J WntMBMD MP BglliBUtJiU UIPP FKKTf 9*1 AUTMOMMP BT TP JUTgOf OWWI i. 11T. PIT 7TL» AT TP FOff OlTOT OF CTW YOB*. g. T. By Orfsr of the President, A. 1. Burlaeca, F. M. Bi* Wajvefcji slovenski dnevnik I Velja u ne teto........... fO.OO Za pol leta..........3.60 Za New York c«lo leto .... 7.00 Za inozemstvo celo leto... < 7 00 GLAS MARODA list slovenskih delavcev v Ameriki, The Largeit Slovenian Daily in the United State«. lamed every day except Bmdayv And legal Holidays. W 76,000 leader«. TELEFON: S876 COETLANDT. Entered ae Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 164. — fiTEV.%164. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 14, 1920. — SREDA, 14. JULIJA, 1920. VOLUME XXVUE. — LETNIK XXVEL NOVA POLITIČNA STRANKA V ŠKRIPCIH DELAVCI NISO NIXAKOB PRIPRAVLJENI ZAUPATI INTE LEETUALCEM — SE NADALJNI KOMPROMISNI POSKUS. \ — RADIKALNO KRILO DELAVSKE KONVENCIJE JE HOTELO PREKNITI POGAJANJA. Chicago, III., 13. julija. — Vprašanje, če bo prišlo do namera-"*anega *pojenja različnih političnih uiiDoritftoili skupin v novo fu-/•jsko stranko, je od\iMio od poteka dveh konferenc teh neodvisnih skupin, ki se bosta vršili danes. Medtem pa je N^.iotial Labor Party po ."»0 ur trajajočih posve-tovaijih, ki niso dov^lla do nikakih zadovoljivih rezultatov, sprejeli ultimatum. soglanuo s katerim bo delavska zveza samostojno glasovala glede prop rama in kandidatov, če ne bo predloženo v najkrajšem ča*u konferenčno poročilo odsekov, potom katerega naj bi se dovedlo do spojitve. Posredovalci. ki s*o napravili odmor v razpravah, da sporoče svojim organizacijam it/koče, na katere so naleteli, so pričeli ob polnoči zopet s posvetovanji, da dovedejo do dogovora. Bili so pripravljeni na koncesije v najširšem obsegu, raz ven v slučaju, da bi trpeli prineipiji, za Latere se odločno zavzemajo. Radikalno krilo delavske konvencije je pretilo skozi več ur, da bo prekinilo vsa podajanja s komitejem oseminštiridesetih. Konservativni delegati so /.a enkrat preprečili razkol in prekinjenje pogajanj. Dudley Field Malone, prejšnji prista:i;ški komisar v New Yor-Lu, je igral važno utopo kot posredovalee. Katlikalni govorniki na delavski konvenciji so trdili, da nimajo intelektualci ki vodijo komite j oseminštiridesetih, nikake resnične kontrole natl masami in da bodo vsi oni, ki so se izrekli za ta ko-mitej, sledili tudi pozivu delavske stranke. Predsednik John Walker Illinois Federation of Labor je rekel, da je poln nezaupanja do plutokratieiiih človekoljubov, odvetnikov in profesijonabev. ki skušajo rešiti probleme delavskega razreda, ne da bi sami spadali v t« razred. Vprašanje, kakšne ime naj se izbere za novo stranko, je tvorilo Aeliko oviro z ozirom na sporazum, kajti izkazalo se je, da so pristaši različnih skupin najbolj različnih uazirauj in mnenj glede de-m okra t (S-11 epa vodstva železnic in drugih najbolj važnih industrij. Delavska stranka želi obratovanje železnic s pomočjo uradnikov, ki hi hiii izvoljeni direktno iz delavskih vrst, dočim se zavzema ko-mitej oseminštiridesetih za bolj konservativne ideje. Ravno to vprašanje je ono, ki bo najbrž dovedlo do koneenega razkola med raznimi skup nami. USODA BUTLEOERJA. Cleveland, Ohio, 111. julija. — Frank Mihalek, ki stanuje na vogalu Woodland Ave. in 71. ceste, -C je moral danes zagovarjati pred »odiščem radi nedovoljenega prodajanja rajske kapljice. Zalotili pa pri tem, ko je nekemu člo-v«ku na cesti prodal pol pajnta Kaisin Jarka ali podomače rozi-novca za »voto treh poštenih anie-likanskih dolarjev. — Ali ste prodajali žganje! — je vprašal strogi zastopnik neizprosne postave. — ha, go«.pod sodnik, — je odvrnil grešnik. Ali veste, da ni to po postavi dovoljeno? — Da, gospod »odnik, —- je odvrnil Mdiaelck, — a jaz sam ne ntoreui piti te slalte robe. Človekoljubni Samaritaiiee je bil obsojen n* sto poštenih ameriških dolarjev globe ter mora poli g tega Še plačati vse stroške ob-n. v na ve. DENARNE POftlLJATVE V ISTRO. NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma aanealjivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Ooriftkem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanaki armadi Včeraj smo računali ca pošilja tre italjanskih lir po sledečih eenah; 60 lir .... $ 3.70 100 lir .... $ 680 900 lir .... $3040 600 lir .... $32 00 1000 lir .... $64.00 Vrednost denarja sedaj ni stal na« menja M večkrat nepričako vano; is tega raaloga nam ni mo g«č« podati natančne een« vos prej. Mi računamo po een i istega dna, ko nam poslani denar dospe v roka. jj; .'""^ttitM-iur nam ^ & pod&il J^olJ Dom—tic Postal Money Order, all pa Maw Torte Bank Draft Tvrdkn Frank Itknr, ft Opctlanrtt Bt. Haw York M. .1 ■R^BBJl^jBaB SUB TUDI ZA gTRAJKARJE SO "SKRBELI". Konvencija American Fede ration of Labor, ki je pred kratkim zborovala v Montreal, Canada, ni le zvišala plač svojega predsednika in tajnika na .$12.000 oziroma $10.000, temveč se tudi spom nila svojih svojih organizatorjev, ki bodo dobivali od sedaj naprej po deset dolarjev na dan plače ter osem dolarjev na dan za stroške v hotelih in tako dalje. Na občudovanja vreden način s« je spomnila tudi svojih štraj karjev. t lani stavku joči h unij, ki direktno spojene z American Federation of Labor, ki stavkajo, h odo dobivali v bodočnosti mesto š« stih dolarjev podpore na dan,I -- celih sedem dolarjev i Velikodušnost voditeljev A. F. ot Labor napram svojim štrajkar-jev je v resnici presenetljiva. t JAPONSKA HOČE 08TATI NA ZADNJAŠKA Tokio, Japonska, 13. julija. — Predlog za splošno volilno pravico, katerega je vložila opozicija \ japonski poslanski zbornici, je bil odklonjen s 150 proti 283 glasovom. Ko se je razpravljalo v parlamentu o tej zadevi, so se vršila v bližini parlamenta številna zborovanja, na katerih se je zahtevalo uvedbo splošen volilne pravice. Kjerkoli so postali govorniki malo preveč drzni, je posredovali. policija ter razbila zborovanje. Prišlo je celo do številnih aretacij ,ki kažejo, da je vlada proti vsakemu razširjenju volilne pra-; vice. BRZI PARHTK "REOINA" (Llyod Sabaudo proga) odpluje ▼ Oenoro dna 17. Julija. Cona do Trsta vttevii vojni davek $83.60, do Ljubljano vitevii vojni davek $96.60. Kdor ioli s tam pandkom udobno in brno potovati, naj nam takoj jpiie m tozadevono pojasnilo. Trrdka Frank Bataper Gornja slika nam kaže odhod Poljakov na fronto, spodnja pa mes to Rovno, katerega so zavzeli prodirajoči boljševiki. NAJNOVEJŠE IZ VSEH POLITIČNIH TABOROV Kampanja Hardinga. — General « Wood za Hardinga. — Liga naro- ] dov glavno vprašanje. Marion, Ohio. 13. julija. — Senator Harding se je posvetoval da- ] nes z voditelji prejšnje progresiv- ! no stranke ter z zastopniki polje-!