TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt *arofinina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. - Plača ln toži sev Ljubljana l?r*dnl8tvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11J5J *to XIV. Telefon *t. 2552. Ljubljana, v četrtek, 26. novembra 1931. Telefon št. 2552. Štev. 136. MMDfr-iMnaKofHiaaMSSHnjMMi^ Prcda/a -pšenice ncc drcbnc Začetkom tekočega meseca smo v pojasnilih k zakonu o prodaji pšenice v kratkem izvlečku že priobčili glavna določila o prodaji pšenice na drobno po ugodnostnih cenah. Ker ta določila večini trgovcev niso bila zadosti jasna, je privilegirana družba izdala nova navodila, ki se glase: 1. Trgovcem, ki so se že preje prijavili privilegirani družbi za trgovanje s pšenico, se ni treba ponovno prijavljati. 2. Trgovci, ki se do zdaj niso prijavili, naj pošljejo družbi takoj prijavo, da žele kupovati in prodajati pšenico. Prijavi naj priložijo prepis , odloka o protokolaciji firme, overjen od sreskega oblastva. Prepis obrtnega lista zadostuje samo pri trgovcih, ki prodajajo pšenico v majhnih količinah kmetom in drugemu prebivalstvu. 3. Trgovci, ki prodajajo pšenico v manjših količinah kmetom in drugemu prebivalstvu, naj takoj prijavijo svoje obstoječe zaloge pšenice v kilogramih, poleg tega tudi naročene količine, ki so že na potu. 4. Nadaljnje nakupe pšenice morajo taki trgovci predhodno prijaviti družbi. Ravno tako morajo trgovci, kateri jim pšenico prodajajo, prodajo predhodno prijaviti družbi. Družba bo namreč izmenjala zaključke s kupcem in trgovcem in obremenila kupca v svojih knjigah za vse take nakupe, dokler ne bo docela izkazal prodaje od svoje strani. 5. Privilegirana družba bo obremenila trgovce, ki prodajajo pšenico a drobno kmetovalcem in drugemu prebivalstvu z Din 70'— za vsakih 100 kg pšenice iz naslova doplačila v mesecu novembru, v poznejših mesecih pa z doplačili, ki se bodo določila za dotične mesece. 6. Trgovci prodajajo pšenico mestnemu prebivalstvu po lastni nabavni ceni, to je po ceni, ki se pokaže, ako se kupni ceni prišteje navedeno doplačilo, voznina in prevozni stroški do prodajalne. Kmetovalcem pa prodajajo pšenico za njihovo gospodarsko potrebo po ceni, zmanjšani za iznos navedenega doplačila (70 Din za 100 kg v mesecu novembru, ako prinesejo potrdilo, katero jim je izdala občina. 7. Trgovci pošljejo privilegirani družbi petnajstdnevno seznam o količini pšenice, prodane mestnemu prebivalstvu in obenem plačajo doplačilo, določeno za dotični mesec. Kadi razbremenitve od doplačila pošljejo tudi seznam količin pšenice, prodane kmetovalcem. Ta seznam se sestavi na podlagi potrdil občinskih uradov. Seznam mora pred predložitvijo potrditi finančna kontrola. 8. V ta namen vodijo trgovci redne trgovske knjige, v katere vpisujejo vsako količino prejete pšenice. V knjigah vpisujejo posebej prodaje pšenice kmetovalcem in posebej prodaje trgovcem. Ravno tako zaznamujejo na potrdilu občine vsako količino pšenice, katero prodajo kmetovalcem, ko jim predlože potrdila. 9. Ko se izčrpajo količine pšenice, katere je določila občina kmetovalcem v izdanem potrdilu, pošljejo trgovci poleg svojega obračuna izčrpano potrdilo občine privilegirani družbi radi kontrole nad do tedaj izdanimi količinami in nad razbremenitvijo doplačila. Taka potrdila predhodno overi še pristojni oddelek finančne kontrole. 10. Vse, kar velja za trgovce, velja tudi za kmetijske zadruge, ki se morajo javiti privilegirani družbi za prodajo pšenico potom svojih Zvez. Za omiljenje krize v železarski industriji Uspešne intervencije poslanca Ivana Mohoriča V toku zadnjega meseca se je položaj jugoslovanskih železarn v Bosni kakor tudi v Dravski banovini rapidno poslabšal. Vsled vedno ostrejše bančne krize in bližajoče se zimske sezone so padla naročila na minimum tako, da iinajo posamezna podjetja le še za nekoliko dni naročil. Radi pomanjkanja naročil preti pri mnogih podjetjih popolna ustavitev obratov, pri drugih pa je, tudi če se dela na zalogo, potrebno zmanjšanje produkcije in skrajšanje obratnega časa. Da bi se odpomoglo tej kritični situaciji in odvrnile preteče nevarnosti, je dospela včeraj v Beograd posebna deputacija, sestoječa iz glavnega zaupnika delavstva na Jesenicah g. Jurija Jerama, tajnika Delavske zbornice g. Ant. Kopača ter narodnega poslanca g. I. Mohoriča. Deputacija je po-setila najprej ministra za javna dela dr. Alberta Kramerja, ministra trgovine in industrije dr. Kosto Kumanudija, načelnika industrijskega oddelka gosp. Dragiša Stojadinoviča, načelnika oddelka za trgovinsko politiko g. Milivoja Piljo, šefa Centralne borze dela g. dr. Marija Krumpotiča, inšpektorja pri Generalnem inšpektoratu ministrstva financ g. Starčeviča, guvernerja Narodna banke ter predsednika Centrale industrijskih korporacij g. Ignata Bajlonija. Vsem je deputacija podrobno obrazložila kritično stanje železarn v Zenici, Jesenicah, Guštanju in Štorah ter izročila obširno spomenico s statističnimi podatki o obsegu sedanje krize in stavila konkretne predloge, na kakšen način bi se dala kriza preko najhujših zimskih mesecev olajšati, da ne postane delavstvo v jugoslovanskih železarnah brezposelno. Oba ministra, kakor tudi vsi referenti in gospod guverner Bajloni so obljubili, da bodo poskrbeli za takojšnjo in izdatno pomoč, da se omogoči železarnam nadaljnje obratovanje in zasigura nadaljnja zaposlitev domačega delavstva. Kliring; za medsebojna plačila med Avstrijo in Madjarsko Kupu/zno doma? Vsak dan beremo, da se vse države zapirajo. Najbolj industrijske države so začele s carinami onemogočati izvoz naših poljedelskih produktov. Bolj kot katerikolikrat vidimo, da moramo kupovati domače izdelke. To načelo velja sedaj za vse brez izjeme. Kupovati moramo torej izdelke domače industrije, pravtako