvori sejo ob 1. polpold&n. Zpisnik zadnje seje se sprejme. Hrat tajnik poroča, da je orffanizacija v članstvu nazadovala in zaradi naklade >n r a rte rja. v gmotnem oziru >mo pa jako dobro •edovali. i?e vzame na znanje. lir. prod>' Inik iwv.la >voje poročilo, katero se sprejme. Omenja k »pil knjigo za $1.00 v katero vpisuje poštnino, na zadevo J. Pogačnika, ano in podpirano. da se pooblasti br. Tavčarja, da gre Al inn., da -kupno z hr. Aheanom preskrbita dobregra old-v imenu organizacije iztirja denar od bank, katerega so zplaoale na ra.-un organizacije. Sprejeto. M-ilo gl. btagajiiika. • Marinrir portx-a, da mu ni bilo mogoče takoj nabaviti ee-1 jih je pa v 10. dneh ter jih je takoj odposlal na glavni u->o po expreMi zakasnele oziroma izgubile, kar pa ni nje v.la, da ni>o prišli <>h Tasu na gl. urad. Kar se pa drugega upa, da je svoje delo vestno izvrševal. Pritožuje se, h* blagajne, ter mora iz svojega žepa zakladati pošt- vilno. Zatoraj nadzorni odbor priporoča, da bi postajni tajniki bolj točno pod o val i. ter s tem prihranili mnogo nepotrebnega dela v gl. uradu. Pregledali so tudi knjige pomožnega blagajnika (zaupnika) ter našli v popolnem redu. Poročilo gl. nadzornega odbora se sprejme. -Natančno finančno Poročilo se priobči v glasilu. — Ker ima ^oziroma jo bo v kratkem imel) zaupnik (pomožni blagajnik) večjo svoto denarja v oskrbi, kakor je njegov bond, predlaga br. Peternel, da se mu poviša bond na $5000.00. Sprejeto. Br. Peternel predlaga, da da nadzorni odpor poziv v glasilo, da se upošljejo vsi nevrnjeni čeki, izdani pred letom 1917 do 1. oktobra, sieer so neveljavni. Sprejeto. Zapisnikar prosi ,da se mu nekaj da ža zamudo časa. ker ima mnogo dela s sestavo zapisnika in prepisavo istega. * Predlagano, da se zapisnikarju plača za sestavo in pisanje zapisnika pri vsaki šestmesečni reviziji $5.00. Podpirano. Protipredlog, da se mu plača $10.00. Podpirano. Protipredlog sprejet. Hr. tirošelj se pritoži, da ne dobiva dr. glasila, kljub temu, da s«* je že pismeno obrnil na upravništvo '"Glas Naroda", kaj da je vzrok temu. Br. tajnik bo to zadevo uredil in poskrbel, da br. Grofij dobi glasilo. Odbor sklene, da se mesec dni pred revizijo v glasilu apelira na članstvo, tla pravočasno izmenja čeke, da ne bo vedno toliko nevrnjeni h. Na dnevni red pride točka, kaj se ukrene glede tistih članov naše organizacije, ki bodo potom nove postave poklicani v vojno služ-i bo. Br. Tavčar poroča, da je NP»J. sklenila takim članom plačati 30 odstotkov smrtnine, ter priporoča, da tudi mi kaj enakega ukrenemo. Sledi obširna debata in razmotrivanje. Br. Peternel predlaga, da se plača članom, ki so prisiljeni stopiti v vojaško -lužbo Združenih držav 30 odstotkov zavarovalnine v slučaju smrti, ko so v tej službi. To pa ne velja za člane, ki gredo v vojaško službo prostovoljno. Te smrtnine se pokrije z izvanrednimi prispevki. Ves ta predlog gre na splošno glasovanje. Sprejeto. Glavni o ibor priporoča članstvu, da prispevajo s prostovoljnimi prispevki k skladu za slovenske begunce v Švici. Vsi prispevki naj se pošiljajo na glavnega predsednika F. S. Taučarja, ki odpošlje nabrani denar na določeno mesto. Vse prispevke priobči v društvenem glasilu. Zadeva post. št v. 17 glede nenakazane bolniške