« delstva. Izjavo governerja Coxa, j I d; bo v slučaju svoje izvolitve : imenoval resničnega . poljedelca svojim poljedelskim tajnikom, jej označil kandidat kol priznanje na- ] pake, kajli če bi predsednik Wil-ji son poklical na čelo peljedelskega (1 department u resničnega »polje-ji delca, bi danes dežela ne trpela vsled pomanjkanja živil. Senator Harding se bo pnsveto- ' val tudi t različnimi delavskimi ' voditelji, pred 110 bo sestavil oddelke svojega sprejemnega jrovo-ra, tikajoče se delavskih vprašanj. Prejšnji člani progresivne stranke se bodo živahno vdeležili kampanje, kot je izjavil Raymond Ro-hinson is Chieaga, ki je imel dalj-š.^ posvet ova i nje z republikanskim predsedniškim kandi«latom. Chicago, 111.. 13. julija. — Oe-neral Leonard Wood je Tzjavil da-, ne*? da pO0 milj od Varšave. V zadnjem času so ruske sovjetske čete prodirale proti mestu s severa in juga in položaj mesta je bil videti o«rože.n Padec Minska pomenja očividno, da je ogrožena Vilna, ki leži 110 milj severo-zapadno in da se je bati, tla bo padlo tudi to ine- j sto v roke boljševikov. (KSS) ** |Wg2 KS) tfc ESS je, da je Liga narodov glavno vprašanje kampanje, ne le v iztoč-i ih državah, temveč tudi v zapad-nili. V svojih govorih tekom kam-paifje bo polagal glavno važnost na vprašanje Lige narodov. Columbus, Ohio, 13. julija. — fiovemer Cox je imel danes s stopnjic državnega kapitola nagovor na tisoče možkih in žensk, ki st se zbrali tam. da jra sprejmejo. Govemer je opozoril na uspehe, kat ere je dosegel tekoin svojili tleh terminov kot governer države Ohio ter povdarjal, da vedno zadosti zaupanju, katerega je stavil narod vanj. Govornik je rekel nadalje, da se bo rajše oziral proti solnčnemu vzhodu kot solnčnemu zapadu. — Trdno sem prepričan, — je vzkliknil, — da ima narod rajše še nadaljni obstoj napredne vlade in da bo izvolil gospoda Roose-velta in mene. IZBRUH REVOLUCIJE ! V REPUBLKI BOLIVIJI __I Revolucij onar j i so zaprli predsed-l nika J osa Guiterreza. — Precej' kabinetnih članov na varnem. Lima, Peru, 12. julija. — Poz-zvečer so dospela iz La Paza poročila, da je izbruhnila v Boliviji revolucija. Vlada, kateri je načeloval Jose Guerra Guiterr^z, je strmoglav-ljena. Predseilnika kakor t udi več ka-netnih članov so revolucijonarji zaprli. Wo oblast je prevzel Bautista Saavera. Tudi armada je na njegovi strani. Svojim kanclerjem bo najbrže imenoval .lose Carrasca, bivšega bolivijskega poslanika v Braziliji. Do revolucije je prišlo vsledte-g£, ker je bila vlada preveč naklonjena čilski politiki. WASHINGTONSKI PLUMBEB JI SO JAKO ZAPOSLJENI. Washington, D. C., 11. julija. — ( e se kakemu tukajšnjemu gospodarju v hiši kaj pokvari, naprimer, da mu poči pipa ali kaj drugega, mora dolgo časa letati In moledovati, predno dobi plumberja. Skoraj vsi plumberji so namreč za-posljeni z izdelovanjem kotlov za kuhanje žganja. Neki plumber je rekel, da zasluži nad dvesto do" larjev na teden. DANILOVI V SLOVO. Slovensko pevsko društvo "Sla-vcc" v New Yorku priredi v soboto ob osmih zvečer pri Egiju na 84 ulici, gospe Danilovi, ki odhaja v domovino, banket. Kdor bi se hotel banketa udeležiti, naj naznani najkasneje do petka zjutraj gospodu Jožefu Rems, 82 Cortlandt Street, New-York. SPOPADI MED LAH I IN HRVATI V SPLITU IZ ITALJANSKIH VIROV POROČAJO. DA JE BIL MRTEV NF-KI AMERIŠKI ČASTNIK. — AMERIŠKE BOJNE LADJE IN JUGOSLOVANSKI VOJAŠKI STRAŽNIKI SO ZOPET NAPRAVILI RED. — WASHINGTON NIMA ŠE NOBENEGA POROČILA. Trst, 13. julija. — Sem je dospelo poročilo, da se je v dalmatinskem mestu Splitn vršila velika jugoslovanska demonstracija. Pri tej priliki je pi išlo do ostrili spopadov med Itajjani L11 Hrvati. Neki ameriški č;.stnik je bil baje usmrčen Padlo je tudi nekaj ltaljanov in Jugoslovanov. Trst, 14. julija. — Poveljnik ameriškega brodovja v Jadranskem morju, rear-admiral Philip Andrews je prevzel kontrolo nad pristaniščem Split, k.j'-r so se te dni, ob priliki neke jugoslovanske demonstracije, vršili ostri spopadi med Italjani in Jugoslovani. V pristanišče so prišli trije italjanski torpedni rušile!. Jugoslovanska ivojaška policija patrulira po ulicah. Re<7 je zopet vstanovljen. Današnja poročila javljajo, da je bilo v Splitu usmrčen i h pri demonstracijah v nedeljo dvanajst oseb in precej ranjenih. Rim, Italija, 13. julija. — Tukajšnje časopisje je dobilo iz Za-dra poročilo, da je bijo pri jugoslovanski demonstraciji v Splitu napadenih in ranjenih več italjanskih častnikov. Neka bojna ladja je pos-lala na pomoč motorni čol, toda slovani so začeli streljati nanj, nakar se je vrnil. Na č n. io i-^je streljali jugoslovanski vojaki. V Split je dospel itaijanski admiral Resio ter izdal najsia/je odredbe. Washington, D. ('.. 