pa tudi proizvode našega obrtnika in kmeta. Po deželi so letos dobro obrodila jabolka in orehi. Velike množine tega sadja leže še pri kmetih; ker jih niso mogli prodati, ostalo pa imajo podeželski trgovci na zalogah in ne vedo kam ž njim. Bližamo se praznikom sv. Miklavžu, Božiču in Novemu letu. Veliko rezin in pomaranč se konsumira navadno ob tej priliki. Prav pa je, da se sedaj spomnimo tudi našega kmeta ter kupimo v prvi vrsti domači pridelek, to so jabolka, orehi, ined itd. Na ta način bomo pokazali, da znamo gospodarsko misliti in štediti, kajti to je štednja, če kupujemo domači pridelek, ker s tem denar ostane doma in služi poživitvi gospodarstva sploh. Ni štednja, če denar spravljamo skupaj, ampak štednja je, če ga znamo prav uporabiti. Ce pa kupujemo pridelke našega kmeta, bo dobil on nekaj denarja, s katerim se bo oskrbel z najnujnejšim. Tako bomo pomagali kmetu in sebi in to je dolžnost nas vseh. Odkup obrtništva od skupnega davka Po uredbi o skupnem davku sme davčno oblastvo ugotoviti davčno osnovo za davčne zavezance, ki niso dolžni voditi knjige opravljenega prometa, to je davčni zavezanci, kojih lanskoletni promet ni presegal Din 500.000'— v pogledu skupnega davka sporazumno z davčnim zavezancem. Sporazum naj bi na eni strani olajšal davčni upravi ugotovitev davčne osnove, na drugi strani pa omogočil, da bi davčnim zavezancem ne bilo treba vsako leto vlagati prijav. Ministrstvo je potom finančnih direkcij stopilo v stik s prizadetimi davkoplačevalci, ki po večini niso bili pripravljeni, da sklenejo tak sporazum. Razlogi za pasivno stališče so bili različni, med njimi je tvorilo enega glavnih nagibov dejstvo, da se spričo nest a 1 nih prilik davkoplačevalci ne morejo ve zati v nikaki smeri. Pri tem stališču prizadetih davkoplačevalcev je ministrstvo za finance objavilo, da sporazumi za pobiranje davka na poslovni promet za 1. 1932. ne pridejo v poštev in da bo za to leto ne glede na možnost sporazuma ocenjal davčni odbor promet za namene prometnega davka. V zadnjem času uveljavljene devizne omejitve v srednje evropskih državah so povzročile v izvozni trgovini velike težave, katere se izkuša premostiti z nekakim kliringom. Avstrija in Madžarska sta med seboj za poravnavo medsebojnih terjatev že uvedle tak kliring in sklenili tozadevno pogodbo, ki stopi v veljavo dne 1. decembra t. 1. Pogodba predvideva, da se obojestranski uvoz in izvoz izvede tako, da bi se po možnosti kompenzirala. Avstrijski uvozniki naj 3i svoje terjatve na Madžarskem v šilingih izročali v inkaso avstrijski narodni banki, dočim bi mažarski uvozniki svoje terjatve v pengih predajali v inkaso madžarski narodni banki. Podrobnosti, posebno glede obračunskega kurza, glede ureditve blagovnega kredita itd. se še naknadno določijo. Avstrijski izvoz v Madžarsko znaša 150, a avstrijski uvoz iz Madžarske pa 270 milijonov šilingov. Potemtakem izgleda, da bo Madžarska oškodovana s kliringom za približno 120 milijonov šilingov. Kliring predpostavlja namreč približno enake iznose obojestranskih terjatev iz trgovinskega izvoza. Sličen dogovor želi Avstrija skleniti tudi z drugimi sosednimi državami. Za ureditev trgovskih odnošajev med našo državo in Avstrijo ter Madžarsko bo treba istotako nujno kaj ukreniti, da pridejo naši ljudje do plačila svojih terjatev na eni strani in da se na drugi strani ne pridruži že obstoječim tež-kočam še popolen zastoj v naši izvozni trgovini, kolikor pridejo v poštev države, ki so v zadnjem času uveljavile razne stroge devizne omejitve. Oprostitev uvoznih carin za kompletne instalacije V točki 5. splošnih opomb k 15. delu zakonskega predloga o splošni carinski tarifi so določbe o oprostitvi uvozne carine za kompletne instalacije. Ta oprostitev je vezana na dovoljenje ministrstva financ v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo, ozir-, s poljedelskim ministrom. Ko so pred leti sestavljali zakonski načrt o splošni carinski tarifi, se je nahajala naša industrija šele v povojih. S pomočjo carinske zaščite in z olajšavami v tej tarifi pa si je naša industrija toliko pomagala, da je sedaj na lastnih nogah in da lahko posluje neodvisno od inozemstva. Sedaj lahko izdeluje večji del predmetov in materijala, ki tvorijo sestavine mnogih kompletnih instalacij. Mnoge instalacijske naprave pa že izgotavlja popolnoma sama. Zato trgovinsko ministrstvo v prihodnje ne bo več soglašalo z brezcarinskim uvozom kompletnih instalacij, kakor doslej, marveč bo oddvajalo vse ono, kar sc izdeluje v tuzemstvu in kar je mogoče odvzeti brez škode za instalacijo. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi! Južno-afriško lesno J v • v v trzisce Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani je piejela od Zavoda za pospeševanje m-nanje trgovine v Beogradu dopis, v katerem sporoča Zavod Osrednji sekciji med drugim: V zadnjem času vlada precejšnje zanimanje za razen les v Južni Afriki, kjer imamo kot častnega konzula Slovenca, kateri se zelo poteguje, da bi naše blago spravil na tamošnje tržišče. Pri teni bi prišle v poštev samo večje naše tvrdke, ki so v vsakem pogledu prvorazredne in katere želijo najti za svoje pioizvode novo in dobro tržišča. Unija Južne Afrike se v prvi vrsti zanima za razen mehek les za izdelovanje raznih zabojev, pa tudi za druge vrste lesa, posebno pa za jamski les, katerega potrebuje v velikih količinah za svoje rudnike. Osrednja sekcija lesnih trgo^eev pri Zvezi trgovskih gremijev poživlja vsi' lesne tvrdke, ki se bavijo z izdelovanjem zabojev in jamskim lesom, da ji sporoče svoje naslov in toftne podatke o proizvodnji. Naročajte ln podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Še v. 136. mamami^ Kreditiranje pristojbin za državne urade Tukajšnja direkcija pošte in telegrafa