podpore za br. Frnk Kranjčevie. Predlagano, da se dotična nakaznica in prošnja pošlje na vrhovnega zdravnika, da se on izrazi, če je Vlotični upravičen do podpore ali ne. Srejeto. Glede zadržane bolniške podpore br. KaroL Makaroski, član post. št. 17 se po podanem pojasnilu sklene, da se mu podpora izplača. Br. pretbiednik poroča, da je dobil poročilo od postaje v Superior, Wvo., da jim ni več mogoče zdržati postaje, ker je članstvo odpotovalo v druge naselbine. Poročilo se vzame na znanje ter se skle-! ne, da se ravna po pravilih. Glede prostorov, kjer so se vršile odborove seje,' se g. W. Sre-denšek izrazi, da nam je prepustil prostor brezplačno. Se vzame na znanje, zakar mu hvala. Zaključek zborovanja ob 7. zvečer. Z braskim pozdravom August Gostiša, zapisnikar. Resources: Death Benefit Sickness Children Liabilities: Death Benefit Sickness Children Net Deficit If anvthing further $660,8r>4.95 -f"»24,697.29 $ 44,221.60 $637,157.00 $841,305.54 $ 13,808.00 $ 1,229,773 84 $ 1,492,270.54 me. Very truly yours. $ 262.496.70 in this connection is desired please advise J. H. Nitchie. Kje je moj prijatelj JOŽEF VA TOVEC? Doma je iz Hrušiee pri Pod gradu. Pred enim letom »va bila skupaj v Jolietu, 111., zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cergcce rojake, ee kdo ve, da mi naznani, ali se naj pa sam oglasi. — Frank Božič, Box 8, Lvneh, Pa. (13-15—8) Rada bi izvedela xa naslov JOŽE-FA LAIK. Pred 14. dn^vi je okl šel iz Clevelanda; pri meni je bil dva meseca na hrani in ni plačal za board. V Milwaukee, Wis., ima dve sestri. Kje se sedaj nahaja, mi ni znamo. Pro- PRIPOROČILO. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr, OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naroč- SLUŽBA ORGANISTA. Išče se za slovensko cerkev organist, ki je zmožen učiti in voditi če/tveroglasno petje ter obenem oskrbovati cerkovrvwko službo. Stalna letna plača $720, poleg tega pa še štolmna. Službo j j nastopiti 1. septembra. Ponudbe naj se pošiljajo na uredništvo ,;Gla« Naroda". r 10-13—S) nino za " Glas Naroda" in izda-sim cenjene rojake, ako kdo ve j vati pravomočna potrdila. Cenje-za njegov naslov, da mi nazna-|nim rojakom ga toplo priporočani, ali naj se pa sam oglasi. — !mo fa upamo, da mu bodo šli na Mrs. .Joil arm Krama ršič, 141^'vuke. E. 30. St., Cleveland, Ohio. (11-14—8) STATE DEPABTMENT 01 LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION Kiti naseljene« is jim pomaga. Splošni mat veti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan te o državljanskih pravicah. Pridite ali pičite! Nswyoriki urad: 230 Fifth Ave, Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. S spoštovanjem Upravništvo "Glsi Naroda". HARMONIKE bodla! kakršnekoli vrste lsdelnjea la popravljam po na julijih cenah, a dalo trpežno In sanealjlvo. V poprava zanealjlvo vsakdo pofij* ker sesa le nad 18 let tukaj v tem poalu ln aedaj v tvojem lastnem damo. V popravek vzamem kranjske kakor vse drags harmonike ter računam po dela ka-korSno kdo sahtev\ brca nsrtsljalk vprafianj.__ JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohie. ki I no Hr. 1K4 tvanja tief ima nič ro Chicago, July 21, 1917. Mr. F. M. Gardiner, Municipal Building, Forest City, Pennsylvania. Dear Sir: — I have completed the valuation of the insurance bussriness of the St. Barbara Society with the following results: From the balance sheet furnished to me I have brought the bal lances in the respective funds down to April 30th, 1917, including the reserve in the Death Benefit Fund and including the indemnity or aeciklent disability iu the Sickness Fund. Poi 18. 10. 30. 30. I' t . ilo «rla\ nc<*a blagajnika se sprejme ter se sklene, da se mu j Resources• 115.00 ročne blagajne. Poročilo pomožnega blagajnika. ilo zaupnika S. P. 1). Sv. B. od 1. januarja 1917 marca prejel od Joaepfe Zalar za Anton (Jalieie prejel t »d blagajnika za dacob Brence $ 250.00 prejel od blagbjnika za Jenny .Seslar $ 500.00 marca prejel od blagajnika za Mihael 1'resek $ 407.50 marca prejel od blagajnika za Einiel Badosevic $ 400.00 unija prejel (m! blagajnika za Mihael Tancek $ 150.00 irca irea do 14. jul. 1917.jAss€kts on h.dna Aprii 30, f 126.251 1917 Present Value of Future Contributions Death Benefit $ 70,371.95 $590,483.00 Sickness $ 1,997.29 $522,700.00 Children $13,546.60 $30,675.00 Skupaj prejetega do 1. julija----$1833.75 julija prejel obresti za Anton (talicic____$ 1.89 Toraj >kupaj____$1 «35.64 6. junija 1917 je bilo plačano za pogrebne stroške za Jakob Bren-kukor naka/ano |K>toin sobr. glav. tajnika .$66.35. Toraj še ostane pokojnega s»obr. Brence $183.65. skupnega denarja pa je vloženega na sledeče banke $1769.29. Na First National Bank of Jeliet, IU.: Za Anton C.alieie pod »tv. 11945 na 3% Na The Dollar Saving Bank, Bridgeport, O.: Za Jakob Brence pod »t v. 6286 ua Za Jennv Seslar pod št v. 6301 na 3«1»% Za Mihael 1'resek pod št v. 6302 na 3»/2% Za Emiel Radosevie pod itv. 6303 na 3V2% Za Mihael Tancek pod Itv. 6335 na $ 128.14 $ 183.65 $ 500.00 $ 407.50 $ 400.00 $ 150.00 Total Resources Liabilities: $660.854.95 $524,697.29 $44,221.60 Present Value of Future Benefits indemnity Fund Total Liabilities Surplus Deficit $637,157.00 $637,157.00 * 23.697.95 $839,485.00 $ 1,820.54 $841,305.54 $316,608.25 $13,808.00 $13,808.00 $30,413.60 Skupaj____1769.29 Opomb*. — Kakor je razvidno iz poročila, se sedaj nahaja velika svota denarja na bankah za mlado-letne in ne-najdene dediče. — Vzrok temu je, ker se težko dopisuje z raznimi dediči v stari domovini radi vojne. In poleg tega je tudi v Združenih državah večkrat te/ir«* priti v zvezo s kakimi dediči. Kajti potom poročila sobrata glavnega tajnika niso certifikati popolni in se večkrat pripeti, da so certifikati izdelani na dve ali več različnih oseb, kar dela ob Ča-M» izplačevanja smrtnine iako velike zadrege, predno je mogoče pravilno zadevo urediti. Za zgoraj navedene vložene svote na Bridgeport Dollar Saving Bank je banka izročila poroštvo za $1500.00 ter ae bode poroštvo povečalo sopet v kratkem za svoto. katera je več vložena, kakor je se-nl—1 w Pittsburghq. Pa. TJradnS ore: dnevao od S. ds-poktaM do 8. ore sveto. Y petkih od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popsL DR. LORENZ, Mi Ave. IL Pittsburgh, Pa. DOCTOR KOLER m PENN AYE. PITTSBURGE, Pi SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr- Koler j« najatmrajšl iloremkl zdravnik, ip«HaH«t ▼ Pttfa barshu. ki ima 2aletno prskao v zdravljenju trnju ih toot kit bo Las nI SifflU ali saatrupljeojm