Izpred upravnega sodišča. 125
Izpred upravnega sodišča.
Deželni odbor ne sme zvišati vsied pritožbe občanov občinskih doklad, sklenjeniti od občinskega odbora.
Županstvo T. na Kranjskem je predložilo dne 15. decembra 1911 deželnemu odboru proračun v svrho odobritve sklepa o pobiranju 40odstotne doklade na direktne davke v letu 1912 in je pripomnilo v spremnem poročilu, da se proti proračunu ni in najbrže tudi ne bo pritožil nihče. Nato je deželni odbor odobril sklep o pobiranju 40od-stotne doklade na direktne davke. Naknadno in sic;er 20. decembra 1911 pa je županstvo predložilo deželnemu odboru pritožbo dveh občinskih odbornikov, vloženo pravočasno proti sklenjeni 40od-stotni dokladi. To je spoznal deželni odbor z ozirom na postavke proračuna za utemeljeno, zato ji je ugodil z razpisom 5. febr. 1912
126 Izpred upravnega sodišča.
št. 2641 in odredil, spremenivši s pritrditvijo c. kr. deželne vlade izpodbijani sklep, pobiranje 55odstotne doklade, kolikršna se je pobirala v občini T. že nekaj let sem.
Zoper odločbo deželnega odbora so vložili občina T. in pet davkoplačevalcev iz te občine skupno pritožbo na upravno .sodišče, zahtevajoč razveljavljenje odločbe s to-le utemeljitvijo:
Deželni odbor je že odobril utemeljeno znižanje občinske doklade od 55 na 40 odstotkov z odlokom 22. dec. 1911, zato ni več dopustno preklicati vsled vložene pritožbe že danega dovoljenja. Deželni odbor sploh ni bil upravičen, predpisovati občini višine doklade, ki naj se pobira; k večjemu bi bil smel odreči dovoljenje za sklenjeno znižanje. Po §-u 79. občinskega reda za Kranjsko ima deželni odbor pač pravico, odreči dovoljenje za pobiranje doklad, če presegajo 15 odstotkov, nima pa pravice, odreči pritrditve k pobiranju samo 40odstotne doklade, pri čemer je brez pomena, ali pomeni pobiranje 40odstotne doklade nasproti prejšnjemu letu zvišanje ali znižanje občinske doklade.
Deželni odbor odgovarja v protispisu na to pritožbo tako-le:
Dasi je bil deželni odbor pritrdil prvotno pobiranju 40odstotne doklade, je smel spremeniti kljub temu to svojo odredbo, ker je bila pravočasno vložena pritožba proti sklepu občinskega odbora o pobiranju 40odstotne doklade (§-a 83. in 91. občinskega reda). Iz tega razloga prvotna odredba tudi ni bila še postala pravomočna in si pritožniki na tej podlagi niso mogli pridobiti nobenih pravic. Kadar pa je proti sklepu občinskega odbora vložena pravočasna pritožba, sme deželni odbor dotični sklep pač tudi stvarno spremeniti in sklenjeno doklado ne le znižati, ampak, če treba, tudi zvišati, kakor je storil v tem slučaju z ozirom na primanjkljaj, izkazan v proračunu. Sicer pa presoja deželni odbor po prostem preudarku, kolikšna doklada je potrebna z ozirom na iinančno stanje in druge razmere, torej je v tem pogledu pritožba na upravno sodišče sploh nedopustna. Predlaga zavrnitev pritožbe, deloma neutemeljene, deloma nedopustne.
Upravno sodišče je razveljavilo izpodbijano odločbo deželnega odbora z razsodbo 31. decembra 1912, št. 14.090, kot zakonito neutemeljeno. Občina T. je sicer umaknila pritožbo, ker pa je bila sopodpisana pritožba tudi od petih davkoplačevalcev, je upravno sodišče vendar vzelo zadevo v stvarni pretres in navedlo te-Ie razloge za svojo odločbo:
Izpred upravnega sodišča.        • 127
Po §-u 73. občinskega reda za Kranjsko z dne 17. februarja 1866, dež. zak. št. 2, sme skleniti občinski odbor za pokritje pri-mankljaja občinske doklade. Sledeči §-i 74.—78. vsebujejo podrobnejša določila v tem pogledu. Občinski odbor v tej pravici, sklepati doklade, sicer res ni popolnoma neomejen, kajti na eni strani so po §-u 83. dopustni zoper sklepe občinskega odbora o občinskih dokla-dah ugovori (opomini), oziroma pritožbe, na drugi strani pa je po §-ih 79. in 81. (po besedilu zakona z dne 11. maja 1888. drž. z. št. 14) potrebno višje odobrenje za doklade, ki presegajo določeno višino. Po teh določbah pa je omejena dokladna pravica občine samo navzgor, ne pa tudi v tem zmislu, da bi moglo višje oblastvo odrediti pobiranje višjih doklad, kakor jih spozna občina za zadostne, da pokrije preliminirani primanjkljaj. V dokaz temu se more pritegniti tudi deželni zakon z dne 10. aprila 1881, dež. zak. št. 6. ki pooblašča deželni odbor, sporazumno z deželno vlado, pod določenimi pogoji za prisilni predpis občinskih doklad ali za zvišanje obstoječih doklad in sicer tedaj, če gre za izterjanje javnopravnih terjatev deželnega, okrajnega ali skladnega zaklada v zmislu §-a 1. in 2. tega zakona. Ker dovoljuje torej zakonodajec zvišanje doklad, sklenjenih od občine, ali uvedbo take doklade, če je občina sploh ni sklenila, le tedaj, če občina ni poskrbela za pokritje takšnih plačil v upravnem letu. se mora sklepati iz tega, da se ne smejo odrejati višje kakor od občine sklenjene doklade, če ti pogoji niso dani.
. Temu dokazu se ne more ugovarjati, da priznava § 83. občinskega reda pritožno pravico zoper vse odborove sklepe, ki se tičejo občinskih doklad, iz česar bi se utegnilo sklepati, da bi mogel prito-žujoči se občan instančnim potom doseči tudi zvišanje doklad. Posamezniku, ki je dolžan plačevati doklade, pristoji namreč pravica pritožbe samo v varstvo njegovih lastnih koristi, ne pa v varstvo dozdevnih splošnih koristi občine. Pritožiti se torej sme le, če misli, da je preveč obremenjen, ne pa, če se mu zdi breme premajhno. Od davkoplačevalcev izpodbijana odločba deželnega odbora, s katero je bila od občinskega odbora sklenjena doklada k direktnim davkom vsled pritožbe drugih občanov zvišana, torej nima zakonite podlage.
J. S.