13. julija. — O spopadih v Splitu ni dobil mornariški department dosedaj še nobenega poročila. Carigrad, Turčija, 13. julija. — Pred kratkim so začeli Cirki prodirati v italjansko cono pri Efezu, hoteč izlediti Turke, ki so obstreljevali prrške tovorne vlake. Kakorhitro je prvi grški oddelek prekoračil mejo, so začeli Italjani streljati nanj. Neki grški častnik je bil mrtev, nad trideset mož pa ranjenih. FARMER, KI JE KUHAL ŽGANJE, BO NAJBRŽ IZGUBIL FARMO St. Louis, Mo., 13. julija. — Iz-dejanje dveh tralon koruznega žganja bo stalo Martina D. lliks, nekega farmerja iz Greenville, Mo„ približno 2475 dolarjev, a v to svoto ni še vključena globa, katero lahko določi sodnik tukajšnjega zveznega okrožnega sodišča. Hicks bo moral najbrž žrtvovati svojo 160 akrov obsegajočo farmo, da zadosti zahtevam strica Sama. Nagajivi sosedje, ki so zavohali lepe duhove, prihajajoče s farme Hicksa, so opozorili zvezne agente na slučaj in pri pogonu, ki je bil vprizorjen na farmo, so našli majhno distilerijo ter dve galoni žganja. Zahteve, katere je stavil stric Sam dosedaj na farmerja, so naslednje : Kazen radi obratovanja žganje-kuha: —^ $1000.00. Licenca za obratovanje skozi t ri mesece: — $500.00. Lavek na dve galoni žganja : -— $25.00. Skupaj: — $1525.50. Poleg tega mora plačati licenco $302.50 za izdelovanje destilacij-skih aparatov ter globo $371 50 za ustanovitev nepostavnega žgatije-kuha. Ilicks trdi, d£ potrebuje za o- SOCLJALISTI ZAHTEVAJO OPROŠČENJE DEBSA. Detroit, Midi., 12. ulija. — Te dni se bo cnlpr«. ila k predsedniku Wilsonu socijalistična delegacija, ki ho zahtevala, da naj ta kuj o-prosti socijalističnega predsedniškega katid. Debsa, ki je zaprt v Atlanti, češ, da je kršil špionaž-i;o postavo. Delegacijo bo vodil Morris Hillquit iz New Torka. ČUDNA ŽIVLJENJSKA STO-RIJA. Frank Tannebaum je bil pristaš I. W. W. organizacije in no poklicu natakar. Leta 1914 je izgubil vsled stavke svojo službo. Ko je vodil oddelk 200 nezaposlenih pri neki demonstraciji so ga aretirali, obsodili ter poslali na Black-wells Island za par mesecev.... V štirih letih pa je sedaj ta Frank Tannenbaum absolviral To-jiunbia vseučilišče, dobil štipendijo $2000.00 za posebna raziska-vanja ter namerava postati vse-učiliški profesor. — V resi^ei, Amerika je še vedno dežela neomejenih možnosti. hranjenje svojega zdravja serapa-tam kako kapljico žgane pijače in da si je napravil žganje kuh, ker ni v njegovi okolici nobenega zdravnika, ki bi imel pravico prodajati žganje. Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listka, Sedaj živimo t Času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih ae atavijo ▼ denarnem prometn neprič^kovar e zapreke starim izkuienira in premožnim tvrdkam; kako bo pa m<>! nt neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene ohljq* be, je veliko vprašanje. Naie denarne počiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno aedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanea* Ijivo izplačujejo. • n ""'i—flp^ Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po alo< dečih eenah: 300 kron----$5.10 1,000 kron____$ 16.50 400 kron----$6.80 5,000 kron____$ 82.50 500 kron----$8.50 10,000 kron .... $165.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča« kovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosptf v roke. Denar nam j« podati najbolj po Domestic Money Order, ali pa Hew York Bank Draft. Tvrdka Frank Bakser, «2 Cortlandt St., New York, N. Y, j ^ w. ___Vstanovljana IsU 1008. ^Jj GTiAS NARODA, 14. JUL. 1920 . "GLAS NARODA" (StOVfNIAN DAILY) » Owned and Publialtad by " _ ELOVEHIC PUBLISHING COMPANY W (a corporation) f WANK lAMUH. P»t>—IdTit__LOUIS BENE DIK. Traaaurar Plača M tuilncM of th* Corporation and Addreue* of Abova Offklera: _«2 "ortJandt Street. Borough at Manhattan, Nsw York City, N. Y. "OI.H Naroda** lih«|« vak dan Izvtemil nedelj In praznikov. 2a celo teto velja Hat aa Ameriko £a New York za celo leto S7.00 in Canada W-00 za pol leta »4.00 Za pot leta S3.SO Za Inozemstvo za celo leto C7.00 ia irij«'i odnesli in sedaj -e bori dežela /a g«fli obstoj. Najti je danes Jjndi, ki minajo nobene obleke in ki si ne upajo »z sramu ob belem dnevu i, hi-. Ponoči se splazijo ven ter pobirajo lisle neke grenke i.i-tliiie, katero zame.* vajo celo koze, o katerih je znano, da požro v-e \ neki \ asi, ki obstaja mogoče iz dvajset ill, hiš, so pred kratkim j' > tel i dvajset družin, ki so txa tak način obdržali svoja telesa in duše skupaj. < eprav stvari . <• sedaj slab..*, bodo najbrž postale še slabše. Nekaj . a>a je upala dežela, da bo deležna gotove množine živil iz vojaških skladišč, katera so pustili Avstrijci v Kotorju 111 drugih krajih ob dalmatinski obali. Ta skladišča pa so sedaj že davno iz-črpana in izpraznjena. Srbija stori vse, kar je v njeni moči, da po-n.aga, a ta pomoč je zelo nezadostna, kar bomo videli takoj. V pretekli zimi in spomladi so se razmere zelo izboljšale vsled intervencije Amerike, ki je importirala velike množine živil, obleke m /dravil. Ta pomoč pa bo sedaj prenehala. Amerika se pripravlja, da • umakne m če ne bo pomoči od drugod, bo najmanj >0.000 ljudi i/ ski pnetra prebival-tva l!00.000 ljudi do novembra meseca stra-ttalo. - - Narod sam stoti kar je v njegovi moči, da prepreči bližajočo se i - _" ak tudi najmanjši košček rodovitne zemlje. I dežela pa ni bila le oropana svojih virov, temveč tudi svojega ino-■ I \ .. Ni namre«- ostalo dosti možkih, da bi opravili potrebno delo. V majhnem mestu Spuč, — pravi Mr. Ettinger, — sem izvedel, (la se je od tJ7;i mož, ki su mlšli iz kraja v pričetku balkanskih vojn \ boju, vrnilo b' 7- in da so še med temi številnimi pohabljena. Prebivalstvo je večinoma sestavljeno iz \dov in s:ro;. V sled sijajnega dela Amerikam ev ter velikodušnega sodelovanja srbske vla-«it pa je danes skoro prednost biti v iVnigori sirota. Ce vidite kje l.uk«-ira rdt-čeličnega otroka, ste lahko v Vsakem slučaju prepričani, da gojenec ene i/m-'d številnih sirotišnic, ki so bile ustanovljene. Mali raztrgani in bledolični otroci pa so oni, ki so tako nesrečni, da imajo je živega, očeta. Dežela je bila obdelana, a to leto ne bo v Črnigori nikakdi pridelkov. Na nekem kraj i,, ki se imenuje t'arev I.az, slavnem v črno-for ki zgodovini, ker o tam \ pričetku osemnajstega stoletja 0'rno-vor< i pomorili -10,000 Turkov, — sem naletel na oddelek kmetov, ki so s - na skrivnosten načiu pečali z bičanjem obronka z vejami, ki m» hi le sveže odtrgan«- ; dreves, I sti.vil sem se, da jih vprašam, kaj za vraga počno, a vprašanje je bil.) nepotrebno. Kamorkoli je nam-i e< ■ moglo seč i oko, j" l'il celi obronek poln plazečih se črnih žuželk. Kil je to pognbo:iosui "Skakalae" ali neke vrste kobilice, ki se je : »javila \ <"rnigori tekom vojne, ko ni bilo ničesar mogoče storiti, da se ustavi uničevalno delo teh žuželk. V preteklem poletju so te kobiliee uničile plaiij.vc krog Podyoriee. Tekom tekočega le*a pa I odo kobilice najbrž opustošile celo deželo. V času, ko pišem to, lezejo šele iz. jajc, in ki.ietje jih skušajo uničiti še p redno bi .kobilice zr.is!.