je prejela od prometnega ministrstva ta-le razglas: Direkcija naj poskrbi, da bodo vse kreditirane pristojbine za telegrame državnih oblasti s 30. in 31. oktobrom t. 1., v kolikor doslej še niso poravnane,. takoj plačane, obenem pa naj vse državne oblasti, ki so v tekočem mesecu predajale telegrame na kredit, opozori, naj si kredite za plačilo telegramov osigurajo tudi za ta mesec, tako da bodo mogle poravnati dolžne pristojbine najkasneje do 10. prih. meseca. — Hkrati naj se državne oblasti opozore, da se bo po preteku tega roka, t. j. po 10. decembru ustavilo sprejemanje telegramov na kredit. Prijava izdelovanja specialnih vin Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša na osnovi odloka kmetijskega ministrstva št. 54.472/11 ex 1931 z razpisom No. III 7937/8 od 12. novembra 1931, da morajo vsi izdelo-vatelji specialnih vin (desertna, peneča se, aromatizirana in medicinalna vina) v svrho prodaje to izdelavo nemudoma pismeno prijaviti kmetijskemu ministrstvu po kletarskem nadzorniku in banski upravi v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15, ako tega še niso storili. Pri tem je treba točno upoštevati § 11. zakona o vinu, odnosno čl. 30. in 31. pravilnika k temu zakonu. Ako prijava ustreza vsem zahtevam zakona s pravilnikom, jo kmetijsko ministrstvo odobri, sicer pa zavrne. Komur je kmetijsko ministrstvo že odobrilo izdelavo in naziv kakega specialnega vina, tisti mora po nalogu ministrstva poslati kletarskemu nadzorniku po tri etikete za vsako vrsto proizvoda najpozneje do 31. decembra 1931. Proti izdelovalcem in prodajalcem specialnih vin, ki se ne bodo ravnali po navedenih predpisih, se bo postopalo po zakonu. Pobiranje klavniške pristojbine Ker je finančno ministrstvo dobilo mnogo pritožb o nepravilnem pobiranju klavniške in stojniške takse, ki jih pobirajo občine, je izdal finančni minister sledeče pojasnilo: 1. Pobiranje klavniške takse naj se vrši samo pri osebah, ki se kakorkoli poslužujejo občinske klavnice, s tem, da tja doganjajo klavno živino in drobnico na klanje, ali če je bilo klanje živine podvrženo taksi po tarifni štev. 382 zakona o taksah in se v klavnici samo predela. 2. Pobiranje stojniške takse se lahko vrši samo za predmete, ki se prinašajo na občinski trg in tam zavzamejo občinski prostor, kakor to predpisuje tarifna številka 397 zakona o taksah. V nobenem drugem primeru se ta taksa ne sme pobirati. Vsak drugačen postopek in drugačna interpretacija gornjih tarifnih številk zakona o taksah sta napačna. Zato odrejam na podlagi čl. 43. zakona o taksah, da se dosedanja praksa pri pobiranju teh taks ukine in pobiranje vrši po gornjih navodilih. Veletrgovina A_ Šarabon v Ljubljani priporoma špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pra.žarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom a v O 1 e f o n 26-66 Blagovni trgi Dunajsko finančno pismo R. Natscheradetz piše med drugim: »Poročila angleških izvedencev o Kreditnem zavodu vlada sicer ni priobčila, vendar je finančni minister iz njegove vsebine nekaj povedal, in sicer, kakor pravi, najvažnejše. Če res v poročilu ne stoji več, kot je minister povedal, potem je bilo 350.000 šilingov, ki so jih dobili izvedenci kot honorar, vrženih proč. Kajti, da se aktiva Kreditnega zavoda ne dajo zanesljivo oceniti in da zavisi končna izguba od svetovne konjunkture, za to ugotovitev pač ni bilo treba klicati strokovnjakov iz Anglije. Ker so pa pet mesecev delali, so gotovo marsikaj ugotovili, kar nam je finančni minister zamolčal. Nič nismo izvedeli, kateri so deseteri največji de-bitorji, s katerimi se poročilo izčrpno peča in za katere predlaga naložbo nadaljnjih rezerv itd. Na odločilno vprašanje, če je Kreditni zavod še življenja zmožen, poročilo nič ne odgovarja. Življenja zmožen bi bil le tedaj, če bi bilo poslovanje aktivno, torej če bi dohodki zadostovali za kritje izdatkov. O akt'v' nosti pa ni nobenega govora. O višini zcrub se tudi finančni minister ni nič 3i iuMh ordJilitidi Gremij trgovcev v Ljubljani prosi vse cenjene gg. člane, da se polnoštevilno odzovejo pozivu »Pomožne akcije« in darujejo za brezposelne in revne rodbine primerna naklonila. Načelstvo gremija trgovcev. Ze v 24 urah buri, plesira in kemično anali obleke, klobuke Itd. Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, manga in lika domače perilu tovarna J OS. REICH. Ena največjih skrbi vlade in vsekakor najbolj aktualna je menični obligo Kreditnega zavoda pri Narodni banki, ki je narasel že na 500 milijonov šilingov, kar odgovarja ob 10-odstotni anti-cipatni obrestni meri 55 milijonom šilingov na leto samo za Narodno banko. Zato je finančni minister odplačilo tega dolga označil kot posebno nujno. Hudo je v Avstriji z devizami. Narodna banka jih dodeljuje samo za najnujnejše importe in še za te ne v celoti. Za vse, kar le količkaj spominja na luksus, odreka banka plačilna sredstva Zelo so zato vznemirjeni oni krogi trgovske obrti, ki so se bili v letih prostega deviznega prometa usmerili na inozemsko blago. Ce ne moremo vec dobivati v Avstrijo orientalskih preprog, kožuhov, južnega sadja, zelenjave, morskih rib, konserv, gramofonov in zvočnih plošč, fotografskih aparatov, filmov in celo knjig, bodo morali številni trgovci svoje prodajalne zapreti, in Dunaj, ki doslej ni poznal praznih trgovin, bo v kratkem tudi na ?unaj kazal sliko gospodarske stiske. Izračunali so, da damo na leto 350 milijonov šilingov za blago, ki bi ga mogli pogrešati Morda bomo mogli del tega blaga producirati doma, a ta proces bo dolgotrajen, dočim more biti neposredna posledica devizne stiske trgovska^ kriza, združena z uničenjem številnih eksistenc in z razširjenjem brezposelnosti tudi na trgovski stan. Na poskus, da bi se potom deviznega clearinga z drugimi državami mogel vzdržati blagovni promet, gledamo s skepso. Je preveč ovir, da bi se to dalo v praksi izvesti. Gotovo je zaenkrat samo eno, namreč to, da se bo moralo prebivalstvo za dolgo dobo let navaditi na hude kon-sumne omejitve.