Asfaltna baza: zgodba direktorja Gregorja Kovača Zan Zeba: »Delavec Gorenja sme biti revež« mmii liu 9t,6 95,115,91N,3 ST. 77 - LETO 64 - CELJE, 2.10.2009 - CENA 1,25 EUR Oflggvom^ ufeiHi« NT Taiia^dCvirn Domov za starejse je dovolj! Z vse več starejšimi se povečuje tudi število domov zanje, a le zasebnih, ki so praviloma dražji od javnih. Na sprejem naj bi na Celjskem čakalo 1.800 ljudi. So te številke realne? Reformatorski duhovnik zoper hierarhijo in celibat Ko otrok starše tepe zaradi pokojnine Prostovolj Ivanka Tofant o tem, kaj vse doživljajo starejši v družinskem krogu. Celjana očistila okolico ribnika na Lahovni Op«kam{6kA9.Olje.tel St03/4268000 '' sttbeta, 3. «htobsr, od 10. tf811 ure DOBER DAN, ZDRAVJE Ihx'zf/hiCne mcritiv krtTtfgit sUulkorjUs McstmitiJ in krv/tei^a tLikj, Nogometni veterani: »ajznpon« je bil zakon Ohranimo energijo. PRIHRANIMO Okna n\K omogočajo najvarfnejši energetski razred A. www.mik-te.si fcpso 1ŽŽ4) rpvCOKNA »tt^mfaj < > m ODKI NOVI TEDNIK Dan ali čas starosti? rs i>Ne, sin£, očka ni domn - je babico peljal v službo, « sem se v soboto grenko posmejala ob kanka-tun v dnei/n£m Časopisu. In se zamislila. Pn Stovenrih časovno skoraj sovpadata ukinitev praznovanja dneva mladosti in začetek obd^eva-nja dneva starejših. Î. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina OZN. IVANA STAMEJČrC po svetu pa se zlasđ problemom, ki pestijo ljudi v tretjem življenjskem obdobja, m ta dan bolj posvečamo od leta 1990 dalje. In problemov in žagal je-tako kot starostnikov - iz leta v leto več. Ves svet se stara, a v njem Sbvena Se očitno bolj od pov-prečja. Če po svetu Živi 7,4 odstotka ljudi^ starejših od 65 let, je delež tsh v Sim«niji kar IS.Sodstoten. Ob tem, da se jev zadnjih 50 řeíí/i v Sloveniji število rojstev prepolovilo, življenjska doba pa podaljšala za 16 let, so trendi za prihodnost jasni. Kot je jasno, da v sedanjem tempu življenja še tako nostalgično oziranje v preteklost, ko so skupaj živele po tri ^eneranje. niČ ne pomnga. T^ga si veČina dandanes pač ne more »privoščiti«. Tistemu delu prebivalstva, ki Še ima to srečo, da je zaposleno, se namreč delo vse bolj vleče od jutra do večera - časa jim zmanjkuje tako za otroke kot za starše^ O tem in še več o tegobah, ki jih s seboj prinaša siromašenje prebivalstva (in države) zaradi ^spodarske recesije, pišemo tudi v današnjem Novem tedniku. Če so odnosi tako zapleteni v družini, potem je po svoje razumljivo, da so razmere na ravni države Že rmravnost kaotične. In to do te mere, da so se jih odgovorni odločili presekati in zastmňtí nove temelje naši po ustavi še vedno pravni in socialni državi. Seveda, gre za predlog pokojninske reforme, ki je bil glede na obstoječe razmere in projekcije, po katerih bo leta 2050 v Sloveniji skoraj trećina prebiwústva stara 65 let in več, resda več kot nujen. A se sprašujem, koliko Časa bo za državo vzdržen, če bo sprejet v takšni obliki, kot je zastavljen. Eden glavnih argumentov za podaljševanje stawstne meje za upokojitev na 65 let tako za ženske kot za moške je bil. da mladi na trg dela vstopajo vse starejši. Če je zdaj ta starostna meja vse bliže 30. letom, kje bo pristala Čez deset, petnajst let? Če imajo nekatere mlade mamice danes še srečo z »babica sennsom«. bo takrat to zagotovo besedna zveza, fei ne bo več živela. Bojim se, da niti ne bo potrebna! Za malčke »srečnic«, ki bodo imele službo, bo menda že dovolj prostora v vrtcih, večina pa bo ob prvi zaposlitvi - seveda. Če bodo dovolj pogumne (ali nespametne, kakor vzamete), da se bodo sploh odločile za otroke - doma že tako imela šolarja ... In če bom sama morda Še dočakala upokojitev, se vse bolj sprašujem, kdaj - Če sploh - bom babica. Bo kdaj moj vnuk povpraševal po očku, ko me bo zet zapeljal v službo? Vse bolj sem namreč prepričarw., da bo ob pomanjkanju dela za mlade tudi pcaitiven trend zadnjih nekaj let na področju rodnosti sčasoma postal preteklost. In takrat bo tudi dan starejših preteklost, saj bo napočil čas starosti... KRATKE SLADKE m4 mi Kdo bo v Toplicdh rož'ce sadil? Glede na to, da Rimske terme in minisirstvo za kulturo obveznost financiranja in obnove zdraviliškega parka v Rimskih Toplicah prelagata eden na dragega • poznamo rešitev Laški župan Franc Zdolšek lahko končno izpot-ni svojo predvolilno obljubo. v kateri |6 volivkam m volivcem obljubljal, da bo kot župan posadil rožice tudi v zaščitenem zdraviliškem parku v Rimskih Toplicah oziroma da bo park »kulti-viral«. To mu ne bi smelo delati težav, saj se kot direktor Vrtnarstva Celje na sajenje rožic nedvomno dobro spozna. Učinkoviti inšpektorji čeprav je celjska občinska malha trenutno bolj prazna kot polna, pa je vsaj en oddelek na občini, ki posluje celo odlično! Medtem ko so pri prodaji nepremičnin na celjski občini načrt dosegli le v slabih sedmih odstotkih, pa so ga na medobčinskem inšpektoratu v več kot 93 odstotkih. In še boij natančno: v celem letošnjem letu so načrtovali, da bodo dobili !10 tisoč eVrov. inšpektorji pa so jih do konca junija uspeli iztržiti Že skoraj 103 tisoč. Ali to pomeni, da bodo zdaj do decembra bolj umirjeni in bodo morda kdaj pogledali skozi prste, pa rû znano. Glede na to, da so praktična edini, ki prinašajo denar, jih bodo morda še bolj priganjali k delu. Domov za starejse je dovolj Po izračunu doplačiia bivanja v domu si marsikdo premisli - »18 tisoč čakajočih je neodgovorna laž!« Včeraj smo obeležili mednarodni dan starejših, skupine prebivalstva, ki |o je na svetu iz leta v leto več. Iz leta v leto se zato povečuje tudi Iteviio domov za starejSe, a le zasebnih, ki so praviloma dražji od javnih. í-aní se je število oskrbovancev v domovih za starejše v primerjavi z letom 2007 povečalo za skoraj desetino. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije naj bi trenutno v Sloveniji na prosto mesto v domu Čakalo 18 tisoč ljudi, na Celjskem 1.800. A kot opozarja Dragan 2ohar, direktor zasebnega doma z najdaljšo čakalno listo, so te številke krepko prenapihnjene. Dragan Žohar, direktor Špesovega doma, vojniške-ga zasebnega doma starejših, sicer nerad javno kritizira trenutne razmere. A ko je pripravljen spregovoriti, stvari pove brez dlake na jeziku. Jezijo ga prenapihnjene ocene o Številu čakajočih na prosto mesto v domovih, saj je resničnost povsem dru^Č-na. Na prosto mesto v Spe-sovem domu naj bi po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije čakalo 312 starostnikov, kar je dru- Pregled števila čakajočih z dne 1.10.2009 Dom ob Savinil Celje Davni) 580 Dom sv, Jožefa Celje (Zasebni) 82 Thermana, Dom starejših (Z) 78 Dom upokojencev Polzela (J) 187 Pegazov dom Rogaška Slatina (Z) 81 lambrechtov dom Slovenske Konjice (J) 106 Dom starejših Šentjur (J) 75 Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah (J) 195 Družba za sodalno varstveno dejavnost, d, o, o., Dom Upa Štore (Z) 45 Contraco, d. o. o., Špesov dom Vojnik (2) 312 Zavod sv. Rafaela Vransko (Z) 27 Dom Nine Pokom Grmovje (J) 56 Skupaj 1.824 Vir: Skupnost socialnih zavodov Slovenije Kje v podjetjih se skrivajo »tempirane bombe€f? Spontani upor delavcev Gorenja je mnogim delavcem vlil pogum, da kljub bojaz ni o izgubi delovnega mesta zahtevajo pravično plačo. Zato se lahko marsikje na Celjskem kmalu zgodi podoben upor, kot je bil v Gorenju, opažajo sindikati. K|e natančno so žarišča, sindikati oe povedo naravnost. So pa dnevno udeleženi na kakšnem zboru delavcev. Upor lahko nastane povsod. kjer za enak obseg dela delavci prejemajo nižje plače. »Pogoji za lo so povsod tam, kjer so biii delavci zadnje mesece na skrajšanem delovnem času. zdaj ko je dela dovolj za polni delovni čas» pa uprave družb želijo izkoristili situacijo. Še naprej bi vlekli državne subvencije, delavce pa plačali za skrajšan delovni čas.« opozarja celjski sekretar sindikata kovinske in elektro industrije Mirko Hirci. Kot dodaja, je stanje ponekod že prišlo tik do vfeliSča. Upor so preprečili šele s pravočasnim zbo- - Št. 77-2. oktober 2009 Itidi v gomilskem podjet^ ju Biva hiše so v minulem tednu imeli zbor delavcev. Delavci tam trenutno delajo po 12 ur na dan, plač pa že nekaj mesecev ni. Delavci za nastalo stanje krivijo lastnika, to je zreški Unior, ki naj bi iz podjetja vlekel denar. Po nekaterih informacijah Daj bi pred kratkim iz podjetja vzel 520 tisoč evrov. Zato delavci napovedujejo, da bodo prihodnji teden izvedli stavko. rom delavcev in z iskreno komunikacijo z vodstvom. »Zbori delavcev so nujni, da delavci iz prve roke s strani uprave izvedo, kaj se s podjetjem dogaja. Saj zaposleni razumejo, saj ne želijo iti z glavo skozi zid. Mislim, da so se v nekaterih podjetjih na ta račun izognili sceni Gorenja.« Kar pa Še ne pomeni, da do teh situacij ne more priti, še dodaja, Kje konkretno bi se lahko zgodile, Hirci ni želel izpostaviti. RP go največje število čakajočih v regiji, trenutno pa bi jih bilo pripravljenih priti v dom manj kot 30. »Primanjkljaj je res v dveh do treh urbanih centrih, povsod drugje je slika povsem drugačna. Prosta mesta! Domovi poslujejo na meji rentabilnosti, ker niso v celoti zasedeni. Zato je govorjenje o 18 tisoč manjkajočih mestih v Sloveniji neodgovorna laž. Ko pozivamo ljudi, ki so na naši Čakalni listi, da imamo prosto mesto zanje, ugotavljamo, da jih je le kakšnih deset odstotkov pripravljenih res priti v dom.« Brez zadrege pove tudi, da si marsikdo premisli, ko sliši, koliko bo poleg pokojnine znašalo dopkčilo za bivanje v domu. »V te) materialni situaciji se raje odločijo, da bodo ostali doma. To je realno stanje, ki se še' slabša.« Poleg zgolj podeljevanja koncesij namesto gradenj javnih domov tudi predpostavka, da pokojnine zadoščajo za mesečno oskrbo v domu, sodi v sklop velikega sprenevedanja države. »Pri nas velja, da naj bi bil ostarel človek s svojimi dohodki sposoben v celoti pokrivati stroške bivanja v domu, To ne velja niti za bistveno bolj bogate in razvite države.« in še na eno neenakost je spomnil Žohar. »Z vidika družbene pravičnosti je nepošteno. da nekdo» ki ni imel sreče, da bi bil nasta- Dragan Zohar njen v javni zavod, plačuje od 20 do 30 odstotkov višjo ceno, ker mora koncesionar-ju pokriti tudi stroške gradnje doma. Če bi bil v javnem, bi mu bil ta del podarjen. Sam pa je v času svojega aktivnega življenja ravno tako prispeval h gradnji javnih domov za starejše. Tu so dileme, ki so popolnoma brez odgovora.« Brez razlage ostaja tudi vprašanje, zakaj je ukrep pomoči na domu, ki starostnikom polepša in olajša jesen življenja, subvencioniran s strani države in lokalnih skupnosti, bivanje v domovih pa ne. Ura pomoči nadomu v povprečju stane 17 evrov, dan bivanja v domu pa 19 evrov. Vendar uporabnik uro pomoči na domu plača le 4 evre, prebivalec doma pa celotni znesek!? ROZMARI PETEK Bošico Srot v rokah kriminalistov Kriminalisti in policisti so v sredo zjutraj na domu presenetili Boška Šrota. Razlog za le nekajurno pridržanj e nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško je bila prodaja malo več kot 7-odstotnega deleža [strabenza, ki ga je Pivovarna Laško pred dvema letoma prek verige družb prodala Maksimi Holding, ki je v Usti nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja. »Ničesar ne skrivarn, prodaja je bila transparentna, pregledali so jo davčna uprava, revizorji. Zato me Čudi, da je ta prodaja predmet preiskovanja. Zadeva je bila čista, Pivovarna Laško je imela od tega koristi, rečeno drugače: nekje do tri milijone evrov plusa. Tisti, ki razume posle, vidi, da je pivovarna imela korist, drugim pa to težko razložim,« komentira BoŠko Šrot. Obenem pravi, da so bili policisti v svoji preiskavi korektni. »PovedaJ sem jim, da doma nimam nobenih dokumentov. v kar so se sami prepričali. Pravi naslov Je podjetje.« Kriminalisti so tudi v •.ÍV »N - Boiko Šrot Pivovarni Laško opravili preiskavo. Uprava je hitro pojasnila, da v podjetju poteka preisicava zoper druge pravne in fizične osebe in ne zoper Pivovarno Laško. Kriminalistom so izročili vse zahtevane listine v zvezi s po* sli pri nakupu in prodaji dobrih 7 odstotkov delnic Istrabenza, ki jih je Pivovarna Laško leta 2007 prodaia. JI, RP www-novítednílLCOin wMnivj3díoeel|e.M^ novi tednik DOGODKI Komu bo na vesti obležala asfaltna baza? Zgodba Gregorja Kovača o zapletih z bazo - Zaenkrat še »priklopljeni« - Skrb za okolje ali »fovšija« konkurence? Nad asfallDO bazo v Pla-ninski vasi še vedno visita grožnji z odklopom iz električnega omrežja ter odvzemom uporabnega dovoljenja. Zaenkrat nobena od odločb ni bila izvrSena, direktor podjetja Gregor Kovač v primeru ustavitve delovanja asfaltne baze napoveduje milijonske izgube, precejšnjo gospodarsko âkodo in tudi socialni uda-rec za Kozjansko. Hkrati opozarja na Čmo-belo sliko. ki se je v medijih ustvarila v enajstih letih tožb» s katerimi civilna Iniciativa delovanju asfaltne baze nasprotuje že od vsega začetka. Zgodba se je začela v letu Î998, ko je investitor Mirko Kovač, oče sedanjega direktorja podjetja, bazo pripeljal v Planinsko vas. »Takoj so se začeli zapleti, najprej v obliki nasprotovanja nekaterih sosedov, ki so investitorju celo prodali svoja zemljišča, ob tem> da so vedeli, da bo tam stala asfaltna baza. Zahtevkov za odškodnino. kolikor vem, niso podali. Nato so se začele tožbe, zadeva je prišla v medije. Z novinarji se je oče takrat še pogovarjal» nato je zavleklo, saj Občina Šentjur takrat ni imela nobenega dolgo ročnega načrta in prostorski načrti še niso bû'i narejeni. Vmes je baza že začela obratovati, civilna iniciativa pa je vložila tožbo. Občina je zatem izdelala načrt in sprejela PUP (prostorske ureditvene pogoje, op. p.), kjer je predvidela gradnjo asfaltne baze v Planinski vasi» kar je bilo nenazadnje zaradi cenejšega asfalta in zaposlitev v njenem interesu. Načrt je po vseh procedurah potrdila tudi vlada, a brez zapletov ni šlo,« priznava Kovač. Pred tem je bilo namreč treba pridobiti še soglasje zavoda za varstvo narave, vendar so na celjski območni enoti izrazili pomisleke, povezane z zaščito Glije jame. »Pridobili smo strokovno mnenje, da zavod soglásja ne more zavrniti na podlagi domnev, zato je občina lahko sprejela prostorski načrt, za asfaltno bazo pa smo dobili gradbeno dovoljenje, ki je kasneje postalo pravnomočno. Vmes je civilna iniciativa sprožila ustavni spor. Ustavno sodišče je razsodilo, da je bil načrt s strani občine sprejet brez ustreznih soglasij in je PUP razvelja- bltev uporabnega dovoljenja,« našteva Kovač. Zatišje pred I h' nevihto Zdelo se je, da asfaltna baza vendarle lahko obratuje brez vseh bremen.»Februarja lani je inšpektor ustavil izvršilni postopek zoper naše podjetje,« povzema Kovač, ki ga je zato prejem odločbe okoljskega ministrstva o odvzemu uporabnega dovoljenja konec avgusta letos še toliko bolj šokiral. »Ko nam je uspelo dešifrirati odločbo. smo ugotovili, da se v njej sklicujejo na leto 2007» ko so že izdali odločbo o odvzemu, zdaj pa inšpektor ugotavlja, da asfaltna baza še vedno obratuje. Kje so vmes izgubili rdečo nit, ne vem,« pravi Kovač. Podjetje se je zoper odločbo pritožilo na upravno sodišče, kjer postoptó niso končani. »Zalo nikakor ne moremo razumeti še odločbe, ki jo je od inšpekcije 7. septembra dobilo podjetje Eiektro Celje in ki mu nalaga, naj asfaltno bazo izklopi iz električnega omrežja. Na kakšru podlagi, če upravno sodišče še ni reklo svojega? Podjetje nas je 8. septembra obve- Gregor Kovač va poslužuje že ves čas in zavedam se» daje podoba podjetja v medijih posledično okrnjena. Zato bi opozoril na to, da bi asfaltni bazi inšpekcije morale že zdavnaj prepovedati obratovanje, če bi dosegala ali presegala mejne vrednosti obremenjevanja okolja. Celo sami smo naročali nadzore, tudi študijo vplivov na okolje pred Asfaltna baia Planinska vas razočaran zaradi enostranskega poročanja obupal in se zaviJ v molk. S tem si je naredil škodo, saj se je dolga leta zatem slišal le glas nasprotne strani,« zdaj razmišlja Gregor Kovač. »A zadeve še zdaleč niso tako preproste, kot je vtis v javnosti,» dodaja. »Izvirni grehu v naknadnem gradbenem dovoljenju "Asfaltna baza je bila zgrajena, preden je bilo pridobljeno ^adbeno dovoljenje, kar je bila napaka. Vendar smo takoj pristopili k urejanju dokumentov. To se je vilo,« poskuša Kovač povzeli zapleteno zgodbo, v kateri se je podjetje Asfait Kovač na vse omenjene sklepe in sodbe vedno pritožilo. Posledično je šentjurska upravna enota odpravila gradbeno dovoljenje asfaltni bazi, kjer so leta 2007 prejeli odločbo o odstranitvi objekta. »Nato je upravna enota pristopila še k obnovitvi postopka o pridobitvi uporabnega dovoljenja, da bi ga kasneje razveljavila, postopek je bil večkrat obnovljen, nato je vmes zaradi naše pritožbe poseglo ministrstvo za okolje in prostor, ki je lani zavrnilo sklep o dovolitvi obnove postopka za prido- stilo, naj se pripravimo na izklop elektrike za 17. september. Odločba je bila tudi nam vročena 23. septembra in je s tem postala izvršljiva. A nas Še niso izklopili. Morda so na inšpekciji uvideli svojo pomoto,« pravi Kovač, ki je po pravnih posvetih prepričan, da je bilo ravnanje inšpektorja sporno. O tem je prejšnji teden nemudoma obvestil pristojne organe in vlado. Trn v peti konkurenci? Kovač je sklenil, da je skrajni čas. da tudi sami povzdignejo glas. »Podobnih ukrepov se civilna iniciati- postavitvijo baze. Vrstili so se očitki o zastareli tehnologiji; osnova je res rabljena, medtem ko so vitalni deli novi» filtri v bistvu ne prepuščajo prašnih delcev. Ekološko baza ni sporna, celo dosti bolj je čista od ostalih v državi, saj bitumen na primer skladiščimo v zaprtem prostoru, prav tako je pesek shranjen v betonskih silosih, zato se pri nalaganju ne praši v okolico,« našteva Kovač. »Civilna iniciativa trdi svoje in zadeve dramatizira, ustvarja pritisk na javno mnenje in uradne organe. V to, koliko svojih Članov dejansko ima v Planinski vasi, se ne bi spuščal. Lahko povem le, da smo naročili javnom-nenjsko raziskavo v samem kraju in ŠirŠe v občiru. 22 odstotkov krajanov Planinske vasi, ugotavlja Ninamedia, bi se strinjalo zrušenjem asfaltne baze. Od teh 22, zanimivo, jih hkrati 10 trdi, da jih njeno obratovanje ne moti. Interpretirajte si sami,« kaže izsledke raziskave Kovač. »Vprašanje je tudi, ali se za tolikšno skrbjo za okolje ne skriva kaj drugega. Od začetka obratovanja je res. da je Asfalt Kovač trn v peti večjim podjetjem iz dejavnosti. Čeprav smo sorazmerno majhni - letno oziroma v sezoni proizvedemo okoli 35 tisoč ton asfalta - so se cene asfalta ob našem prihodu na trg takrat skoraj prepolovile. Vsi so morali spustiti cene,« Se razmišlja Kovač. V podjetju Asfalt Kovač pričakujejo, da bo inšpektor odredil začasno zadržanje odločbe, dokler upravno sodišče ne bo odloČilo o pritožbi. Kovač meni, da jim bo uspelo zadržati uporabno dovoljenje. »Če se vendarle zgodi nasprotno, bo to večplastna katastrofa. Pustimo ob strani finančne izgube, v podjetje smo vložili tudi neprecenljivo veliko znanja, časa in energije.« Predvsem slednje je investitorju Mirku Kovaču po dolgih letih že zmanjkalo. POLONA MASTNAK Preplah med delavci V podjetju do danes niso prejeli nobenih novih pojasnil, a so pred tednom dni svoj glas povzdignili tudi delavci. Vsi zaposleni v podjetju Asfalt Kovač, 25 deJavcev, veČina jih prihaja iz šentjurske občine, so podpisali pismo, naslovlje-nb na več ministrstev, okol j-ski inšpektorat, predsednika vlade in republike, šentjursko občino in varuhinjo Človekovih pravic. »V podjetju nas ne dela nekaj ti* soč in nismo tako gbsni kot žalostne množice, ki jih gledamo po televiziji zadnje čase. Dela nas 25. vsak od nas ima za seboj družino, mnogi šoloobvezne otroke. Za nas je zaposlitev v podjetju vitalnega pomena ... V regiji, kjer živimo, zaposlitvenih možnosti ni ...« je zapisano v pismu. Poleg tega je od obstoja podjetja po Kovačevih besedah odvisno še enkrat toliko ljudi, prevoznikov ter ostrih kooperantov s Kozjanskega. (internet ^ ^Hitrost/do ^^P® televizija Več kpt ff0 programov telefonija brezplačni klici v SLO kabelsko omrežja #^lektro ^^ TU K NiSK 03 42 86 t99 tf/ww.4um6ek.ne4 *Cer4 ^ktlB T28 prvi Iri u VM nova nif^jnlk«. www.racliocelje.com n ARSTVO O cet is »Delavec Gorenja ne sme biti revežic Vodja pogajalske skupine Žan Zeba o zahtevah delavcev - Po zborih delavcev danes v Gorenju novinarska konferenca tildi po tretjem krogu pogaja D). v sredo, sta uprava in pogajalska skupina v Gorenju še vedno vsaka na svojih bregovih, čeprav naj bi )e nekoliko približati stališča. Po dolgotrajnih pogovorih z obilo prekini-tvamt v sredo so predstavniki delavcev in uprava včeraj zvečer, po zaključku redakcije Novega tednika, na mizo položili napisana predloga, ki ju bodo danes predstavili javnosti. Glede na to, da o podrobnostih niti uprava niti pogajalci, v skladu z dogovorom, niso javno govorili, osuja ugibanje, kaj bodo sporočili na danaSn ji novinarski konferenci. Včeraj naj bi se v Gorenju tudi začeli zbori delavcev oziroma sestanki z vsemi zaposlenimi v njihovem okolju. Kaj točno naj bi povedali, seveda ne vemo, kaj pa bi radi sporočili» pa je tako jasno. Kot se ugiba, naj bi uprava Gorenja predstavila zadnji za podjetje še vzdržen predlog, v pogajalski skupini pa naj bi dokončno uskladili naj ver-jetneje nekoliko znižane zahteve. »Določiti je treba minimalno plačo za delavce, ki prejemajo najmanj, o čemer pa se še nismo dogovoriii. Pozabiti ne smemo tudi na teh- nično-strokovni kader, saj se bomo potem z najnižjimi plačami nevarno približali srednjemu razredu. To, da bi imeli vsi iste plače, je tudi slabo. Zato je treba najprej popravid najbolj sodaino Šibke, del povišanja pa izboriti tudi za druge službe,« je v sredo zvečer povedal vodja pogajalske skupine Žan Zeba. Ste si želeli oziroma pri-' čakovali drugačen razplet sredinih pogajanj? Najbolj bi bil vesel, če bi se obe strani uspeli dogovoriti. Seveda je precQ odvisno od tega, kakšne so možnosti uprave, torej, koliko lahko da. Ampak predsednik in tudi nekateri člani nadzornega sveta so javno povedali, da bi uprava lahko dala 600 evrov. Delavci so začutili, da bi mogoče res lahko dobili takino plačo. Uprava sicer opozarja, da so zahteve previsoke in jih ne more izpolniti, medtem ko mi menimo, da je za slovenske razmere 600 evrov normalna številka. Po vseh teb pogajanjih - kakšno je vzdušje med delavci? Dela vci so v nenehnem pri-čakovanju, kaj se bomo dogovorili. Vsakodnevno čakajo na poročila z naših pogajanj, kaj smo se in česa se nismo dogovorili, pri čemer V sredo se je sestal tudi svet delavcev Gorenja, ki razume stisko in želje svojih sodelavcev po povišanju plače. Vsi skupaj pričakujejo, da bodo predstavniki delodajalca in delojemalcev uporabili zadostno mero razuma in sklenili dogovor, ki bo koristil vsem zaposlenim In tudi dolgoročnemu razvoju Gorenja. V svetu delavcev pričakujejo, da bodo pre^tavniki delavcev poenotili svoja staiišča, in se ne strinjajo s spreminjanjem pogajabkih zahtev, saj bi lahko bila v primeru nedoseženega sporazuma ogrožena delovna mesta in obstoj Gorenja. Včeraj, 1. oktobra, so se v Gorenju vrnili na 40-urm delovni teden, kar je bila ena od zahtev delavcev med prekinitvijo dela, ki jo je uprava takoj sprejela. To bo, vsaj za nekatere, pomenilo tudi nekoliko višjo plačo. Še vedno pa v zraku visi grožnja s splošno stavko, ki jo zaposleni napovedujejo u prihodnji teden, če se uprava in pogajalska skupina ne bosta dogovorili. verjamem, da nas podpirajo. v zraku visi grožnja s stavko. Kaj bi to pomenilo za Gorenje? Dan ali dva stavke pomeni izpad proizvodnje. Zavedamo se, da nas kupci in banke spremljajo ter opazujejo, kaj se dogaja v podjetju. Vemo, da kakršnakoli pretónitev dela ni dobra za podjetje, vendar moramo stati za svojimi zahtevami. Nikoli mi ni bilo vseeno, kaj bo z Gorenjem, vendar se mora podjetje zavedati, da mora delavec prejemati primemo plačo, da delavec Gorenja ne sme biti revež. v kolikšni meri lahko to dogajanje ogrozi delovna mesta? Ne glede na dogajanje se bo moralo Gorenje reorganizirati, vsaj nekatere službe bodo morale glede na posodobitve delati drugače, ^lo mislim, da bi se oziroma se bodo neke spremembe zgodile, ne glede na to, če mi zahtevamo višjo plačo ali ne. Vedeti je treba, da smo prešli na 36-unii delovni teden iz solidarnosti, da nismo odpuščali delavcev. Ti so položaj razumeli, dokler smo res delaD skrajšan delovni čas. Ko pa smo delali 40 ali celo 48 ur na teden, te pripravljenosti ni bilo več- Se bo pač treba odločiti, ali bomo vsi delali za slabo plačo ali pa bodo nekateri, il bodo prejemali zadovoljivo plačo, drugi pa bodo ostali brez. Ena od zahtev, ki je bila sprejeta s 1. okti^rom, je prehod na 40-unii tednik. Kaj pričakujete? 