- toliko, da bi mogle leteti. Ker pa manjka možkili, bodo ostali \si jih napori najbrž zaman. Tak je splošni položaj v ('rnigori. Skoro nič ni živil v deželi in Malo j- vrjetnosti, «1 i hi kaj zraslo. Najhujše pa je, da je importi-raiije živil praktično popolnoma ustavljeno. 4?! na gora trpi danes vsh I komhiiiacije okoliščin, katere se povsem pravilno lahko opiše kot blokado. V sedanjem času je mala, ozkotirna železnica, ki teče od Broda Ah Sa v i do Zelenike, edino sre«lst\<», s pomočjo katerega je mogoče p rebri iiijut i ne le celo t rnogoro, temveč tudi celo dalmatinsko obal, \ kolikor se slednja nahaja v jugoslovanskih rokah* Po tej železnici je treba spravljati vsa živila, ves premog v okraje, kjei* je treba teh t v ari. Zmešnjava na ttj železnici pa je taka, da je treba včasih štiri mesece, predno pride vago hlaga iz Broda v Zfleniko. Razve n tega pa je treba nadaijnih petih dni. da se spravi blago do Cetinj. Pred vojno so bile stvari povsem drugačne. Dalmacijo in (.'rnogoro s« je zakla lalo z živili in drugim potrebščinami večinoma z morske j strani. Narod ob obrežju je imel malo, a uspešno trgovsko mornarico, s pomočjo katere je živela Dalmacija v izobilju, dočim je do bivala Crnapora vsega, kar je potrebovala. Ob času sklenitve pre mirja pa sta Italija iti Francija zaplenili vse te male ladje. Ne rečem I preveč, če trdim, da je treba to mornarico vrniti njih pravim lastnikom. IV bi mogla Anglija pregovoriti svoje zaveznike, da oproste te-Udje, bi veliko storila za rešenje položaja. Raz ven te ga pa bi si pridobila večno hvaležnost jugoslovanskega naroda, za katerega je pomenjalo zaplenjen)- teh ladij veliko nesrečo. Če hoče pomagati še na kak drugačen način, naj bi storila to po mojem mnenju bolj direktno in sicer v obliki motornega trasporta. Na tisoče in tisoče v angleških skladiščih motornih vozov, katere bi se dalo na izvrsten način uporabiti pri prevažanju ži vil in drugih potrebščin v črno-goro. Ti motorni vozovi bo drugače segnili ter postali neporabni. dočim bo lahko na drugi straui vršili koristno delo. Pripomogli bi k zopetnemu ustanovlj-nju blagostanja dežele, ki zasluži v polni medi simpatije vseh, ki ljubijo prostost ter nočejo, da bi vojna vihra uni čila enega prvih pr sobojevnikov krščanstva proti mohamedanstvu, — črnogorski narod. If San Francisea poročajo, da je mogoče dobiti za dva dolarja ! že precej pošteno večerjo. To nas nič ne briga, kajti mi se zanimamo veliko bolj ca to, kaj je mogoče dobiti za 35 centov. Med tem se je dogodila še sledeča komedija: G. Trošt je rekel, ako bi danes korporaeija potrebovala slučajno še kaj več denarja, ah ne bi bil vsak izmed delničarjev pripravljen, dati še nekaj? Pazabil pa ni med tem pohvaliti tega, pohvaliti onega, ter koueč-nc zaklical, kdor je pripravljen še kaj dati, naj dvigne roko; rok pa ni bilo kvišku, niti ene ne. Bil j'-nekoliko poparjen, toda samo za moment, na kar je napel druge strune. Ako bi korporaeija vspe-vpla. ali ne bi Vi gospa in Vi iro-spa in Vi gospod dali še nekaj. Kdor bi toraj še dal, naj dvigne roko. Res se je dvignilo četvero rok poklicanih gospodov in gospe in g. Trošt je začel šteti: eden, dva, tri, štiri, vsaj jih je vse polno. še šteti ne morem. (Na tak način si zna on pomagati.) Pozneje sem jaz še enkrat rojake opozoril, da je sedaj čas denar zahtevati nazaj. Ako se nam odreče, založimo še vsak nekaj, nejamemo advokata, pa ga bomo dobili nazaj ( seveda g. Trošt bi radi tega izgubil svoje dosedanje me*to.) Toda vsi so vrjeli g. Trošt u, da je vsak cent varen in nih- če se ni dvignil, na kar sem de-j; 1: ako ste Vi vsi pripravljeni izgubiti nad .^OOl), bom tudi jaz vtrpel mojih 100 dolarjev. Vprašal pa sem g. Trošta, ako pripoz-na. da je govoril v cerkveni dvo- f j rani da povrne denar, kdor bi ga zahteval, na kar je odgovoril, da Ipripozna in je pripravljen meni j povrniti mojih $100 iz svojega žepa, seveda le pod pogojem, da ga tudi delničarji ne bi zahtevali nazaj. Ker so bili nekateri '-foOš7', j da hi jaz dobil denar nazaj, so rekli. vsi ali noben, pri tem je po-j tem ostalo. Edino en rojak je bil toliko predrzen, da si je upal g. Trošta j opozoriti, tla je več kot polovico j preveč govoril in da mu je žal, ko jc imel on vedno namen pomagati da bi tudi Slovenci kedaj prišli do boljšega blagostanja, da ne bi bili večni hlapci, da pa se takoj pri prvi preiskušnji odvzame vse veselje in zaupanje. Vstal pa je tudi še en drug delničar in vprašal g. Trošta, ako se ne da "Glas Naroda" prisiliti, da prekliče, kar je pisal o korpora-eiji? Zakaj je bilo voljenih toliko direktorjev, ali se jih je volilo po Zborovanje delničaijev 1st Am. Jugo-Slav* Exp. 4 Imp. Co. s sedežem v Chicagi, lil. G. K. Trošt je sklieal sejo delničarjev preteč en o soboto večer, 10. t. m. v Beethoven Hali ob zvečer. Namen se je bil, razložiti delničarjem uspeh in rezultat konvencije, ki se it- vršila v Chicagi in pa poročati o r tanju korporaeije. Navzočih je bilo približno -}U delničarjev, med uni tri četrtine žensk. Sejo je otvoril g. Trošt. in ker ni hotel nihče prevzeti mesta zapisnikarja, se je priporočilo, naj vseak sam zase