« Sedaj beremo, da se bodo devizni predpisi in ukrepi v Avstriji še poostrili, s čimer bo zadobilo tudi Natsche-radetzevo finančno pismo še ostrejšo obliko. V prvi polovici oktobra izbruhla liausse v pšenici je pomenila za ves mednarodni blagovni trg močno pobudo. Ne samo, da so od te liausse profilirali tudi drugi žitni trgi, zlasti rž (pšenica in rž do 50%), se je pridružil novi tendenci tudi trg masti in iloja, bombaža in surove volne, petroleja in zlasti srebra. V začetku novembra se je razširilo gibanje tudi na trg kave, kakaa, surove džute in terpentina, slednjič na trge bakra in svinca in deloma tudi cinka. Poleg valutnih ozirov so pri tej liausse igrale vlogo tudi konjunktur-ne tendence v Veliki Britaniji, dalje pričakovanje na konec ruskih dumping-poskusov v bližnji bodočnosti itd. Oporo je dobilo vse to gibanje po rastočih cenah srebra, ki so nakupno možnost Daljnega vzhoda naenkrat povečale. Hitro naraščanje žitnih cen pomeni za USA in za njih bankarstvo dobrodošlo podporo. Večja nakupna moč ameriških farmerjev je že ugodno vplivala na ameriške industrijske in poslovne kroge. Vidi se, da se tudi najmanjše zboljšanje položaja v enem samem predmetu takoj pozna povsod drugod. Kavni trgi so si opomogli od poročil, da namerava Brazilija ekspertne takse na novo zvišati v svrho dobave novih sredstev za uničenje kavnih previškov. Statistični in splošni porabili položaj ovira ugodnejšo ocenitev kave. — Svetovni trg čaja je bil ob zvišanem nivoju nereden. — Vtis nemira je zapustil trg za surovi kavčuk. V ameriški avtomobilih industriji se obratne omejitve nadaljujejo. Vsi načrti za zmanjšanje produkcije kavčuka so se izjalovili ob odporu udeleženih vlad. Zaloge so s 550 tisoč tonami tako ogromne, da znašajo že 85% vse enoletne porabe. — Za bombaževe trge pomeni boljša angleška konjunktura močno pobudo. Zadnja ameriška poročila govorijo o pridelku 16,900.000 bal proti 13,930.000 balam pred letom dni. Za nadaljnji razvoj pride v prvi vrsti v poštev to, kaj se bo zgodilo z ameriško oporno akcijo. — Avstralske kavcije volne so se vršile ob živahni udeležbi in trdnih cenah. Položaj angleških tkalnic se je zboljšal, pri čemer je poleg Anglije nakupovala v veliki meri tudi Kitajska. — Trgi surove svile so trpeli vsled spora med Kitajci in Japonci in vsled 12-odstotne omejitve japonske produkcije kokonov. Gospodarstvo lanu v baltskih državah je pod vtisom ruske ofenzive, ki ?e je pričela na koncu oktobra. Nasprotstva mednarodnih producentov bakra se dajo le težko premostiti. Previdna prodajna politika svinčenega poola in aktivnost Rusov sta ugodno vplivali na cene na trgu v Londonu. Tudi evropske cene cinka so si opomogle, čeprav so bile svetovne zaloge v pričetku novembra s 50.000 tonami še zelo velike: V naslednjem podamo seznam običajnih kvalitet na običajnih borzah v običajnih denarnih vrednotah: Pšenica - borza Chicago: Sept. 1931 48/75, okt. 1931 50/00, nov. 1931 66/25. Rž - borza Chicago: Sept. 1931 37/50, okt. 1931 39/12, nov. 1931 56/50. Kava - borza Newyork: Sept. 1931 5/56, okt. 1931 5/37, nov. 1931 6/31. Sladkor - borza Newyork: Sept. 1931 1/36, okt. 1931 1/40, nov. 1931 1/32. Surovo maslo - borza Koebenhavn: Sept. 1931 2/00, okt. 1931 2/04, nov. 1931 2/07. Bombaž - borza Newyork: Sept. 1931 6/75, okt. 1931 5/80, nov. 1931 6/85. Svila - borza Lyon: Sept. 1931 130/00, okt. 1931 127/50, nov. 1931 125/00. Volna - borza Bradford: Sept. 1931 21/00, okt. 1931 24/00, nov. 1931 25/00. Baker - borza Newyork: Sept. 1931 7/50, okt. 1931 7/00, nov. 1931 7/00. Cink - borza Newyork- Sept. 1931 3/80, okt. 1931 3/50, nov. 1931 3/20. Srebro - borza London: Sept. 1931 12/94, okt. 1931 17/44, nov. 1931 21/06. Kavčuk - borza London: Sept. 1931 2/44, okt. 1931 3/06, nov. 1931 3/06. .mm■ fomidbe.DOUDmSeiuiii »La poau de pore«, Pariš 8 e, Fau-bourg Saint Honore 67, želi stopiti stik s tukajšnjimi trgovci z nasoljenimi svinjskimi kožami. V Latviji so omejitev izplačevanja pri bankah podaljšali do 16. januarja prihodnjega leta. Glede omejitve bakrene produkcije si producenti niso edini. Amerikanci zahtevajo 45-odstotno omejitev, Belgijci pa le 30-odstotno. Zdi se, da se bo končno vendarle dosegel sporazum. Nove novce bo izdala Avstrija: po 2 šilinga s sliko Haydna, po 5 šilingov s sliko Goetheja. Svilenih kokonov v Italiji so pride, lali letos 35 milijonov kg proti 52-7 milijonov v kg v preteklem letu. Vzrok manjšega pridelka so nizke cene. Mednarodni borzni indeks je v tednu od 7. do 14. t. m. zopet padel, pri čemur so naj večje zgube utrpele borze v Newyorku, Stockholmu in Pragi. Za varstvo italijanske produkcije je izdelal zadevni odbor obsežen program, po katerem naj se uvoz pogreš-ljivega blaga zniža na minimum in se to blago nadomesti z domačo produkcijo. Gre za vsoto več kot tri milijarde lir, ki bi prišla domači produkciji v korist. Zlate zaloge Francoske banke so ostale približno na višini predzadnjega izkaza in so navedene s 67.580 milijoni frankov, kritje pa z 59-86 odstotki. Angleška banka razpolaga po zad- * njem izkazu s 120-7 milijoni funtov zlata, dočim znaša obtok bankovcev ca. 355 milijonov funtov; zlato kritje je torej ca. tretjinsko. Rolls-Royce (Jo. je kupila družbo Bentley-Motors. Kanadske železnice mnogo trpijo vsled konkurence avtobusov; v svrho odpomoči je sestavljena prometna komisija, ki bo predlagala ukrepe za zvišanje rentabilnosti železnic. Banque Commerciale Africainc, ki je morala v oktobru s poslovanjem prenehati, bo najbrž v najbližnjem času spet pričela poslovati; pogajanja