40-umi delovni teden bo za delavce, ki imajo nekoliko višje plače, res pomenil tudi nekoliko višje plače. Pri delavcih s slabšo plačo pa to ne pomeni kaj dosti več kot del subvencije, ki smo jih do-bili od države. "Hidi zato zahtevamo višje plače. Poudarjam pa, da tudi naši režijski delavci, diplomiram inženirji in ekonomisti, nimajo tako dobrih plač, kot nekateri mislijo. Vsi pa vemo, da brez teh Gorenje ne more preživeti. V prvih dneh upora v Gorenju je bilo čutiti nezadovoljstvo glede sindikata. Ste si zdaj pridobili zaupanje? Sem iz mlajše generacije sindikalistov, tudi na tem mestu še nisem dolgo. Kot káže, imam podporo med za- »v težld dilemi smo ... Stečaj ni rešitev.« Po podatkih sindikatov naj bi mestinj^ podjetje Roga^ ka Les kmalu vloi^o predlog za uvedbo stečaja. Brez dela v r^ji, ki neponu>a novih ddovnih mest, bi tako ostalo 54 ljudi Dirdctcvpodje^ Peter Pusser upa, da stečaj vendarie ne bo pc^reben. »V težki dilemi smo. Po eni strani je pritisk, naj sezuvedt» stečaja delavcem omogoči prehod na zavod za zaposlovanje ter do sredstev jamstvenega sklada. Vendar delavci tudi do teh sredstev ne bi prišli kar nekaj mesecev. Po drugi straniz uvedbo stečaja ne mo- remo več računati na 200 tisoč evrov subvencij, ki bi jih lahko prejeli od države. Ta sredstva so nekako obljubljena, da bodo prišla okoli 20. oktobra. Z njimi bi lahko obdržali vse delavce, s stečajem pa bi lahko, če bi od stečajnega upravitelja najeli proi- $6 bo v Mastinju zaprlo še 50 delowiih mest? Peter Pueser. ki naj bi Z8 ohranhev podjetje zestsvil svoje nepremičnina, upa, da ne. zvodnjo, delo ponudili največ polovici sedanjih zaposlenih. Zato stečaja še ne bom uvedel. Drugi teden res računam, da bomo vsaj v minimalni obliid ponovno zagnali proizvodnjo, saj nas čakanje najbolj ubija,« pravi Pusser. Podjetje je imelo že nekaj časa težave z likvidnostjo, ki so se začele lani z odpovedjo njihovega največjega naročnika, kateremu so letno prodali kar 85 odstotkov proizvodnje. Letos so se te^ve stopnjevale. Davčna uprava jim je zaradi neplačanih davkov in prispevkov blokirala transakcijsid račun, dvakrat so ostali brez električne energije. Sprva le za en mesec, zdaj so brez elektrike že od avgusta. »Plačati moramo le še 15 tisoč evrov dolga Elektru Celje, to bomo storili v prihodnjih dneh,« obljublja Passer, ki Se vedno upa, da mu bo podjetje uspelo rešiti iz težav, ki ga spremljajo še iz časov, ko so sodili v sklop Holdinga Rogaška Crysta]. RP, foto: GrupA (Arhiv NT) «jniiJM a)út^ Vodja pogajalske skupine delavcev in sindikalistov v Gorenju Žan Zebe poslenimi, zato so me tudi sprejeli kot vodjo pogajalske skupine. S^eda pa bo treba nekatere obljubljene stvari izpolniti. Kako komentirate poziv ministra Lahovnika, naj si uprava zniža plače? Če bi delavci imeli normal-no plačo, ne bi nihče vprašal, koliicšna je plača uprave. V tej situaciji, ko mnogi zaposleni nimajo za preživetje, pa jih seveda zanima, koliko zaslužijo člani uprave. Imam pa občutek, da so si glede na situacijo in sprejemanje nekaterih ukrepov tudi v upravi pripravljeni nekoliko znižati plačo. Dogajanje v Gorenju je očitno spodbudilo val nezadovoljstva med delavci po Sloveniji. Pričakujete, da se bo nezadovoljstvo širilo? V nekaterih podjetjih so se v času naših pogajanj že dogovorili za neke ukrepe, predvsem za zvišanje plač, da se to ni zgodilo. Verjamem, da se bo nezadovoljstvo preprečilo, kjer pa se ne bodo dogovorili, je v resnici možen tudi ta val. URSKA SELIŠNIK Blok 6 v praksi V SošUn ju deluje koonfi-nadjski odbor za postopke nifiitve ÎD Izi^adoje l^oka 6 l^rmoelektrame SošUnJ n^, ki ga sestn^jo [Hed-staviiiki občanov. Teža in občine. Na zadnjem srečanju so predstavniki "fôa zagotovili, da je pogodba o dobavi tehnološke opreme že podpisana, prav tako pa so končana tudi pogajanjd glede cene, pogojev in terminskega plana. Blok naj bi bil dograjen do novembra 2014, podpisana pa je tudi pogodba za dobavo in montažo naprave za raz-žv^ljevanje plinov. Pripravlja se še ra^lsna dokumentacija za rušitev starih hladilnih stolpov in izgradnjo novega ter za izvedbo gradbenih del. R>leg izvajajo aktivností za zapiranje finančnih konstrukcij, kamor spada usklajevanje z Evropsko banko za razvoj. Po predvidevanjih naj bi gradbeno dovoljenje za blok 6 pridci>ili leta 2010. V okvi- ru letožnjega remonta so vl^ §u že v^)ostavili pogoje za nj-šitvena dda blolU 3, na katerem hladilni stolp ne deluje več, saj je preklopljen nablok 4. Hladilni stolp bloka I se potrebuje še do pomladi prihodnje l^o. (pravljenih je bilo več študij in analiz, ki ka-ž^o na rušenje z miniranjem ozimma na klasičen način, pn čemer ima vsaka od možností svoje prednosti in tudi slabostí. Zsnijišča, potrebna za izgradnjo bloka 6, so veân> ma vlastiTeâa. Kot je pojasnU Debeljak iz Teàâ, je bilo doslej na gradbišču okoli 500 delavcev, v konid gradbenih del pa jih bo približno 1.300. Zagotovljena bodo dodatna paiiû-liŠČa. Poudaril je tudi, da je doslej bilo že veliko storjenega v povezavi z logístíko delavcev, njihove nastanitve, prevozov. čim večje pretočnosti pmmeta in paiidranja, skupaj zobáno pa bodo vtej smeri nć^jevali tudi v prihodnje. US etDlI panmimJMJMmclmsm írktúalno Nov dom za Podgorškove v Sojd(u je v začetku f^niar^ plaz tako poškodoval družinsko hišo Podgorškovih, da se je morala družina zaradi vamodti izseliti. Konjiška občina ji je našla ustrezno stanovanje v Slovenskih Konjicah in ji pomagala iskati nov dom. Našli so ga v občini Poljčane, občina pa bo Iz rezervnega sklada pokrila veČino stroâkov. Tisti petek, 6. februarja, se je sprožil plaz približno 200 metrov pod stanovanjskim objektom v Sojeku 8. Zaradi razmočenega terena se je plaz v soboto razširil proti obnovljenemu domu družine Podgoršek. Zgornji rob pi^u je vdolžini40 metrov segel vse do hiše, tako da se je dvorišče pred hišo, ki je bilo zavarovano z betonsko škarpo in s cipresami, premaknilo približno za pet metrov po poboi^u. 2e tisti dan so družino izselili. Nekaj dni je preživela pri sorodnikih, po tednu pa se je preselila v nadstandardno občinsko stanovanje v Ulico Toneta Melive v Slovenskih Konjicah. Dnižina v tem stanovanju še živi in se pripravlja na selitev v nov dom. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da bi bila sanadja plazu ru Sojeku oziroma varovanje hiše Podgorškovih v območju plazišča ekonomsko in tehnično neupravičena. Podgorškovim so ponudili tri možnosti: nakup nadomestnega objekta, dodelitev občinskega stanovanja ali gradnjo novega objekta. Izbrali so prvo. Seveda nadomestne hiše ni bilo mogoče najti čez noč, s skupnimi močmi so ustrezno hišo vendarle našli. Občina Slovenske Konjice bo Podgorškovim pomagala pri nakupu nadomestnega domovanja, pokrila bo tudi stroške različnih strokovnih poročil in odstranitve njihove poškodovane hiše v Sojeku. Prav tako zagotavlja denar za subvencioniranje otrok v vrtcu in za najemruno stanovanja, v katerem je dnižina zdaj. Vsi stroški dosegajo 81 tisoč evrov, občina pa îx) po sklepu, sprejetem prejšnji teden na seji občinskega sveta, namenila za pokritje stroškov prosta sredstva rezervnega sklada v višini 69.600 evrov (toliko, kot sme), Seveda bo občina zaprosila ministrstvo za okolje in prostor za povrnitev tega denarja. MILENA B. POKUC, foto: GrupA (Arhiv NT) Takole je februarja plaz poškodoval hišo Podgorškovih v Sojeku. Maja mladinski hotel Če bo šlo vse po zastavljenih načrtih, bo Celje v sklopu ràjekta, kjer že ima prostore Celjski mladinski center, do maja prihodnje leto dobilo nov mladinski hotel. V sožitj u z okolico» dogovorom z zavodom za varstvo kulturne dediščine ter hkrati po najsodobnejših zapovedih varovanja okolja naj bi čez mesec začel rasti mladimki hotel z 42 ležišči. Celjski mJddinski center je bil uspešen na lanskem razpisu ministrstva za šolstvo, ki je razpisalo evropska sredstva za izgradnjo mlai^ke inirastruk-ture. Pogodbe so bile podpisane januarja. Velenjčani, ki so bili uspešni na istem razpisu, že k^en mesec gradijo, medtem ko naj bi v Celju stroji zahrumeli v največ mesecu in pol. »Uspelo nam je pridobiti gradbeno dovoljenje, Čakamo še, da poslane pravnomočno, nato bomo z razpisom takoj iskali izvajalca del,« je potrdil direktorCeljskega mladinskega centra Primož Bnor. Iz evropskih skladov bo prišlo ,51 odstotkov vrednosti investicije, ki jo v bruto znesku ocenjujejo na okoli S15 tisoč evrov, ostalo bo prispevala celjska občina. Mladinski center se je že v prijavi na razpis zavezal, da bo prispeval k zaokrožitvi in oživljanju mestnega Jedra, zagotovil podlago za Direktor Celjskega mladinskega centra Primol Brvar ter projektant Primož Bonn obljubljata mladirtskl hotel« ki bo $ ^vnlkom ob caricvi sv. Maksimilijana prava zelena oaza sredi mesta. razvoj popotnlšk^ turizma kot sestavnega'dela strategije turizma v občini, zagotovil večjo prepoznavnost mesta ter razvoj mladinske turistične infra-stnikture. Da bodo imeli mladi popotniki kaj videti, obljublja projektant iz skupine Kreativna arhitektura Kultivátor Primož Borin, ki je sodeloval pri izdelavi idejne zasnove. »Seveda smo bili zaradi navodil glede ohranjanja dediščine precej omejeni. Vendar je recimo že sama lokacija svojstven izziv.« Tik ob prostorih mladinskega centra bo tako zrasel mladinski hotel v treh etažah. »-Objekt je že bQ deležen manj- wwniv.radioceije.com §ih prenov, zdaj bo šlo za kar drastičen poseg. Največji zalogaj bo menjava strehe, ki mora biti identična stari. Le dvignili jo bomo za 50 centimetrov in pridobili dodaten prostor. Zamenjali bomo tudi leseni zastekljeni »gank«, ki mora prav tako ostati identičen izvirniku,« našteva Borin. Hkrati zagotavlja, da bodo kar najbolj izkoristili naravne danosti okolice. Celje bo tako kmalu bogatejše za mladinski faotel, ki bo lahko sprejel največ 42 mladih popotnikov in drugih gostov. Poskrbeli bodo tudi za različne okuse in globino žepa; v prvem nadstropju bodo sobe s šestimi in z osmimi le žišči, na podstrešju pa sobe nekoliko \^jega cenovnega razreda z enim ali dvema ležiščema ter razkošjem lastne kopalnice. Brvar upa, da bodo lahko vabila na slavnosmo odprtje razposlali že do 1. maja. POLONA MASTNAK Foto: CrupA Društvi Srček in Sova, kje je humanitarni denar?! Konec a\^usta )e bila v Športni dvorani Nazarje dobrodelna prireditev za nakup kombija za petletnega Reneja. Deček boleha za najhujšo obliko spinalne mišične atrofije. Organizatorja dc^rodeinega koncerta sta bili celjsko društvo Srček in mariborsko društvo Sova. Obe društvi doslej še nista Reneje-vim staršem izročili sredstev, ki se hirajo na odprtem računu društev ter od prodanih kart in zbranega starega papirja. Predsednik humanitarnega dnjštva Srček Robert Jurovič po dobrem mesecu dni še vedno nI izročil zbranega denarja od prodanih vstopnic za dobrodelni koncert. Za pojasnila je trenutno nedosegljiv, saj naj bi bil v tujini. Renejevim staršem naj bi zagotavljal, da bodo zbrani denar prejeli v doglednem času, saj da se ta še vedno zbira na računu, Cena vstopnic za koncert je znašala 10 evrov, po besedah Renejeve mame Petre Blatnik pa naj bi jih skupaj prodali 614. Zapleta se tudi z mariborsko Sovo, predsednik društva je Jure Znidanč. Kot zagotav- lja, bodo zbrani denar na račun Renejevih staršev nakazali najkasneje v 14 dneh. Z zbiranjem starega papirja jim je uspelo zbrati okoli 750 evrov. Koliko denarja se je nabralo s pomoto donaci], pa včeraj še ni vedel. Pojasnil je, da v društvu deiajo prostovoljno ter da je bančne izpiske potrebno natančno pregledati, za kar je potreba čas. V naslednjih dneh je tore) vendarle pričakovati, da bodo Renejevi starši prejeii trans-parentno zbran denar za nakup novega kombija s potrebno opremo. Doslej se je s pomočjo medijev, ki smo objavili transakcijski račun družine, nabralo približno pet tisoč evrov in od prodaje majic prav toliko. Zdravstveno stanje Reneja, 6gar življenje je popolnoma odvisno od medicinskih pripomočkov in umetnega prehranjevanja, se je v tem Času ponovno poslabšalo. Zaradi vročine je, kot že toli-koliat v zadnjih mesecih, na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. MJ Fotor SHERPA (arhiv NT) Petra Blatnik s sinom Renejdm. za katerega bi radi kupili kombi. Humanitarni društvi sta jim pri tQm pomagali, zatika pa sa pri izročanju (tenarja. ■PITERVJU novi tednik Ko otrok starše tepe zaradi pokojnine Ivanka Tofant: »Prostovoljci v projektu Starejši za starejše odkrijemo veliko dobrega in slabega« Ivanka Tolant, žena in mati treh otrok, je pred upo< kojitvijo delala v administraciji celjskega podjetja Libela. Je štorska obCinska svetnica, podprei^ednica Društva upokojencev Štore in regij siča koordinatori* ca projekta Zveze upokojencev Slovenije Starejâi za starejše. »Gre res za Čudovit projekt, smo pa fmsto-voIjci velikokrat nemočni, lahko le sočustvujenio ob životarjenju prizadetih. Enkratna denarna pomoč ne reši težav. Upamo, da bo družba spoznala, da je treba tudi tistim, ki so potisnjeni ob rob, omogočiti človeku do$to|no življenje.« Preživeli smo en mednarodni dan starejâih. Spet smo slišali veliko lepega o tem, kako je za starejše dobro poskrbljeno, kako lah-ko naredimo starejšim pri-jazno mesto. A precej manj je bilo poudarjeno, da si sobe v domu upokojencev še zdaleč ne more privoščiti vsak. 2e zato, ker bodo njegovi domači, zdaj že odrasli otroci in vnuki» močno pogrešali edini reden, čeprav skromen dohodek - pokojnino. Zadnji dan v mesecu za marsikaterega starejše-ga ni težko pričakovan dan, saj s sabo prinese tudi modrice... O tem sicer redko kdo govori, medtem ko odkrito na prikrito nasilje nad starejšimi opozarja Ivanka Toiant, re-^jska koorcUnatorica projekta Starejši za starejše. V projektu sodeluje skupina starejših prostovoljcev, ki obiskuje svoje vrsinike. Pomaga jim s toplo in prijazno besedo, vsaj za nekaj Časa odžene občutek osamljenosti, pri Čemer včasih odide s cmokom v grlu, saj slišane zgodbe velikokrat niso prijetne. »V Časa, v katerem živimOy ko imajo nekateri toliko izobilja, smo prišli nekoč do boln^fíove-kû, ki je imel po vsem stanovanju bolhe. Thdi patronažna sestra ni več upala do njega, saj so jo krvoseske takoj napadle. Prostovoljrí so ga dobesedno slekli» mu zamenjali vso posteljnino, vs€p celo pohištvo...« tva upokoj^cev ali ne. Naši prostovoljci, v Štorah jih imamo kar 28, gredo obiskat svoje sosede, znance, prijatelje, saj jim starejši lažje zaupajo. Sami veste, da stvari, ki te težijo, ne poveš kar \^emu. Tistemu, ki ga poznaš in ima podobne težave kot ti sam. lažje poveš. Je pa včasih težko. Sam že lahko opaziš stisko, a če določeni ne želi pomoči, ne moreš nič. Večkrat moraš poizkusid, da se ti vendarle odpre in pove tisto, kar ga teži. Sele potem lahko pomagaš. Opažamo, da je izredno veliko prikritega nasilja nad starejšimi. Še posebej tam, kjer živi več generacij skupaj. Ampak ljudje tega. Četudi jim }e hudo, ne povedo. Kaj vse imate v mislih, ko govorite o prikritem na^ j u? Verbalno ali tudi fizično? »Na deželi, kjer živim, je lažje, saj sosed sosedu ne bo dovolil, da živi v pomanjkanju. So pa velike težave v mestih. TU se ljudje ne poznajo niti se včasih ne pozdravljajo, kaj šele, da bi komu namerUli prijazen nasmeh. Zato sem prav žalostna, ko razmišljam, da Celju tega projekta društva upokojeru:ev niso osvojila.« Prav prijetno je srečati Človeka, ki ga niso polna usta lepe teorije, temrač prakse. Kaj vi in ostali prostovoljci pravzaprav počnete? Projeki Starejši za starejše je res čudovit. Pred petimi leti je Zveza društev upokojencev Slovenije pristopila k temu projektu z namenom, da bi pomagaH starejšim, da bi izboljšali kvaliteto življenja vsem lisiim, ki želijo jesen življenja preživeti doma vdoma-čem okolju. S tem projektom poiščemo vse, tudi tiste, ki so zadovoljru in pri svojih letih še polni elana. Takšni so nam velikokrat pripravljeni tudi pomagati. Predvsem pa poiščemo osamljene, onemo^e, osiromašene vrstnike. Želimo jim polepšati starost, olajšati stiske. Ne gre za m^erialno pomoč, temveč za lepo besedo. Kadar vidimo, da starejši nujno potrebuje pomoč, dobljene zaupne informacije s privolitvijo starejšega prenesemo na ustrezne občinske službe, center za socialno delo, patro-nažno službo. Rdeči krii Ka-ritas. In moram reči, da z vsemi odlično sodelujemo. Kako vi pridete do inior* madj, kdo potrebuje pomoč? Vam kdo namigne? Naš projekt odpira vsaka vrata starejšim nad 69 let, ne glede na to, aH so člani druš- TXidi fizično. Ko živi več generacij skupaj pod Isto streho, se zgodi, da otroci in vnuki nimajo službe, marsikje se ^odi, da je edini vir za preživetje pokojnina, ki je ponavadi tako ali tako skromna. Niso redki primeri, ko otroci pre-tepajo starše zato, da dobijo denar. A o teh primerih javno ne bi govorila. Sem pa ravno 7ATň(\i njih prvič nastopala kot priča, bila zasliševana s strani policije in podobno. Kaj lahko naredite, če izveste za take primere? Obvestiti je treba center za socialno delo, ta potem stvari ureja naprej. Tega je vedno več in bojimo se, da bo še slabše. Zàka} starejši o tem molčijo? Zaradi strahu ali sramu? Oboje. Strah, kaj bodo rekli (in naredili) otrod, če bi to izdali Sram, sploh na deželi, pa zato, kaj bodo rekli sosedje. Ce se izve, kaj se v resnid dogaja za štirimi stenami, in da te tepe lasten otrok... Kaj bi rekli, da je hujša tegoba starejših: oúmljenost, pomanjkanje denarja ali nasilje? Nasilje. Da pride tako daleč, da so otrod nasilni do star- šev, je neka) najhujšega, kar lahko človek doživi. Sledita osamljenost, derw. Brez njega ne moreš preâveti. Povserii osamljen pa tudi težko. Slišala sem že za primere, ko starejši niso odšli v dom upokojencev, ker bi s tem finančno obremenili svoje otroke. Poznate takšne primere? Domovi so predragi, tako da zelo težko prideš zraven. Čeprav pravijo na centru za socialno ddo, da ima vsak možnost priti v dom. A tisti, ki imajo kakršno koli imetje, se potem bojijo, da bodo, če bodo s prenizko pokojnino odšli v dom, še to ljubili. Tako svojim otro- nasmeh. Zato sem pravžaJost-na, ko razmišljam, da v Celju tega projekta društva upokojencev niso osvojila. Vanj so pristopila le tri društva. Starejši v mestih so še bolj osamljeni kot kjerkoli druge, zaprti v svoja stanovanja, z nikomur se ne pogovarjajo, živijo sami s svojo bolelo. Kot prostovoljka ste gotovo doživeli veliko. lUdi takšnih stvari, ki vam najbrž ne kaj časa niso dale spati... Še zdaj imam cmok v grlu, ko se spomnim gospoda, ki je na robu svojega preživetja priznal, da ^vi ob polenti in mleku. Da si nadstandardnih zdravil ne more privoščiti, ker »Opažamo, da je izredno veliko prikritega nasilja nad starejiimi. Še posebej tam, kjer živi več generacij skupaj. Ampak ljudje tega, četudi jim je hudo, napovedo.« kom ne bodo ničesar zapustili. Mogoče to ni pravo razmtó-Ijanje. a kaj vem. otrod so otro-d. Vedno misiimo na njihovo dobrobit. Ne glede na to, kako ravnajo s starši? Točno. Kje je za upokojence življenje težje? V mestih ali na dežeU? Na deželi, kjer živim, je lai^e, saj sosed sosedu ne bo dovolil, da živi v pomanjkanju. So pa velike težave v mestih. Tb se ljudje ne poznajo niti se včasih ne pozdravljajo, kaj šele, da bi komu namenili prijazen je pokojnina premajhna- To so težke stvari, ki ti ostanejo dolgo pri srcu. V času, v katerem živimo, ko imajo nekateri toliko izobilja, smo prišli nekoč do bolnega človeka, ki je imel po vsem stanovanj u bolhe. 'Ridi patronažna sestra ni več upala do njega, saj so jo krvoseske takoj napadle. Prostovoljd so ga dobesedno slekli, mu zamenjali vso posteljnino, vse, celo pohištvo. Moram red, da so pri tem zelo pomagale tudi inštitudje. Po dolgem času prepričevanj je možakar vendarle pristal v domu, v ka- terega sprva za živo glavo ni hotel, a nato se je v njem odlično počutil. Domovi so ponekod res čudoviti, a vendar se nekateri v njih najdejo in nekateri ne. Šlorski prostovoljci smo si pred časom ogledali svoj nov dom upokojencev, ki je zelo lep. In ko s mo si ogledovali prostore, me je starejša gospa ustavilazbe-sedami: »Kaj ste si prišii pogledat, kaj vas čaka?« Odgovorila sem pritrdilno. In je dodala: »Nikar si ne želite tega. Še tako lep in urejen dom ne more odtehtati lastnega še ta* ko skromnega doma.« Kako ste sploh postali pro-stovoljka? Ko si enkrat upokojen, se ne smeš zapreti vase. Nekaj moraš početi. Kako pa sem prišla prav do prostovoljs-tva? Ko sem imela bolno mamo doma in smo skrbeli zanjo. sem si mislila, kako mora bili hudo tistim, ki nimajo nikogar. Ki so sami. Zato sem se takrat odločila, da bom, ko bom lahko, pomagala vsakomur, ki mi bo to dopustil. S čim ste poplačani za Čas, ki ga preživite kot prostovoljka? Prostovoljci nikoli ne pričakujemo plačila. Dovolj je zavedanje, da si nekomu polepšal dan, dobil nasmeh, to je naše plačilo. In še nekaj: mladost ima lep obraz, starost lepo dušo. ROZMAR] PETEK Foto: SHERPA m novi tednik AKTUALNO Začeli graditi centralni objekt Koliko bo stala oživitev zdravilišča v Rimskih Toplicah? - Kulturno ministrstvo: »Park ni več naša obveznost»« Krajani Rimskih Toplic so spet na nogah. Razburjajo jih izjave enega največjih borcev za oživitev zdravi-lišča Draga Zupana, ki po njihovem niso v korist niti kraju nití Rimskim termam. Zupan je krajane in širšo javnost šokiral z izjavo» da bo projekt oživitve zdravilišča stai bistveno več, kot je zdaj njegova uradna oce-njena vrednost» prt Čemer ga skrbi» kako bodo terme poplačale tako vrtoglav znesek. »Projekt je zdaj ocenjen na slabih 50 milijonov evrov, stal pa bo vsaj 70 milijonov, saj je treba v ceno všteti še 15 milijonov evrov za opremo centralnega objekta in 5 milijonov za obnovo zdraviliškega parka,« pravi Zupan, ki mu mnogi zamerijo» ker preko medijev seje dvom o dokončanju projekta oživitve zdravilišča. Zupan sicer pravi, da trdno stoji za vsemi svojimi izjavami» da njegov namen ni sprenevedanje in olepševanje stvari, pri čemer dodaja, da njegov cilj ostaja nespremenjen • prizadevati si kot doslej, da bi Rimske terme čim prej zaživele v vsem svojem sijaju ter kraju prinesle razvoj in nova delovna mesta. Kup negotovosti Kot je znano, je Nova ljubljanska banka Rimskim termam konec avgusta odobriJa 4 milijone evrov kratkoročnega premostitvenega kredita. S tem pa negotovosti, tó terme spremljajo zadnje mesece, še ni konec. Posojilo morajo terme vrniti do konca novembra. Direktor Rimskih tenn Maks Brečko pričakuje, da to ne bo problem, saj verjame» da bo konzorcij državrih bank termam v kratkem odobril tudi 22 milijonov evrov dolgoročnega kredita, na katerega Čakajo že več mesecev. S premostitvenim kreditom so Rimske terme Vegra-du in drugim izvajalcem poravnale dolgove za že opravljena gradbena in obnovitvena dela, polovico pridobljenih sredstev pa bodo namenile za izgradnjo centralnega objekta. Zanj potrebujejo tudi dolgoročni kredit. Brečko pravi» da so dogovori z bankami v zaključni fazi Drago Zupan (levo) in Maks Brečko zadnje čase nimata enotnih pogledov na vodenje projekta oživitve zdravilišča. ť^Wh^ S ^Vcrr T ftp^Ut f ^ vTEFGETlKA CELJE S pridobitvijo premostitvenega kredKa so se spet začela dela v gradbeni jami. Vendar terme za dokončanje centralnega objekta potrebujejo le dolgoročni kredit in pričakuje, da bo odločitev bank o posojilu sprejeta vsak čas. Celoten projekt oživitve zdravilišča je sicer ocenjen na več kot 49 milijonov evrov. Dobrih 20 milijonov evrov je že bDo porabljenih, nov centralni objekt pa je ocenjen na 29 milijonov evrov. Kot pravi Maks Brečko, bodo poskušali stroške investicije še dodatno oklestiti, pri tem pa ne želi, da bi to v čemer koli poslabSaJo projekt. Zupanove navedbe o 70-mi-lij on ski vrednosti projekta zavrača, enako tudi navedbe, da bodo morale ureditev parka financirati terme same. Po besedah Maksa Brečka je financiranje parka obveznost države oziroma kulturnega ministrstva. Kdo bo financiral obnovo parka? Zadevo glede parka smo preverili na kulturnem ministrstvu in dobili zanimiv odgovor, ki potrjuje Zupanove besede. Kot so zapisali, je bila sanacija parka po sklepih vlade iz leta 2004 (ko Je bil celoten zdraviliški kompleks še v lasti države) res obveznost kulturnega in obrambnega ministrstva, vendar se je to spremenilo, ko je park iz lasti države prešel v last Rimskih term. To seje zgodilo leta 2007 z dokapitalizacijo družbenikov. »Ministrstvo za kulturo sedaj nima pravne podlage za tovrstno vlaganje v obnovo parka, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena vzasebni lasti. Lastnik se lahko za pridobitev sredstev za oživljanje spomenika ali izvedbo drugih ukrepov varstva poteguje na javnem razpisu za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki ga objavi ministrstvo za kulturo v okviru opredeljenih proračunskih^sredsiev. Naslednji tovrsten razpis, ki bo predvidoma zajel obdobje 2010-2011, ie v pripravi,« pojasnjujejo na kulturnem ministrstvu. Pri čemer je treba vedeti, da je treba imeti za - Št.77-2. projekt zagotovljena tudi lastna sredstva. Čeprav je skoraj nemogoče verjeti, da bodo terme že čez eno leto v celoti zaživele, kot to zahteva terminski plan, Brečko verjame, da jim bo tudi to uspelo. Tega pa si zlasti želijo Rimsko topliča-ni, ki jim ni vseeno, kaj se z zdraviliščem dogaja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Fotot SHERPA (arhiv NT) Še vedno ni jasno» kje bo š)a obvozna cesta na Seno-žete. O Bjej so v preteklosti tekie vroče ra^^rave. Mnenje Rimskih term je bllo^ da se cesta prestavi, krajani Senožet pa so vztrajali pri uporabi obstoječe ceste mimo zdraviJiičd. Za ureditev obvozne ceste se je s pismom o nameri obvezala Ot>čizu Laško in zanjo tudi dobtia denar od države, ki pa ga je nato porabila za druge namene. Obvozna cesta tako ostaja nedorečena zgodba. Mâles Brečko ob tem pravi, da cesta zaenkrat ni prioriteta Rimskih term. sa} imajo dovolj drugih težav In skrbi, ki jih morâjo rešiti. -Î, Dežela zdravja t f anM&aa [L[OÍI!I(ítDÍlÍl[ÍIHE wrteffîiMiMiT) DESET ZMOTO OSTEbPQRW ■"r Ali ndm kakljrd pripravki pn hrane In literature, osteoporozl pomagajosll ne, Zagotovljeno j etud' alf je soja koristna In kaj Je bre^lažno varstvo otrok v resnica o mleku? To so le otfoikem kotičku Oslarija. nekatera odkritja dveletnega > ; raziskovanja rwnîc in zmot o^ osteoporozi. Brezplačna predavanja bodov kino dvoran? 