notira brez zapisnikarja. Pričakoval sem mirno, kratko, stvarno poročilo, mesto tecra pa je g. Trošt na dolgo 111 široko poročal o konvenciji in o stanju korporaeije; kričal je, zvijal, se potil, poskakoval, včasih tudi mirno govoril, tako da so delničarji že gledali, kaj naj vsa ta komeuija pomeni? Pozneje mu je eoen rekel, da za kar je 011 .porabil eno uro, bi lahko povedal v četrt ure, počeniu toliko govorenja Začelo se je nekako takole; Ni res kakor Vpijejo, da gre za pol miljona dolarjev, ampak gre samo za nekaj nad $100.000, ker samo za toliko je bilo podpisanih delnic oziroma prodanih. Nadalje je res. da se je poneverilo 000, toda za to svoto so podpisali zadolžnicc gospodje, kakor Biankini itd. ki so vredni nad $7r>,000 (ker se one-ya, ki je poneveril decar baje ne sme zasledovali, ker je dotičui pri jatelj Pašiča, in ta bi korporaeiji \sled tega lahko škodovali. Poleg teh zadolžnic, pa smo mi direktorji vplačali na mestu $^',000 cash kot dokaz, da imamo zaupanje v to korporaeijo. Jaz sam sem položil $L\()U0 cash na mizo, ko sem dospel na konvencijo. i V cerkveni dvorani pa je govoril nekaj tednov nazaj, da je poplačal vse dolgove, samo da je zamogel stopiti čistih rok pred narod, da iuti je preostal samo nikel. s katerim se je peljal domov; od kod sedaj kar na enkiat cash $2,000 ') Povedal nam je, da je videl, ko je prišel na konvencijo, aa so se •'sedli h koritu ljudje, k: bi radi samo molzli in njegov namen je bil. jih spraviti \en iz korporaeije; pripoznal je tudi, da bi "bil iaiiKo dobil denar nazaj za vplačane delnice po Slovencih, da pa tega ni hotel storiti, ker bi bil on na ta način nepripoznan in njemu je šlo tudi za vsakdanji kruh za ta kruh je žrtvoval slovenske tisočake;. Njegov edini poklic je pc-tje in ker si je še glas^ pokvaril zadnje ledne na konvenciji, njegov dosedanji poklic toraj ne pride več v poštev. Primoran je bil gledati za službo. Delal je toraj na to, da se je korporaeija reorganizirala in vpostavila ljudi, ki delajo le za blagor naroda. Dokazal je, da je on, edino le on, rešil korporaeijo pred gotovim polomom, naprosil navzoče, da se mu izreče zaupnico; med tem je bil že toliko podivjal, da se je sam opravičil, naj se mu oprosti, da se je nekoliko preveč razburil < p5 čemu le?>, da bo od sedaj naprej govoril čisto mirno. Rekel je, kdo je zato, da se mu da zaupnico, naj vzdigne roko, in v moje začudenje so jo vzdignili prav vsi. Ko je vprašal, kdo jc zoper, sem bil jaz sani. Ko je g. Trošt nastavljal limanice v cerkveni dvorani našim rojakom ntvkaj tednov nazaj, je dejal, da je pripravljen povrniti denar vsakemu, ki bi iztru^il zaupanje v to korporaeijo. Ker je bil na to opozorjen že vnaprej, je takoj začetkom govora začel napeljevati, da se denarja na noben način ne more zahtevati nazaj. Sploli je stopil takoj začetkom svojega govora v tako ofenzivo, da je pariral vse udarce vnaprej, ki jih je pričakoval od delničarjev. Ko sem se jaz priglasil, da mu nikakor ne morem izreči zaupnice, mi je dal besedo. Opozoril sem ga, da je hila. predo je šel krog svojih rojakov od hiše do hiše prodajat delnice, njegova sveta dolžnost se prepričati, kako korporaeija sploh stoji? Vprašal sem ga tudi, ako pripozna. da j«' meni pokazal imena delničarjev, rci so že vplačali denar, med katerimi sem zagledal tudi ime g. Spiro Ku-čič-a za $1000 in ker poznam tega gospoda kot izkušenega trgovca, sem si mis!il» ako da ta tisoč dolarjev jih dam jaz tudi $100, dasi-ravno nisem slišal o tej korporaciji do danes š-.* ničesar, fl. Trošt je odgovoril, da mi ni nikdar pokazal listine z. imenom ir. Kučiča, dal častno besedo, na kar sem dal tudi jaz častno besedo, da sem videl ime vpisano, ter s tem dokazal, da mora biti eden izmed najti lažuik. Nadalje sem opozoril delničarje, kaj naj se pričakuje od korporaeije, ki je izbrala Trošta za glavnega manager-ja, ki se toliko razume na trgovino ' ot jaz na glasbo, ter mu plačajo $12,000 letno. Pozneje je vstal tudi neki Hrvat, ki se je sestal z g. Troštom na konvenciji. ter izjavil, da ni potrebno, da bi glavni maneger kaj vedel v kupčiji, da je za to mesto kaj takega nepotrebno, (i. Trošt pa je odgovoril sledeč: Vesel; me, da se je to vprašanje spravilo na površje, to je vprašanje glede moje plače. Z veseljem lahko konšta-tiram, da sem imel kot glavni manager jaz sebi določiti letno plačo, toda sem dejal, nič ne maram plače za prvih 6 mesecev, da vidite kaj sem pripravljen žrtvovati za korporaeijo. Ker pa jaz seveda ne plačam $2").00 za pet ali še? t sob, kakor vi, ampak $48.00 za tri lukuje, ker je dandanes hrana draga, vožnja po Ameriki draga, bom koncem prvih (» mesecev predložil račun korporaciji za moje stroške (ki pa lahko znašajo več kot tisoč na mesec, kaj ne?) Sedaj torej vidite, da bom delal čisto zastonj ; kaj bo s prihodnjimi G meseei, se mu ni zdelo vredno omeniti, tako da sedaj ne vemo, bo li letna plara $12.000 ;ili več. Peter Zgaga Ne, ne. prijatelj, Poljaki ne be-že pred boljševiki. * Poljaki se samo zdaj koncentrirajo. * * * — Moj Bog1, natakar, te vilice sc pa čisto umazane. — Kaj takega pa še ne. Vi ste prvi. ki se je nocoj pritožil na temi vilicami. * a * — Jaz imam. juho, pečenko, pecivo. — Vse skupaj dva dolarja. Ka^ imate še? — Lakoto. » -* * Z norcem, ki se je v sodu spustil čez niagarski slap,ni svet prav ničesar izbubil. * * * Začetek volilne kampanje prav nič dobrega ne obeta. Kandidati se poslužujejo preveč staroverske- ga orožja: obmetavanja z blatom * * * Prej je imel denar peroti. se daj ima pa zrakoplove in avto" mobile. m m m * t'e bogatin tnalo da, je sku-puh, če p aveliko da. je bahae. Bivša francoska cesarica Kvge nija je doživela starost 94 let. To je bila njena največja kazen * a * Tudi v Mehiki nameravajo uve sti p roll i bic i jo. No, če bo tam zopet kaka iiovž revolucija, bomo že vsaj vedeli zakaj bo. * ♦ a V New Yorku se je osnovale družba, ki je napovedala