za sanacijo so dovedla namreč do ugodnega zaključka. Državni dohodki Jugoslavije v prvih sedmih mesecih proračunskega leta 1931/82 so nesli 450,600.000 Din, lani v istem času 509 milijonov Din. Letošnji proračun je predvideval 468 tni-ijonov Din. Zvezo trgovcev z mlekom in z mle-kaiskimi izdelki so ustanovili pred kratkim v Beogradu. Dobavo 500 000 bukovih pragov, 400 tisoč hrastovih in smrekovih ter 4557 kub. metrov hrastovega materiala je razpisala gener. direkcija državnih železnic za 22. december. — Natančno v Službenih novinah« od 21. novembra. Kontingent pšenice za uvoz v Češkoslovaško je za januar določen zopet s 6000 vagoni. Razdelitvena kvota še ni določena, zlasti še, ker se nahajajo v donavskih pristaniščih še bogate žitne zaloge. Samo pet pristanišč za uvoz v Turčijo je določila turška vlada, in sicer zaradi tihotapstva. Pristanišča so: Carigrad, Smirna, Mersina, Sarnsum in Trapecunt. Trgovsko brodovje Turčije obstoji iz 215 ladij s 102.784 metoregistertonami. Državna plovbna družba je sklenila vpeljati novo zvezo s Trstom in z Marseille. Vidimo, da so turške trgovske ladje po večini majhne, povprečno niti po 500 ton. Konopljine cene so trdne, ker je prodaja možna, pravi poročilo iz Odžadcev v Vojvodini. Veliko omeijtev v izvozu pšenice iz Rumunijc pripravlja po poročilih iz Bukarešte rumunska vlada. Doslej se je pšenice za toliko izvozilo, da že mislijo na uvoz. Primerjaj svoj čas Poljsko. — Izvozni previšek koruze se navaja s 300.000 vagoni. Tujski promet Gornje Adrije izkazuje v pretekli seziji 41.187 posetnikov, med njimi Rab 9594, Crikvenica 7490. Trgovski promet Trsta v oktobru je izkazan s 3,961.000 stoti proti 4,318.000 v lanskem oktobru. Poljski izvozniki lesa so zaradi francoske uvozne zapore začeli izvažati rezani les v večji meri v Zedinjene države. TEDEN JjUBUAMSKlMZl Socijalno-politične določbe novega obrtnega reda (Poročilo zborničnega tajnika dr. Ivana Plessa na plenarni seji Zbornice TOI.) Devizno tržišče Tendenca v splošnem čvrsta; promet Din 14,918.057-84 Devizna kupčija na Ljubljanski borzi se je tekom pretečenega tedna razvijala povsem normalno kakor v predzadnje;n tednu in zaključila s skoro Lstotolikimi tedenskim prometom (14,741.562-64 dinarjev) kakor minuli. Višina dnevnega prometa v novembru se je gibala v primeri s temi-le podatki: 16. nov. Din 3,803.925-01 Curih-Ne\vyork 17. nov. Din 1,569.302*44 London-Praga 18. nov. Din 2,888.108 83 Praga-Italija 19. nov. Din 4,184.59155 Praga-Curih 20. nov. Din 2,412.130 01 Curih-Italija med poldrugim in preko štirimi milijoni dinarjev ter je bil na torkovem borznem sestanku dosežen najmanjši, na četrtkovem pa največji dnevni devizni promet, pri čemer so v splošnem prevladovali zaključki Curiha, Prage, Italije, deloma Londona, Newyorka. Od celotedenskega prometa je dala samo Narodna banka na razpolago deviz za skoro deset milijonov dinarjev, med drugim največ Prage (3-841 milij. dinarjev), Curiha (ii*t»8o milij. Din), dokaj manje Newyorka (1*188 milij. Din), Londona (792 tisoč Din), Trsta (274 tisoč dinarjev), Pariza (200 tisoč Din) in nekaj Amsterdama. Izmed zaključkov v privatnem blagu so bili največji v Italiji (1-934 milijonov dinarjev) in Newyorku (1-035 milijonov dinarjev), a znatno manjši v Dunaju (585 tise Din), Londonu (499 tisoč Din), Berlinu (404 tisoč Din), v Parizu (l06 tisoč dinarjev), Curihu (175 tisoč Din) ter v Pragi (140 tisoč Din). V primeri s predzadnjim tednom (številke v oklepajih) je bil devizni promet tako razdeljen, da je bilo vsega skupaj zaključkov v privatnem blagu /a 4*954 milij. Din (4*757 milij. Din), v blagu Narodne banke pa za 9*964 milij. dinarjev (9-985 milij. Din). Isto sliko dobimo iz primerjave velikosti potrebe v posameznih devizah z edino razliko, da je bilo v predzadnjem tednu povpraševanje po devizi Newyork za toliko ■večje, za kolikor se je zmanjšala potreba po devizi Praga, -medtem ko se je v pretečenem tednu nabavilo še enkrat toliko Newyorka. V ostalem je razvrstitev deviz v pogledu višine tekom prejšnjega in predzadnjega (številk v oklepajih) tedna doseženega prometa .ia-slednja (vse v milijonih dinarjev): Praga 3-981 (1’819), Curih 3*840) (3-994), Trst 2-208 (2-196), Newyork 2-173) (3-758), London 1-291 (P321), Du laj 0-585 (1*036), Berlin 0-404 (0*341), Pariz 0-396 (0-169), Amsterdam 0-037 (0-095) ter malenkost Stockholma. Devizno tečajnico pretečenega tedna obeležuje predvsem stalen porast skoro vseh na tukajšnji borzi notiranih deviz, kakor je razvidno iz naslednje tabele: Dne 16. novembra 1931 Denar Blago Amsterdam 2262-78 2269-62 Berlin ni beležil Bruselj 784-29 788*05 Budimpešta ni beležila Curih 109845 1101-7.. Dunaj ni beležil London 208-56 21606 Newyork ček 5614-33 5631-33 Newyork kabel 5636’33 5653-33 Pariz 221-01 221-67 Praga 166-85 167*35 Trat 287’70 293-70 Dne 18. novembra 1931 Denar Blago Amsterdam ‘2267-18 2274’02 Berlin ni beležil Bruselj 784-84 787-20 Budimpešta ni beležila Curih 1098-45 1101-75 Dunaj ni beležil London 209-88 217-38 Newyork čeik 5625-33 5642-33 Ne\vyork kabel — — Pariz 221-01 221-67 Praga 166-96 167-46 Trst 288*52 294-52 Dne 20. novembra 1931 Denar Blago Amsterdam 2268-28 2275*12 Berlin ni beležil Bruselj 784-01 786’37 Budimpešta ni beležila Curih 1098-45 1101*75 Dunaj ni beležil London 20911 216’61 Newyork ček 5628-13 5645*13 Newyork kabel — — Pariz 221-14 221-80 Praga 16751 168-01 Trst 288-52 294'52 Edini Curih je bil skozi ves minoli teden zaključevan na dosedanji nespremenjeni bazi, dočim je Bruselj od ponedeljka na petek nekoliko popustil. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca mlačna, tržišče lirez zanimanja V Blairu ni bilo prometa, dočim so bile notice za blago dne 20. t. m. 68'— za 8% posojilo, na ostale borzne dneve pa 69-— in za 70% na ponedeljkovem in petkovem borznem sestanku 62-—, a vmesno po 61-—. Izmed ostalih efektov sta beležila ob nespremenjenih tečajih tekom prejšnjega tedna Stavbna družba in Tvornica za dušik. Edini manjši zaključek je bil perfek-tuiran dne 17. t. m. v delnicah Kranjske Industrijske družbe po tečaju 280-— dinarjev. Lesno tržišče Tendenca slaba. V zadnjem času je zopet nekoliko več povpraševanj v tramih, kar je pa za ta <’as neobičajno, ker se v prejšnjih letih v tem času ni iskalo tesanega lesa. Stojimo torej pred dejstvom, da se kupci hočejo le deloma kriti s lem blagom, v s p;.polnitev svojih že davno izpraznjenih skladišč in sicer radi tega, ker je pričakovati v zgodnji pomladi povpraševanje od strani konsumentov (t. j. od stavbenikov) za stavbno predsezono. 2e tedaj se opaža pri izvozničarjih veliko pomanjkanje raznih dimenzij, ker se je produkcija tramov raznih iskanih dimenzij v tekočem letu popolnoma izčrpala. Novega blaga se pa ni produciralo in sicer radi nerentabilnosti in pomanjkanja denarnih sredstev za finansiranje novih investicij. Enako velja za bukovino, tako surovo kakor tudi parjeno. Opaža se nadalje- pomanjkanje lepih zdravih suhih drv. Povpraševanje Bukove letve 20X20, 1 m dolžine in več, priina kvalitete, brez grč, netto. Franko meja Postojna tr. Smreka, jelka, I., 11., III., lepo belo blago, suho, iparalelno, očeljeno, vezano v zvezke: ca 15 ni8 škurete 12 111111, 19/31 cm, vezano -po 5 komadov; ca 20 m3 deske 24 mm, 17/31 cm, vezano po 3 komade, precej komadov od 17 in 18; ca 8 m3 plohi 33 mm, 22/38 cm; ca 8 m3 plohi 38 111111, 22/28 naprej; 1000 kom. 28/56; 500 kom. 33/66; 300 komadov 56/56; 400 kom. 66/66; 400 kom. 76/76 mm. Cene: franko vagon Sušak pr sianišče. Dobava takojšnja. 4000 komadov hrastovih pragov, dolžine 65 cm, s toleranco 5 cm več ali manj spodil j 18 cm, zgoraj 14 ali 16 cm, višina 14 ali 16 cm, na obeh straneh zasekani, spodaj in zgoraj rezani, pri strani lahko tesani. Franko Sušak .pod parnik (postavljeno. Hrastove obrobljene deske merkantilne kvalitete: '20 m3 2-75 m, 20 cm, 44 111111; 40 m3 ‘2-75 m, 22 cm, 44 111111; 24 m’ 2*75 111, 22 cm, 48 mm; 4 m3 260 111, 20 cm, 44 111111; 17 m3 610 m, 25 cm, 44 mm. Hrastove neobrobljene deske v fiksnih dolžinah, I., II., III.: 100 kom. 4-50 m, širina' 28 cm naprej, 110 111111 debeline; 100 komadov 2’75 m, širina 28 cm naprej, 110 111111 debeline. Jesenove neobrobljene deske v fiksnih dolžinah, I., II., III.: 100 kom. 3-10 111, širina od 28 cm naprej, 80 mm; 100 komadov 2 20 m, širina od 28 cm naprej, 90 111111; 200 kom. 2-20 m, širina od ‘28 cm naprej, 90 111111; 200 kom 2-20 111111 širino od 28 cm naprej, 80 nimf Hrastovi ševroni (chevrons), 10 iji3, dolžina od 2 do 3 m, 150X80 mm; 3.500 m3, dolžina od 2 do 3 m, 110X80 mm; 1.500 m1, dolžina od 2 do 3 m, 80X80 mm. Ves kvan-tum ca 200 m3 za dobavo po možnosti do 15. decembra. Vse franko Sušak pristanišče. Tečaj 25. novembra 1931. lJOVpiH- š e vanj e Din Ponudt e Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. (fokt. 2273-78 2280*62 Berlin 100 M '—•— —*— Bruselj 100 belg .... 78704 789*40 Budimpešta 100 pensrfl • —*— —'— Curih 100 fr 1098*45 1101*76 Dunaj 100 šilingov . . . —•— —*— '.ondon 1 funt 205*26 212*76 Vewyork 100 dodarj«r . 6611*89 5658*89 'ariz 100 fr 221*78 222*44 :Jraga 100 kron 168*06 168*56 Stockholm 100 Šved. kr. —•— _•— ir*t 100 lir 288*80 294-80 Avtorji novega obrtnega zakona so pri izenačenju obrtno - pravnih predpisov pokazali v pol 11 i meri stremljenje, da izenačijo in spravijo v obrtni zakon, v kolikor je bilo v mejah tega zakona sploli mogoče, tudi socijalno - politične predpise, ki se tičejo odnošajev med trgovci, obrtniki in industrijci ter njihovim pomožnim osebjem. Sprejeli so v .akon cel niz določil, ki so bila doslej raztresena v raznih zakonih, naredbah in uredbah in ki so odlične važnosti tako za gospodarja, kakor tudi za nameščenca. Od velikega kompleksa socijalno - političnih določil, ki jih vsebuje novi obrtni zakon, se bom v svojem referatu dotaknil le najvažnejših in predvsem onih, ki vsebujejo kako novost ali spremembo v dosedanjem stanju. Velike važnosti za naše obrtništvo in trgovstvo je zlasti to, da prinaša obrtni zakon nova določila o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Že dejstvo samo, da se je ureditev tega vprašanja prenesla iz delokroga ministrstva za socijalno politiko v delokrog ministrstva trgovine in industrije, pomeni za nas važno pridobitev. Dosedanji predpisi o odpiranju in zapiranju slonijo na določilih § 13 zakona o zaščiti delavcev in na podlagi tega zakona izdani uredbi. Ta določila zakona o zaščiti delavcev se z novim obrtnim zakonom razveljavijo. Novi obrtni zakon določa v tem oziru samo v splošnem, da morajo biti vsi trgovski in obrtniški lokali, poslovalnice in drugo zaprti od 20. do 5. ure. Mi nister trgovine in industrije je pooblaščen, da izda z ozirm na potrebe preiri-valstva, gospodarskega in javnega prometa uredbo o odpiranju in zapirariju v gornjem okviru, pri čemer pa sme dovoliti za posamezne okraje in oblasti posebne ugodnosti. Tudi ban sam sme po krajevnih prilikah dovoliti, da smejo biti posamezne vrste obrtniških obratov V vaseh in drugih krajih kmetijskega značaja odprti ob delavnikih tudi preko gornjega okvirja in celo neomejeno. Kakor znano, določa zakon o zaščiti delavcev v tretjem odstavku § 14., da smejo biti trgovski obrati v občinah, ki imajo manj nego 10.000 prebivalcev, na dan odmora odprti največ 2 uri, ako to dovoli minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za socijalno politiko. Stalne resolucije in predstavke zlasti naših podeželskih trgovcev, da se dovoli daljši poslovni čas ob nedeljah, v krajih, kjer je bilo to vedno običajno in je zato z ozirom na posebne