7,vdvli pa bodo hkrati potekale'pjedstavřtve Izdelkov ter načinov priprave rj ____ ______a oktober 2009 8 CEUE I hoví tednik čistilna akcija na lastno pest! Ribnik na Lahovni )e po novem spet čist »Krivo« pa ni kakšno društvo, politična stranka, kj bi si že nabirala predvolilne točke, ali celo kakšna krajevna skupnost, ampak zakonca Burnett s Hudinje. Katja in Shannon, ki večkrat tečeta mimo ribnika, sta se namreč odločila, da bosta pobrala vse smeti» ki-jih malomarni obiskovalci mečejo ob ribniku. Zakonca Burnett (na sliki Shannon) sta se sama odločila in očistila okolieo ribnika na Uhovni. Največ ja bilo pločevink piva. cigaretnih ogorkov, pa tudi uporabljenih injekcijskih igel. Ribnik na Lahovni je zbirališče različnih dru§čin, Večkrat je tam možno opaziti ribiče, ki pa velikokrat za sabo pustijo precej nesnage. Ko sia Bur-nettova pobirala smeti, ki so ostale za njimi, sta v vreče za smeti nabrala nešteto pločevink piva. cigaretnih Škatlic, temu pripadajočih cigaretnih ogorkov, konzerve, zavozlane najlonske nitke in podobno. Mimogrede, ob ribniku je koš za smeti, za katerega pa velika večina očitno ne ve, zakaj se uporablja. Na drugem koncu ribnika sra opazila drugačne odpadke. Poleg pločevink piva sta namreč naála tudi precej uporabljenih injekcijskih igel. Obiskovalce zato Bumei-tova opozarjata, da ho<^jo ob ribniku karseda previdno, predvsem pa ne bosi! Katja in Shannon Burnett sta v treh urah trdega dela nabrala osem 120-ljtrsldh vreč smeti. Ribnik sta tako rešila skoraj ti-sočih litrov smeti. Teh pa seveda ne bi bilo tam, če bi obiskovalci za sabo pospravili. Bur-nettova pa že načrujjeta, da bosta ribnik na Lahovni ponovno čistila prihodnje leto. Upajmo, da bo takrat manj smeti in seveda, da ne bosta čistila sama. SK. foto: KB Če boste sledili v^edu zakoncev Burnett in se sami odlo-čUi za kakáno čistilno akcijo» lahko prej pokličete na podjetje Simbio. Zagotovo vam bodo kakšno svojo vrečko podarili Kot so nam pojasnili na Simbiu, za akcijo Bumettovih žal niso vedeli Če bi, jima ne bi bilo treba kupiti njihovih vrečk, v katere sta morala odpadke kasneje preložiti. V ceno 2£le-nih Simbievih vrečk je namreč vStet tudi odvoz smeti. Ob koncu Čistilne akcije lekoncev Burnett je bilo polnih kar osem IZOHitrskih vreč. Ribnik na Latiovni sta torej olajšala za kar tisoč litrov sina ti! Akademija ob Citybon I dnevu starejših S CITYBON'Om boste lahko zares privarčevali! CI7YB0N ali knjižica ugodnosti, vam da]e nov razlog 2a nakup v našem CHycêrttru Celje, Priznane blagovne znamke, pestrost prodajaln In lokalov, kulinarična razvaianja t€r ugodnosti ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CiTYBON-om privarčevali tudi do 6oo EUR! CITYBON izkoristite vse od 5. do 15. oktobra In si tako jesensko nakupovanje privoščite le ugodneje! PoišČrte vas CITYBON v valem nabiralniku, na informacijah ali v prodajalnah City centra Celje) city/center nafboiJSe Ob mednarodnem dnevu starejših so v ponedeljek v Domu sv. Jožefa pripravili slavnostno akademijo. Na njej so nastopili stanovalci Doma sv. Jožefa in zaposle-ni. Ob tej priložnosti so predstavili (udi prvo številko re-vije Zvon s hriba in razstavo del stanovalcev. Dom sv. Jožefa je svojo prvo stanovalko sprejel lani ma-ja, zdaj imajo vse postelje zasedene, torej je pri njih že več kot sto stanovalcev. Po dobrem letu dela s starejšimi so v Domu sv. Jožefa zadovoljni. »Stvari gredo v smer, v katero smo si želeli in dom res postaja dom. Želimo si> da bi bilo življenje ljudi tukaj res življe nje. Ko postane rutina, ni več življenje,^« pravi direktor Jože Planinšek. Opažajopa, kot še pravi Planinšek, da je vedno več hudo bolnih starostnikov, veliko je povpraševanja po oskrbi za starostnike z de-rïienco. Kljub temu Planinšek pravi, da rešitev ni v tem, da bomo domove za ostarele napolnili zgolj s hudo bolnimi: »V domovih morajo biti vsi starejši, ker le tako je to dom starejših, sicer lahko mimogrede postane hirainica. Treba bo misliti le Se na večje število domov, ne pa. da bomo reševali le najnujnejše primere.« ŠK Foto: Grup A N& akademiji so nastopili le stanovalci Doma sv. Jožefa in tamkajšnji zaposlefli. Ostali stanovalci in dnigi gostje pa so imeli lepši ponedeljek. AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV NA CELJSKEIIA! simbfo v simbiozi z okopem sunmo.d.ft.6. 30QOOM« Irđo&irnMeji wvAV.sirT^)^)^! Septembra in oktobra 09 Nevarne odpadke: 2Ů\m\9, akfimuiatorje, kartuše, bdten|e. olja, iake, kozmetiko, ŠKropiva... oddajte m vamo v premini zabomic dmzbe Simbio, informacije o lokacijah in terminih na G3 425 64 OD in www.simbio.8Í. wiiinitf.novitediiik.coiii m hoví tednik .F* ' ftim s ■ ■ Db] Celjskega doma bi ot>čina rada prodala. Recesija tolče po proračunu Zelo malo prodanih nepremičnin - Kako bodo to občutili občani, v MOC še ne vedo »Nizki prihodki nâs niso presenetili. Proračun je preveč nerealen in letos, ko je recesija, je to še tralj očitno.« »Siniaci|a je takšna, kakršna pač je. Težko bo doseči plan.« »Nekatere številke so zelo zaskrbljujoče.« »Pri enih podatkih te stisne nekam, pri drugih bolje.« To so nekateri izmed komentarjev cd)skih mestnih svetnikov, ki smo jih lahko slišali ob obravnavi poročila o izvrševanju proračuna za prvo polletje. Čeprav so rezultatí vse prej kot zavidanja vredni, so svetniki poročilo sprejeli Kriza je naredila svoje, so se strinjali svetniki- V občinsko biljno se je namreč v prvi polovici leloSnjega leta ra-leklo le okoli uideset odstotkov predvidenega denarja. Sicer je Številka podobna kot lani za isto obdobje, vendar pa so letošnje podrobnosti morda še bolj zaskrbljujoče kot lar>-ske. Tak) so v letošnjih prvih šestih mesecih od prodaje poslovnih prostorov dobili le Ui odstotke predvidenega denarja, od prodaje stavbnih zemljišč pa 8,2 odstotka načrtovanih sredstev. Če smo bolj konkretni. V proračunu je predvideno, da bodo v letošnjem letu prodâU za 1,3 milijona evrov poslovnih prostorov, v prvi polovici lera so iz tega naslova dobili le slabih 40 tisočakov. Stavbnih zemljišč naj bi v celem letu prodali za štiri milijone evrov, do konca junija so jih prodali za slabih 330 tisoč evrov. Veiiko svetnikov je bilo nmenja, da je bil proračun že v samem začetku preveč ambiciozno zastavljen oziroma »prenapihnjen«, Vodja oddělil za okolje In prostor Roman Kramer jim je odgovoril, da temu ni tako, ampak da je pač recesija naredila svoje. Časa za uresničitev načrtovanega proračuna pa je le zelo malo oziroma le še tri mesece. Kot je pojasnil vodja oddelka za finance in gospodarstvo Saudi Sendelbah, nekaj prodaje nepremičnin že zdaj pričakujejo. Med njimi je tu^ prodaja dela Celjskega doma. kjer je bil včasih vojaški dom. »Zgodba že dobiva dolgo brado. Poteza je na strani države. 2a adaptacijo imamo načrtovana sredstva. V domu naj bi bilo neko predstavništvo Alpe Adria za Srednjo Evropo. Čakamo samo na podpis pogodbe. Zakaj do tega ne pride, ne vemo,« je pojasnil Sen-delbah. Treba bo zategniti pas! Občina je le 3,7 odstotka predvidenùi sredstev iztržila tudi iz komunalnih prispevkov s strani pravnih oseb. i^og je tako kol pri prodaji stavbnih zemljišč in poslovnih prostorov verjetno recesija, saj se manj gradi. Ne ^ede na to pa so na občini kar dobrih 870 tisoč evrov vreden komunalni prispevek pri izgradnji severne tribune v Areni Peuol obračunali kot vložek celjske občine v športni objekt. Svetniki se ob to niso obregnili, saj so bili prav oni tisti> Vi so to potrdili, kot je pojasnil podžupan Marko ^danšek: »Ko je mestni svet odločal o stavt> ni pravici, je predvidel možnost, da MOC še z neldm manjšim delom vstopi v dograditev štadiona. Ni šlo za finančni tok, ampak za vložek v to nepremičnino, ki ostaja v MOC.« Tribuno je sicer gradil Nogometni klub CM Celje. Zaradi precej nizkih prihodkov v prvi polovici leta bo treba zategniti pas, kot smo lahko slišali na seji. Sandi Sen-delbah je povedal, da Je že zdaj jasno, da proračima v taki meh, kot so načrtovali, zagotovo ne bodo dosegli, načrtujejo pa uresničitev proračuna med 75 in 80 odstotki. Kako bodo to občutili občani, kaj torej občina l^os ne bo izpeljala, zaenkrat še ne morejo povedali. Dolgo^ri Dolgovi celjske občine mestne svetnike že nekaj časa razburijo. In to kljub temu, da so v vseh zakonskih mejah, kot poudarijo vobčinskih sluâ)ah. Eden najbolj kritiôiih glede tega je svetnik Jožd Bučer, DeSUS: »Ob neki priložnosti smo dobili podatek, da je občina za-dol^na komaj za dva odstotka premoženja občine. Ta podatek ne pomeni nič. Za podjetje, ki ima stroje, ki ima nepremičnine, kjer se ustvarja nova vrednost, je to nek podatek. Za občino pa ne, ker ne more svojih cest prodati.« Podžupan ZidanŠek na Bu-čerfeve očitke odgovarja, da gre za različno branje bilanc: »Tako kot si lahko statistiko vsak razlaga po svoje ali pa uporabi liste podatke, ki prikazujejo neke podatke bolj pomembno kol ostale, tako se da vse bilani^ prebrali.« Zidanšek še nadaljuje, da je vse tak) v zakonskih mejah kot tudi zmožnostih občine. Celjska občina je biJa sicer ob koncu prvega poDetja zadolžena za dobrih 13 milijonov evrov, ta Številka pa je zdaj že za dva milijona višja, saj so svetniki !. septembra potrdili še dodaten najem posojila. Bučoja pa niso zmotili le dolgovi . ampak tudi neplačevanje obveznosti občine: »Delal sem vgospod^tvu in nismo bili navajeni, da četrtina l^e reaii-zad je ostaja v dol^vih. Ne glede na to, da nekateri računi še niso aktualni. To, da za lansko l«o še nismo poravnali računov za 23 milijona evrov, je pa sploh katastrofa.« Katastrofa ali ne, svetniki so polletno poročilo soglasno sprejeli. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA < PLANETTUS / S AIUGOD ipi RO ON ZABAVA DO Planet Tuš Celje 10.10.2009 tu^ PLANET TUŠ FEST je enodnewia super akcija neverjetnih ugodnosti in zabave, ki se bo pod sloganom 'Planet nori do polnoči' v celjskem Planetu Tuš premierno odvila v soboto, lO^ oktobra. Izjemne ugodnosti, ki jih bomo kupcem ponudili v trgovinah, restavracijah in zabaviščni ponudbi Planeta Tuš. bo spremljala zabava za vse generacije * koncerti, nagradne igre. predstave in delavnice. m i- . e V Tušu želimo kupcem in obiskovalcem Planetov Tuš ponuditi dan zabave in prijetnega druženja ter jim omogočiti nakup sezonskih izdelkov po izjemno ugodnili cenah. Celodnevni dogodek, ki bo potekal od jutra pa vse do polnoči, bo spremljal zanimiv zabaven program. V Nodijevem mestu igrač si bodo najmlajši ogledali predstave, zaplesali s pravljičnimi junaki in ustvarjali v različnih delavnicah. Pestro dogajanje, z nagradnimi igrami ter koncertom skupine KARMA v avli Planeta. pa se bo odvijalo tudi za vse starejše obiskovalce Planetov Tuš. Po 24. uri se Karmin 'Zemljotres' ne bo zaključil, tla se bodo po polnoči tresla daije, saj bo Tušev festival na Bowligu trajal vse do jutranjih Planet Tuš Fest ne bo potekal le v Celju, saj bo v$ak od Planetov praznoval v eni od oktobrskih sobot. Organizatorji pa si želimo, da prvi Planet Tuš Fest preraste v tradicionalni dogodek. Vse ugodnosti, ki vam jih bomo na dan Planet Tuš Festa ponudili, si boste lahko ogledali 8. oktobra na spletni strani wvsfw.planet-tus.si in v posebnem akcijskem letaku. » 10 TABOR I POLZELA j BRASLOVCE | PREBOLD | Taborski učenci se bodo šolali doma V Taboru naj bi zaživela devetietka. Soia ne bo samostojni javni zavod, temveč bo še naprej delovala v okviru matičn e Osnovne šole Vransko-T^bor. 54 učencev od 6. do 9. razreda, ki se dnevno vozijo na Vransko, naj bi tako s prihodnjim šolskim letom pouk obiskovalo v domačem kraju. Za delovanje $olebo treba zgraditi prizidek k sedanji podružnični $oU, preurediti vrtec in povečati jedilnico. Gradnja naj bi se začela marca prihodnje leto. Projekt je ocenjen na 900 tisoč evrov. Število otrok v Taboru ni zadostno» da bi lahko oblikovali dva oddelka vsakega razreda In s tem samostojno §olo oziroma devetletko. •V kraju je Šoloobveznih 131 otrok, od tega se jih dnevno na Vransko vozi 54. Ker občina sama nima dovolj denarja za ureditev prostorov, išče zasebnega partnerja, pravi župan Vilko Jazbin- áek. K tej odločitvi jih je dodatno vzpodbudila situacija pred nekaj meseci. V prvi in tretji razred je biio vpisanih premalo otrok, zato bi morali otroci obiskovati kombiniranj oddelek. Star-§i otrok so menili, da v kombiniranem oddelku otroci ne bi bili deležni kakovostnega izobraževanja, zato so jih nameravali vpisati drugam. Ker takšno »izgubljanje« otrok ni v skladu z občinsko politiko priseljevanja mladih družin, so se odlo-čiJi mesečno nameniti 1.700. evTOV za ustanovitev samostojnega oddelka. Ministrstvo za šolstvo in šport v primeru, ko število otrok ne zadošča normativom za obii-kovanjesamostojnega oddelka, stroškov namreč ne pokriva. Ob tem se zastavlja vprašanje, kje bo občina dobila potreben denar za delovanje vseh devetih razredov. Demografski podatki, izdelane projekcije in novo zgrajena naselja hiš, kot na primer Plankov log, naj bi zagotavljali zadostno število otrok in pogoje za delo-vanjetako šole kot vrtca. Do aprila letos je bilo v Taboru 20 novorojenih otrok. Po začetnem pomanjkanju otrok je zdaj polno zaseden tudi vrtec. Jazbinšek ob razlogih za ustanovitev devetih razredov navaja Še stroške, ki jih ima občina z matično šolo. Šola namreč letno od občine prejme okoli 120 tisoč evrov. Ravnateljica Šole Vransko-Tabor Majda Piki uvedbo devetletnega izobraževanja v podružnični šoli ocenjuje obenem kot dobro in slabo odločitev. Reševanje prostorske stiske in šolanje v domaČem okolju sta dobra stran projekta, medtem ko bo slabše izvajanje programa devet-letke. Fti tem omenja manjše število izbirnih predmetov, ki bodo na voljo učencem, in nižjo raven zahtevnosti. MATEJA JAZBEC Z OBČINSKIH SVETOV Razpis za neprofitna stanovanja PREBOLD - Občina je objavila razpis za oddajo neprofitnih stanovanj, na katerega se je mogoče prijaviti do konca oktobra. Do začetka prihodnjega leto bo znano, koliko je prosilcev stanovanj in komu bodo dodeljena. Na voljo je pet stanovanj v centru občine. Stanovanja so se izpraznila pred dvema mesecema in bodo občini v strošek, dokler jih ne bodo oddali. Najemnike stanovanj bodo izbrali na podlagi prednostne liste. Uravnotežili proračun PREBOLD - Svetniki so na zadnji seji sprejeli rebalans proračuna za letos. Prerazpo- reditev sredstev je potrebna zaradi nepredvidenih stroškov v okviru projektov izgradnje kanalizacije in čistihie naprave ter mreže lokalnih cest in višjih cen varstva starejših. Zaradi obnove vodovoda v Kaplji vasi in Latkovi vasi, sanacije ceste v Matkah in višjih cen storitev za socialno skrbstvo, so odhodki proračuna narasli na U milijonov evrov. Neaktivni nepremičninski trg je razlog, da je občina brez dobršnega dela prihodkov z naslova stavbnih zemljišč. Prihodki proračuna so se zmanjšali za 6 odstotkov in znašajo slabih 9 milijonov evrov. Del sredstev za pokritje razlike bo občina prenesla iz presežka sredstev preteklega leta, preostali del razlike pa krila z najemom kredita, MJ novi tednik S kolesi po dveh Takoj po štartu v Brsslovćah Športna zveza Braslov-če in Ibristično društvo Občine Polzela sta bila organizatorja kolesarjenja po obeh občinah. Kolesarska steza je vodila mimo naravnih in kulturnih znamenitosti v omenjenih občinah. Pred lovskim domom v Braslov-čah, kjer je bil štart, sta približno sto kolesarjev pozdravila predsednik športne zveze Ignac Krivec in braslovški župan Marko Bala nt ter jim zaželela srečno in varno vožnjo. Proga je bila dolga 39 kilometrov, dvakrat so ime-h krajše postanke za osvežitev, cilj in konec z družabnim srečanjem pa sta bila na domačiji Turnšek v Podvrhu. TT ZKST ŽALEC in KUD ŽALEC - GUDALISCE ŽAREK vaUta la ojkd iMaokomcdijc v inrcdbi Olsc Markovič alf POilNIl^ TOVASriH Ispovcd Mk« ddairiie (avtor Milcako vhčdic, pmod Tok Partljič) Ponedeljek, 5. oktober S009, ob «0. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice v TIC-u Žalec, tel.: 710 04 3' 3 UJ U g . Q Predsednik polzelskih kulturnikov Marko Sloksr med govoromo pomembnih mejnikih dela v dništvu. - it. 77 • 2. oktober 2009 Praznik kulture in umetnosti Kulturno umetniško društvo Polzela je proslavilo 110-letnico delovanja. Društvo je organizator iradicionainega srečanja pevskih zborov in vokalnih skupin na Gori Oljki pod naslovom Bomo eno zapeli, tradicionalnega srečanja malih vokalnih skupin na Vimperku, likovne kolonije prijateljstva in razstave extempore. Predsednik društva Marko Slokar ob tem poudarja tudi odlično sodelovanje gledališke sekcije s sorodnim gledališčem iz Štandreža v Italiji, s katerim si že ved kot dvajset let izmenjujejo gledališke predstave in sodelovanje mešanega pevskega zbora Oljka s slovenskim kulturnim društvom Upa iz Dubrovnika. V društvu deluje U sekcij. in sicer moški in mešani pevski zbor, kvintet Lastovka, dekliška vokalna skupina Primule, mešani pevski zbor Oljka, kvartet Avra, gledališka skupina, tamburaški orkester, likovna sekcija, ansambel Jack Band in kinosekdja. MJ Foto: TT hoví tednik SOtČAVA I MOZIRJE \ VELEMJE | NAZARJE | 11 Gozdarji za sonaravno gojenje Konec tedjiâ se je v Lo> garski dolini končala jubilejna konierenca nevladne organizacije Pro Silva Europe, ki je bila ustanovljena pred 20 leti v Robanovem Kotu in razvija so-naravno in ekonomično gojenje gozdov. Konference se je udeležilo 120 gozdarskih strokovnjakov iz več kol 20 držav. Predsednik Pro Silva Europe dr. Jean-Philippe Schutz je Slovenijo uvrstil med vodilne države na področju so-n a ravnega gospodarjenja z gozdovi. Poleg strokovnih predavanj in delavnic so za udeležence pripravili strokovne ekskurzije s predstavitvami primerov dobrih praks ravnanja z gozdovi v Sloveniji. Udeleženci konference so obiskali tudi Mestni gozd v Celju. Gozdarji celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije so predstavili rezultate desetletnega razvoja, ki ga na osnovah načel sodobnega so-naravnega gospodarjenja z gozdovi nadgrajujejo s prilagojenimi ukrepi in z dejavnostmi na področju raz- voja rekreacijske infrastrukture, gozdne estetike, izobraževanja Šolske mladine, stikov z javnostjo in zagotavljanja varnosti obiskovalcem. Pro Silva Europa je biia ustanovljena septembra 1989 v Robanovem Kotu na pobudo slovenskih gozdarskih strokovnjakov. Glavno poslanstvo predstavljata razvoj in popularizacija gojenja gozdov po načelih so-naravnosti, večnamenskosti in ekonomičnosti. Organizacija posveča veliko pozornost čudi pomenu gojenja gozdov v razmerah, ki jih prinašajo klimatske spremembe, in vzornemu dolgoročnemu gospodarjenju z gozdovi po vsej Evropi. Zelo pomembna usmeritev gojenja gozdov po načelih Pro Silve Evropa je trajna pokritost 2 gozdom, torej zavračanje gozdnega gospodarjenja z goloseki, ki so značilni na primer za Skandinavijo, Kanado, Rusijo in drugje po svetu. Zato načel Pro Silve Evropa še ne sprejemajo povsod po svetu. US, foto: MIRAN OROŽIM Gozdarski strokovnjaki med obiskom celjskega Mestnega gozda Dve kolesi in par nog obnavljanje prijateljskih vezi V velenjskem Muzeju premogovništva Slovenije so odprli zanimivo razstavo Dve kolesi in par nog, na kateri je predstavljena razvojna pot enega najbolj priljubljenih prevoznih sredstev in rekvizita za rekreacijo in prosti čas. Zgodovino razvoja koles je predstavil mà%. Boris Bo-rovinski iz Tehniškega muzeja Slovenije, v Velenju pa so poleg koles iz tega muzeja na ogled še »bicikli« iz teh- niškega muzeja iz Berlina. Najstarejše kolo nosi letnico 1867, in sicer gre za Mic-heauxovo kolo Velociped. Na razstavi je na ogled tudi kopija Draisovega tekalnega stroja iz berlinskega muzeja, katerega original je bi! izdelan leta 1817. Čeprav se kolo, kakršnega poznamo danes, po svoji zasnovi bistveno ne razlikuje od tistega s konca 19. stoletja» vendarle ne gre zanemariti tega, da da-našnja kolesa vsebujejo na stotine rešitev in izboljšav, nekatere med njimi pa so predstavljene tudi na razstavi. Kolo kot vozilo je tudi pri nas botrovalo ustanavljanju in razvoju specializiranih gospodarskih panog, od trgovine in servisnih delavnic do industrije koles. Poseben del razstave je zato namenjen predstavitvi izdelkov domače industrije, US Foto: HANS AVBERŠEK V 'Hirističnem društvu Mozirje je lani zaživel projekt, s katerim so obeležili 27. september, svetovni dan turizma. Letos se projekt, ki so ga poimenovali Sosledi» nadaljuje s sodelovanjem vseh sedmih zgornjesavinj-skih občin. Organizator letošnjega dogajanja je bila občina Nazarje, kjer so v ospredje postavili dolgoletno prijateljstvo z ob- čino Čajetina iz Srbije. S srbsko občino je bila že nekdaj pobratena skupna občina Mozirje. letos pa se je v Zgornji Savinjski dolini ustavila S3-članska delegacija iz Čajed-ne. katere večinski del predstavlja folklorna skupina KUD Zlatibor. Skupina je na več nastopih predstavila izvirne srbske plese, pesmi in glasbo. Tako so se v petek ustavili v Na* zarjah in Mozirju, v soboto obiskali Gornji Grad, Rečico ob Savinji in Ljubno, obisk pa so zaključili v nedeljo v Solčavi in Lučah. Srbski folkloristi so navdušili s predstavitvijo različnih plesov, koreografij in čudovitih narodnih noš, sami pa so Slovenijo zapuščali z lepimi vtisi, predvsem zaradi gostoljubja, ki so ga doživeli v posameznih občinskih sredŽCih. US Učna ura zgornjesavinjske AMZS Na parkirišču upravnega centra v Mozirju jutri med 9. in 14. uro pripravljajo dan prometne mobilnosti Zgornje Savinjske do-line. na katerem bodo predstavili vse prometnopre-ventivne dejavnike. Prireditev sodi v sklop evropskega tedna mobilnosti, ob 100-letnic i Avto-mo-to zveze Slovenije ter kol osrednja preventivno tehnična naloga novoustanovljenega Avto-moto društva Zgornje Savinjske doii ne, Namen izvedbe učne ure AMZS ter celotne predstavitve stanja prometne varnosti in preventive v cestnem prometu Zgornje Savinjske doline je v ozaveščanju občanov. Pou- darek bo predvsem na zmanjševanju števila in resnosti prometnih nesreč, na vzrokih za nastajanje le-teh ter reševanju okoljske problematike, povezane s prometom. Drugi, zelo pomemben cilj je v povezanosti vseh dejavnikov na področju pro- metnotehnične in prometno-preventivne dejavnosti. Med drugim organizatorji napovedujejo atraktivne prikaze tehnike vame vožnje s simulatorji, postopke prometne poUcije za nadzor in urejanja cestnega prometa. JM Razstava bo v Muzeju preniogovnlstva Slovenije v Velenju odprta do novembra. www.novitednik»com www.radiocelje.com ETOL-ov PROIZVODNI PROGRAM Celostne (rittvř za bfezalkohdi» pijdîe Celostn f^nve a aifcoMnep^« Anmza kondltof^ pelui^ke In ^clioladRe proizvode Sadni in aramatizirani pnf^a^zd mlečne, pekont;« tn kooditofslw proizvode Sim^ingrm Aiomezd hrano a hišni ljubljence in wvĎkokjmo Etol Yds 39, m Sko^a vas têl!034277 100,laK:034ž 77118 E-mail: info^tol.com Arome m dodMki za tobaàie i2delltt Arome v pfdhu in »dje v piAti řivltska barvila m irvUa« tđ barvajo Prtihrambeneseslsv^ 1WDAT1«IPR06RAM Aromsi« sestavine Prehrambene s&tav^ Piehrambeni dodatki â etui Št. 77 - 2. oktobw 200d 12 ŠEHTJUR I novi tednik Prva lopata za šentrupertsko šolo Po sredinem podpisu pogodbe z izvajaicem del za gradnjo podnižnične osnovne šole v Šentrupertu je sramotna zgodba o radioaktiV' ni šoti> ki je zdaj le še zgodba o kupu ruševin in prćUiu, vendarle končana. Do naslednjega šolskega leta bo na mestu stare stala nova Šola s telovadnico in z vrtcem, ki bo hkrati velika pridobitev za sara kraj. še pred letom $o bili Lančani povsem osupli nad rezultatom izbora projektov na razpisu miniso^tva za šolstvo, ki je podružnico v Šentrupertu izpustilo iz nabora projektov za sofinanciranje. Z argumentom, da Je zdravstvena inšpekcija dokončno odvzela dovoljenje za izvajanje pouka v dotrajanem objektu, da je v prostorih povečana koncentracija radona in zato nekatere učilnice niso primerne za zadrževanje, daJjSe od treh ur, so ponovno pozvali niimstrstvo» a brez uspeha. Zgolj obnova stare podružnične šole ne bi bila smiselna, saj so ugotovi vpraš-Ijivo konstrukcijo stropov, konstrukcijske poškodbe v obliki razpok, uničeno fasado, prisotnost vlage, povešene stropnike... Vendarle so se Laščaru kasneje uspeli dogovoriti o dodelitvi državnih interventnih sredstev, a se je tudi pri teh zapletlo; zaradi letošnjega rebalansa držávnegá proračuna se je po- Z leve: Bogomir Amon, direktor Remonta, m Issld zupsn Franc Zdolšek mod podpisom pogodbe tniitev sofinanciranja spet zavlekla oziroma je obvisela v zraku. Končno so julija v Laškem le prejeli informadjor da lahko računajo na soinvesdianje dižave, sredi avgusta so o tem dobili še uradni sklep; ministrstvo za šolstvo bo letos in v naslednjih Irtih v treh obrokih prispevalo predvidoma 683 tisoč evrov, T^koj zatem so objavili razpis za izvajalca del in naleteli na veliko zanimanje. Cenejša gradnja v sredo so končno lahko podpisali sporazum z izvajal* cem del. Na razpis je najboljšo ponudbo podedovalo celjsko podjetje Remont, ki bo kmalu začelo delati. Kot pravi vodja oddelka za dnižt^e dejavnosti pri laški občini Dimitrij Gril, so zaradi razmer na trgu dobili zelo ugodno ponudbo, in čeprav so sprva mislili,da bo naložba precej dražja, so v sredo podpisali pogodbo, po kateri bo treba za samo gradnjo odšteti maio več ko 870 tisoč evrov. Na mestu stare Šole bo v Šentrupertu zrasel nov objekt, velik več kot tisoč kvadratnih metrov, za učence od 1. do 5. razreda. »Objekt bo imel izjemen pomen za ves kraj. saj bo v prvem nadstropju prostor za vrtec in $olo» spodaj pa bodo svoje prostore dobili še krajevna skupnost, kulturno društvo, knjiMca, nastala bo tudi mladinska soba,« prav? Grli Skala se je od srca odvalila tudi laškemu županu Francu Zdolšku, ki je ob sredinem podpisu pogodbe ponovno zagotovil» da začetka ^dnje nič več ne more preprečiti in da je občina sredstva v proračunu že zagotovila. O povsem natančnih številkah še ni mogoče govoriti, saj bo šele v naslednjem letu izšel razpis za dobavitelja šolske opreme in igral, računajo pa, da jih bo to stalo še vsaj dodatnih 400 tisoč evrov. Dela naj bi bila končana v roku devetih mesecih, do 30. junija 2009 pa bi morala šola dobiti tudi že potrebno uporabno dovoljenje. POLONA MASTNAK Foto: GrupA IN >ec kc| Ue«etleliii suejmi nas • A Si bfBdat in bi lahko bil slovmski ZZ Top? Poteguj M za VIP.vstopnico in vstopi v zaodije ... Poilji svojo ZZ Top fotogralijo na radto^radiocelje.oom ali na Nmi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. 