boj kor-zetu. In ti ljudje ne vedo, da korze že zdavnaj ni več korzet. * « * Edina mokrota na demokratičn konvenciji v San Francisco, so bile Brvnove solze. * * * Poljski ministrski predsednil se imenuje Grabski. Grabski — to je prav lepo ime posebno za poljskega ministra. * * * Trgovski zastopnik so v jet n« Rusije je sprejel vse predloge, ka tere mu je stavil Lloyd George. Iva j, če je bilo pa nasprotno te-snica: Lloyd George je stavil ta ke predloge, katere je bil Krasit voljan sprejeti. * * A Vsakdo bi rad pripadal k naj neumnejšim kmetom, kdorkoli sli ši o visokih cenah krompirja. * * * Prepozno so se spomnili. Sedaj skoro dve leti po razpadu Avstro-ogrske čitam v nekem ljubljanskem dnevniku : "Pred regentovira prihodom sf morajo na vsak način odstraniti sledeči spomini stare habsburški Avstrije: V vseh šolskih poslopjih spominske plošče Franca Jo" sipa I., v poslopju, kjer se nahaja komanda mest a nemški napisi revizijske pisarne, satnonemŠki na pis tvrdke Zanki. Resljeva in Sv Petra cesta, kakor tudi na Sv. Petra nasipu: cesarski orel v Pre šernoMi ulici in zaznamek C. kr. Nadalje napis dr. Prosseneggg v Selenburgovi ulici, ki gleda izzivajoče i/, veže na ulico v samonem škeni naj>isu. Samonemški zamazani napis tvrdke Elbert, Kongre" sni trg. Vsi spominski trakovi na cesarja Franca Jožefa iz šolskili zastav. Ako sc z lepa ne odstranijo ti nedostatki, naj se sestavijo de-putaejjp, ki bodo v imenu narodnih društev od vsakega posameznega posestnika to energično zahtevale. Ob regentovem prihodu teh madežev ne sme več biti." * a * Kasni so, kasni v Ljubljani! * a * In pesnik Funtek je zložil pesem Aleksandru na čast. Pesnik Funtek je prestavil pesem, ki jo je bil svoj čas v nemškem jeziku zložil na čast Franca Jožefu. '.možnosti, in ako je res, da plačajo za prostore na 14. ulici $5,000 G. Trošt je odgovoril, da ni tu paragrafa 19. na katerega bi se zmoglo zahtevati preklic v listu, la pa je pripravljen tožiti list na it roške korporaeije, za poskušnjo, iko dotični rojak garantira, da stroški ne bodo presegaP $10.000. Nadalje, da je dobro, ako je volje-iih veliko direktorjev, čim več jih ic, tem bolje da je, da pa se pri rolitvah ni gledalo na zmožnost )osameznih, ampak da se je voli- 3fug0filmmns!m ^^^ 2(atnl. Srinurta ' Ustanovljena 1. 1898 HagSgy Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Obral Uradniki. Predsednik: MIHAEL ROVANfiflK, Box 251, Oonemangli, Pa. Podpredsed.: LOUIS BAI^ANT, Box 100, Pear A venae, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Mf, Minnesota. Blagajnik: G*0. It BKOZIOH, By, Minnesota. Blagajnik nelzplaTantb smrtnln: LOUIS OOSTELLO, Sal Ida, Colo. Yrbavnl Zdravnik. Or. JOS. T. GRAHEK, 843 H. OhU Street, N. S^ Plttshorgn, Pa. NaAornlkL JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ. »641 Avenue M J9o. Chicago, TSL !AN YAROGA, D120 Natrona Alley Pittsburgh, Pa. Peretafld. G&BGOB J. PORE NT A. Box 17«, Bfc Diamond, Wean. LEONARD* SI.ABODNTK, Box Ely, Minnesota. JOHN HI'P NIK, 8. B. BOX 94, Bxpott Pa. ITraval Oftw. JOHN PLAUTZ Jr., 482-7th Art, (3a* lumet. Mich. JOHN MOVERN, «24^2nd Ara^ DnlttOfa Minnesota. MATT. POGORELO, T W. Madlsoa Ma Chicago, 111. Zdrnieralnl OA«. RUDOLF PERDAN, «02« St. ClaH Avenue, Cleveland. Ohio. FRANK SKRABEO, ttttt WufclnftOf St., Denver, Goto. ! GREGOR HRE«ČAX, 407 ==* Btk Av«L, Johnstown, Pa. I Jednotino slastlo: "GLAS NARODA* Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tuoi denarne putfljatev naj se pošiljajo na glavnega tajuika. Vse pritožbe naj ae poAUjaJo na predaed-nlka porotnega odbora. Profinje za sprejem novih članov ln sploh rsa sdravi nlSkajiprieevBla se nsj počiljajo na vrhovnega »1 ravnika. Jugoslovanska Katoliška Jedaota se priporoča vsem Jugoslovanom sa" obilen pristop. Jed nota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici V blagajni Ima okrog $300,000. (trlstotlsoC dolarjev). BolnlSklh podjtor. od-ikodntn, in posmrtcln je izplačala 2e naj poldrugi mlljon dolarjev. JednoU iteje okrog 8 tlsoC rednih članov In okrog 3 tisoč cirok v Mladlnskna oddelka. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih fie nt, prlporoo re ue : koliko preveliki prostori, da pa hr. skušal on sedaj, ko j*- "lavni I manager in-ka.i oh oddati. Ti pro stori pa niso nič proti pro-toioin v Pittshurghii. kjer stanejo ^.amo fixtures več tiso«"- dolarjev ter da :bo skušal tudi oni uro tor pro dati. Obljubil je, da bo čez II mesecev zopet stopil pred delničarje in upa, da jim bo do tedaj b-liko pokazal na iisp.-li in d;j ho v sta tiit pokazati drugačne številke, da je vesel, da mu pripoznajo delni če rji uspeli, katerega je imel \ < hicagi, v kolikor pa do seda j korporaeija ni imela uspeha, je pa kriv list "Olas Naroda", ki ni . hotel priporočati korporaeije m oglaševati za nizko ceno. Tudi v bodoče, ako ne bo imela k.'>rpora < ija uspeha, ho kriv lUt "(llas Naroda"' oziroma Sakser, ako i»o -iio rojaki izgubili denar, vplač.in za delnice Springlietd i orp., ker on, kot rojak hi moral dati naj-. ' manj $-"»(>.(KX>. da I»i rešil vplača-j jnih Js'1 S.OOO. To je toraj govoril' ' glavni manager na zborovanju, sed ar j pa lahko vidite, kakšen t»o-! J jem ima on o trgovini ali kupčiji. Kar gre njemu po sreči, j»- njegova zasluga, kar gre narobe, je krivda "(!las Naroda", ki do se daj še ni imel niti najmanjšega stika s korporaeijo. Čudno, da TroŠt u opazil drugih listov, kil so prej. ter vi č pisali o tej korporaciji, kako ua vidi samo *'Olas Naroda'*? Ko je bil g. Trošt pri meni na domu, mi je dejal, da je prodanih za .^LirjO.OOO delnic takozvane.^a "Common-Stock", da pa s»»daj prodajajo za -t250.0f)0 ib-lnie <4Prefera pravi, ne venijte jim. da Lri-f za pol miljona, gre se samo za nekaj nad -tlOO.lXMj ker več sploh ni bilo delnic podpisanih. Kaj naj se ?-edaj veruje??? 