krajevne in gospodarske razmere tudi dana nujna potreba, so bile dosedaj brezuspešne. Novi obrtni zakon bo tudi v tem oziru dovolil zadovoljivo rešitev tega vprašanja, s čemer bo ustreženo dolgoletnim in utemeljenim zahtevam našega podeželskega trgovstva in obrtništva. Tudi enotna ureditev poslovanja ob državnih in verskih praznikih bo na podlagi novega obrtnega reda mogoča, ker določa, da mora delo počivati samo ob dveh državnih praznikih, to je na dan rojstva Nj. Vel. kralja in na dan narodnega ujedinjenja, dočim bo za poslovanje odnosno počitek ob drugih državnih in verskih praznikih izdana posebna uredba. Splošna določila za ureditev odnošajev med pomožnim osebjem 111 delodajalci Službeno razpierje med lastnikom obrata in pomožnim osebjem [učenci vajenci) osbe, ki opravljajo v podjetjih podrejene posle, pomočniki, obrtni in tovarniški delavci in vse druge osebe, ki opravljajo v obratih trgovske, obrtne ali druge tehniške posle] nastane na podlagi službene (delavske) pogodbe. Službena pogodba mora vsebovati v glavnem ista določila, ki so bila že sedaj v veljavi glede delavnih pogodb. Način plačevanja in višina mezde se običajno določi v službeni pc^odbi. Ako v pogodbi ni določena plača, se smatra, da je pogojena primerna plača. Delodajalec ne sme dajati svojemu pomožnemu osebju blaga na kredit. Prav tako ne sme prisiliti pomožno osebje, da kupuje potrebne življenske potrebščine tam, kjer bi mu to priporočal, more pa, če se je o tem sporazumel z delavstvom, dajati na račun plače življenske potrebščine in redno hrano po taki ceni, ki ne presega nabavnih stroškov, nadalje stanovanje, kurivo, luč, orodje, blago za izdelke, zemljo za obdelovanje. Ne sine se pa dajati na račun plače alkoholnih pijač niti kakega drugega blaga razen omenjenih predmetov. Plačo v denarju je izplačati v dinarski vrednosti. Izplačevanje mezde v gostilnah je prepovedano. Novi obrtni red ima tudi posebna določila glede kolektivnih pogodb. Za kolektivno pogodbo se smatra pismena pogodba, ki jo sklene delodajalec ali njegova organizacija in delojemalčeva strokovna organizacija kot predstavnik delojemalcev, na podlagi katere se uredijo medsebojni službeni odnosi, pravice in dolžnosti. Prisilne organizacije delodajalcev in delojemalcev ne morejo sklepati kolektivnih pogodb. Kolektivne pogodbe veljajo za vse pomožno osebje one stoke, za koje je sklenjeni, in ki je zaposleno v podjetju odnosno v podjetjih. Zakon vsebuje določilo, po katerem obdrži delojemalec pravico do plače, ako je po najmanj 14dnevnem službovanju oviran izvrševati službo vsled b >-lezni ali nesreče za razmeroma kratek čas, ki ne presega enega tedna, ako ni tega zakrivil namenoma, ali vsled velike nemarnosti, če je oviran brez svoje kiivde iz drugih važnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe. Delojemalec je dolžan prijaviti to brez odloga delodajalcu, kateremu mora na njegovo zahtevo predložiti spričevalo pristojnega Okrožnega urada ali uradnega zdravnika o razlogih in trajanju delovne nesposobnosti. Tu pogrešamo določilo ’io-veliziranega § 1154 o. d. z., po kater-3.il sme delodajalec vračunati to, kar dobi delojemalec na podlagi zakonitega zavarovanja. Ako je delojemalec vsled vpoklica v vojaško službo oviran vršiti svojo službo, se njegovo službeno razmerje ne razveže in mu ostane pravica do njegovih denarnih prejemkov za čas štirih tednov, ako je njegovo službeno razmerje trajalo nepretrgoma najmanj leto dni in ako za ta čas ne prejema od države odgovarjajoče plače. Ta pravica um ne pripada, če je pozvan na redno vojaško službo v stalnem kadru. Nadalje vsebuje novi obrtni red t :>č-nejša določila glede provizije uslužbeu-cem, ki prejemajo naročila za delodajalca, nadalje glede renumeracij in nagrad. V kolikor niso za delojemalca pogojeni ugodnejši pogoji ali ni s tem zakonom za posamezne vrste pomožnega osebja drugače določeno, znaša odpovedni rok najmanj 14 dni. Odpovedni rok mora biti za obe stranki enak. S pogodbo se ne sme določiti odpovedni rok, ki bi bil daljši od 6 mesecev. Ženskam se službe ne sme odpovedati, ako so pri delu ovirane vsled nosečnosti ali poroda. Ce se odpove 6 tednov pred ali 6 tednov po porodu, se službeno razmerje v nobnem primeru ne razveže prej nego 6 tednov po porodu. (Dalje prihodnjič.) RO-LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA * »KARTOTEKA" d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-58 Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Sedež: Ljubljana. Besedilo: Lesna industrija »Vintgar«, družba z o. z. Prokura za celokupno podjetje je podeljena Detela Mali, uradnici družbe v Podhornu 39 (Vintgar). Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1931. Firm. 956 — Rg C I 60/33. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Radiovak zaloga radioapa-ratov, družba z o. z. Glasom odstopne pogodbe in pogodbe o izpremembi družbene pogodbe z dne 3. aprila 1928., opr. št. 13.619, se je izpremenila točka »Petič« družbene pogodbe z dne 3. aprila 1928., opr. štev 13.619. Izbriše se poslovodkinja Hribernik Luiza, soproga trgovca in posestnika v Ljubljani, Poljska cesta št. 15.' Družbo zastopa edini poslovodja Štrukelj Josip, trgovec v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 29, sam in podpisuje firmo družbe istotako sam na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi lastnoročno svoj podpis. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. oktobra 1931. Firm. 898 — Rg C III 216/3. * Sedež: Rakek. Besedilo: »Rxport«, komaiulitna družba za mednarodne transporte, lastnik A Suša. Sedež tvrdke odslej: Ljubljana. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm 865 — Rg A VI 103/4. * Sedež: Tržič. Besedilo: Združene tovarne za čevlje Mallv & Demberger. Samostojno zastopstvo in podpisovanje za tvrdko pristoji odslej tudi družabniku Gismann Ericlni. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm. 892 — Rg A I 39/13. Izbrisale so se nastopne firme: Sedež: Bled. Besedilo: »Jugominol«, družba z o. z. Izbrisala se je vsled prenosa sedeža v Maribor. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1931. Firm. 780 — Rg C IV 256/3. ♦ Sedež: Ljubljana. Besedilo: Engl Adolfa sin, podružnica v Ljubljani. Izbrisala se je vsled opusta obrata. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm. 854 — Rg A VII 36/4. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Košak et Komp. Izbrisala se je vsled razdružbe in medsebojnega sporazuma. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. septembra 1931. Firm. 846 — Rg A VII 46/2. Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopni firmi: Sedež: Sv. Lovrenc nad Mariborom. Besedilo: Henrik Kicffcr, tovarna kos, srpov, slamoreznili nožev, drugega železnega in jeklenega blaga ter nožev, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Družba se je razdražila in stopila v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme: Henrik Kieffbr, tovarna kos, srpov, slamoreznih nožev, drugega železnega in jeklenega blaga ter nožev,. Sv. Lovrenc nad Mariborom, v likvidaciji. Hefnrich Kiefier, Sensen, Sichel und Strohmesserfabrik, Eison- und Stahl-vvaren aller Art ,aucli Messer, Sv. Lovrenc nad Mariborom, in Liquidation. Likvidatorja: dosedanja družabnica Kiefier Ema, to-varnarka v Kiinzelsau-. Wiirtenberg, in Morocutti Anton, tovarniški ravnatelj v Mariboru, Stolna ulica štev. 5, kot skupni pooblaščenec po umrlem družabniku KielTer Frideriku. Za namestovanje upravičena: oba likvidatorja vsak zase samostojno. Firmo podpisujeta oba likvidatorja, oba samostojno tako, da njenemu pismenemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis. Okrožne kot trg. sodišče v Mariboru, dne 1. oktobra 1931. Firm 868/31 — Rg Ges l 30/26. Indeksne številke londonskega »Eco-nomist«-a. Če vzamemo za dobo 1901 do 1905 za skupine cerealije in meso druga živila (čaj, sladkor), tekstilije, minera-lije, razno (kavčuk, les, petrolej) številko 100, se je ta številka dvignila v juliju 1. 1914. na 116-6, v novembru 1918 na 282 6, v marcu 1920 na 379-6; nato je padala in je bila v januarju 1926 na 190-4, v marcu 1927 pri 179-3 in prav tako v decembru 1927; v januarju 1928 je bila 179-7 in v novembru 1928 174-3. Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 250 m nepremočljivega impregniranega blaga. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. decembra t. I. ponudbe glede dobave 1000 kv. m strešne lepenke in 1000 kg žičnikov. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg portland-cemen-ta. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 160 komadov žarnic. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg masti za jamske vozičke. — Dne 18. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu oferialna licitacija glede dobave okroglega in ploščatega železa; dne 19. decembra t. I, pa glede dobave .120.000 komadov opeke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Mariborsko sejmsko poročilo. — Na svinjski sejem dne 20. novembra 1931 je bilo pripeljanih 198 svinj; cene so bile siledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad Din 36—60, 7—9 tednov stari 80—100, 3—4 mesece stari 150 do 240, 5—7 mesecev stari 300—400, 8 do 10 mesecev stari 450—500, 1 leto stari 600—750; 1 kg žive teže 5—6, 1 kg mrtve teže 7—io Din. Prodanih je bilo 98 svinj. Ljubljanski živinski sejem 18. novembra. Zaradi izredno slabega vremena je bil sejem kaj slab. Dogon kakor tudi kupčija sta bila zelo slaba.' Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 42 (2) konj, 45 (6) volov, 35 (11) krav, 10 (5) telet in 97 (28) prašičkov’ /a rejo. Cene, so nadalje popustile. Prvovrstnih volov na sejmu ni bilo. Cene ostali živini pa so bile za kilogram žive leže (v oklepajih cene prejšnjega sejma): voli II. 4-50—5 (4-50—5-50), III. 3-50—3 (3‘50—4-50), krave debele 4—5 (4-5—5-50), klobasarice 2—3 (2—3) In teleta 5—6 (6—7). Prašički za rejo so se trgovali po 80—100 Din za komad v primeri s 100—120 Din na prejšnjem sejmu. Trg jajc. Zadruga za ekspert jajc v Št. Juriju ob J. žel. poroča: Produkcija je prispela na ničlo, dvozi so skrajno majhni in so cene zato narasle. Ker je pa Francija pred nekaj dnevi import jajc kontingentirala, bo iskalo sedaj belgijsko, holandsko in poljsko blago, ki gre normalnim potom sicer v Pariz, sedaj drugih prodajnih trgov; zato bo to morda pritisnilo na cene. Zopet vidimo, s kakšnimi težavami se mora boriti izvozna trgovina v sedanjih anormalnih časih. Kredifni zaveti za trgovine in industrije £>jubIjamoL9 Ppcšcpnova ul. 5 C (v lastnem pcslcp/iO Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št-: 2040, 2467, 2648; Interurban: 1706,2806. - Peterson International Banking Code Obroatovanjo vlog, nakup la prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devis In valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakaslla v tu* In Inozemstvo, safedeposftl 1. t.d. Vinoccf Tovarna vinskega kisa d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo 1 Tehniino in higije* nično najmodorneje urejena hišama v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. la II. nadstr. Telefon štev. 23-89 KLIŠEJE vse/l vrsl por •foloa ra.fii ah^ ali risba k /ivrif M/e n aj s crl id n 9/^e ki iš €9 rn« ST-D EU LJUBLJANA DAl MATI NOVA 13 Tgovci! Kupujte blago pri tvrdkah, ki oglašajo v .TRGOVSKEM LISTU"! O tS. m* čD c—<• -s? Žlle/z Srhar Konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana VII, Celovška cesta 80 Prevzema vsa električna dela ln Inštalacije pod ugodnimi pogoji. Jamči se za solidno delo in nizke cene. ‘Sto