11 . I Mi 1)1 cl > I cili l ivi li! VlP^vstopnica vsebuje: • V\P'pMtor pred odrom, e spofninako VIP-vstopnico. • p^ vstop na ZZ TOP NIGHT (crfter party) v Orto banj, • pozdravno pijaco in prigrizek. Še se bodo stiskali v pretesni dvorani Not kuUujTu center v Šent|urju je veČ kot desetletje stara zgodba o množici idejnih zasnov in brezuspešni gradnji tega za kraj nujno potrebnega objekta. Da je obstoječi kulturni dom pretesen in neprimeren za večje prireditve, se je tudi letos že nekajkrat pokazalo. Kljub tfimu nov kulturni center še nekaj let ne bo ugledal inii. Lansko pomlad je župan Stefan Tisel oznanil, da jeusta-novil posebno komisijo oziroma delovno skupino, ki bo skrbela za gradnjo kulturnega centra. Oktobra lani je nato Šentjurski občinski svet sprejel odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za i^adnjo kulturnega centra, katerega namen je ureditev pravne podlage za namensko zbiranje ňnančnih sredstev za njegovo iz^adnjo. Kako daleč od uresničitve pa je nov kulturni center danes? »Trenutno iščemo novo lokacijo za okrajno sodiSče, ki ima svoje prostore v kulturnem domu,« je dejal župan Šteian Tisel in pojasnil: »Ker naj bi nov center zrasel na mestu sedanjega kulturnega doma, moramo tega najprej izprazniti. Tudi na ministrstvu za pravosodje so zainteresirani za preselitev sodišča na prostornejšo lokacijo. Do-govaijamo se s podjetjem Alpos, da bi svoje prostore v pritličju zgradbe namenilo sodišču. Občina pri tem sodeluje tudi s svojimi zemljišči, ki jih ima ob podjetju.«( Izpraznitev kulturnega doma Je namreč predpogoj za nadaljnje projekte ^ede izgradnje novega cenua. Po idejni zasnovi so v njem predvideni večnamenska dvorana, prostori glasbene šole m prostori za društva. ?ň čemer novega kulturnega centra še nekaj let ne bo, pravi TiseL »V letih 2009 in 2010 zagotovo Se ne, kajti proračun za ti dve leti je sprejet. V njem je sicer namenjenih 500 tisoč evrov, ki jùi bomo porabili za premestitev sodišča.« Po prvih ocenah bi za nov kulturni center občina potrebovala okoli šest milijonov evrov. BOJANA AVGUŠTINČie Gustav vabi šentjurska izpostava JSKD tudi letošnjo sezono vabi k vpisu abonmaja Gustav. Stari abonenti lahko to storijo Še do nedelje, novi pa ves prihodnji teden. Letošnji program bo Še posebej pester in zanimiv. Konec oktobra bo šentjurski kulturni dom gostil ljubljansko SNG Dramo v predstavi Jez. Novembra se bodo abonenti Gustava odpeljali v Mestno gledališče ljubljansko na ogled muzikala Goslač na strehi. K veselemu decembrskemu razpoloženju bo prispeval koncert Mihe Alu-jeviča in njegovih gostov. Alujevič se bo predstavil s šansoni, popevkami, z džez standardi in s pop alamo glasbo iz muzikalov. Januarja bo za obilo smeha s stand up komedijo poskrbela Lucija Cirovič, medtem ko za februar napovedujejo koncert zasedbe Quartissimo. 8. marca bodo na svoj račun prišle dame, saj zanje v Šentjur prihajajo igralke KUD Medvode s predstavo Dan žena ali Ženske vseh dežel, združite sel (z moškimi). Ta predstava ni vključena v abonma, bodo pa Imeli abonenti prednost pri nakupu vstopnic, dame pa poseben popust. Za konec sezone bodo samo za abonente izbrali predstavo, ki bo na ogled na ploščadi Ipavčevega vrta. Cena abonmajske vstopnice za parter do iO. vrste znaša 60 evrov, od 11. naprej 50 evrov ter za balkon 54 evrov. BA Planina z novo vežico Na Planini pri Sevnici imajo novo mrliško vežico. Graditi so jo začeli že v letu 2005. Letos so jo tudi opremili in jo v n^eljo predali namenu. Celotna vrednost projekta je 115 tisoč evrov, od česar je Občina Šentjur zagotovila 70 tisoč evrov. Ostala sredstva so prispevali krajevna skupnost, donatorji, predstavniki društev in krajani. Mrliška vežica ima poleg dvorane tudi Čajno kuhinjo, sanitarije, velik hodnik in prostor za duhovnika- Novo mrliško vežico je blagoslovil planinski župnik Jože Vengust. BA novi tednik KOZJE I PODČFntTEKi SWABJEP. Jj 13 S Hrvati imamo skupna jabolka Od starih sort sadja do povezane množice Marijinih cerkva v zavodu Kozjanski park 50 se kot vodilni part-ner uspeli vključiti v dva Čezmejna projekta Evrop-ske unije, ki povezujeta Sloveoijo In HrvaŠko» v skupni vrednosti več kot milijon evTov, Gre za projekta ohranitve visokode-belnih travniških sadovnjakov s starimi sortami ter vzpostavitve nove Marijine romarske poti. S projektom Od vijeglav-ke do soka, s katerim želijo ohraniti visokodebelne travniške sadovnjake (er stare sor* te sadja, so se povezala zavarovana območja Kozjanske- ga parka> parka Kolpa in Ris-njaka na Hrvaškem. Na obeh straneh Sotle oziroma Kolpe imajo Slovenci in Hrvati zaradi skupne avstro-ogrske preteklosti iste stare sorte jabolk io drugega sadja. Med predvidenimi aktivnostmi, ki bodo to nadgradile, so izdaja promocijskega gradiva, strokovni posvet, delavnice ter nakup tehnične opreme, v Kozjanskem parku pa so k temu dodali 5e naložbo v selečo se pre-delovalnico sadja. V parku bodo imeli prvo takšno v Sloveniji. »Gre za mobilno enoto, kjer se bodo jabolka Slovena m Hnmti irnanK» z»đ ^uipne zgodorâw iz zavoda Ko^uisM parit ter iz hrvsll(Bga pafka Risiija^ najprej zmlela, se filtrirala in lakoj ustekleničila. To pomeni, da bomo to nudili vsem lastnikom znotraj parka kot našo uslugo, da nas pokličejo ter iz svoje letine takoj naredijo sok. Mislim, da jim bomo s tem vzeli vsak pomislek o tem, da teh sadovnjakov ne bi več Lmell,« pravi dosedanji naravo var s-tvenik Kozjanskega parka dr. Bernard Goršak, ki odhaja za direktorja prekmurskega parka Goričko. V drevesnici Kozjanskega parka zaenkrat poskrbijo za 1500 sadik starih sort sadnega drevja, zanimanje pa je tolikšno, da so vse prodali že januarja. VeČina evropskega denarja je namenjena projektu vzpostavitve slovensko-hrvaš-ke Marijine romarske poti, ki bo segala na slovenski strani od Pomurja do Kozjanskega parka. Samo na slovenski strani je približno petdeset Marijinih cerkva, večinoma romarskih, z najpomembnejšima na Ptujski Gori ter na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotll. Na hrvaški strani je nacionalno svetišče Marija Bistrica, ki ga že zdaj obišče precej slovenskih romarjev. »Označili bomo približno petsto kilometrov dolgo peš- pot. od tega bo polovica na slovenski strani, izdali bomo promocijska gradiva ter izdelali turistične pakete za prve obiskovalce,« pravi TaQa-na Zalokar, ki ima v Kozjanskem parku na skrbi načrtovano pot. Med partnerji Kozjancev so tudi Razvojna agencija Kozjansko ter različne turistične ustanove Hrvaškega Zagorja. BRANE JERANKO Dolgo potovanje skrilavca na zvonik Zvonik romarske cerkve sv. Ane na Babni Gori, v KS Sveti Steiau, končno obnavljajo. Zaradi odpadlega skrUavca je v odročno podružnično cerkev, skrito med kozjanskim gričevjem, že zamakalo. Odpadajoči skrilavec je prav tako ogrožal mimoidoče. Osmerokotnega čebulaste-ga zvonika se je po dolgem pričakovanju končno lotil us-posobljeo krovec, ki obvlada pokrivanje s starodavnim skrilavcem- Po pogodbi bi moraJ dela kon&ti septembra, zaenkrat pa je pokrita približno polovica zvonika. Občani seveda želijo, da bi se obrtnik bolj držal obvezujočega roka, saj dela pote-kajo s prekinitvami. Stala bodo približno 50 tisoč evrov. ki so jih zbrali verniki, obči-r^ ter škofíja, od države pa ni še nobenega odgovora, kljub prošnjam na dva različna naslova. Župnija sv. Štefan za letos načrtuje še pleskanje zvonika cerkve sv. Ane, saj so gradbeni odri že postavljeni. Dela nadara celjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. BJ, foto: MP Pokrivanj« strehe s skrilavcem, s starodavno stresno kritino, je nekaj posrtne^a. Up; KRATKO Končno vodovod za Škofjo Goro PODČETRTEK - Župan Peter Mišja in direktor Nivoja Danilo Senič sta podpisala pogodbo za iz^adnjo vodovoda v naselju Skofja Gora, ki je na robu občinskega središča. Tam so v zadnjem obdobju zgradili precej novih stavb, ki so brez javnega vodovoda, z novo naložbo pa bodo pridobili tri kilometre cevovoda ter dva vodohrana. Vrednost pogodbenih del znaša okoli tristo tisoč evrov, od česar prispeva 60 odstotkov ministrstvo za okolje in prostor ter ostalo občina. V Škogi Gori naj bi tako imeli vodo iz javnega vodovoda v letu dni. Jdvno-zasebni vrtec PODČETRTEK - V občinskem središču bodo nove prostore vrtca zgradili s pomoč j o j a v no-zas eb nega partnerstva. Takšen sklep so soglasno sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, občina pa bo partnerja poiskala z razpisom» čemur bo sledil podpis pogodbe. Svetniki so na seji poudarjali potrebo po novih prostorih vrtca, saj so obstoječi preutesnjeni. V občinski upravi omenjajo, da bodo lahko nov vrtec zgradili v enem letu. igrišče z umetno travo POUEOB SOTLI-V Polju ob Sotli so slovesno od- prli športni park, kjer so zgradili igrišče z umetno travo. Pomagali so si s sredstvi občinskega proračuna in fundacije za šport, s pomoč-jo sponzorjev ter z delom domačinov. Vrednost nalož- be Je približno 60 tisoč evrov, novo igrišče pa je odprl župan Peter Mišja. S to naložbo imajo osvetljena igrišča na umetni travi v vseh večjih krajih občine Podčetrtek. (BJ) Danes o Srečku Gobcu v Pristavi pri Mestinju bo danes, 2. oktobra, izredna seja sveta KS, ki bo obravnaval negativno poročib občinskega nadzornega odbora o lanskem pristavš-kem poslovanju ter odzivno poročilo sveta KS. Na dnevnem redu sta prav tako razpravi o sklepih občinskega sveta Podčetrtka, s katerima so svetniki soglasno zahtevali odstop ali razrešitev predsednika KS Srečka Gobca. Kot smo poročali, je občinski nadzorni odbor med lanskim poslovanjem KS ugotovil »velike pomanjkljivosti pri poslovanju KS, predvsem kar se tiče preglednosti poslo- vanja, za kar je odgovoren predsednik KS«. Zato so nadzorniki KS Pristava pri Mestinju izrekli negativno mnenje. Današnjo izredno sejo je sklical predsednik Srečko Gobec, vabijo pa župana Podčetrtka Petra Mišjo, občinske svetnike, predsednico občinskega nadzornega odbora Tatjano Šelekar ter medije. Bi Obveščamo upordbtnke. du od 1. 10. 200d n»prei veljn nova cen;i pitne vodû v McsItii obcuii Ce^je tor obćinčih Stare. Vojnik m Dobrna Cena PfTIS VODE za go«podnijstva dnižben« dejavnosti m ostalo potroinio 18,9% WV zrála: - vodarína 0.43601 EUn/m3 - omrežnina - oskrbo s pitno vodo (vodomer DN 13, faktor omrežnine 1) 2,27 EUft/mesec Cene je potrdil Svet ustanovKelJev iavnege podje^ Vodovod-kanattzeciia. m 14 VOJNIK I SL KOWJICEI WTAMJE | ZMČE | NOVI TEDNIK Nov blok na Frankolovem že nekaj mesecev semava tn 2 neurejeno okolico kaa podobo kraja. Dela naj bi Vegrad nadaljeval kmalu. Nov blok na črnem seznamu Frankoiovo |e sicer lep in urejea kraj, a kaj> ko mu podobo kazi kar nekaj črnih točk. Ob zapuščeni stari trgovini v središču kraja in večnamenskem objektu v graščinskem parku se je na črnem seznamu znašel tudi nov blok, ki ga gradi velenjski Vegrad. Delawn so namreč pred nekaj meseci tik pred koncem gradnje pospravili orodje in odšli Za seboj so pustili neurejeno okolico bloka in med krajam povzročili nemalo zgražanja. Vegrad je enajststanovanjski blok v središču Frankolovega začel graditi avgusta lani. Letos spomladi je blok dobil fasado in krajani so pričakovali, da se bodo vanj kmalu vselile nove družine. A ni bilo tako. Namesto cvetočih gredic okoli bloka so lahko Frankolovča-ni celo polet) e »občudov^« za- puščeno gradbišče s kupi gradbenega materiala in z nepoko-šeno travo. Kje se je zapletlo in kdaj namerava investitor končno ure dici okolico bloka, smo preverili v Vegradu. V odgovoru so zapisali, da so gradnjo poleti »za krajši čas« res ustavili, razlog za to pa je bila »še nekon-čana priprava tehnične rešitve s strani elektro podjetja za priklop objekta na omre^e in pre- razporeditev delovne sQe, ki smo jo nujno potrebovali na nekateiihdru^ projektih«. Zagotovili so, da bodo dela na objektu »v kratkem nadaljevali, ker jih želimo v najkrajšem možnem času končati«. si verjetno želijo tudi kupci, kajti vsa stanovanja so, kot pravijo v Vegradu, že prodana. Eno med njimi je neprofimo in bo namenjeno potrebam invalid-ruh oseb. BA, foto: GrupA Razstava fotografij Zveze likovnih društev Slovenije V veliki avli kulturnega doma v Slovenskih Konjicah so v petek odprli razstavo Fotografija. Pripravila sta jo Zveza likovnih društev Slovenije in Društvo likovnikov in fotografov Slovenske Konjice. Na ogled bo do 25. oktobra. Razstava sodi v sklop razstav Zlata paleta. Zveza likovnih društev Slovenije je ustvar- janje na področju umetniške fotogra^je tokrat predstavila Šele dru^Č. Na razpis so av- torji poslali 49 foto^âiij. za razstavo so jih izbrali 25. Poleg priznanj in zahval so na odprtju razstave petim avtorjem podelili tudi certifikate. Prejeli so jih Marija Korošec (Polzela) za fotografijo Modrin na obisku, Milan Lamo- vec {Slovenske Konjice) za Brez naslova, Jasna Bušič (Piran) za Čarobni utrinek, Dajana Čok (Sežana) za Ujeti v mrež ter Sonja Penne (Litija) za Most Pogomik. Nagrade je podelil akademski kipar in restavrator mag. Ljubo Zidar. Program je povezovala Franja Mlakar, glasbeni del so dodale ljudske pevke z Brinjeve gore. MBP iio dobveao/ (wtomohUai m Atka Príma d.o.. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 Ve, kam potrkati, ali bo kandidiral, še ne Nekateri Vojničani opažajo, da je njihov župan Beno Podergajs zadnje Čase vse bolj nervozen. Ugibajo, aH ni to morda zaradi prihajajočih županskih volitev. V vojnički občini namreč že imajo enega županskega kandidata - Dušana Horvata - kar menda Podergajsu (kot je slišati) že povzroča sive lase. Sicer pa Beno Podergajs glede svoje odločitve o kandidaturi še vedno modro molči. »Ne vem še, ali bom ponovno kandidiraj,« pravi, pri čemer je iz njegovega nadal j-njega odgovora vseeno mogoče sklepati, da se je sam pri sebi že odloČil. »Štirje mandati so kar dolga doba. Človek se v Šestnajstih letih že malo iztroSi, zato bi bilo mogoče dobro, da se umaknem. Po drugi strani pa mislim, da so ljudje Se vedno zadovoljni z opravljenim delom. Sicer nisem v^ tako rosno m^ad, ampak mislim, da mi je nekaj moči še ostalo.« Ko. precej moči bo Podergajs potreboval še v tem mandatu, če bo hotel uresničita vse dane predvolilne obljube. Nova telovadnica v Vojniku, vrtec na Frankolovem, mrliška vežica v Vojniku, pločnik in kolesarska steza od Škofje do Višnje vasi, pro-lipop!avni ukrepi v Ardinu ... so še vedno le pobožne želje občanov. Ima pa Beno Podergajs to prednost pred drugimi kandidati, kot pravi sam, da pozna načine in možnosti, kako odpirati vrata na različnih ministrstvih ... 6A Odprta vrata psihiatrične bolnišnice Psihiatrična bolnišnica Vojnik letos praznuje SO-letnico psihiatrične dejavnosti. Ob jubileju bo jutri, v soboto, na Široko odprla svoja vrata obiskovalcem» odprla razstavo in predstavila monografijo. Med 16. in 18, uro si bo mogoče ogledati bolnišnico, nato bodo ob 18. uri v veliki dvorani bolnišnice odprli priložnostno razstavo. Pripravili so jo v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje. V zgodovinskem prerezu bo mo- goče videti razvoj od hiralnice do psihiatrične bolnišnice, spoznati ljudi, ki so bili v zavodu zaposleni, in pomembnejše dogodke» ki so zaznamovali razvoj zavoda. Seveda bodo imeli svoje mesto tudi sama zgradba, v kateri je zavod, park, ki ga obdaja, ter povezanost z Vojnikom in njegovimi prebivalci. Ob 19. uri bodo predstavili monografijo ob 50-letnlci psihiatrične dejavnosti. MBP Najdite prstan grajske gospe Društvo Talon s Frankolovega v nedeljo spet vabi na Iskanje zlatega prstana grajske gospe. Zbirno mesto bo ob 14, uri v graščinskem parku, od koder se bodo pohodniki peš podali proti gradu Lin-dek. Na cilju jih bo čakala še ena, najpomembnejša na- loga - iskanje zlatega prstana. Ta bo dobro skrit, ob njem pa se bodo obiskovalci potegovali še za tolaži In i nagradi - martinovanje s člani Društva Talon in enoletno članstvo v Talonu z izletom. Pohod bo ob vsakem vremenu. BA Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij Vitanjski občinski svetniki so prejšnji teden podprli nadaljevanje postopkov za gradnjo kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij. Zraslo naj bi na mestu sedanjega kulturnega doma v Vitanju. Objekt so zasnovali večnamensko. Del bo namenjen potrebam Vitanja, del pa informacij sko-d o ku mentaci j -skemu centru za namene kul-turizacije vesolja, razstavnim prostorom in prostorom za t. i. živo znanost - torej za prirejanje simpozijev, seminarjev in podobno. Objekt kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij je ocenjen na dva milijona evrov. V tem času že pripravljajo vse potrebno za prijavo na razpis ministrstva za kulturo. Če bodo na razpisu uspeli, se bo gradnja začela spomladi prihodnje leto, MBP Spominsko obeležje v Zrečah Danes, v petek, ob 10.SD, bodo pred OŠ Zreče odkrili Spominsko obeležje osamosvojitev Slovenije 1991. Slavnostni govornik bo Janez Janša, takratni minister za obrambo. Prireditev ob odkritju spomenika pripravljata Občina Zreče in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice. V kulturnem programu bodo sodelovali Godba na pihala Zreče, vokalist Marjan Hren in učenci Glasbene šole Slovenske Konjice. MBP NOVI TEDNIK 15 Za mlade le najboljše Pred premiero igre Tom Sawyer in vražji posli v SLG Celje Na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo nocoj ob 17. uri dvignili zastor za drugo premiero nove sezone. Piemierno in prvič v Sloveniji bodo uprizorili igro Tom Sawyer In vraž)i posli. Gre za uprizoritev znane zgodbe INvainove večne knjige Prigode Toma Sawyer)a, ki jo je posrečeno, kot živahno igro, polno glasbe in plesa» za oder priredila Milica ^etič. Tom Sawyer in vražji posli je letošnja predstava za po letih in srcu mlado celjsko ^e-daliSko občinstvo. V SLG vsako leto pripravijo predstavo za Igra Tom Sawyer in vražji posfr je polna odlKníh songov. glasbs in plesnih koreografij. Fotografije za dušo Današnji (petek) večer digitalnih projekd) Druâtva fotografov Svit. ki se začen^ ob 19. uri v Mestnem kinu Metro-pol> je uvodna prireditev tradicionalnega Meseca fotografije, ki ga v oktobru že tri leta zapovrstjo prireja najboljše slovensko fotografsko društvo. »Tlidi letos smo pripravili osem večjih dogodkov. Rdečo nit vseh smo usmerili v dve kategoriji - motivacijsko - z različnimi natečaji za vse generacije ljudi, ki se ukvarjajo s fotografijo, do različnih digitalnih projekcij in razstav z viškom, s 3. mednarodnim FIAP- in PSA-sa-lonom digitalne fotografije, na katerem bo letos sodelovalo skoraj 300 avtorjev iz 50 držav sveta,« na kratko opi-suje dogajanje predsednik društva Marko Rebov. Na društvenem večeru se bo nocoj predstavilo 17 članov s kratkimi projekcijami na Razsežnost prostora v Ga!eriji Plevnik-Kronkowska bodo v soboto ob 20. uri odprli razstavo, ki jo je ameriški avtor Kyle Milne naslovil Extent of space - Razsežnost prostora. Milne, sicer napoj Celjan, saj je poročen s Ce-Ijanko Stino Goršič, je letošnji nagrajenec ljubljanskega Mednarodnega trie-naia keramike Unicum. Težišče njegovega ustvarjanja predstavljajo stiki oziroma srečanja s tujimi kulturnimi okolji, na katere se odziva s svojimi skulpturami in inštalacijami. U kvar jam se z vprašanji osebne in kulturne i demi* tete, kar je rezultat srečanj z novimi okolji. Rad bi. da se gledalec poistoveti z interakcijami, ki sem jih izkusil na teh potovanjih. Industrijski materiali definirajo fizične prostore, arhitekturni elementi pa so narejeni iz različnih oblik lepenke. Na tuje kulture sem se odzval skozi lastno identiteto In ustvaril skulpturo, ki ponazarja intimne misli in reakcije in ki odseva povezave med menoj in drugimi,« pravi o delu, ki ga bo predstavil Celjanom. Kyle Milne. BS različne teme. Ker imajo že 60 članov, so morali letos prvič prej opraviti izbor. Mesec fotografije se bo nadaljeval prihodnjo sredo z odprtjem samostojne razstave mojstra fotografije Izidorja Jesenka in konec prihodnjega tedna z društveno razstavo zagrebškega fotokluba. V društvu Svit posebej opozarjajo še na dva natečaja» ki še trajata. Gre za vseslovenska natečaja Fotografiram, torej sem. za srednješolce, in Bistvo očem skrito, srcu odkrito, ki so ga namenili vsem osnovnošolcem. Izbor najboljših fotografij z obeh bodo razstavili v drugi polovici oktobra, ko bo prišla na vrsto tudi razstava 2. mednarodnega ex-tempora Celje skozi oči fotografa. Društvo Svit, ki se ponaša s številnimi uspehi, je znalo prevzeti tudi odgovornost za organizacijo vrhunskih fotografskih prireditev v mestu, kjer deluje. Kako pa vidijo prihodnost? Rebov pravi: »Zajezdili smo val, ki nas pelje sam, lahko le Še skušamo usmeija-ti, kam bomo Šli. Priliv novib članov, iz katerih nastanejo v kratkem času vrhuraki fotografi, in uspehi, kijih dosegamo, presenečajo tudi nas same. Z društvenim delom smo uspeli izrazito individualnost avtorjev spremeniti v toleranco do dru^čnih pristopov in pogledov na fotografijo. Želimo si Čim večjo pestrost in zastopanje vseh žanrov fotografije,« BRANKO STAMRICIČ Foto: DAVID BRUSHIAK Predstavo Tom Sawyer in vražji posli so ustvarili prevajalka in dramaturginja Tatjana Doma, režiserka Ivana Dji-las, scenograf Branko Hojnik, kostumografînja Jelena Pro-kovič, avtor glasbe Boštjan Gombač, oblikovalec giba, asistent režiserke, prevajalec in avtor songov Branko Zavr-šan, korepetitor Boštjan Korošec in lektorica Metka Dom-jan. Igrajo Andrej Murenc, Lučka Počkaj, Aljoša Koltak, Damjan M. Trbovc, Suzana Grau, Ana Ruter, Renato Jen-Ček, Zvone Agrež. Mario Šelih, Igor Sancin, fgor Žužek, Tarek Rashid, Jagoda, David Čeh in kot gostja Nada Božič. mlade. Upravnica Tina Kosi pravi, da so se ponovno lotili velikega in kompleksnega projekta za otroke. »Skrbimo za to, da otrokom in mladostnikom ponudimo le najboljše, saj pazimo, da otroke začaramo, privabimo v gledališče. Le tisti, ki se bodo na gledališče navadili v najmlajših letih in uživali v predstavah, bodo kasneje naša publika. Otroško občinstvo je zahtevno. Otroka nikoli ne boš prepričal, da bi mu bilo všeč nekaj, kar mu ni. Naše predstave so vizualno privlačne v sce-nografskem in kostumograf-skem pogledu, z oblico glasbe, plesa in petja. Predstave delđjno za osnovnošolce, za starostno obdobje od 6 do 14 let. Po mojih izkušnjah so ti mladostniki zelo različru. Šest-letnik dojema drugače kot 14-letnik. Zato iščem tekste, ki bi to populacijo dose^ v Čim širšem smislu, da bi bUe predstave zanimive za najmlajše in da se ob tem 14-letniki ne bi zmrdovali, da to ni veČ zanje. Tom Sawyer je v tem smi^u zelo posrečena izbira,« Predstavo režira Ivana Dji-las. ki posebej poudarja, da je v vsem znani zgodbi ob živahnosti, izvirnih songih, izvorni scenografiji in živopisnih kostumih predvsem pa^a na osnovni poudarek zgodbe. »Da je namreč v navihani in razigrani mladosti vselej trenutek ali dogodek, ki iz otrok naredi odrasle ..., ki sproži odgovorna dejanja. Igra je polna country in blues glasbe, ki jo je napisal Boštjan Gombač, in tudi ta je bila navdih za us-îvaijanje. Skupaj s son^ in koreografijami so del dogajanja in mnogo več kot le glasbeni vložki.