1-»tokrat sem tudi g. Tjošta O|>ozorilf da je ta korporaeija mogoče dobra, samo ako imajo človeka, ki zna voditi to veliko podjetje, (i. Trošt mi je nato začel povzdigovati g. Milošev i ča v deveta nebesa, kako izvrsten trgovec da je, koliko tisočakov je že prihranil korporaciji in mi naštel sploh vse njegove vrline; to j»- bilo namreč še tedaj, ko je bil g. Miloševi«'- na krmilu. Sedaj, ko je odnesel Li-beriy bonde v vidnosti -t-'JO.WXl, sedaj ga pa g Trošt niti ne pozna, ga še nikoli vi«lel ni. Tako ,ic govori! na zadnjem zborovanju. Naj omenim še govor, s katerim je g. Trošt zaključil sobotno zbo- j Irovanje. "Dokazal sem vam", — I 'je rekel, — "da sem jaz spasitelj naš»- ortraniza« ako l»i s,- u,. h iz\ olilo mene na t«» (»di.'te zaobljubili dati se več, ako potrebno, ter tem zaključujem sejo." 1 »a je t«) - res, kar sem tu popisal. jamčim s svojo osebo in podpisom; onim pa, ki so bolj za-interesirani t"'1 tej korporaciji, svetujem, da se prepričajo, kako je v resnici s to korporaeijo. Naj m verujejo slepo, kar s»- je na zborovanju govorilo, ker jaz za svojo osebo nikdar ne verujem človeku, ki i ne jc \ečkrat nalagal. • faz nimam ni«-esar zopet- ivši večletni upravnik filas Naroda in zadnja leta uradnik pri riaselni-škein inldelku Združenih Jržav, namerava uporabiti svoj iOdnev ni dopust v to, da obišče mi*seea julija rojake v Peunsyl-taniji, kot zastopnik Glas Na" rf/da. Pooblaščen je nabirati na-roenino in «>glase ter ga rojakonj ^ar najtopleje priporočamo. Upravnwtvo Glasa Nas^dt. GLAS NARODA. 14. JTL. 1920 Da Bog da hajirli! -U --1- Po Simi Sokoloviču Sarajliji. t j*iflav i m človekom ago f din. Nekateri cW»tojajj»tv**»«rt>biti. 1 Nato vstane Sudrazam in prani • I \ Udarja. naj o- nsimli < Kmaiia in ,1111 pokhrtii iivljt-uje, ker ui toli-f kn hudoben, kolikor je najbrže lih), '/.u u|Mirti"%r pa «»h naj vrže) v je. O ill \ njej dotlej drži. do I kler lie *p*4iori ter od h h-i jMt-veda,. «V*j >e,» \ I a« I ar sprejme Nndruzamov nasvet ui «»l>H«Hli (Kmaiia v v kiUeri je stokal nekoliko let. V Stainbuhi »e p.j raznese glas. da iiuji neki kralj vrlo i*|M> hčer na vdajo, katero no mnogi carji] m kralji prosili za sv..je sinove; , ali kralj je ni eiieiuu ui dal, iicko 11 je stavil |n>ifoj, da mora »^iii, kdor j dobirti njegovo (mer /a /.em», j prav« m lastni odgovorili na nje-h gov a tri v pi hanja. Ali kdor sej naudi priti ter na vprašanja od govarjati, ta mora. a ko kralja ne nadiiiodn ter iie sna iasuo in pra-ll ........rit i. «Ut." i/ftuliiti. -1 Nato o pobijali mnogi earji 'iti j kralji »voje najmodnr>ke u» naj h UČrtiejae modrijane, da kralju gov a rja jo ter jim njegovo hčeri pridobe in dovedo. Ali od < č« ter j>ri pred kralja, ui «e n« l| beibn povrnil. Ktalj jih je zapo- ' redoma iM.gublial. ker mu ni ui- . j kdo /naI na vprašanja jasno itii piavo 11.11».»\ ,i i j a 11. .Naposled ne sultan strašno raz- -je/i m re.,.: "Kako je to, da \y tiioje-m Sta tu bul u ni ne etiega nio- ; drijana, ki hi m«ge| uadmodriti kralja ter si zaslutiti njejov« , hč.r! Toliko in toliko naj.nodrej-j, ših 11 ud i je odsl« iu tn^gitiilo." Sedaj pokliče sultan *voj« lale j in vezirje ter druge učene ljudi i j in jih vplača, je li tiini njimi,h kdor lu se umnIiI poskušati se s kraljem. V m >o molčali. Nato na-1 redi. da imajo \>i ljudje iz eelega ( Stanihula v «*le-n du-u skozi vla-i; darski saruje iti. da jih vladar I, \ uli iu vju aisa. je li ... kak sposo- j ben < |ovek, ki se more v selte j>o-vz.lati, na kraljeva vprašanja es««de «h1 us*, do ust, kajti st ra/.arji .so pripovedovali drug drugeinu, kako je v ječi nekak bedak, ki trdi, da bi on mogel poskusiti se s kraljem. Naposled so prišle (fematiove bestsle tudi do sultanovih ušes. Ta se jak« v/raduje, da s** je na-zadnje ipak še kak človek našel, ki se usoja stopiti pred kralja in zaslužiti si krasno njegovo hčerko. Takoj da (Kinana is jeee s-man .xliti. Ko je ta Osuian vse te priprave žagi ■ da, vpraša sultana: "Kuj pa lili hoče v M' to?" Sultan odgovori: ' Naj >e zna. da si Mtambtilskega sultana jn.sla-nik. N-to re»V j ».tor' >red samim kraljevim dvorom. l«koj «'dp<»sije svojega slugo, dal ■ j »rasa tujca, kdo je in kaj hoče J sin ga teče brzo d« Usuianovega! «'toia. izvrši kraljev nalog ter! kdo je Osman in čem u je do-j "•I. SlugU sporoči kralju, kar je1 ! Vedel, Kralj uka/e vesel privesti tuj-a v dvore, ali (Knian se brani in' «ee. da v dvor ne stopi, nego naj ■ :ii kralj, kar ga ima vpi iLŠati. na I 'laiiem p.»v. Preje pa naj mu dal >riprav iti dobro kosilo in večerjo.) •slu pa sena in ovna. Tudi te he- • de s|H>rm'i» brze sluge kralju. Kralju sieer ta ujsiniost Osma-i-va ui bila po gmlu, a ker je bil' .lilo /elj.-ri skusiti se s telit čll-j lak.»m. \ e| i slugam, tla priprave i /v rstno kosih, in v t-čerjo iKnianu n pokladajo (►slu senu in ovsa. ► u - aru jM s.-stavi svoja tri vpra-sinja. izide na livado ter jili pred-' /t tkinanu. Prvič ga vpruši: ' Reei mi, kje je sredina sveta?" ♦►sman mu nato mahoma odgo-vori: "Sr.Hlina sveta je tu p«nl prvima n«gama mojega osleta." Kralj nato: *-Ni istina in ni mogoi'e, da je sredina sveta ]>od prvima nogama tvojega osleta!" "Ako vaše veličanstvo ne veruje"'. odvrne Osman, "pa naj vzame mer« pa naj inert kraja i« kraja svet in ako ne najde sre-line sveta pod prvima nogama mojega osla, evo moja glava, naj ide!" Kralj videč, da ni mogoče ves •vet izmeriti ter d«»znati. kje je srediua sveta, prizna Osmanov govor za isti nit. V drugo mu predloži vprašanje; "Koliko je zvezd na nebu?*' (Konec prihodnjič.) POTREBUJE SE 1<> do IT. mož za delati drva. (rozxl j»* lep, na ravnem. Plača .