krvi idrtvi * (luoritiB 606. ki ca j« izuma! dr. prof. Erlieh. Ce Imata mozolja ali Mkarik« pa lalaaa. ▼ grlu. irpuUni« tu, botaCina v koatab, pridita in lx£iatJI vam bo kri. Na čakajta. kar ta bolaun ie nalas*. Samaaotalc. kapavac aB triperia tudi vaa dna« poatartina. ki naatanejo radi tega. Ta bolezni zdravim po tad nji matodi t naj kraji tam fiaan. Kaaor hitro oparita. da ram peraahoja molka smolaoat. m gakaita. tamva« pridita in jaz vam jo bom »pat povrnil. Suftanja cevi, ki vodi is mahu rja, ozdravim v krm t k am Cat o Hydrocalo ali vodeni««, kilo ozdravim v 90 urah in aicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečina v križu in hrbtm ln včaaih tudi pri epnlčanju vede. ozdravim z rotovoatjo. Revzaatizem. trpaaja. balaSine. oteklin«, arbeiico. ibafl* in druaa koiae kalevai. U naatanejo vsled neiiate krvi. ozdravim v kratkem Saao in ni potrebno letati. Uradne ore: od 9. do 8. Ob nedeljah od 9. do S. EniaiaaiiiaE^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. 'fraraiaiziBiEiEii^ POUČNE KNJIGE: POZOR ROJAKI l^iTrT^Sm^i Tri'i calaaaai edeteaaim. Kdor U aahHrrlla knT aa srsa PUUte takaJa* -^■ESisasAS^w t9i7 daMfea aka peiUata « can ta JAKOB WAHČI0, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v z<*ipadnih državah. Montani, Coloratji in Utah, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai aastopnik Življenje na avstr. dvora ali Smrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Meyerllngu) e—.71 Strah na Sokolskem grada 100 zvez. $6.00 RAZGLEDNICE: Newyorske a cvetlicami, hmno-ristiC-ne, božične, novoletne ln velikonočne komad po r—.03 ducat po t—.20 Album mesta New Yerka b krasnimi slikami, mall s—.30 ZEMLJEVIDI? Združenih držav malt p-.IO veliki - e—.25 Avstro-Italljanska vojna mapa --.15 Balkanskih držav r—.15 Evrope F—.15 Evrope, vezan „ —.60 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas tr--25 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming In West Virginia ln vseh drugih držav po —.20 Avstro-Ogrske mali s—-10 veliki vezan >—.50 Cell svet - fc- 23 Velika stenska mapa TJ. S. na na drugi strani pa celi svet $3.00 NaroČilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, pofitnl nakaznici, ali pofitaik poštnina je pri vseh cenah že vračunana. Ahnov nemSko-anglefikl tolmač, vezan <—.50 Cerkvena zgodovina e=%70 Hitri računar &-.40 Poljedelstvo f~.50 Popolni nauk o čebelarstvu^ vezan $1.00 Sadjereja v pogovorih t—.20 Slov.-angleški in angl.-slov. slovar $L50 Trtna uS ln trtoreja r—.40 Umna živinoreja ^—.50 Umni kletar •—.50 Umni kmetovalec £=.50 Veliki slovensko-anglefikl tolmač $2.00 ZABAVNE IN RaZNE DRUGE KNJIGE: Bodi svoje sreče kovač Doli *s orožjem Fablola Miklova Zala Pegam in Lambergar Preganjanje indijanskih misijonarjev Rodbinska creča Slovenske novele in povesti Socializem Socijalua demokracija Stanley t Afriki Trojka Vojna na Balkanu 13 zvez. Zgodovina c. ln k. peSpolka it 17 n slikami f=S0 e?.50 r—.00 &-.00 —.30 f—.40 b-J50 i—.30 H-J10 E^ao 5 <—.50 $1.80 k! je pooblaščen sprejemati naročnino aa i4«las Naroda" in isdajati tosadema potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval diicvi, v katerih go nafi rojaki naseljeni In je povsod dobro posnsiL » Upati je^ da sni bodo fii rojaki v vaofc