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: DAMJAN ŠVARC Zvrhan koš glasbe V novi koncertni sezoni Zavoda Celeia spet trije abonmaji Zavod Celeia Celje je tudi za koncertno sezono 2009/ 10 razpisal tri abonmaje, s katerimi nagovarja raznoliko poslušalstvo. Najdaljšo tradidjomednji-mi ima Koncertni abonma, ki ga bodo, kot pravi vodja glasbene dejavnosti zavoda Nenad Firšt, oblikovali uveljavljeni domači in tuji umetniki. »Posebej opozarjam na nekaj vrhuncev. Eden od njih bo zanesljivo novembrski koncert violinista Stetana Mi-lenkoviča, ki je kot čudežni deček nastopil v Celju že leta 1990. Milenkovič bo na koncertu v Celju ob spremljavi usedne hrvaške pianistke Sre-brenke Poljak predstavil nekatere najbolj virtuozne skladbe violinskega repertoarja. Na prvem koncertu pa bomo videli skupino petih vrhunskih kontrabasistov in vo-kalisiov Bass choruss, ki so mdi v Evropi nekakšna edinstvena zasedba,« pravi Firšt. Najuspešnejši slovenski mladi glasbeniki, ki so jih za predstavitev izbrali v sodelovanju s strokovno žirijo Glas- bene mladine Slo venije, se bodo predstavili v abonmaju GM oder. ?Tvi na oder prihaja že ta torek godalni kvartet Atta-ca. »Gre za serijo koncert, ki so prve resn^^ turneje mladih, Še neuveljavljenih komornih zasedb,« pravi Firšt. Abonma plus je letos posvečen promociji ljudskega izročila in glasbenih oblik, ki izvirajo iz tega izročila. Vrhunski izvajalci iz Slovenije in tujine bodo poslušalce popeljali na ^asbeno popotovanje od avtentičnega folklornega izraza do zanimivih in izvinúh avtorskih pristopov. Poslušalci bodo tako uživali ob argendnskem tai^ Astorja Piazzole, sevdaiinkah, Kova-čičevih skladbah od Urala do Tri^va ter doživeli še nastop svetovno uveljavljene folklorne skupine I^do, ki sebo poslušalcem predstavila na Starem gradu. Vpis abonmajev je mogoč vsak delavnik in ob sobotah dopoldne v celjskem TIC, in sicer do prvega koncerta posameznega abonmaja. BRST Čefurji, raus v Plesnem forumu Ena od fotograf^ iz cMusa Oavida BmsnjakaOgen) v srcu, ki saje uvrstila nadanasf^dnstveno (figitabn pnqekc^. V dvorani Plesnega foruma Celje bo Aleksander Raj-ković ' Sale v soboto ob 21. url odigral monodramo Čefurji, raus.' Po romanu avtorja Gorana Vojnovnča, letošnjega dobitnika nagrade Prešernovega sklada in nagrade kresnik, je monodramo ustvaril režiser Marko Bule. Kritika je zapisala, da je podobno kol roman, ki je že nekaj časa najbolj bran v Sloveniji, rudi predstava dognana, dobro izvedena in učinkovita, pri tem pa poskrbi še za obilico zabavnih trenutkov. Občinstvo torej čaka uro in dvajset minut trajajoč mono log, ki je ves čas zabaven, a v svojem sporočilu izjemno resen. BS Obraz se vani verjetno zdi znan ... Upravičeno» gotovo se ga boste spomnili kot kaplana iz Lahkega, kjer je siužbovai kar šest let. Svoje župnije zdaj nima, je pa Dušan Egidij Kubot, ki trenutno živi v ZreČah» sicer pa med župnijami po vsej Sloveniji, v zadnjih letih ubral precej svojstveno pot za katoliškega duhovnika. Nekateri so njegov - za in-štitucijo s skoraj dva tisoč let starimi jasnimi pravili dokaj revolucionaren nauk ali, če hočete, pogled na svet - sprejeli z odprtimi rokami, drugi ga ostro zavračajo. Kubota, ki je trdno odločen, da bo dosegel svoje, ter prepričan» da ga pri tera vodi sveta mati osebno, to ne ustavlja. »Četudi me bodo suspendirali iz Katoliške cerkve. Blagoslavljam jih vse skupaj,« pravi vse prej kot običajen dušni pastir z nastopom, ki smo ga sicer vajeni s cerkvene prižnice, a hkrati si ga bodo ortodoksni katoliški verniki tam bolj težko predstavljali. Njegovi pristaši so prepričani, da njegove ideje vodijo v pravo smer, medtem ko se je Katoliška cerkev od njih distancirala. Kubot se je oklical ne le za duhovnika» ampak tudi za anima-torja, predlani pa se je v okviru družbe Jezusovega in Marijinega srca oblikovala skupina prostovoljcev, ki si pravi Marijina družba in ki poskuša širiti svoje prepričanje. Kubot je pravzaprav svoje oznanjanje začel že pred časom, pri čemer pravi: »Skoraj ni župnije, kjer ne bi vernikom oznanjal resnice, kar sem počel na lastne stroške. A mi ni bilo težko. Zdaj je postalo težje, ker so nas Škofje začeli omejevati pri širjenju naše resnice,« pravi Kubot. ki trdi, da se člani družbe ne Nenavaden dušni pastir Zoper hierarhijo in celibat - Kubot cerkev razume drugače morejo več zbirati v sakralnih objektih, torej cerkvah, zato se trenutno sestajajo na svojih domovih. »Prepovedali so nam zadoščeva-nje Jezusovemu in Marijinemu srcu,« nekoliko dramatično povzdigne glas. češ da njegovi pristaši ne morejo oziroma ne smejo več moliti v cerkvah. Vrnitev h koreninam In kaj člani Marijine družbe sploh želijo? »Vrniti se h koreninam cerkve,« je prepričan Kubot, ki ob tem postavlja tudi dve jasni zahtevi, ki sta precej v nasprotju z veljavno katoliš- Marija KoiČak, nekdanja pripadnica Marijine legije, je postala zvesta slednloa novih naukov. ko doktrino. »Cerkev zelo zamuja pri svoji notranji prenovi, od tu tudi njena neučinkovitost v temeljnem poslanstvu in Izpolnjevanju nalog,« je oster Kubot. Kje vidi reSitev? »Reči moramo stop materialno-ekonomskemu delovanju duhovnikov. Ti naj dobijo neko osnovno plačo, pri čemer naj vso energijo, ki jo zdaj usmerjajo v pridobivanje materialnih dobrin, usmerijo v moiitev in stik z verniki,« je prepričan Kubot. »Sam znam iz prve roke povedati o izkušnjah v času svojega službovanja v različnih župnijah, kako hitro človek izgubi kompas, ko se je prisiljen ukvarjati s posvetnimi temami ter kopičenjem sredstev za delovanje. To ni pravi načini« Pravzaprav Kubot kliče k vrnitvi k nekakšni »sveti preproščini«, kot je bila v prvih stoletjih Katoliške cerkve. »Duhovniki in Škofje bi morali dajati zgled vernikom, v molitvi in pri ostalih vidikih življenja. Križ s Kristusom ter molitev je treba vrniti v naše domove in javne inštitucije.« Ko mu nav rže mo, da zahteve po križu v šolah in vrtcih ne gredo ravno skupaj s slovensko zakonodajo, ki jasno ločuje državo in cerkev, ga to v njegovi nekoliko vzneseni pridigarski vnemi niti ne gane kaj dosti. »Vse je božja volja. Moje delo vodita Jezus in Marija, prav tako navdihujeta vsa moja dejanja,« vidi pred seboj zgolj svojo resnico in pot. »S prvo zahtevo po odpravi pri do bit ni štva je povezana še druga. Kot vemo, je bila uvedba celibata v Katoliški cerkvi namenjena temu, da se njeno bogastvo ne bi razpršilo med potomce duhovnikov. Posledice pa nosi vsa družba. Pedofilija in ostala odklonska vedenja, razdiranje zakonov, ki jih povzročajo tudi duhovniki, vse izhaja iz te nečloveške prepovedi in zapovedi. Zato predlagamo, da se zakonik cerkvenega prava dopolni z določbo, da se posameznik pred posveče-njem sam odloči, kako bo živel: a)i se bo odločil za deviškost po vzoru apostola Janeza ali za zakonsko skupnost in si ustvaril družino,« Kubot poziva k reorganizaciji. »V letih svojega službovanja sem videl že marsikaj. Za duhovniški poklic sem se odločil razmeroma pozno, posvečen sem bil šele pri tridesetih letih, ko bi pa vendarle moral vedeti, v kaj se spuščam. Ampak zadeve še zdaleč niso tako preproste,« celibat kot prisilo danes vidi Kubot. Precej ostre zahteve, če gledate na cerkev kot institucijo z jasnimi pravili, ki jih le nerada spreminja. Katoliška cerkev se je od delovanja Marijine družbe jasno dislanciraia oziroma je iz celjske škofije romalo pismo v vednost vsem župnijskim uradom, češ da družba krši kanonske določbe, nima dovoljenja mariborskega ordinarija, kamor spada Kubot kot župnik. zato njeno delovanje ni usklajeno z uradno cerkvijo, To se je zgodilo, ko je Kubot v Laškem poskušal organizirati vseslovensko srečanje. Ko je vera na preizkušnji A v trdni nameri tudi tak» šni dogodki Kubota ne vržejo iz tira, čeprav »se name vršijo razni pritiski in se na trenutke kar bojim za svojo varnost«, nekoliko v konspirativnem tonu pri- šepne Kubot. O dejanskem članstvu Marijine družbe Kubot ne pove kaj dosti, ker je »v strahu za člane, ki bi jih morda kdo zaradi pripadnosti tej družbi zasmehoval,« opravičuje svoj molk. Pravi pa, da jih je dosti. Tudi na Celjskem. Javno je o tem že pripravljena spregovoriti Marija Koš-čak. Je ena najbolj aktivnih prostovoljk Marijine družbe, ki je vzgojena v verskem duhu in se ima za globoko vernico. Le to jo je zmotilo, da naenkrat v svoji veri več ni videla rdeče niti. smisla. »Včasih, kar Î3 let, sem bila pripadnica Marijine legije, v okviru katere smo prostovoljci ljudi, Še posebej mlade, poskušali pozivati k molitvi, predvsem pa k večjemu obisku svete maše. 13 let sem zagovarjala ta cilj našega cestnega apostolata, vendar Človek začne obupovati, ko vidi, da ljudje preprosto v cerkvi ne najdejo več pravih odgovorov. Opažala sem, da ljudi motijo ravno nadutost in vzvi-Se nos t cerkvenih služabnikov ter materlalizem cerkve. Potem sem srečala Dušana. Noč pred tem sem ga sanjala, čeprav ga prej nisem poznala. To je bil znak, božje posredovanje,« je prepričana Koščakova. Kot še dodaja, je širjenju nove resnice povsem predana. Oba s Kubotom sta že več kot vajena začudenih pogledov, s katerimi poslušaJci običajno pospremijo njun nagovor. A vendar glede poziva k reformaciji Katoliške cerkve ni ravno izumil tople vode. Spomnile se skupin kristjanov s precej različnimi definicijami, kako interpretirati Jezusove besede, takrat, v prvih stoletjih krščanstva, preden je prevladal Rim, pa gno-stikov, srednjeveških reformatorjev z Luthrom na Čelu in Trubarjev odgovor na njegov klic na slovenskih tleh, spomnite se še angleškega kralja Henrika Vili. in njegovih šestih žena - ker se ni mogel ločiti od prve soproge, je Rim preprosto »odrezal«. Zato so Kubotovi strahovi, češ da bi ga cerkev ovirala pri njegovem del o vanj u. ver j et no od v e č. Katoliška cerkev je namreč preživela že precej večje viharje. Hkrati pa so valovi sekularizacij že tako naredili svoje. Številni že dolgo dojemajo vero in cerkev kot dva popolnoma ločena koncepta. POLONA MASTNAK Foto: Grup A Dušan Egidij Kubot opozarja ns nujnost reorganizacije v Katoliški cerkvi. novi tednik 17 Bolgarski dalavec brez dalovn^a dovoljanja je pri popravilu sedežniee padel z višine petih metrov. Zlomil si je golenico in ofaleřal z zapičenim železom v hrbtu. V bitki s časom za človeka V petih namišljenih nesrečah so se minuli konec tedna na Rogli dokazovale ekipe reševalcev nujne medicinske pomoči Sekunde štejejo. Kakoze-lo» je mogoče izmeti» ko gre za življenje. Po statističnih podatkih nesreče v Sloveniji vsako leto terjajo približno 1050 življenj. Tb pomeni, da bo v naslednjih osmih urah nekdo umrl v nesreči. Prvi do ponesrečenca prispejo reševalci. Kako spretni in usposobljeni so, da od sprejetja klica o nesreči kar najhitreje prispejo do ponesre-čenča in ga pravilno oskr-bij o, je na tretjem tekmovanju relevalcevnujne medicinske pomoči minuli konec na Rogli dokazovalo 13 ekip, med njimi ekipi s Hrvaške iû i2 Srbije. Gozdovi Zreškega Pohorja so v petek terjali pet nesreč. Sečnja lesa je teqala hude poškodbe gozdiTih delavcev. Medtem ko se je enemu uspelo rešiti izpod hlodov, je drugi pod težkim kupom hlodovine bil bitkozživljenjem. Zaradi poškodbe hrbtenice, glave in notranjih krvavitev je padel v nezavest. Reševalno vozilo je za pot do njega potrebovalo 25 minut. Pri popravilu sedežni-ce blizu smučišča Jurgovo je na izjemno strmem in zaraščenem pobočju z višine petih metrov padel delavec, državljan Bolgarije. Pri padcu si je zlomil golenico in obležal z zapičenim ždezom vhrbnj. Potrhni so bili karseda hiter trav-matološki pregled, mobilizacija in cerapija. »Njegovo telo je bilo treba i mobilizirati, os-kitetí odprto rano na goleni-ci, mu nuditi kisik in zdravila,« je pojasnjevala sodnica na tekmovanju Mateja Škuíca. V delovni nesreči na težkem terenu so poleg reševalcev na kraj nesreče prispeli gorski reševalci irv policisti, na klic je čakala tudi gasilska brigada. Padec je videl pijan doinaCin, Tričlanska komisija ja ocenjevala opremo reševalcev, njihovo sposobnost prepoznati nevarnosti in vrste poškodb ter pravilno oskrbo % pomočjo tmobilizadjskih sredstev In zdravil. IVetje strokovnoizobraževalao tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči Slovenj je in tujine je tudi letos orgamzirai ZD Slovenske Konjice. Pol^ tekmovanja na terenu so udeleženih čakali nočna vaja, učne de* lavnice in sklepni del tridnevnega tekmovanja z razglasitvijo rezultatov najboljših. Prva tri mesta so zasedle ekipe iz LJubljane, Maribora in lani zmagovalna ekipa Iz hrvaškega Splita. Telo ponesrečenega je bilo treba imobilizirati, oskrbeti odprto rano na 9olenici, mu nudrti lusik in zdravila. Oskrbeli so ga zdramik, zdravstvo^ nik In zdravstveni tehmk pod budnim očesom sodnice. niča in direktorica Zdravstvenega doma Slovenske Konji^ ce Mihaela Pugelj poudarja problem oddaljenosti. »Nekateri pričakujejo, da bomo na vrh Pohorja prispeli v 20 minutah. To žal ne gre. Pokrivamo 24 tisoč prebivalcev, zato nam pripada samo ena ekipa nujne medicinske pomoči,« Sestavljajo jo zdravnik, zdravstvenik in zdravstveni tehnik. Brežnik je v trinajstih letih službovanja doživel že mnogo hudega. »Od smrti otroka in prijatelja do nesreče z vlakom in hudega požara.« Vsak reševalec mora opraviti tečaj vame vožnje in oživljanja (er tečaj L i. nadgradnje prve pomoči, opraviti mora psihološke teste in letni zdravniški pregled. Čeprav bi kdo potreboval moč in kondidjo, fizičnih testov ne opravljajo» k večji pripravljenosti pa prispevajo tudi tovrstna tekmovanja. izobraževanja in redna usposabljanja In ko boste naslednjič »bentiii« nad prepočasnimi reševald, vedite, da na cesti niste sami, zato ste soodgovorni za življenje drugega, na âgar mestu se lahko znajdete vsak hip. Za reševalno vo-23Ï0 veljajo namreč enaka pravila kot za ostale udeležencev prometu, »če prekoračimo hitrost, to počnemo oa lastno odgovornost Dvojne^ zakona in pravil, tudi ko gre za življenje, žal ni,« poudarja BrežEiik. V vozilu z,lučjo in s sireno torej niso superljudje, so bitja z mesa in k^l MATEJA JAZBEC Foto: Grup A zato so bile njegove izjave nekoristne in vedenje izjemno moteče. Alkohol je bil poleg hitrosti in spolzkega cestíšča posredi mdi v prometni nesreči na gozdni cesti. TVije fantje so zdrsnili s ceste. Na strmem previsu jih je ustavilo drevo. Gasilci so iz globeli izvlekli razbitine avta in »poskrbeli za dihanje poškodovanih, preprečili poškodbe hrbtenice ter poiskali morebitne hujše poškodbe in notranje krvavitve,« je pomoč opisala zdravnica ekipe iz Logatca Andreja 'niri^ Šverko. Pomagati je bilo treba tudi utopljencu, nesrečne mu dojenčku, ki je nehal dihati, In posredovati v množični nesreči pri strmoglavljenju letala. V namišljenih situacijah Čim bližje realnosti so tekmovali zdravniki, dipiomira-ni zdravstveniki in zdravstveni tehniki. Sodniki niso ocenjevali časa, temveč pristop in opremo reševalcev, njihovo sposobnost prepoznati nevarnosti in vrste poškodb ter pravilno oskrbo ponesrečenca s pomočjo i mobilizacijskih sredstev in zdravil. Ko se minute vlečejo Reševalci se v najbolj nujnih situacijah srečujejo s pomanjkanjem kadra, premalo je vozil in pot do ponesrečencev marsikdaj ovira težko dostopen teren. Vzdravstvenem domu v Slovenskih Konjicah devet reševalcev poleg nujnih primerov dnevno opravlja prevoze dializnih in onkoloških bolnikov. Ob izrednih primerih bi potrebovali še vsaj dva reševalca, »Vse pogosteje sedoga ja, da kritike ^ede časa letijo iz ust tistih, ki so bližje pomoči, kot tistih iz odročnih krajev,« pravi konjiški reševalec Peter Brežnik. Zdrav- Gozdovi Zreškega Pohorja so terjali pet nesreč. Pri sečnji lesa seje hudo poškodoval gozdni delavec. »Ajznpon dobile polčas r 13:10 in podobno předost èe dolgo držale v drugem polčasu, nakar je Ljubljančanki uspel preobrat, saj 80 povedle s 26:24. Po dveh zaporednih golih domačink, kadetinje Anje Pire in pet sekund pred koncem Hrvatice l^ne Sutaj, je sledilo izenačenje in končni izid 26:26. Ibdi rokometaše Gorenja konec tedna čaka evropski nastop, v lig prvakov. Proti Ormo^ (32:30) se je v Mariboru s sedmimi goli izkazal Miha Zvižej, Gorenju pa se je iztekla kazen igranja domačih tekem vsaj 50 km od Velenja. DŠ Foto: TONE TAVČAR V zgornji vrsti z leva: športni direktor Drago Petek, Gordane Maric (ni bila registrirana), Tans Sutaj, Ka^a Čerenjak, Manja Šksfar, Ka^a Karfaein Jasna Twniek. stopjo: predsednik kluba Čedo Toplicanec, tahničnt vodja Brana Varsnak, Anja Kramar. Karmen Križan« Miia Mannček. Tjaša Drobna. Ines Kaltak in Naja Plaskan, sedijo: Anemarie Grôar, Maja Korun, Sanja Potocnjak, trenar Aie§ Frlipčič, pomočnik trenerja Milan Ramiak, Barbara Sluga, Katja Debelak in Karmen Gabar Dvojni spored v Šempetru Jutri se začenja nova odbojkarska sezona. Obe šempetrski ekipi> tako moška kot ženska, bosta odprli prvenstvo na domaČem parketu. V pretekli sezoni tretja Aliansa je precej pomlajena, zapustilo jo je šest igralk, Tjaša 'nimlek. Neža Kranjc. Ana Skarlov-nik, Andreja Vod^, Nataša Šega in Katja Remic. Tteaer je ostal Boris Kiokočov-nik. njegov pomočnik je postal Beno Božič» kije v preteku sezoni vodil SIP Šempeter. fempetrankam, ki se bodo jutri pomerile z Ljubljano, so se pridružile Maja Žohar, Živa Recek, Martina Rajšp» Angelina Ajniiiar, Tina Bukovec in Ivana Marčeta. Preostali del ekipe sestavljajo še Mojca Božič, Valentina Založnik, Hana Ceder» Barbara Hren, Tina Žnidar, Jasna Šumnik in Mojca Kodre. CQ) je obstanek v ligi. Do velikih sprememb je pred sezono prišlo tudi v ekipi SIP Šempetra. Potem ko so v kJubu uspeli pridobili nove pokrovitelje, so si zastavili tudi višje cilje. Na mestu trenerja je Bena Božiča zamenjaj nekdanji slovenski reprezentant Matjaž Hafner, ki mu bo pomagala Regina Terbuc Roudi, za fizično pripravljenost pa bo skrbel Aieksander Kor^r. Apetiti SIP-a letos segajo v zgornji del razpredelnice. Jutri se bo pomeril s Caidtom iz Kamnika, šempecrane, ki so komaj uspeli zadržati mesto med najboljšimi slovenskimi moštvi, so letos okrepili Marko Bojinovič, Domen Kos, Miha Ver-blč, Boris Brus ter Srb Dušan Stojsav-ijević. Odšli so Dragan Nikoiič, Eric Wooldridge, Goran Cestnik. Dušan Ko-šenina, Gregor Rozman in Dejan Udríh, ost^ pa Goran Arsovič, Aleš Udrih, Sašo Škrabe, Simon Krakar, Dam'jel Terglav, Gregor Račnik, Dario Šildenfeld, Gašper Vrhunc in Blaž Jan. MOJCA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ Afianso je zapustila najtwljša igralka Tlasa Tumšak. Id bo športno pot nadaljevala pri Calcrtuizt^mnBca. novi tednik i ŠPORT 19 Dobovec sam na vrhu Po treh krogih v pni slo-venski ligi malega nogome-ta je brez izgubljene tořke le $e Dobovec. V petek je prvič zaigral v novi dvorani in premagal državnega prvaka Puntarja s 6:3. Gostje so povedli z 2:0, nato je bil za preobrat najbolj zaslužen UroS Kroflič. ki mu je uspeî hat-trick. Sodniika kraja v Celju v dvorani Šolskega centra Celje sta se »udarili« ekipi, ki v začetku letoSnje sezone §e nista okusili zmage. ?ú domači Pekami EXih sta zaradi pc^kodb manjkala Milan Adrinjek in Matej Banovšek» Sevnica pa je slavila z 8:4. V uvodu je za goste dvakrat zadel mladi reprezentant Sebastijan Drobne. Z enako mero mu je hitro odgovoril Peter Ahčan in v 11. minuti je bilo 2:2. Še tretji gol je dosegel Drobne, le 40 sekund kasneje je s strelom pod prečko izenači) Miladin Cvijič. Že 16 sekund pred odmorom pa seje tekma prelomila. Sodnik Dejan Nikolič je dosodil igranje z roko Draga Ku^er^, a povsem neupravičeno. Žoga je namreč prej oplazila roko go-stujoč^a l^alca, prekrška pa nista vplivala na potek igre. Drugi sodnik Fatič se ni oglasil, Nikolič pa se je, čeprav je bil v slabšem položaj o. Povsem Denis Dslames nima sreče s sodniki razumljivo se je razburil domači trener Denis Delamea, kar je izkoristil Nikoiič in mu pokazal dva mmena kartona za predčasen odhod pod piho. Zaradi šestega prekrška je sledil strel z desetih metrov za junaka večera Drobneta - 3:4. Gostje so v nadaljevanju izkoristili §e dveminutno številčno premoč In ušli domačinom. »Morda bomo izstopili iz iigeu Trener Denis Deiamea je bil ogorčen: »Gostje so tek- Uroš Kroflič mo veliko bolje začeli, a smo se mi na hitro vrnili v igro. imeli smo priložnosti za vodstvo, potem so pri rezultatu 3:3 na sceno stopili sodruki. V prihodnjih dneh bomo zahtevali pooblastilo od NZS in se obmiii na sodniško organizacijo. Igralci sami vlagamo denar, potem pa pride v Celje sodniški par in vse pokvari. Prekršek bi moral biti doso jen v našo korist, namesto tega pa so gostje imeli de-setmetrovko. Prejeli smo gol, sam sem eksplodira] in preje! rdeči karton. V naslednjih dneh bomo imeli tudi sestanek s sponzorjem, morda bomo izstopili iz lige...« Deiamea je dodal: »Ne razumem več takšnega kriterija sojenja Če bi šlo za mlajše sodnike bi lahko dejali» da se učijo To, kar pa se dogaja s tako imenovanimi izkušenim sodniki, ki bi morda moral biti že v sodniškem pokoju je sramotno. Upam. da bo še kdo med njimi naletel na Ra-diškoviča...« Naj pojasnimo: Radiškovič je kot član Gorice v Tolminu napadel prav Dejana NikoliČa. Pekarna Duh naj bi nocoj odigrala tek-v Škofijah. MITJA KNEZ DEAN ŠUSTER Foto: G ru p A mo hitrimi koraki Član Šahovskega kluba Celje Franc Pešec se je udeležil treh hitropoteznih turnirjev. V Pregradi je med 42 nastopajočimi zmagal tretjič zapored. najboljši je bil tudi na turnirju v Šentjurju pred domačinoma Ivom Kolmanom in Francem Gazvodo. Pešec je skupaj s Celjanom Božom Štuciem slavil na turnirju dvojic v Slovenj Gradcu, 35. Smo no ve m memoriálu. DŠ Foto: US Jutri prva tekma, za Hopse Jagodnik Eiektra, Zlatorog in Hopsi bodo ta konec tedna še sodelovali na pripravljalnih luminih, medtra ko se bo za Alpos jutri začelo zares. Danes se bo na Polzeli v okviru občinskega praznika začel turnir, ki ga bosta odprla Zasavje in Zabole (17.30). Tudi »Jagoda« Za domačo ekipo, ki se bo ob 20. uri pomerila z Elek-tro, bo nastopil tudi slovenski reprezentant Goran Jagodnik, najodmevnejša polzelska okrepitev. Toda s Hopsi bo treniral le do nadaljnjega» dokler ne najde novega delodajalca v cujini. V prenovljeni dvorani na Polzeli naj bi se ekipi Boštjana Kuharja na u:enin^h pridružila še dva reprezentanta, Domea Lorbek in Samo Udrih, ki se mu je odrekel Estudiantes. Za Hopse naj bi zaigral tudi Gregor Hafnar. V torek s Heliosom Zlatorog, ki ima precej okrnjeno in mlado zasedbo, je izgubil Še na eni pripravljalni tekmi. Tokrat je bil z 92:83 močnejši češki prvak Nymburk, za katerega igra Vincent Hunter, ki je še lani nosil laški dres. Danes bodo igralci Aleša Pipana nastopili na turnirju v Zagrebu. Najprej se bodo pomerili z domačo Dubravo, jutri pa s Krko ali Šibenko. Prva letošnja prvenstvena tekma za Laščane bo že v torek, ko se bodo odpravili v Domžale. Skrbi po Hrvatih Hrvaški prvol^š Zabok se je mudil v Šoštanju. Elek-tra je bila boljša s 84:80, zmaga pa za treneija Boruta Cerarja nična, saj je njegova ekipa prikazala katastioial-no, raztrgano igro: »Nujno še potrebujemo igralca pod košem, se pravi centra.« Možnost za popravni izpiti bodo imeli Šoštanjčani že danes proti Hopsom. Zmožni presenetiti? Jutri se bo z vnaprej odigrano tekmo 2. kroga med Al-posom In Heliosom začela nova sezona košarkarskega DP. Helios je zaradi igranja v ligi NLB zaprosil za spremembo termina. Tako bo realni Damjan Novakovič, ki je venomer ponavljal, da zmage na pripravljalnih tekmah ne štejejo nič, lahko preizkusil sposobnosti svoje še nepopolne ekipo. Okrepljena je s Petrom Jovanoviíem. z Blažem Ručigajem in s Teom Šimovićem, možnost nastopa za člansko ekipo bodo imeli (udi nekateri igralci. ki nastopajo v mlajših selekcijah. MOJCA KNEZ Slovenija pri kolesa rila do Sotle V Rogaški Slatini bo v nedeljo zaključek sklopa prireditev Slovenija kolesari. Slatinčani tako pripravljajo veliki in mali maraton Rogaška 2009 z začetkom na mestni Evropski ploščadi. Mah, 31 kilometrov dolg maraton, ki se bo začel ob 10.15, bo potekal ob bodočem Vonarskem jezeru do vasi Lipa v Termah Olimia ter nato nazaj v Rogaško Slatino. Udeleženci velikega, 61 kilometrov dolgega maratona zza-četkom ob iO. uri bodo kolesarjenje nadaljevali čez Vir-štanj, Lesično, Kozje in Ime-no ter nato nazaj do izhodiš- ča v Rogaški Slatini. Prav tako pripravljajo otroško progo ^ozi slatinski Zdraviliški park, Start bo že ob 9.30. BJ MmORAMA rokomet I. SL, 4. krog: Gorenje - Ormož 32:20 (19:13); Žvižej 7, Kavaš, Čupič 5, DatukaSviJi 3, Bezjak, Mlakar, Rnič 2, Natek, Goičar 1; Melnjak, Žuran 6. l.SLCž),3.krog:CetewŽa-tec - OUmpija 26:26 (13:10); Suiaj 7, Korun S, Cerenjak, Po-točnjak, Kaltak, Wrc 3, Grčar 2; Irman 6, Son, Puš 5. košarka Pokal KZS, 3. krog, 1. tekma: Rogaška - Konjice 100:74; Jolič23, PeUovič 17. Spešič 14, Pešič 11, Pungart-nik 10, Smajiovlč 8, Šučur 6, Ambrož 5. Polajžer 3; Vi-potnik, Skaza 14, Jereb 10, Gačnik 7, Sivka 6. Smaka, Vučajnik 5, Keblič 3, Kozar, Muzei 2- (KM) TNI LEDAŘ malí nogomet l. SL. 4. krog: Sevnica - Dobovec (20). Škofije: Tomi Press Bronx - Pekama Duh (20.30). košarka Pokal KZS, 3, krog, 2, tekma: Konjice - Rogaška (19). Sobota. 3. 10. nogomet 1. SL, 12. krog, Velenje: Rudar - Oiimpija (18). 2. SL, 8. l«og, Slovenske Konjice; Drav)nja-Primorje(15). 3. SL • vzhod, 8. krog: Dravograd • Zreče, Štore: Kovinar • Pesnica: Rogaška Slatina: Mons Claudius -Šmarmo (15). Štajerska liga, 8. krog: Vransko • Bukovci, Poljčane • Rogaška, Šoštanj - Gerečja vas, Šmarje - Partizan (15). rokomet Liga prvakov, 1. krog; Kielce • Gorenje (19.20). 1. SL. 4. krog, Trebnje: TVi-mo - Celje Pivovarna Laško (20). 1. BSL, 2. krog: Ajdovščina - Celje Pivovarna Laško B (18). 1. SL (ž). 3. krog: Kočevje-CeljeCeljske mesnine (19.30). košarka 1. SL. 2. krog. Šentjur: Al-pos - Helios (19). Pokal KZS, 3. krog, 2. tekma, Podčetrtek; Terme Olimia - Branik (19). Nedelja..4.JUL nogomet 1. SL. 12. krog, Ptuj: Drava • CM Celje (15). 2. SL, 8. krog. Murska Sobota: Mura - Šentjur (15). 3. SL - vzhod. 8. krog.Kuz-ma: Tromejnik • Simer Šampion (15). t/) ■R. Nopů u TO-p'fITUj S. crk^'H Z009! îS?^' tQp Fit i{osmeii6iî saîon in masaMe ^ ra^HUKÎj« IM Û3 ^^ ^ 03H2 îm ZLATA Prízof Z zelsmga vrta v »zlstem^c Otímju, ki je na tekmovanju Entente norele zmegako v lategonil manjiih krajev. »Olimja ne boste prepoznalicc Od grdega račka do uradno najlepše vasi v Evropi OUmje pri Podčetrtku (s širšo kozjansko soseščino) je bilo pred nekaj desetlet-ji med najbolj neurejenimi kraji našega območja. Kraj je takrat budo nazadoval» ljudje so se odseljevali, v dolini ni bilo videti prihodnosti, zato so v vasi prevladovale podrtije. Od sobote» od objave rezultatov letošnjega tekmovanja Entente Florale, je OUmje uradno naj ur ej ene) ša evropska vas. Pot do izjemnega naslova je bila dolga, zahtevna in izjemno uspešna. Zadnja le(a ugotavljajo poznavajo od vsepovsod: »Takšne vasi, kot je OUmje» oi nikjer v Sloveniji!« Rešilna biika je bil nekaj kilometrov oddaljen, zanikrn bazen z zdravilno vodo Atomskih toplic, kjer je bilo turistom po kopanjudolgčas. Izvedeli so, da je v Olimju, v nekdanjem pavlinskem samostanu, »najstarejša lekarna v Evropi«, kj so jo začeli množično obiskovati. Danes je v Olimju zanimivosti za ves leden. od čokoladnice v nekdanji vaški šoli, živalskega vrla, Jelenovega grebena, koče pri čarovnici, igrišča za golf, zeliščnega vrta ... Veliko domačinov ter celo priseljencev si je našlo kruh v olimski dolini, že dolgo izredno lepo urejeni» kjer se kaže njihova veUka podjetnost, povezana predvsem s turi stično dejavnostjo. Največje zasluge za gospodarsko cvetoče ter lepo urejeno Olimje ima družba Terme Ollmia iz Podčetrtka. A ne zato, ker je direktor Zdra vko Poči vaJšek doma na domačiji tik ob samostanu. Terme Oiimia, ki so naslednik nekdanjih Atomskih toplic, so si od nekdaj prizadevale razvijati najširšo okolico Podčetrtka, za razliko od drugih podobnih okolij v Sloveniji, kjer so razmere žal drugačne. Tako svojegoste niso nikoli zapirali med štiri stene zdravilišča v strahu, da ne bi porabili kakšnega evra v njegovi okolici. Kot je videti, se takšna politika obrestuje tako Termam Olimia kot vasem Olimje, Podčetrtek 1er še kakšnemu drugemu kraju. »Dobrodošli, zmagovalci« če so nekoč iz nazaduj o-čega Olimja bežali celo domačini, je danes vas veliki svet v malem. Ko smo se po podelitvi zlate medalje evropskega tekmovanja Entente Florale za najbolj urejen manjši kraj v Evropi, ki je bilo zadnjo soboto v Car-dif fu v Veliki Britaniji, sprehodili po Olimju, je bila odmaknjena vas kljub delavniku res svet v malem. Za sosednjo inizo, na turistični kmetiji, je bila skupina turistov iz Rusije, ki so prišli na kosilo iz Zdravilišča Rogaška Slatina» za nekoliko bolj oddaljeno mizo skupina Britancev» na pešpoti smo srečali izletnike iz naših krajev ... Prihajajo» na primer. celo Avstralci ali Izraelci. TOSKANAmOTOKCUAJONI IUatOIIAZinAlOH,4DNI ODHODA;».m».10., aU:204€ ODHO0A:22.IH29.10. aiAjM458€ CINtfinUKJOHI MftaiOMINAZUtNAO»AU ODHODA; n. IN30.10., aU:199 € ÍLETJUO-BUS] %ùHimnwiu.cAm' AMUPUSKA OIAU imm-m) iHHUh OU, é OHI 0DH0O:27.10vS0M OUUÎS? ( OOHOM.>24.10. OMA: 2291 Ml • nMm:«4S« MO, CL 03 42» I Tudi v občinski stavbi v Podčetrtku imajo dovolj posluha za Krajevno skupnost Olimje. Občina je v zadnjem času med drugim poskrbela za boljšo cesto v Olimje, za kolesarsko stezo» turistično signalizacijo, mrliSko vežico ... »Najpomembnejše je» da je za tekmovanje Entente Florale vsak' veliko postoril okoh svoje hiše. Kra- janov res ni bilo težko prepričati.« pravi župan Podčetrtka Peter Mišja, ki je bil na čelu projektne skupine za tekmovanje. Vasi ostaja v sramoto le ena sama podrtija, nekdanji mlin. Kljub temu so Člani 12-član-ske komisije podelili Olimju med ocenjevanjem kraja kar deset zlatih ocen, saj jih je dovolj prepričalo vse dru- < tTif^f. " i »>Ui " « II" ' m çùHcn. VILLEÎ Ç Pater Ernest Benko, gvardijan samostana v Olimju: »V samostanu smo letos v glavnem urejali okolico, drugih priprav niti nismo imeli, saj je cerkev od lani v bistvu v cdoti obnovljena. 2 veseljem sem sledil, kakoso krajani urBjali krai.« ...... Zanimiv prizor v Olimju. Doma&n Ivan Amon, ki je med zadnjimi okoliškimi še živečimi partizani, z veČ kot osmimi križi obdeluje wnograd. Ooawitt lopd ob^ domain«sú,. . obisâte Savn« ms. o^rejte s«^ Ma. ruva^ait» dišo m bvpitt sv^f nkH*- Prvpustíte $< (zfcušenini savM nujstrom. U vas botto pop^jali do COUSKIH SAMi (ob pelltn^us so(io z vof^tm pohorsk« smT?ke v parni savm in vrtmcprysfn zraka v fmski &avni). ME06K8 SIMPONUČ (ob međerU tíilogj v parni savni in vrtinčenjem zraka v finski savni) aB pa vam obudili SPOMINA NA POLETJE (ob peelmgu z sol^ z voťíŤem^^vte v parni savni in vrtinčenjem zraka v finski savnlj in VONiA L£POTE (ob obtOQi z jogurtom v parni srni ^vrtinccf^em zraka v finski savni). VDd*» pf^gm etf 1. «mri 20» POM£0£LI£K • Per^ SOeCTDfc i&A). UO) M 20.0a NEO&JA; 16.00 in UOO Inb: 03 7S 76 26« Su lAftveM? 8oC »tr«SDm? Potnbujvtt «imUBv? Umaknite se 06 vuhdana m dožpnts iwobwst Spretne tete titstti ttraf»evuv; onenubU anMwm Masaža AYODHAYA (80 mm) IfembkaO^ nriWtow masaie stopal if masaže hrta i ispUmi alfiS in eUen in RjpoUV 2 entr^^ Premoč^ cvu C Info: 03/7% 76 3U Mww.unftur^ m novi tednik IZEM-SPORT 21 Ste vedeli, da OUzn je kot kraj uradno qí obstajalo vse do pred enim desetlet-jem? Na hišah so do takrat visele hišne številke naselij Sopote in Slake, danes pa pred dolino Olimja obiskovalce poz* dravlja tudi uradna tabla. ki opozarja na nase-i je OUmje. go, kar so postorili. Dele-gaciio Olimja» ki se je vrni-la s podelitve zlate medalje v Veliki Britaniji v nedeljo zvečer, pa je na letališču pričakal poln avtobus Olimča-nov 5 pijačo, z jedačo ter s transparentoma »Zlato Olimje« ter »Dobrodošli, zmagovalci«, ki so ga nato vozili na sprednji strani avtobusa vse do doma. Uspehu so nazdravili z olimsko penino, ki spet priča o podjetnosti Olimčanov. Krajani so seveda polni novih načrtov, ki so se prav tako pojavili med letošnjo celovito krajinsko ureditvijo Olimja, za katero je poskrbel zavod Kozjanski park. Tako so posadili dre-vored s prvimi 80 hruškami starih sort, ki ga bodo še razširili, med drugim z učno potjo, ki bo obiskovalce opozarjala na eno od nekoč pomembnih gospodarskih panog, na sadjarstvo. »Olimja čez tri leta ne boste prepoznali,« prisega gospodar po vsej Sloveniji znane ttjristične kmetije Jelenov greben. Borut Ježov-nik. Mu oe verjamete^ KETA Marija Blažun, izletnica s Sladke Gore: »Olimje si zlato medaljo upravičeno zasluži Vidi se, da je vse lepo urej^o> še pos^j cenim zeliščni vrt pri samostanu. Najbolj \^eč mi je tukajšnja naiava, pritegnejo me še razHčne dru^ zanimivosti. M^iim pa, da bi morala biti za Manja Blazun priznanja kmaiu na vrsti tudi naša Sladka'Gora.« Borut Ježovnik. s turistične kmetije v Olimju: »Na naši turistični kmetiji smo letos med drugim poskrbeli za nov prostor za odlaganje smeti z ekološkim otokom. Postavili smo več kot tristo metrov lesene ograje okoli vinograda» namestili smo koše za smeti. Zelo veliko smo postorili tudi na stanovanjski hiši ter sanirali cesto do Jelenovega grebena.^ ZdravkoJosipov5ki,mrist iz Makedonije: >»Velikokrat sem bil v Sloveniji, vendar si nisem predstavljal, da obstaja kraj, kot ga ne uspejo opisati niti v pravljicah. Odkril sera ga pred to veliko evropsko nagrado» zdaj odhajam iz njega po 50 dneh dopusta, čeprav sem načrtoval 30 dni. V tem Času sem pripeljal v Olimje svojega odvetnika ter tudi poslovnega partnerja, pri čemer sta oba navdušena nad tukajšnjo lepoto.« Kje v Sloveniji ter po Evropi vam še jedo jeleni z rake pred hišo? Marija Grajfoner, krajanka Olimja: »Zlate metaje sem, skupaj z drugimi krajani, ze- lo vesela in ko sem zanjo izvedela, sem imela solzne oči. Ponosna sem. Osebno sem za- Bonit Jràvnik Zdravilo Josipovski Marija Grajfoner Dragica Strasek to, da bi se na evropskem tekmovanju vse dobro iztekJo, tudi molila in izgleda, da je pomagalo. Doma imam zelo veliko cvetja, prav tako ob 35 stopnicah, ki vodijo k naSi hišni kapelici.« Dragica Strašek, urejeval-ka okolja iz Podčetrtka: »Seveda vem, da je Olimje prejelo zlato medaljo. S kolegico iz Rogaške Slatine sva vse leto pomagali pri urejanju okolja pri samostanu, od zeliščnega vrta do cvetličnih nasadov. Olimje si vsekakor zasluži to priznanje, zato izkoriščam 10 priložnost za čestitko Olimčanom.« BRANE JERANKO Foto: GrupA PORTRET TEDNA ALEN ROMIH Arena^ zma^âtmlcetr #14 A DRUŽABNO ▼J Prve f}C90(ne;nř hrof^ke iťn vx^mtd ieit v NK flogíilu, . KIT »tal do dvuujsTCQ^ ^eni ^ntop»! v NK > I ^mîinepnielûh ViťiDklubu^»uld0<^fiíJire(jni?šole. H L«u ;004 »m pmiopH v NX itíje itm i^d! v x\nťiiih in U1S f^ Von^wm mladirslsfm pintopil v » 'íX CHk ooi^ Mi svop pivo 1 Klubi do Htfdj D KdJ9úl 7. pfostř^i I uátit m ořrtwi pron là ^ lebuaniiKTXeimttflv.'l!. Osvojim mlaíUn^íce}« pokaU, ci$vo;i»íť ďuptwga X mnu v tekmovanji! 1 SKL m 1 $ML i^ran^e v mfajs^h sdekcijđh rTprtíe^Tdoce tef serfds pni( pio^iionaine pomoću« Hsjžftlost Aírttiuiflo neupranúiu ^rjn}«) noçomHJ kai đevvi mese<«v. ki J9 ^ (asu «çtania dtUi« ivi NK Smvje pri Jtii^. )n sersda ludi (M^kodbđ pr« pom. «ârsdi Uffrt s^ moral poôvi^tj »lin Su. Uspehi Pokalni tnladiiuki prvdki, 3. fwsto v 1. SKI ligt, 3. mesto v l.SMLIiçi Ndstopl lankin » bre: nastopa v l SNI V prvi sřioni se ?řlim tím bolj dokazati v članskem moitvu NK ter zaigrati v 1. SNL. Predvsem ^îelitn ndbJâti ^m vk izkušeni In v nad^ljnjíti sřzonah igrati v prvieftôjsiewi NK Celje. Publika Ndjve^ji motiv vsakega nogometaša $o seveda (^vijaô. Noben ne ieir igranja pred prazr^imš tiibunami. Leioifija S£2ona zna biti iv»šparam« za kurjavo, da me pozimi ne bo zeblo. G, Jelinčič, malo premislite, kaj boste v prihodnje govorili. Ni me/nas treba žaliti, če nimamo denarja za počitnice kje drugje kot na Hrvaškem. Tudi VI ste živeli v Jugoslaviji (ne trdim, da nam je bilo takrat postlano z rožicami), sem pa živela človeku dostojno življenje, zdaj sem pa na robu preživetja. Pa ne zamerite mi, če sera se oglasila v imenu »Neumnih Slovencev«, ki preživljamo dopust na Hrvaškem. SP Laško (naslov v uredništvu) Ali se poznamo? Težko bi v zgodovini našli stoletje, tako bogato z napredkom in s pretresi, z zmagami in s porazi, kot je obdobje zadnjih sto let. Sto let, ob katerih.zakijučku se mali Zemljan poigrava s čudežno igračko tolike moči. da utegne uničiti vse, kar je živega na zemlji, z malim Zemljanom vred. Stanujem v stolpnici vse od leta 1965. Od tedaj je nas »staroselcev« ostalo le prgišče. Številni so odšli za vedno, vselile pa so se mlade družine, naravno, in svet se vrti dalje. V hiši poznam le malo družin in tudi ne vem, kje kdo stanuje v 12-nad-stropni stolpnici. So pa le posameznih tisti, ki vlečejo, ki nas osrečujejo, urejajo in skrbijo za okolje, ker imamo radi vse lepo, dopadljivo in čisto, Prijatelj, ki me obišče, si mislir »Aha, tu pa živijo pridni ljudje. Zeleruce so urejene, trava pokošena, povsod cvetje, okrasno grmičevje - in prijazni ljudje«. Napredek ima kot medalja dve plati: Prva je gotovo lažje življenje kot nekdaj, druga pa je manj lepa. Kriminaliteta, medsebojna odtujenost, pohlep, neiskrenost in še bi naštevali Poštenje je čedalje bolj na trhlih nogah, kot zaupanje tudi. Vrednote, ki so ljudi krasile, počasi, toda zanesljivo izginjajo. Res je človek, to bitje na dveh nogah, postal vladar sveta, čeprav s tem vladařstvem često ne ve, kaj početi. Sebi in okolju počnemo le škodo. Ali se poznamo? Nel Ne poznamo se. franc Stolpa. Celje Tam, kjer se življenje začne Pri svojih 64 letih sem že bil velikokrat na ginekološko-porodniškem oddelku bolnišnice Celje. Prijazno osebje, od medicinskih sester do zdravnikov, ti da občutek, da si res v novorojenčkom prijazni porodnišnici, kot se pred vhodom razbere na tabli. Ko ugledaš prostore, kjer počivajo mamice z dojenčki in ko občutiš prijaznost medicinskega osebja, od sester do zdrav-nikov, dobiš občutek, da je priznanje, ki ga ponazarja tabla Unicefa, bolnišnica upravičeno dobila. Toda ko sem po dolgih letih vstopil v kletne prostore, kjer je ginekološka am-biUanta, sem se zgrozil. Vse je enako kot pred 40 leti, občutek je, kot da si vstopil v kakšno zaklonišče in ne v am- bulanto. Na stropih hodnika so vidne cevi vodovodne, centralne in plirtske napeljave, eleku^o inštalacije... Vonj po zatohiosti je tak, kot bi prišel v kakšno klet, kjer so shranjeni razni pridelki. Ta občutek nelagodja pa se takoj izgubi od prijaznem sprejemu zdravniškega osebja, od sester do zdravnikov, ki v nemogočih razmerah tega kletnega prostora opravljajo svoje delo korektno in profesionalno. Ambulanta je označena s št. 10, a bi morala biti s št. 1 ali še manj, ker marsikdo misli, da št. 10 označuje najvišjo kvaliteto pred vhodom v ambulanto. Cas bi že bil, da ambulanto, kjer zdravniki prvič ugotovijo, da se je začelo življenje, in to povedo bodoči mamici, premestijo na bolj lepo in temu primemo mesto tudi zaradi lega, da bo zdravstveno osebje delalo v boljših, predvsem pa za zdravje varnih prostorih, kar za sedanje kletne prostore ni mogoče trditi. Če bi si komisija Unicefa ogledala tudi to kletno ambulanto, dvomim, da bi bilo porodnišnici dodeljeno zgoraj opisano priznanje. Pozivam vodstvo bolnišnice, da stori vse, da se po toliko letih uredi in izboljša status ginekološke ambulante. da bodo zadovoljni pa-.cientke in prijazno zdravstveno osebje v ambulanti, kjer se življenje začne. JOŽE JURC, Škofja vas 71 -45, www.bksbank.si odobritve stanovanjskega Inate^e<,« je pribil kupec. Pred sodnim senatom je stal več kot tri ure in pojasnjeval nekatere podrobnosti iz poznanstva s Perčičem, Njegovo pričanje je bilo tudi razlog, da sta si Perčičev za- govornik Janez KoŠČak in oškodovančev odvetnik Marjan Feguš izmenjala kar nekaj krepkih. Hudo jezo je povzročil podatek, da je bil Perčič skupaj s kupcem (to je bila lojpnina plačana, ključev od snovanja pa ni bilo) v odvetniški pisarni Če-ferin. Tja naj bi oškodovanec odšel, ker naj bi mislil, da bo dobil pravno pomoč v vsej godlji. Perčič naj bi se takrat z odvetnikom Janezom Košča-kom zaprl v njegovo pisarno, ko pa sta prišla iz nje, sta o^ ljubega napotila k drug odvetnici v isti odv^ški družbi. Njegovo izpoved pred odvetnico je poslušal tudi Perčič, ob koncu pa mu je odvemica razložila, da ga ne morejo zastopal, ker ta pisarna pač zastopa Perčiča... Marjanu Fegušu se to zdi popolnoma neetično s strani od- vetniške pisarne Ceierin, kjer so tako izvedeli zgodbo od domnevnega storilca in od oškodovanca. Toda Koščak, ki je Fegušu v dvorani večkrat skočil v besedo, v tem ne vidi spornosti. Nekaj minut je bila prava besedna vojna med odvetnikoma, na koncu Je morala po mizi udariti tudi sodnica. Vendar jo je Feguš, zatem ko je povzdignila glas, opomr^, da »name ne morete kričati, ker za to ni razloga in tega niti ne dovolim« ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Slatinčanom poginile ribe V začetku tedna je prišlo do onesnaženja potoka Ločnica v Rogaški Slatini, ki mu je sledil pogin rib. Do onesnaženja potoka, ki teče skozi blokovsko naselje Ra-. tanska vas, je prišlo zaradi iztekanja odpadnih vod, zato so gasilci iz steklarne nastavili pivnike ter onesnaženo vodo nevtralizirali. Ogled so opravili predstavniki Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, ki ima koncesijo za spremljanje onesnaženj na vodotokih. Ugotovili so, da se je odpadna voda prelivala v potok preko razbremenilnlka zaradi zamašitve ka-r^aJizacijske cevi. To naj bi trajalo od ene do dveh ur» delavci medobčinskega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina pa so po ugotovitvi vodarjev ukrepali razmeroma hitro. Do zamašitve naj bi prišlo med nedavno gradnjo nove ceste, ko naj bi vdrl v jaške gramoz, v OKP pa so povedali, da bodo dodatno preverili, če ni prišlo do morebitne poškodbe kanala. Onesnaženje si je ogledala policija, obveščena je bila tudi republiška uprava za zaščito in reševanje. Občani pravijo, da naj bi prišlo na istem mestu do onesnaženja Ločnice že pred dvema letoma. V OKP trdijo, da dogodka nista povezana. BJ Zasegli eksploziv in pištolo 73-letnemu moškemu, doma z območja Žalca, so odvzeli prostost, ker je na svojem domu hranil gospodarski eksploziv io pistolo. Eksploziv je bil že dotrajan in zaradi izredne občutljivosti na zunanje vplive zelo nevaren. V hišni preiskavi so našli še en zavoj ena3cega gospodarskega eksploziva, težkega 2,8 kilograma, in zasegli pištolo starejše izdelave. Eksploziv je bil izredno nevaren ter neprimeren za prevoz, zalo ga je bilo treba uničiti takoj, Prevzeli so ga delavci enote Generalne policijske uprave, ki so ga uničili na primemo osamljenem mestu. utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom bodo zanj podali kazensko ovadbo. MJ Iz Save potegnili moško truplo v sredo nekaj minut pred 16. uro so v Savi pri Hotemežu v občini Radeče naSli utopljenca. Iz vode so ga potegnili celjski poklicni gasilci, ker pa je bilo moSko truplo popolnoma nerazpoznavno» saj je bilo verjetno že dlje časa v vodi, njegova identiteta še ni znana. Odrejena je bila sodna obdukcija, prvi podatki pa kažejo, da na truplu ni bilo sledov nasilja. AVfO iOLA^g^ clLi 2SAM ■ SOLA Z NAJBOUSiM USPEHOM V B"KATtOORIJI Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Ob vpisu v tečai CPP eno ura veinfe sostoni« Seminar za izbris kasenskiii točk 8« 10» 2009 ob 16. uri. Osumljena številnih tatvin na prostosti Celjski policisti so v tem tednu odvzeli prostost 26- in 32-letneinu Celjanu, ki imata na vesti več tatvin. Oba sta odvisnika od drog in specialna povratnika, kar pomeni, da so ju že večkrat ovadili zaradi enakih kaznivih dejanj. Junija letos naj bi iz ene od stanovanjskih hiš v Celju ukradla računalnik, zlatnino in gotovino. Dva meseca kasneje naj bi vlomila in kradla še v treh hišah v Celju. 26-letnik je med drugim osumljen, da je av^sta vlomil še v več garderobnih omaric v nekem celjskem podjetju, vrtcu in fitnes klubu. Z ukradenimi plačilnimi karticami je nato opravil več nakupov, Iz enega od podjetij je odnesel še računalnik. 32-letnika pa sumijo še sedmih tatvin v celjskih U'govinah, pisarnah in podjetjih. Dvojica, ki je povzročila za več tisoč evrov Škode» je na prostosti ... SŠol V ponedeljek protest policistov Tečai CPP A-, B-, C-, D-, E- in AM-kategprije v sreúo, 7* 10« 2009/ ob 16. url. Lani v Celju ustanovljeni SlndUuit policistov Slovenije je le dni vložil vlogo za reprezentativnost Če bo mimslrstvu za delo dalo pozitiven odgovor, se bo lahko aktivno vključeval v pogovore z vodnom policije ui vlado pri izboljšanju položaja zaposlenih v policiji. Sindikat izpolnjuje vse pogoje, saj ima že 1.300 članov, neprekinjeno dduje že Šest mesecev. finandra pa se i^jučno s člananno. V preteklih m^edh je že opravil nekaj projektov za svoje člane, sodeluje z več kot 10 odvetniškimi pisarnami, saj svojim članom nudi brezplačno pravno pomo6 To bo drugi največji sindikat policistov, eden že obstaja. Je pa novoustanovljeni si ndikat jwliciste pozval, da naj v ponedeljek, 5. oktobra, z mirnim protestom izrazijo nasprotovanje pred- logom vlade o zamrznitvi oziroma zmanjšanju plač v javnem sektorja Po mnenju sekretarja Francija Frantarja policisti ne morejo več pristajati na varčevanje pri svojih plačah. V sindikatu pravijo, da ne gre za stavko» zgolj za odlořitev vsakega posameznika, da en dan razmišlja o svojem položaju. V praksi bo to verjetno pomenilo, da bodo policisti denimo ob knitvah v prometu morda zgolj opozarjali in ne pisali kazni, vendar naj se kršitelji na to kaj veliko ne zanašajo. Kazni bodo policisti najhujšim prekrškarjem vseeno pisali, ne bodo zatisnili oči niti pred storilci kaznivîiî dejanj. x^Država bi morala vedeti, da polidst, ki mu na mesec ob plačilu kreditov za družino in položnic ostane nekaj deset evrov. pač nc more biti motiviran za delo,« vre med policisti. SIMONA SOliNfC E o u ■á ■3 u o m ® m 'c O w TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA. 3. oktober 5.30 N2 melodija ledna, 6.00 PoroCilo OKC, 6.15 Časo-plov. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutraaja kronika RaSlo, 6.00 Poročila. 9.20 Otroški radio. 10.00 Novice» 10.20 Te* deDski osir, 11.00 Kuitomi mozaik, 11.15 Časovni stroj, 12-00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kr. 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pojejte v zvezde z Gortano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Ito^inn Vrabiom. 24.00 SNOP (Murski val) TOREK, 6. oktober 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSiô, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Re^jske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 fCronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro Čator, 19.00 kovice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dennolom, 21.00 Saute sunnadî z Boštjanom Lebnom. 24.00 SNOP (Murski val) SREDA, 7. oktober Jutranja nostalgija na Radiu Cel}e, 5.01 Žinganje (NZ nosiai^ja), 5.30 NZ melodija tečna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igr^» 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 P(m>čila, 8.25 Poročiio PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 10.15 Kuhajmo ^upaj 11.00 Po^vne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kubumi mozaik. 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Malt O • klici 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Fiimsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek - Tide, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program. 24.00 SNOP (Radio Kranj) ČETRTEK. 8. oktober t« 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Caso-plov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorfup, 10.00 Novice. 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalej-doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kvlz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kaleidoskop -ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP [Radio Kranj} PETEK. 9. oktober 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Caso-plov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, U.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.00 Ruhuroi mozaik, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit hsu Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30Đogodki in odmevi RaSIo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom. 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Tole je zgodovHisId posnetek, saj se doslej še ni zgodiki, da bi se skota] vsi novinarji nsse med^e hiše skupaj postavili prsd fotografski aparat Sedijo (z leve): Dean Šuster, Janja Intihar, Špela Kuralt, Bojana Avguštin-eii. Mateja Jadwc m Brana Stamajčic. Stojijo: flozmari Petek, Simona Sofinič, Urika Sefiinik. Mitons Brsčko Poklič in Polona Mastnak. Malo bomo pikali Novinarji Novega tednika in Radia Celje smo $e bolj stopiU skupaj in nastala je nova radijska oddaja Tedenski osir. Ugotovili smo namreč, da nam v beležkah vedno ostane še kakšna zanimiva malenkost, za katero bi bilo škoda, če je ne bi izvedeli tudi naši poslušalci. Poleg tega se vsak dan tudi □a širšem celjskem območju zgodi (oliko »pretresov«, da jih je treba ob koncu tedna še enkrat ožeti in jih pojasniti tudi z našimi pripombami. Tedensko osir bo torej pregled oziroma ocena najpomembnejših dogodkov tedna, ki jih bomo skupaj zbrali vsi novinarji. Na sporedu bo vsako soboto ob 10.20, začeli bomo 3. oktobra. Osirali ne bomo. bomo pa vsakega malo pičili. Foto: SHERPA Branko v lepi družbi Na5 tehnik Branko Ogrizek mora pogosto na teren tudi ob sobotah in nedeljah, kar po napornem tednu v montaži gotovo ni prijetno. Prejšnjo soboto, ko je na Celjski koči skrbel za tehnično podporo bobkart zabave, ni imel prav nobene pripombe. Nič Čudnega, ko pa so mu družbe delale mladenke iz skupine Foxy Teens. Foto: GrupA 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAlfSTVICA I BOOES ROBB^VlilUiAMS (2) t SHEWOIF-SKAI^ . <4) 3. CHANGE DAraahCRRIUVEATHER(3^ 4. BOYS ANO GiRLS-POOELOn (2| 5. lUGOCRAZYtFIDONTGO aUZYTDNtGHT-U2 {t) 6. RittHOUSE-PlNK 7. ^mAIBKTnfflOUGHMYHEART-BAGKSTREETBQYS (4j 6 JUST4T0NrTi-PAllLCABRACK (1| 3. MtUJOND(XtARBm.-WHnNEr HOUSTON (3) MANOS AL AIR£-NBi.YH^AD0(6) DOMAČA l£STV3CA 1 BRAZ1-ALYA {6} Z ZAVPUNAGiAS-NUK (2) 3. (NOAKlAB-MUnAT&JOSE BAND (2) 4. HOOMVSMQUSAMJ-ŽANA |S) 5. OSTANIOOICONCA-ANJARUPEL(I) 6. GREVAKMBJ'DOMQV-SAMa UCAS FEAT OIDI & TiATKD (4) 7 SAMOTI-ANIKAWITVAT (3) 6. {NNAJTKJUA-KRa^A (4) 9. 80UŠ£ŽIVL^£ N0VE KONZen/E (2) lanOMANCA-LANGA (1) PRED10GAZATUJOŒSIVICO: LEFTMYHÊAflTWTOKYD-MM VIVA 8REAK YDUR KEART-TAIOORUZ PREOIDGA ZA DOMAČO IfSTVRO: UUBCZENJCPMKAZNEBA- TMARAXOVAC SAMÍA)-ULTRA fUňmm Mlho Kolen; Liu^m^ 58, Vèisnte hwkiDralc.Ka9u^ t2^âostanj K^ir^wcs đvijKieta tograda ra oglasnefn oëdeHoi Radia Cdii. Lestvico 20 VTD&h lahko podusate vsafcoaintoQii 1S.uti VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CXUSm^fhs L SHARM0MCDĐ0ZVE2)-RACE(3) 1 VftAZtfBA-MQORUAM (1) a fflâAVSnCU-SPOMNT {2) 4. OOBfflSTARlGOKC'ANS.VfTT <5) 5. STaaiflMUU3-1SKRCE (4) raEDL06ZAL£STVICO: VMQZ)RSI^&UU-60LTE SLOVBISKIH S pins I FfSOMESO^A-MOORIVAL (4f 1 PUBECSIČU-AmNIPlČS mmKum (2) 3. ZAUUBUEM60R^-FANTJE ZVASI (3) 4. TUTANAáAVMSKAKLET-BOŠTJANKONECMK (1) & LESRCEJETim^VBUni-ANS.PAJDAà (5» ra£DL06ZAL£STVIC0: SlOSlOSlOVe«&»-IGORtN ZLAnZVOO Nan«« Mrela SliptoviA Jmôd 45, Kanv JonMedvssàk. AnM 1071; PoUa fiagrajenca dvigiiete ndefado na oglasnem otfdelku Radia CeTje. Ustvko Carskih 5 lahko snďuia to vsal; pcMieda^ ûb 2115 tfi. fesfticc Stovendoh S pa ob 23.15 uri. Za prologa lâbeh testvč lahho obsujeta t» dc|Bsrid s prihiianifn lnnxiflcoflL PoSjfiÊ jo na naslov: Novi t«M.Preisnova 19.3000Celje. VETI K maši in verouku samo zdravi! Navodila in priporočila Slovenske škofoA^ke konference za preprečevanje širjenja gripe Slovenska škofovska konferenca je v ponedeljek sprejelđ navodila in pripo-ročila za preprečevanje Širjenja nove gripe. V sodelo-vanju z InâtilulOfD za varovanje zdravja RS jih je pripravil Medâ^ôjski odbor za pastoralo zdravja. 1. Za vse državljane veljajo splošna navodila za preprečevanje gripe, ki so objavljena v medijih, na plakatih in ^bankah in ki so jih prejela vsa gospodinjstva. Čiste roke in hijena kapljanja so najboljša preventiva. Navodil smo se dolžru držali in v primeru bolezni ostati doma ter se ravnati po navodilih zdravstvene službe in zdravnikov. Za věroučně šole veljajo enaka navodila kot za druge vzgoj-no-izobraževalne institucije. 2. Sestankov, srečanj, konferenc in tudi bogoslužja se udeležujte zdravi. 3. Kropiiniki z blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev so lahko'vir infekcije, zato v času povečane možnosti okuž-be vernikom priporočajo spoštljivo pokrižanje in poklek, ki nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo. 4. Stisk roke pri pozdravu miru naj bi v tem obdobju opustili. 5. Verniki naj obhajilo spoštljivo prejemajo na roke. Kadar se prejemuobhajila na usta ne da izogniti, je ob dotiku ust ali sline obhajanca nujno uporabiti alkoholni rob-ček za vsak primer posebej in ga po končanem obredu za-vr^. Verniki, ki vztrajajo pri obhajanju na usta, bodo ob-hajani nazadnje. Pokrižanju otrok med obhajilnim obredom so se začasno odrekli. Pri soma še vanju se duhovniki obhajajo s pomakanjem. 6. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele, naj strogo upoštevajo navodila ustanove in poskrbijo za dobro higieno EOk. Enako velja za izredne delilce obhajila in pri obiskih bolnikov na domu. Pri umirajočih je v neposrednem stilai potrebno uporabiti tudi masko. Te bodo uporab- ljali tudi domači in negovalno osebje. 7. Spovednice in spovedni kabineti morajo imeti nameščeno ustrezno zaščito. Duhovniki naj upoštevajo priporočeno ra^aljo najmanj enega metra. Priporočajo redno prezračevanje prostorov in cerkva, posebej po bogoslužjih in večjih srečanjih. 8- Romanja, slovesnosti in vse druge oblike zd mže vanj (strokovna in pastoralna srečanja) lahko potekajo nemoteno ob upoštevanju splošnih navodil Inštituta za varovanje zdravja in Ministrstva za zdravje. V primeru intenzivnejše ga pojava gripe bodo podali dodatne ukrepe in navodila. 9. Duhovniki naj z veliko mero strpnosti in z doslednim upoštevanjem vseh naštetih ukrepov pom^jo pri preprečevanju Širjenja gripe. Sodelujejo naj tudi pri premagovanju pretiranega strahu ter nepra\ďlnegá in nesmiselnega postopanja in vedenja pri ob^adovanju bolezni. AV OBVESTILO JAVNOSTI! @ Bob Kart Poletno sankališče na Celjski koči oz. BobKart uspešno obratuje že 120 dni v letošnjem letu. Do vključno 20. 9. je biLo opravljenih AÛ.252 voženj. Od ponedeljka, 28. 9. dalje bo sankališče obratovalo: •Od ponedeljka do petka 16.00 -18.00 «Sobote, nedelje in prazniki 12.00 - 18.00 Za zaključene vnaprej najdvljene skupine (najnanj 20 oseb! bo sankališče obratovalo po dogovoru' Ob £uhem vremenu, vse dni v tednu! Ko otrok zboli za rakonn Ko starši zvedo, da inu nji-hovotrokraka, si postavljajo polno vprašanj, na katera čejo odgovor Ta knjižica je napisana z namenom, da bodo starši dobili vsaj nekaj oâ-govorov. Kljub temu pa ostaja potreba po temeljitih in pogostih pogovorih z zdravniki, negovalnim osebjem, psihologom ... Tako resna bolezen, kot je rak, vpfiva dejansko na vso družino. Prav vsak je z njo obremenjen. Govoriti je treba drug z drugim, kolikor je le mogoče, odkrito. -Potrebno je posvetiti pozornost zdravim otrokom in vključiti tudi sta-re starSe. Knjižico, ki Izhaja kot tretja, izpopolnjena Izdaja, so pripravih strokovnjaki s Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične kiinike Univerzitetnega kliničnega centra, uredila pa jo je prim. Majda Benedik Dotničar, dr. med. Cena: 12 EUR Petrina in Striček šestintrideseta knjiga iz zbirke slovenskih folklornih in drugih pripovedi Glasovi v narečju riše življenje ljudi s celjskega območja od 2. polovice do konca 20. stoletja. Knjiga je delo dveh avtoric, Lidije Toplišek in Vesne Peneč, ki sta svoji diplomski nalogi iz slovenisti-ke razširili in tako številne pripovedi iztrgali pozabi. Zibelka pripovedi je v Laškem in njegovi širši okolici. Mesto je v dobrem in slabem povezano s Savinjo, ki ga deli □a večji in starejši levi breg pod Humom in na mlajšo desno stran z avtobusno in železniško postajo ob cesti in železnici Celje-Zidani Most. Cena: 20 EUR www.celjsk3-kocd.si Glasbena dejavnost Antona Martina Slomška s knjigo Glasbena dejavnost Antona Martina Slomška dr. Štefana Alojzija Fe-renčaka je slovensko zgodovinopisje obogateno s skrb- NA DtfAVNO^r no napisanim delom. Vnjem na novo odpira pogled v dosedanje raziskave o Slomš^ ku glasbeniku, jih preverja, opozarja na spregledano ter k doslej ustaljenim predstavam dodajanove. Kijufa strogi znanstvenosti> številnim ^ opombam in navedkom je • knjiga napisana berljivo v le- ' pem in dostopnem jeziku. V njej je zbrana obsežna -verjetno vsa danes dosegljiva - literatura ter številna pričevanja sodobnikov. Cena: 30 EUR * ^ * ^ TEDENSKA ^ r ASTROLOŠKA ^ ^ NAPOVED NAPOVED ★ Petek, 2. oktober Dan bo naredilo kar nekaj aspek-tov planetov, še zlasti popoldne. Luna bo zvečer v opoziciji z Venero, zato previdno pri financah. Komunikacija bo pozitivna, pričakujte osrečujoče trenutke na čustvenem področju, zlasti zaradi Lune v Ribah. Družte se z ljudmi, ki so vam blizu. Razrešujte sorodstvene odnose ali morebitne težave s sorodniki. Ukvarjali se boste s sttuadjami, ki so bile aktualne v za(^tku leta, dokončali pa jih boste lahko šele februarja 2010. Sobota 3. oktober Če boste imeli občutek, da se vam ma-jejo Ua pod nogami, se ne ustrašite. To bo pripisati vplivu opozicije Lune in Saturna, kasneje napetega kvadrata Lune in Plutona. Ni priporočljivo sprejemati odločitev, se odpravljati na pot, sklati dogovore in sploh početi kaj pomembnejšega. Luna ob 1122 vstopa v Ovna. Ognjena energija bo povod za vrsto dogodkov, polni boste moči in prodornosti. Nedelja, 4. oktober: Do-poldiw bo pod vplivom polne Lune v Ovnu- Upoštevajte vse norme in ustaljena pra^^a, da se ne zgodi kaj ndjubega. Ke ukvai^fte se z ničemer tveganim, odločajte le o tistem, kar je bilo v preteklosti skrbno načrtovano. Še vedno bo čutiti močan vpliv planetov, a bo komunikacija Mj spontana. Pozitiven aspekt Lune in Jupitra bo poma^, da uredite zmešnjavo preteklih dni. Morda bo prisotne nekaj neodločnosti, ki vas lahko obremenjuje, zato vključite zdravo pamet. Lima zvečs tvori napet kvadrat s Plutonom, previdno. Ponedeljek. 5. oktober: Luna v Ovnu bo spodbudila ždjo in po(rebo po napredovanju za vsako ceno in na ^ak način. Dopoldne lahko sicer naletíte na kakšno blokado zaradi Lune v kvadratu z Marsom, morda celo na hladen odnos, a se bo to razblinilo. Popoldne in večer izkoristite za družabno življenje, prijateljstva in partnerske odnose, ne izpustile nobene priložnosti za novo poznanstvo. Tako si boste najlažje nabrali svežo energijo. Luna ob 18.34 vstopa v Bika. Torek. 6, oktober Luna v močnem Biku bo delovala zla- sti na p0tret)0 po čustveni in matalalni varnosti, ^to bo dan obeiežensštevilniffii napetostmi, ki lahko hitro izbnihnejo v kaj več. Razdražljivi in ne stipni t€T premalo tolaantni bodo tudi drugi, ne glede na vaše reakcije. Previdno v odnosih, varujte se samouničevainosti, prevar, laži, ne hitite, ne sprejemajte odločitev ter dt^ovo-itFV. Počakajte na naslednji dan. Intiudja bo sicer odUčna, a ne prinaša jasne slike, ampak megli obzorje. Sreda. 7. oktober Skladen odnos med Urno in Venero bo prinesel veliko kreativne energije. Domišljija in ustvarjalnost bosta prebujeni. Vendar pazljivo; ideje morda kasneje 5\e bi bile uporabne zaradi napetega kvadrata Lune z Neptunom. Zelo morate oceniti svoj položaj In realne možnosti. Tak) se ne more zgoditi nobena napaka. Ponoči prestopa Luna v Dvojčka, več previdnosti. V hipu lahko nastopi kiatdc stik, vdja zlasti za partnerstva. Ne vsiljujte svojega mn^ja, nakopičen stres morate sprostiti povsem dru-gaCe. Četrtek. 8. okloben Merkur zgodaj zjutraj sreča Saturna. Odlično za poslovna razmerja, saj bo aktivirana potreba po napře-dovanju. po bolj inteiizlvni komunikaciji. Čutili boste določeno povezanost z nekaterimi ljudmi, duševni stiki bodo intenzivni ne glede na fizično oddaljenost Pričakujte pomoč in podporo pri idejah. Zaradi Lune v polkvadratu zMarsom bo raz-iTvŠljanje veliko bolj intenzivno. Ne zanemarite namigov podzavesti. Astrologi nji GORDANA in DOLORES ASTROLOQINJA GORDANA gsm 041404 935 090142443 napovedi, bfoterapije, regresije astrologir^a.gonjana@^l. net www.gcfdana.si ASTROLOQINJA DOLORES 090 4361 090 14 28 27 gsm: 041519 265 napovedi, prime^alna analiza www.cioiorBs.si 26 ZAAVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Porsche prenovil še 911 turbo Nemški Porsche je lani i D letos polo il časopisne strani, saj je pred časom na krmilu te Izjemno uspešne tovarne prišlo do spremembe. Tovarna je v tem času postopoma obnovila skoraj vse izvedenke slovitega 911, sedaj je priSeî na vrsto §e tur- bo. Tako ima po novem bencinski bokserski šestvaljnik še vedno gibno prostornino 3,8 litra, pa zato 368 kW/ 500 KM. Novost je ob tem [udi sedemstopenjski menjalnik z dvema sklopkama. Tovarna pravi, da je najviSja hitrost lega bolida 312 km/ h, do 100 km/h naj bi pos- pešil v 3,4 sekunde, povprečna poraba naj bi bila 11,4 litra goriva. Porsche 911 turbo v kupe-jevski in kabrioletski izvedbi bo na voljo od pozne jeseni naprej {pri nas kakšen mesec kasneje), znani sta nemâki ceni, in sicer bo kupe stal 145> kabriolet pa 157 tisoč evrov. PorschsSII kupe Izid žrebanja Mini kupe Rezuhati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 01. oktobra 2009: 2. nagrada - zlata kocka Adamas: Drago Ožek, Badovinčeva 10, 3270 Laško. 2. nagrada - majica in lonček NTÂRC: Marija Žgank, Polzela 134» 3S13 Polzela. 3. nagrada - majica NT&JIC: Hilda Sanda, Pucova X, 3000 Celje. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE Mini s študijo majhnega kupeja Mini, ki je pred nedavnim praznovai petdeset let obstoja in dela, je pripravil študijo majhnega kupeja. Osnova je seveda minijeva, sedeža sta samodva,nan]eniiipasomu kla serijska izdelava. Če se najmočnejši motor, ki zmo- botozgodilo,bototretjaozi-re 211 KM (155 kW}. Ker ^e roma četrta karoserijska izza študijo, seveda še ne mo- vedenke tega uspešnega av-re biti jasno, ali bo kdaj ste- tomobila. RENAULT CLIO STORIA CJJP LEVEČ ŽE ZA 7390,00 * KOLIČINE SO OMEJENE! R.S«L d»o.o* Leveč, Leveč 56 c, 3301 Petrovce teL;0342545 14 in 0342545 16 | splet:www.rsLsi Gûbigujte se nagrade. Ohkri KUPON 0...Q„0 © O IME, PRIIMEK NASLOV TELEFON Polo tudi s tremi vrati Novi VW polo prav sedaj vozi na slovenski t^, vendar zgolj v petvratni varianti, torej kot kombilimuziDa. Za konec jeseni tovarna napoveduje Se trivratno različico, kar pomeni, da bodo vrata daljša in zato nekaj težja. Nekoliko drugačna bodo tudi stranska stekla oziroma njihova oblika. Trivratni poio bo naprodaj s šestimi motorji z močjo od 44 do 77 kW, pripravili bodo tudi ekoloSko sprejemljivejšo varianto z oznako blaemotion, pri čemer naj bi bila povprečna poraba zgolj 3,3 litra dizelskega goriva. Kupci bodo lahko izbirali med tremi opremskimi paketi. Znane so tudi že cene. Tako bo novi trivratni polo naprodaj za najmanj 10.336 evrov. hoví tedkik HIALI OGLASI - INFORMACIJE 27 □ JU tednik m P^aročnMNcpveoa tednika boste IMco n naroCaiBloe uoechwti • ••• ' » . • . v.-zv ......-, ť. fri^m«^.'- izlacvlsdilzkVuCno S 5VĐ0 narobi raroťnttfcp potežrtco oziroma 2 osebnfcn dofcunentom naroCnka Novepa tednBta. MetekoHMene ugoUiwH m ne preMMjo v nnlectnle leto! lii'Ji^'lt'fll PRODAM RATuicenfo, ktmk 1999, ohron|en, reg., prodom »850 EUR. lelefiKi 041 240-580. 45t4 GOLF l!l idi, \m'tk 1995, 5 vnti, odlično ohronjen, prvi loftnik, prodom zo 2.550 EUR.7elefon 041 951-52?. 4514 KUPÍM OSEBNI ovto, koknen koli od letniku 1998 noprej, kupim. Tekfon 041 70&497. 3698 STROJI PRODAM MULĆER, ^rino 107 (m, širino 127 cm, prodom.Telefon031 832-SOS. 417S KUPIM TRAKTOR lmt533oti S39 giilliwC335oli C36Okupim.Te{0fonO41 678-130. p TRAKTOR Zdtor, imt, U;iivenol kopím. Telefon 051 203^87. 4463 POSEST VIKENO voUld VojTdoi 20 45.000 EUR. T^fon 041 99^60. 4479 VQtfTRU Vojnika, no bpi lokodji, prodom ^rej» hKo, no porteli 560 m^ oli um«tt)am zo veqe novej» stonovonje. Telefon 031 424-)B7. 4494 BRUKtitlCO, ktrik 2009, 3-3 m, poknr nodstrei^k, le$6R0 lio, kritino, ilebovi, debelino brun 33 mm, prodom zo 1.590 EURJe^on 04161^50.^ DRAMU L Prodom skinovonjsko hHo, nkoj neljivo, v mirnem noselju, no sončni legi, 2 km oddoljeno od oc prikljućko. Telefon 0412244)31 4539 KUPIM PRODAM GRADSENO porcelo. komunolno urejeno, v sirs okotici Celjo oil Žokii, plačilo goto^ no, kupim. Telefon 041818^99,popol-don. 4519 mum. 2.500 m^ z dovoljenjem «1 grodnjo monjie stonovonjske hëe (go^ podor^o brrolni objekt), no sončni, mirni lokociji v bitžini Dobrne, prodom. Telefon 0313mi6. 4372 ODDAM POSLOVNI proslor, velikost 300 m^, primeren zo raziKne dejovnosti, ogrevan in vtí prikljućkf, dolem y nojem. Telefon 041 651-270. 4333 Plinarniška ul. 4, 3000 Celje Tel.: 03/490 47 70 Fax: 03/ 490 47 71 GSM: 051 626 793 Vse za OGKEVANJE VODOVOD. POSIOVNI prostor, pn'bližno 25 m', sporki-rnčem, no zelo prometni lokociji, med Plonetom Tui in Gty centrom, ob Mori-bor^ cesti v Celju, dojem v nojem. Telefon 041 523-295,041 262-061 4368 GOSTINSKI lokol, 43 m^ v lentni Zfllcii, oddom v nojem. Telefon 041 399-484. Ž127 TxíinivilcvAdTODť.BOlifa ?BiikU)bLvÍjnttvvdr knw^m o^^cllLP4rce{l1l90ln^ BOiSBS ® ^^ tnro. l'.î t 378 Zdenks Jagodni PRODAM NA odlični lokaciji pod Golovcem v Celju pfodam triinpoisobno komfortno slono-vonje, 104,3m^,vs^[voto{c£tv(HsvZK urejen, centralno - olje, prttlíqe, vrt. Ceno 123.550 EUR. Telefon 041 632-955. Û ARCLIN-VOJNIK. V mođ«rnem sunovanjskern ne$elju » prodaja 14 stanovanjskih enot -novograden;, hli, v podaljlvii iU, gradbeni fazi Db|ektj so velikosti 1t3.145 in t cn2 neio bivalnih povrSin s pripadaj^i »m^ilii vslikosti 400 • 73D m2. Dsl objektov je pripravl^n u prevnm. ostali so v zaključni fezl. Infonneciie: iŠ projekt d.o.o. 051 393 45B. D41 222 687 in 041 797 206 ; eiMita: inio^^roiekt.si ter ni spletu hnp://www.is-projflkt.$i/. VŠDITJUiUU pnxÍOTO ifvesftUHw^ veRkl 73 mMn 44 m^ Telefon 031 505-917. Ssot ATRIJ trn Atrij sUnovaiusksi zadrega z.o.o. Ljubljanska cesta 20, CeU^ 03 42 63 110 http://www.sz-etrlj .si, www.sloveniapropcrtyatrij.si : info@sz-atr^.8i CIXJE, na iskani lokaciji se prodaja zelo lepo prenovljeno dvosobno stanovalce v 2. nadstropju. RazporediCdv prostorov je funkcionalna, pri obnovi so bili uporabljeni kvalitetni matenaii. Vredno ogkda. aaa: S2.000EUR. Info: 041 329-m violets .stojs^S'sz-fttrij.si ODDAM DVE novi 9or»njefi, no mimi in elitm l^oo-ji, vseljivi tokoj, oddom. Telefon 051 65M12. 4302 NOVO eno»bno opremljeno ^oruvonje v Celju, lovo, oddomvnojem. No^nino 270 EUR/mesec, nojemnino zo \ lelo vnoprej. Telefon 041 441-660. 4421 OPREMLJENO stanovanje v tetrtnj Celje od-dom oli prodom.Telefon 041 733-265. 4463 STANOVANJE, v prilliqu hi» no Ljubecni, velikost 95 m^, z lastnim vhodom in pnklluc1(i. oddamo. Telefon 041 320-110. 4465 lAŠKO. Gomnjero, 28 m^ opremljeno, to-koj vseljivo, oddam. Telefon 031 766-239. 44Ô2 K PARI a V PORTOROŽU oddom stanovanje študerv tom. Telefor^-OSl 655-700, 041 323-090;wvrw.i>ordodrio.orskâc.20, Qelie Tel.: OS 428 66 3S www.&tudiotfefíd.sl BUKOVA In f>rastova dm, rezreutM, i doslovo, pmdo m. Telefon 031 776-591. 4064 BUKOVA drvo, doËt^, metrsko oil krotko nozogona, z dostavo, ugodno prodom. Telefon 041 657-595. p MIVA. cepono no 1 m, bukevm ostolenSe lesa, u^no prodom. Telefon 041375- 282. D HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petldhr tanimivo branje o iivljenju in delu na območju 33 občin na Ceijskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto^ 3,5% pri plačilu za pol teta, 2% pri plačilu za tri mesecc. Naročnilci breiplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika« Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ¥3777773 tudi letnik 2009 ^ JtV/il-J MA ii^g prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ VsrtpttekUbanniih ^r»itelevîaiske9a^>oredaRi8mn»(»$tîiimlagta^ NOVI TEDNIK Prešernova 19 30ÛD Celje NAROCILNICA Imeiflprimfe Kraj: _ Ulica: Dabm fojstva: NeprekHm ruročam Novi lodník za najmanj 6 mes6MV podpis: NT&RC do.o. bo podaikc uporabljal samo za potrebe naročoiike službe Nov^tednikft OGLASI - INFORMACIJE Gljno varčevanje MVA, nraûno, kralko 209000 ler biHcovo, dolgo, v hlodih, z dosftivo, prodam. TeMon0402n-346. p STÛPNIŒ, pohodi», hrom», 16b$ovin bolkoftsko ograjo, prodom. Telefon 031 B72-495. l397 SUHA bubvfl drra piwicm. Mon 041 763-723. L3S6 BIKOVA drvo, metr&b, 1 dođovo, 220 (URAloHro, prodomo. Telefon 040 726-301 p BUKOVA dm, 2 \àûM. prodom. Telefon 031 507-519. 4511 OKVA. bukovo, cepe», rnzzosoM tA alfi, 2 dostavo, prodam. Telefon 041 344-887. 452? KUPIM NEKAJ drâîlaivVidml liihbsžer^ ni, bpim. TdeFon 5821-876. 4âGô OHODN^ Ê isola f lUUf VEUJX' SPLOŠNO KUPAASTVO - KRÛVSTVO KRK Zih*s«iMlBZ.'6f9t GSM: 031 307 780 A6^wn dvižne knA*^ fiđina do m PRODftM nASIĆE, od 30 do 200 kfl, domoćo liretHi, mobio dostavo, prodom. Telefon 03) 31M76. $458 PlUSfO. mesAote posrne, od 25 do 80 kg, nwino doslovo, prodom. Telebn 031 54«53- Š477 KOZIKO, po) bur^o, sloio 6 mesecev, prodom oil flwijom ZO tiozlfl. Telefon 031 874-175. 4445 TMO, težko 450 Iki, primemo id rejo oG zokol, prodom. Telefon 570-7782. ž 12e TElJàtO, težko približno 100 kg, prodom. leMofl 5488-078. 445i NESNICi â; pred nesnosijo, prodorno. 8i«2-pločno dosiGvo no dom. Vzrejo nesric Tiboot, telefot) (02) 582-1401. p I NOVi OOMAŒoœene pišem, leâttod 2 do2J kg, prodom po 3,80 EUKAg. Telefon 031 776-982. §462 f RA^ČE, mesflote posme, od Ifll do 300 kg, možno doslova in snnjsko polovice, ugodno Hom. TeMon 031 506-383. Š493 BIKCE scmentolce Hi črno bele m te^i&o simentolko, 130 kg, prodom. Telefon 031 506^3. OSEM ovK in n^odego ovno, vokoTid Vojn^ ko, p/odom po ugodni ceni. Telefon 041 932-16D. 4491 KRAVE, jotove, za zakol qI nodoljnjo in teli5» simentolko, 180 kg, prodom. Te-Iefon041794^01. 449e BIKCE flmwtob, od 220 do 250 prodom. Telefon 041577-067. DfVn lel stOfBgo konjo, mesor^honovo-ranec-hol$to|n, konj |edobra ujohon in vozen, ugodno prodom. Ceno po dogovorni. Telefoit04] 299-301. 44@6 TKI kâopoTisfce pnsid», ston 9 mesecev, prodom. Ceno 75 SIR za enego. Telefon 04) 647-308. Ô4d6 KRAVO SBnentolb, br^ sedem mesec» ÍR pol, prodom. T^fon 031 883^74. l400 DVA kodo snrasto pasme prodon» pe 2D EUII/eden.Telefon04) 364-200.4SO4 l&KO soneiAfto, 470 fc^ brejo M mes», posno, prodom. Telefon 04) 26$075. $497 BIKCA ûnwntoko, storego )4 dní m Míco, težko 650 za zdni ofi nodoljnjo rejo, prodom.Telehn 03) 749-617. âsûo IQIAYO ZO zakol, težko 650 kg, pfodom. Tele^05) 822-360. • $602 TELKOsimaMo, sloro ) bto, teâo 360 kg,prodom.Telefon|83)5732-242. 4626 UKCA ùmenlob in U;ai sh^, zo noik^' njo rejo, pfodom. Telefon 0413)B-)44. $603 VK bfejih krav âmenfeA, po btoi prodiHn oli menjom zo Uovno govedo. Telefon 041258^)8. D KUPIM PITANE krave m Mke, zo izvoz, odkupujemo. HodlotokciTelefon 040 647-223. Š420 Moipn nojcm- m^ ' 1 InformMifQ tkjià Lawđ42 3000 Cvij« M 03Í49Q 5544 0 ï.ifrtih ogrftv'.mJt slojn».-: Ti'lHiAs 03490 43 (8z3pmti nbogrescinih sW|n»c IrznicA^crivc^ljif.s lrt»Hru»( www PRODAH QPR£SE za živo mejo ugodno prodom. Telefon 041 57^ 4038 6fiOZDJE, belo in nl«e, iz viršton^skego okoliša, z dostavo, prodom. Telefon 040 2))-346. p SADIKE jogod, ceSoletne, urodom, telefon 5412-414,05)619-913. 4434 GtOZDJE: modro frankinjo, žomehio črnino, loški rizling, mešono belo in mošt, ugodno pmdom. Možno doslovo. Telefon 031 219-509,03) 2)CkSS9. 4473 ÍA80LXA zo osmníco: zloti ddišes, jono-gold, Gklored, gloster in mocu, prodam. Telefon 031 490^22. 4486 GROZDJE iziibeio prodom. Telelui (03) 542-)lS0.041869-572. 4498 6R0ZDJEz brajde, nèkrap^, prodamo. Sami si noberete in odpeljete. Kličite po 16.uri,telefon5733^17. 4468 GROZDJE prodom. Ceno po dogovorni. rOT051 33B-941. 4^ RDEČE grozdje in mût prodamo. Telefon 041 476-176. $495 PSSACO in koruzoznfive,u zm)e, prodvn. Telefon 5717-512. 4S17 GROZDJE »nomica prodom. Telefon 031 662-668, (^rKO^pelro. 4516 60 o kvvzezo zmje prodam. Telefon 051 3)0rankl< pfodom.TeUon 031 620-534. 4516 GPRESE zo živo mejo, od 60 do 100 cm, 2 EUR,prodomo.Telefon 5717-605,040 B6^9). ž 130 OROS)iE, belo, žlohhio, ugodno prodom. Teyon 5798-718. S504 KUPIM 300 kg feônena (Usnu) kupim. Telefon 041 482-284. 4512 PRODAM BR20PAftlLNiKE(oife},50l,80l,120UM lin 200 1 prodom.Telefon 030 929-205. 3700 ZALOeOVNIK.1.000issokl^límizmení^ vokem in kompletno tzolocijo. ugodno prodom in brez^cno dostovim. Uros Premft,! p., Mígojnke4a,Grize, telefon 04I62M66. 2117 BIKCA amentoko, 180 kg in sod, BOOI, a vii>o, prodom. Telefon 5739-39). 4497 IUQMNIK HPCcnm zlO) rwííhH^ brezhiben, Ikencni windows XPslo, 896 Mb mm, 70Gfa, DH, DVD, prodwi zd 110 EUR.IelefonD70225-6B1. 44di ROBNIKE Kilundo, nove, 25 kosov, preprogo, 2*3 m, sobno vroto, pradam po dogovora. Telefon 571-8674. 4502 LESENO vrtno gomrturo z naskinom, motor Yomoho 125 fdr, odlično hranjen, pro-dom.TelefonOSI 497-42). ži26 IfPO sobno pec flomen, italijansko, stroj zd pronjeàev, štedilnik Kekec, 2 pliit, sle-dilnik Gorenje, desni, vse je zelo ohror^ no, pfodom.Telefon05 ) 624-250. 44d7 ORBHREK, malo robljen, prodom ia )30 EUR.Teyon04) 364-200. 450d AVTOMOBILSKOprikofico, miďnost 750 kg ()05 x 200),pradom.Telefon0315)6- 626. 4634 Zoniirtd posretJovalnica ZAURAMJE Zd vse osamljene 03 57-2e-3lO, Brezplačna posredovanja ZB ženske do 46 let Posredovatnica ZAUf^ANJE 03 031 83e-378 NEVEZAN moški, v77. letu, želi spoznoti ionsko iz Ce^ svojli let, zo prijo^jevo-nje in občasne sprehode v naravo. Pisne ponudbe s sv^ telefonsko številko pov Ijile no Novi tednik pod »fm TUDI JESEN JEiAHKOL£PSAVDVOJE. 432$ MOÛIsredi#ld, s kme% bi radspoanl žensko zo skupno frvtjenje. IMn 031 42^79. 4441 37-lelm font iz osrednje Slovenije želkn spoznati preprosto dekle. Imol rodo noravo, urejen domsi mislis^ dosehhko skupoj feírrt] pred osamljenostjo? Prosim poklici oli pošlji SMS po telefonu 041 S86-972. p POLTENA, ieH prtjotetjo 20 resno zvezo. Telefon 841 248-647; ogencijo Alon. 4509 SIMPATIČNA 3846tiM žemko zeli urejenega prijatelje. Tdefon 041 24U47; ogencijo Alon. 4508 VfTK^ S^tna Celjcnka zed prijatelje. Telefon 041 24M7; ogencijo Akin. 4608 ZAPOSLITEV (^M delo: fazno fizično delo, dehi na kmetiji, delo pfi liisi. TeMon 070 288-150. 4391 iSCEM delo: oprovljonje različnih hišnih opravil (osčenje. likonje, delo no vrtu ...).TekronD31 874-175. 4445 IZPOSOJA strojev zo rozno^ntrni d^ obrti, gradbenih, vrtnarstvo raznih vzdrievolnih del omogočo izposi^evol-nico strojev in n^niv SAM v Cetju (Hudi-nja), Ul brctov Dobrotirvkov 13, telefon 041 629444,5414-311. n KNAUF stene, stropovi, mansarde z Izolodîo in nopiÂàl Dela ízvojomo kakovostno, v doffovorjenem loku in z gorancijo. An-draj Kovko, s. p., UtKO I. celj^e čefe 22, Šentjur, telefon 041684-410. n RAČUNOVODSKE storitve zo d. 0.0., s. p. « dra^ opravljamo no obmoqu celjske regije kokovostno, strckivno, po kcnkv-renčnih cenoh. Zo vse nove stranke nudin>o v oktobru 10 % popuši. Pokalte in se dogovorite zo ponudbo ol^ pošljite povpraševonje no nodov: prímodolenc-®gmoil.com. Kontobno osebo Zdenka ooím, tMn 041 230424. Prima D & D-Đoienc, k. d., Monto Dobje 3, Dramfe. n VELÍ S, podjetje zo potogonje vseh vrst por-ketov in drugih lolnih oblog. Aljošo Veligosek, s. p.. Migojn ice 34,3302 Griže,felefon031530484. n iiSe koniunikjtiviM. unjen» o» be za nlo v kumenliS. M^tost honorarnega dele, kesn^ tudi možnofT f ddfte upoditve. InformecíiB pc leL 03/42S 61 SO, vsak tfan od pól. do petka od 8. do 14.30. Mam, dfce^ MtriNntoc**. C>ii GRAMIHJI, pozori Po kciikurenorih cenah izdelujem pec in bojlerje zo centralno ogrevanje. Gorandja ped je S let. Anion Aplenc, s. p., Prakorje 29 o, Ško^ vos, lelefon541$011,04) 53)-976. 4506 PREMOG, lelo ugodno, z dosSovo. Telefon 041279-187. Prevozništvo Vlodimir P«-nek,ip.,Sedlo^91,Podlehnik. n KOMtSKIN • t^ovino no drobio z rabljenim bbgom - v Kocenovi 4 v Celju s^mo v komisftsb prodajo: ročunofnike, okustv kn, TV, športno in otraško opremo, gospodinjske oporate in in ». Vobljeni) Telefon 04141S412.EuroMild,Dragon Mjlenkovi( 1 p^ Putovo 1, Celj^ telefon. 4530 wvnv.radioceUecom Ní je solze, ki bi te obudihi. ni zemlje, ki bi te nam vrnila. Prikradejo se slike iz spominn, pogled zdrsi na klopco pred hišo, kjer občasno si sedeL na stvari, ki si jih rad imel V srcu nastala je praznina, osiale so le slike, bolečina.,. zahvala Ob boleči izgubi atija, dedija, zeta, brata» strica, prijatelja VINCENCA IVENČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem» sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in svete roaše ter izražena sožalja. KvaJa gospodu župniku za opravljen obred in lepe poslovilne besede. Posebna zahvala gasilcem PGD DramJje» ki so ga lepo pospremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem zastavonošam, pevcem za lepe pesmi in zadnji govor. Iskrena zahvala tudi sodelavcem Aera Celje in govorniku za lepo izrečene besede. Hčerki Mateja in Petra ter vsi žalujoči svojci 4520 zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA CIMERMANA iz Šentjurja se za pomoč v času bolezni iskreno zahvaljujemo osebju 2D Šentjur, le posebej dr. Podgorškovi. Iskrena hvala sestri Stani, bratu Marjanu ter sosedu Mihaelu Bučarju. HvaJa vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem» ki ste izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, ?veče in za svete maše ter ga v tako lepém številu pospremili na zadnji poli. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča: žena Fanika in $iD Vilko z družino Š498 Celje V celjski porodnišnici so rodile: 21. 9.: Metka 2EMUIČ iz Laškega - dečka, Urška Zoja JERŠIN iz Dola pri Hrastniku • deklica. Barbara DOLER iz Žalca - dečka, Irma FšRST LAH iz Velenja - deklico, Andreja KORíTNlK ŽAFRAN Iz Šentjurja - deklico, Saša SO-TOŠEK iz Pristave pri Mesti-nju- deklico, Urška HERLAH iz Šmartnega ob Paki • deklico. Hava FAZLiC iz Štor • dečka» Janja GRAH s Polzele • deklico. Vera BABIC iz Žalca - deklico. Mojca MARA-LOČNIK iz Mozirja - deklico. 22.9.: Alenka OJSTERŠEK iz Štor • deklico» Andreja VERBIČ iz Dramelj • deklico» Milena PUGEU iz Žalca r deklico» Nina KOLENC OŽIR s Polzele • dečka, Ani-U POGAČIC 5 Stranic - deklico. Ingrid SLATINŠEK s Polzele - dečka» Urška NOVAK ÏZ Loke pri Žusmu - deklico» Suzana PUNGARTNIK iz Štor - deklico, Suzana PRE-VOLNIK MURKO z Grobel-nega - dečka. 23. 9.: Tatjana ŠTANCAR POPRASK iz Šmartnega ob Paki - dečka, Lidija BOHTE iz Griž • deklico« Natalija BREZOVŠEK iz Vojnika - deklico, Polona KASTEUC iz Celja - deklico. 24. 9.: Renata UŽMAH z Grobelnega - deklico, Nataša ŽUKOVEC s Polzele - deklico» Barbara MIKUŠ MAR-ZIDOVŠEK iz Sentjuria - dečka. 25. 9.: Božena ŠTIKlC iz Ceha - deklico, Ar^dreja MU-ŠIC iz Velenja - dečka» Iva ALIČ s Polzele - deklico, Mateja VOUK iz Štor - deklico, Petra JAGODIC iz Šentjurja - deklico. Marjeta PEPERKO iz Celja • dečka. Zlatka OBREZ iz Rimskih Toplic -dečka. Melanija STUBICAR iz Celja • deklico. 26. 9.: Petra GRUNTAR iz Šmartnega ob Paki - deklico. 27.9.: Sonja Lucija SKOKO iz Rogatca - dečka, Natalija MAJCEN iz Žalca - deklico, Suzana PODVRŠNIK iz Žalca - dekiico, Katja STRAŽE s Frankolovega - deklico. Renata ULČNIK iz Bistrice ob Sotli • dečka. Cvetka GRA-BELŠEK z Ljubečne - dečka. novi tednik MFORMACIJE 29 Krma usoda je hotela, ća tebe nam je vzela in odšla si tja. kjer ni trpljenja in ne gorja. Oh, kakû boli, to. ljuba mama. več te nt Vso ljubezen in dobroto, ki sinům jo dala-zavse prav vse ti, mama, hvaia. V SPOMIN IVANKI MAČEK iz škofje vasi 1. oktobra je minilo Že 20 lei, kar te vei ni, a spomin nate §e vedno živi. IVoji najdražji 4d44 ZAHVALA V 71. ieiu nas je zapustila ANA KRIZMAN rojeoa LenŠtek Bila je zlata babica, najboljSa mama in žena> po krščanskem nauku. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred» svoj* cem in prijateljem, da ste jo z nami pospremili na zadnji poti. Za vso skrb in pomoč se še posebej zahvaljujemo osebju ginekološko-porodniSkega oddelka bolnišnice Celje. Žalujoči: mož Pavel, bčerki Urška in Milena, vnuki Borut, Boštjan in Boris 4SS7 V ljubezni si nas združevala, v življenju veliko si nam dala. Hvala ti. dragfl. mama, z nami vedno boš ostaia. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE KRIŽNIK iz Laz pri Dramljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste iziaziii spoštovanje do naše mame, za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Milanu Strmšku in gospodu patru Bogdanu iz župnije Ljubljana * Šiška za lepo opravljen obred. Hvala tudi pogrebni službi Žalujka za spoštljivo opravljeno delo, hvala pevskemu zboru za sočutno odpete íalosúnke, iskrena hvala Zdravstvenemu domu Šentjur in patronažni službi. Posebej hvala sestri Mojci. Žalujoči vsi njeni L491 28. 9.: Andreja CEPUS iz Laške^ • deklico, Teja BOŽlC s Ponikve • dečka, Shefije AMETÎ iz Velenja - dečka, Tamara BREZINŠČAK iz škofje vasi - dečka, Helena GO-LAVŠEK iz Žalca - deklico. Sin-tija KRIŽNIČ iz Slovenskih Konjic • dečka. Maja MAROVT iz Braslovč - deklico, Mateja NEŽMAH iz Celja • dečka, Kiavdija ŠEMENC iz Mozirja - deklico. ; SMRTI Celje Umrli SO! Janez KALAN s Kalobja, 87 let, Simonida ŠINKOVEC iz Ljubljane, 89 let, Zvezdana BEVANDIĆ SU» NAJKO iz Laškega, 61 let. Angela VIDENŠSK iz Galicije, 79 let, Marija KRPIČ iz Laškega, 75 let, Anton VEU-KONJA iz Laškega, 70 let, Štefanija LU-KIĆ iz Stor, 58 let. Drago BELC iz Celja, 70 let, Luda FlOREN-TINO LES iz Celja, 80 let. Ju-lijana SUPAN iz Rimskih Toplic, 88 lei, Jožef BELAK iz Celja, 57 !et, Pavla AVBREHT iz Celja. 81 let. Ana KRÍZMAN iz Celja, 71 let, Alojzij VAJDEC iz Celja, 75 let. Šentjur Umrl je: Franc CIMERMAN iz Šentjurja, 86 let, Le kdo pozabil bi gomilo, v koleri zlalo spi srce. ki neskoTiČno nas ljubih do poslednjega je dne. V SPOMIN S. oktobra bo minilo leto žalosti, kar nas je zapustila draga MARIJA HLADIN (4.4.1922-3.10.2008) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Imeli smo te radi. Njeni najdražji tm Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi tvojega taljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Lô duša in srce ve, kako zelo boli, ko tebe, Branko, več med ruimi ni. ZAHVALA V 4-5. letu nas je zapustil predragi BRANKO KOŠEC Ob prezgodnji izgubi na§ega dragega sina, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v zadnjih trenutkih stali ob strani, še posebej osebju bolnišnice Celje, prijateljem in va£čanom iz Pristave, g. župniku, pevcem in pogrebni službi Pnmožič. Še enkiat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči domaČi 4460 Ko pošle so ti moči. zaprl trudne si oči, zdaj tiho, min\o spi^, in nič več ne trpiš. ZAHVALA Zapustil nas je MIHA PAVLINEK iz Šentjurja (19.4.1952-19.9.2009) Ob boleči iz^bi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem, sosedom in zr^ancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se Policijski postaji Šentjur, policijski godbi, združenju Sever, SV pripadnikom 670. POVLOGB in VDC Tončke Hočevar Ljubljana. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi ZagajŠek iz Šentjui^a za dobro opravljeno delo. Hvala g. kaplanu za opravljen cerkveni obred, govornikoma za poslovilne besede in pevcem za odpete pesmi, še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih in ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: hči Vesna, sin Davorin in Dragica â4dô Šmarje pri Jelšah Umrli so: Zdravko BELE iz Rogatca, 54 let. Jožef KIDRIČ iz Kristan Vrha, 50 let, CecUija PRISTUŠEK iz Brezovca, 86 let, Barica BEUNC iz Lastniča, 80 let, Jožef RAJGLiz Kogega, 69 let, Neža VEBER iz Šentvida, 75 let. Angela DUCMAN iz Rogatca, 91 let. Kroke Celje Poročila sta se: Emin PAJALIĆ iz Bosne in Hercegovine in Amela CAUSeviČ s Teharij. Šentjur Poročila sta ser Dušan LAH in Patricija ČAKS, oba iz Goričice. Bolefíno lahko skňjeí, solzo lahko zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, dedija, tasta, brata m strica DRAGA BELCA iz Trubarjeve ulice 52 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena pisna in ustna sožalja. darovane sveče in cvetje, pogrebni službi Veking, pevcem, trobentaču, govornici Ivici in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej le enkrat hvala. Vsi ga pogrešamo, najbolj pa vnuka Matevž in Jaka 4507 Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvc^e ljubezni. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi naSega dragega očeta, dedija in pra dedka ALOJZA VAJDECA iz Drapšinove ulice 15 v Celju se z velikim spoštovanjem zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, prijateljem in znancem zâ izkazano pozornost, sočutne besede, darovano cvetje in sveče ter pisno in ustno sožalje. Hvala pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tiiino. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi 4505 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni ZAHVALA V dneh, ko smo morali dojeti, da je v 75. letu prestopil prag ve^osti naš ljubi mož, skrben ata, stari ata, tast, brat in stric VLADIMIR JEZERNIK po domače Jerjekov L^dko iz Lokrovca 52 pri Celju (9.12.1934-24.9.2009) smo spoznali, da ste z nami delili bolečino in žalost Številni sorodniki, znanci in prijatelji. Zato želimo reči hvala vam, ker ste z lepimi mislimi, izraženimi pisnim in ustnimi sožalji in toplimi besedami tolažbe obogatili zadnje slovo, darovali sveče, za svete maše in cvetje ter njegov grob prekrili z obilnimi cvetovi. Iskrena hvia sodelavcem Vrtnarstva Celje, d. o. o., in vsem, ki ste nagega ata v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala zdravnici dr, Katji Žerjav, sosedom, ge. Jožici Cokan za molitvene ure, snahi oz. svakinji Da^i, uobeuiaču, pevcem in posebej ge. Marini za ganljiv govor ob slovesu. HvćJa kaplanu Lovni Slejku za opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se vam, da sle se v žalnem sprevodu spominjali njegovih plemenitih dejanj, ki jih je v času življenja opravljal med nami in za nas. Bog povrni! Njegovi najdražji 4S15 v-S 30 novi tednik KINO PLANET TUS Spora4 wt p0tka. Z . do psntfaQu. 10. ttwuttysfi M pidfii^tfQ pnvfco te •prvmimb* iHOflnnii. eraz 3D tfNpvki 20.50, CN2m mutífM • krímralnt inaa 1430 1750 20.40. 23J6 6.L Jac Vzp» K0br« • < inaftstvsnivfannstísrí) iríttf 1?.oa 16,40,18.40.21t0. ^ÍW firtf a mnia, romirTbíDa kamtd^ ]4.00.1&4fl. 19.60.21.00. KamW • konični dr^m 1&05.20.3a ^3.30 Ohn^ 9 * siMMfl&imitiini skcû* 1120.17.K). 21.30. 23.SS Snti-oilir 118^1 J2ÍÍL 16.16.18.45. Stemki • krimintine drwM 18.30.21.40. Sviti Jrï ui)^ ani|a • igodovfola vo|n» drvma 12i£tB.OO V viim' atminn puslokrtilůna • podnaâMffn liâÛ. 18.20 V v3m * animiraru pusiolavifini • tiňlaqáám noa 15.10,17.20 V wia«« • arwnlm puAoiovttif»-3)anhrnzjrBn MLliai 18.30 iagendc pf»dtttvt»v«k dan frafatgvtmvmbotdbftritfe ^radstf NI 0 v piMl'À nÍK^D maditoa îa ¥ aadafii METROPOL NEĐ&JA 20.00 U«ttnWe__ Exlent of space odpnje razstave • deia razstavlja Kyle Milne iz ZDA 21.00 Plesni ionimCdje_ Čefuiji raus monokomedija v izvedbi Aleksandra Rajakoviča-Soleta in v režiji Marka Buka 21.00 Mestni kino Metropol___ Magoifico Balcountry Quartet 21.00 jptui za pťjatle Celje_ Acoustic rock show koncert Muffy W0 17 00RB4J> SKE % 30 OOOATHAl PHRUBA NAsrauž* MO BAAVLO ŽALA« BK WL£C M^nrpv GRifiusra SAHST PEims« JAN fVO OANai 10 JAPÛNStO 9LOI/. resNK JAMES OftMIATK 26 ntoodC. rw. ewáXA WUJ 24 radKA VQWNKA HAAS SWOf OONQU-8KIPfe> bmub: BOMA 21 NAROON OOMÛW (SUBl) CRáKA BOGINJA MCCROSn 16 NM^M SRAZ ZA HOOUUO 31 Slovarček: ERG • S. enou za delo; RABANE RA - langu podoben kubsaskí ljudski ples; KARIATIDA- kip tutíkc. ki po^iis suvbne element«; RENEGAT* mirodni odpadnik; RlETl-ii. mestojv.odTenujavdeželi L^ciJ; $$KUNK*&mcn^kuDassmradmmi žlezami, smrUiib. Nagradni razpis 1. nagradaj darilni bon v vrednosti 20 evrov v welinessu Aspara v Šentjurju in darilni bon za nedeljsko kosilo za I osebo v Gostišču Hochkraut v Celju 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evTov v welinessu Aspara v Šentjurju 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na RogaSki Rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve {geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, R'e-Sernova 19, 3000 Celje do četrtka, 8. oktobra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke» ki je izšla 25. septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 75 Vodoravno: ROBERT KOREN. ELEKTROLIZA, PATH, KISAR, ONO. VAVA, JUAN MARTIN. DE NIRO, KANKAN. TRENER, ROAR, ANI, ATLAS, FANT. KŠ, TAP, ETUI, AIDA, EČO, KONJ, ANDORA, TS, SKALRINAR, KARTICA. ANTOINE, ALOIN, STORM, OS, STEVEN. EAMES, KIM CLUSTERS, ME, KOKOA NRAV. KIRA. OSEL, ARASŒ), SOKOTRA, CUD, TN, MOPS, EMA Geslo: Prvaka letošnjega US Opna v tenisu Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov v welinessu Aspara v Šentjurju in darilni bon za nedeljsko kosilo za 1 osebo v Gostišču Hochkraut v Celju, prejme: Veronika Glaser, Svetelka 6. 3222 Dramije. 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov v welinessu Aspara v Šentjurju, prejme: Mija Kračun, Gostinca 15a, 3254 Podčetrtek. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje na Rogažki Rivieri, prejmejo: Martin Šalej, Pod kostanji 18,3000 Celje; Katja Krajne, Cesta v Šmartno 15a, 3212 Vojnik in Sergeja Mele, Rimska cesta 2b. 3270 Laško. Vsi Izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 5— ^ 4 6 1 d i 10 U 12 13 H IS 1È 17 U 19 2D h žž M •A 1 ,26 i •li 28 2» 30 Ime in priimek: N^ov: Ona: Nikar si ne dek^te skrbi zaradi tako nepomembnih reči kot je majhen ljubezenski nesporazujTiMrebnojeiemalo dobre volje in hiiro boste rešili problem. Nato pa bo nastopil Čas za tiste lepše stvari... On: V prijetni družbi se boste seznanili z nekom, ki vam bo pozneje v življenju še veliko pomenii. Nikar ne zavlačujte! Ponuja se vam ugodna priioi-nost, zato je nikar ne zamudite, VsûA: je sam svoje sreče kovači OruL Preživeli boste prav prt-jetno avanimOy venà/xr se ne zanašajte na trenutno razmerje. Kot je piiSel, tako bo tudi odšel, vam pa bo ostal pnjeten spomin in predvsem dhber ter iskren prijatelj. On: Prepustite denarne za-deve drugim, vi pa se raje posvetite partnerki, kižekomajča-ka na realizacijo dogovora, /a s£a ga sklenila pred nekaj tedni. Nikar se pridolgo ne izmikajte. m.______ Ona: Če boste dovolj pretkani m potrpežljivi, se bo kaj hitro dogodilo, da boste v svoje ljubezenske mreie vdoviU osebo, ki vam že dalj časa ne da mirnega spanca. Upiranja enostavno ne bo, zato samo naprej. On: OdloČili se boste za poslovno potezo, ki bo v relativno kratkem Času prinesla precejšnje A:orisrt. Toda nikar ne zaspite na trenutnih uspehih, ampak izkoristite priložnost kolikor se le da. OnxL Vsaka izkušnja je dobrodošla. V to se boste kmalu prepričali, zato se ne jezite ob morebitnem začasnem neuspehu. 7b bo le prehoden komk, ki bo služil kot opozorilo, da tudi vam ni vse dovoljervi! On: Na delovnem mestu bodo šle zadeve kot po maslu in spet boste dokazali, da se najbolje znajdete prav v najtežih situacijah, thko je sedaj nastopil Čas, da podobno poskibite tudi za čustveno pán življenja. DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ Ona: TYeščilo bo kot strela z jasnega neba. Toda pazite se -tudi za najbolj očarljivim nasmehom se lahko skriva past, ki vas lahko drago stane. Na koncu bo skušnjava le pretehtala zdravo pamet... On: V ljubezni boste zelo sreč-m', zato boste nekoliko pozabili na težave, v katere ste zašli izključno zaradi svoje neumnosti. Partnerka bo predlagala nekaj, Česar ne boste pričakovali, a vam bo vseeno zelo všeč. Ona: V službi vas bodo po krivici kritizirali, vi pa se ne boste kaj prida sekirali Vsesku-paj boste obrnili bolj na Šalo, to pa vam bo omogočilo, da pokažete svoj pravi obraz in sposobnost. On: Zaradi d^anja. ki ste ga naredili, so vas uičeli ceniti tudi tekrned. kar je lep dosežek za tako mab truda. Veruiar se nikar preveč ne silite, ampak samo lepo počasi in predvsem zanesljivo! LEV Ona: S partnerjem se boste odiično razumeU, saj se bosta končno uspela sporazumeti glede vprašanj, ki so vaju nekoč razdvajala. Ib feosM tudi po-Štetio proslavila in si privoščila nekoliko več kot ponavadi. On: Muči vas predvsem notranji nemir, saj pričakujete od življenja vse kaj drugega kot to. kar vam nudi. Prevelika pričakovanja se ponavadi končajo tako, da ste kljub uspehu razočarani Bodite malo bolj skromni! DEVICA Ona: Ne bodite tako zaskrbljeni. Res seje nakopiûlo ogromno težav, vendar se bodo vse stvari sčasoma zadovoljivo uredile. Seveda se boste morali tudi sami precej potruditi. 2^deŽ-jem vedno pride soru:el On: Bodite pošteni in priznajte svoje napake. drugače bo-ste izgubili dosedanje prijatelje. Ne izzivajte sreče, kije bila doslej več kot radodarna z vami. Nekds) vambo pomagal, zato ga upoštevajte. Otul Vzemite si nekaj časa zase, ne da se ves Čas podite za zadevami, ki bodo koristile le dru^m. Je že tako, da se na koncu ponavatR izkaže, da je dobrota sirota. Nekaj malega profita bi tudi vam ne škodUo. Otv Delo na določenem projektu se bliža koncu, zato $e boste s prijatelji odloôUza manjše praznovanje, ki pa se bo konec koncev zavleklo čez cel vikend. Obeta se vam novo poznanstvo. KOZOROG Ona: Poskušali boste upoštevati tudi potrebe partTierja, ki vam bo za tak pristop Še kako hvaležen. Poskusite to tudi pošteno unovčiti in si uresni^e skrito željo, ki vam Že dolgo ne da miru. On: Poskusite malo bolj tvegati - izplačalo se vam bo. Tb-da nikar preveč zlahka ne zapravite pridobljenega^ ampak držite v rokah tisto, do česar ste se prikopali. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. VODNAR U Ona: Nezaupljivost vas lahko Se drago stane! Bodite bolj tolerantni in se sprijaznite s tem, da ni vedno čisto po vaše. Včasih je treba upoštevati tudi nasvete drugih, Če želite realizirati zastavljeni dlj. On: Opravili boste le zadnje poslovne obveznosti, Že v naslednjem hipu pa se boste do popolnosti posvetili praznovanju. ki je pred vami. Poklical bo prijatelj in voi prosil za nasvet glede neke osebe. Ona: S prijatelji se boste zabavali. koi te doigo ne in uspelo vam bo pozabiti na težave. Skrajni Čas je. da se tudi vi malce sprostite, saj ste psihično precej izčrpani Uživajte v čudovitem tednu, koristilo vam bo! On: Poslovni načrň se vam bodo sicer začeli uresničevati, a ne tako hitro kot ste morda pričakovali. Dosegli boste zlasti tisto, kar bo ta hip najvažnejše in boprinesb najveći dobiček. Na ostalo malo počakajte. ASTRO. Rin. 4. Celje 090 4208 RUMEN AlSTíR AN 3£gi f f Vrtnicd 2È rojstni dan in ^ominska darila ob zaključku Orbitalne akademije: Sunita William, dr. Edvard Kobi}, Slavko Vetr^ ai Sunítina mama Bonnie (F0to:MBP) Vesolje za začne v Vitanju Obisk ugledne Našine astronavtke slo-vensko-indijskega rodu Sunite Williams prejšnji teden ní spravil oa noge le Vi-tanjčanov, temveč pol Slovenije. Prijazna astronavtka je navdušila. (Neprostá in dostopna, kot vsi veliki ljudje, je širila okrog sebe nalezljivo dobro voljo povsod, kjer se je ustavila. V Vitanju je to bilo pred kulturnim domom, v Spomitîskem središču Hermana Potočmica Noordunga in na Orbitalni akademiji, îd jo je njej v Cast pripravil Dragan Živadinov. Foto: SHERPA Posneli še videospot v soboto je ansambel Ra-Ce na različnih prizoriščih v Olju snemal videospot z naslovom S harmoniko do zvezd. Gre za narodnozabavno skupino, ki se je prvič javno predstavila 21. junija v Vojniku na pikniku oddaje Katrca in 55. rojstnem dnevu Radia Celje. Njena posebnost je, da so Člane zasedbe ter njihovo ime izbrali poslušalci Radia Celje tn bralci Novega tednika. Harmoniko igra Matej Britovšek, basist je Miha Skok, kitarist Damijan Čepln, po-jeta pa Barbara Maček in Aleš Mišja. Najprej so v studiu posneli skladbo S har-monâio do zvezd, za katero je glasbo in aranžma napisal Iztok Pantner, besedilo pa Klav-dija Winder Pantner. Sedaj pa so za to skladbo posneti še videospot. Foto: SHERPA Gobarka med poslankami Občudovalka iz Celja z sstronavtkmo fotografijo Poslanka Andreja Rihter sicer ni šla po. gobe, pa je kljub temu našla eno! Na svojem prvem poslankinem pohodu, svoje privržence je peljala po poteh Josipa Pelikana, je bila najprej nagrajena z velikansko gobo, ob koncu pohoda pa še s pasu]jem. Ni Čudno, daRihteije-va že razmišlja, da bi pohod postal tradicionalen ... Foto: BV Dnižinska slika: Strie John, mama Bonnia in Sunita Mirit^ll - z ieva: Miha Za^ozëa (bas - ker je trenutno pcskoáonn. 9a zamenjuje Aies Pisotek), Goran KoraSja (kitare). Jan Ratej (bobni), Gragor Vídae (vokal, kitara) MultibalI tudi v tujini Jutri bo tudi na evropskem glasbenem tržišču izšla nova ploSča celjskih melodičnih pank rokerjev Multihall • The days that follow... Za izdajo plošče je posicrbela nemška glasbena založba Antstreet Records, s katero so fantje poleti podpisali pogodbo. Za prvi sin^ s plošče so izbrali pesem Thin rope, za katero je posnet tudi videospot in ki je v režiji Miloša Radosavljeviča naletel na odlične odzive. Za MuldbaU je, kot pravijo člani> podpis pogodbe z nemško založniško hišo velik korak naprej glede prepoznavnosti, saj je :úložba s svojo disuibucijo in promocijo prisotna tako na nemškem kot tudi na angleškem tržišču, ki sta za njih tudi koncertno najbolj zanimiva. BS. foto: MILOŠ RAĐ0SAVUEV1Ć