$3.23 od klaftre. Katerega veseli, naj pride k \Vy man Chemieal Co. Pisma naslovite na: Frank Ponikvar. liox 21!», Port Allegan v, Pa. (14-15-7) * Kje je .JoŽEP .IANKS? I>oma je iz Pinlstene, občina Pleoee. ko-tar t abar. Pred leti je bil v jet v Srbiji ter imel naslov: •J« »sip Janes, desetnik. CrveJii Krst, Niš. Kragujevae. < K] tedaj ui več slišati o njem. Prosim een jene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga naznani Meni, ali pa naj se sam oglasi svoji ženiAmalija daueš. Žur ge št. 14. pošta Osel niča. Kj-anj. sko. Jugoslavia. Moj naslov jc pa: Anthony Stampfel, 433 N 5th St., Kansas City, Kansas. (14-17—7 J Usoda Evrope. Svetovna vojna je vsled svojih Us ode polnih gospodarskih in soei-jilnih učinkov vrgla na tehtnico Usode vprašanje bodočnosti Evro-p» in s tem \>ega kulturnega človeštva. Doslej je Evropa prevladovala politično, ekonomsko in kulturno v>e druge dele sveta, čeprav tvori le petnajstino vsega obljudenega zemeljskega površja. Približno četrtina vsega človeštva j odpada na Evropo. Evropa je bi-' K vir vseh duševnih, soeijalnih in : gospo It-/.a izšli kot pravi zmagovalci, so 1 izv enevropske \ele^ile: Amerika, i Japonska in Anglija kot izven- | kontinelitalua vel -sila. Fmetniško \ i»» čutno fini gospodarski mehaiii-J io m. ki je doslej vezal Evropo 1 kljub njeni tisočeri politični in » i acijoiialni raznolikosti in razdra- I pauosti, je vojna razdrobila v nje- > l'<;v ill prvinah. Triintrideset poee- < |»auih in irloboko pretresenih ilr- j ?.hv se sedaj obupano bori z vedno t hujšim splošnim propadanjem go- > spodarstva. Evropsko krizo pa je i pariški "mir" še povečal. V polo- l žaju, kakršnega je pahnila Evro- » po vojna iu ki ga še pomaga po- ] slabševati "mir", ki je rivalizira- 1 nje med ržavami celo še poostril in ne oilstranil, se Evropa iz svo- s jih lastnih moči in ob sedanji dr-ll » ' i /.aviu razeepljenosti ne more več 1 dvigniti. Proces obubožavaja Ev- i rope se hitro razvija. Industrijal- | r-;t in ])oljedelska proilukcijska 1 moč gineva. Furije v potlobi la- 1 kote, bolezni in jiredčasne umrlji-.i vosti plešejo svoj smrtni ples: Ev- 1 ropa postaja puščava, koraka na- < zi.j k agrarnemu gospodarstvu. < S tem, da so evropske države v drugi polovici 19. stoletja prešle od agrarnega L industrijskemu gospodarstvu, ki j«' omogočilo podvojitev števila njih prebivalstva, je postala Evropa popolnoma odvisna od prekomorskega živilskega uvoza. Evropa je dajala svetu industrijske, duševne in kulturne produkte. Evropejci so igrali v svetu ulogo biiržoazije, ki daje manj kakor pa prejema. Viri gospodarske moči in ugleda Evrope usihajo vojna je izčrpala ves akumulirani kapital in zdi se, kakor da začenjamo doživljati nov veliki produkcijski preobrat, brez sredstev, pričakujoč usode od za-pada, ki ima sedaj vso politično moč nad svetom v svojih rokah. Svetovno-gospodarski proces, ki j^- dvignil on.' tri velesile na stopnjo edinih svetovnih velesil, pa je obenem tudi svoje interese odvrnil od Evrope. Največ moči si je v vojni pridobila Anglija. Spretno je zuala razpresti organizem svojega mogočnega imperija, trd-i.o se je vsidrala v Indiji in spravila v soglasno vez Kapstadt, Kai-to in Kalkuto. Angleškemu kapitalu se je odprlo široko polje mogočnega ekonomskega udejstvo-vanja, tako da se mu ui bati nobene konkurence s strani Evrope. It: kakor nima Evropa pričakovati od Anglije nobene izdatne pomoči, tako tudi in še manj od ameriškega finančnega kapitala. Angleški kapital je namenjen po večini Afriki in Aziji, ameriški pa se je pričel uveljavljati vsled pan-ameriške ideje izključno le z odkrivanjem novih bogastev ameri- ških pokrajin, kar veže vse moči Združenih držav doma in značt, da se obračajo proč od Evrope. -Iu ponski iniperijalizem stremi za ne- izčrpljivim bogastvom Kitajske..! Osvojil >i je Šantung, pokupuje 1 rudnike, železnice in banke, daje > Kitajski ogromne plantaže, veča in pomnožuje svoje brodovje; or- | jaška država, kakršna je Kitajska i s svojimi delovnimi silami 4(K) ! milijonov glav broječega kmeti- 1 _ i škega prebivalstva, bo "naravni" ' pretlmet kapitalizma. Xov:i- raz- ! Oflitcv sveta je dala kapitalu treh® izvenevropskih med seboj borečihj se velesil možnost naj">oij dobie- * ki;nosnega udejstvovanja, Evropa I>r. ostane brez ]>omoči i>repuščena svoji tismli. S tesnočutjem spoznavamo. da se glavna nit zgodovine, ki se je dosedaj povijala iz Evrope. ne bo več sprezala iz nje. tem-1 več iz onih delov sveta, ki pim je vojna položila v roke premoč nad | svetom. Težišče svetovne politiSe preide polagoma iz sredozemskega ^ ir atlantiškega oceana na Tihi o-eean. In če >e Evroj>i pravočasno i n posreči. - — Boulogne ■ A SAVOIE 3 sept. - Havre »HiLADELPHIA 4 seot. — Cherbourq RANCH 8 s<*pt. _ Havre »RES. WILSON 14 seot. — Trst £t-VEDERE 21 se-Dt. — Trst ilede cen za vozne in vsa crugo oja|nila. obrnite se na tvrdko FRANK SAKSER £2 Cortlandt St. New York ——— French Line AMPAGNIE GENERALE TR4NSATLANTIQUE I JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE ISCH.«.^ ............. g ,UM{. iisrrTE IKrl parnikl • itlrlml In dvsma vijakoma, 'oaebnl zattopnlk lugosiovanike vlade be ričakal potnike ob prihodu naših par-Ikov v Havru ter Jih todno odpremll. tamor bo namenjeni. »arnlkl Francoske «rte so tranaportfrali ekom vojne na t.'ao£e čehoalovačklh »o-akov brez vsa neprlilka. Za ilfkarte In cena vpraiajta » RU2BIN! PISARNI, 19 State St„ H. Y, C ■II pa pri lokalnih agentih. LL0Y0 SABAUD0 3E'^r 1 *rilj<..lrjj- od|.lut> iz \nV Vorku j»ar-nsk i.u I" viiiliri 'REGINA D'lTALIA" 17. julija. IzJaj.ijo s.- «3ir«-ktni \ ..zt.i listki vseh Kl:tvnih Hirst v .lurowl ivifi. BrezpI:».no vinu |«»tnikonj ::. r.i^ri-.Li. Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. IJKI VKIIKKK ...... 13. julija PRES. WILSON .... 27. julija Potom listkov. Izdanih za vsa kraje v Jugoslaviji In Srbiji Razkošne nerodnosti prvega, dru- K^ga. ln tretjeara razred«. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & 00. Passenger Department 4 West Stre«* New Yorfc NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Ohio naš rojak aSOSOE WAI.STTGII, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna 'potrdila. Prosimo rojake, da mu gr®do na roke in ga priporočamo. Za naklo njenost se vam že vnaprej zahvaljujemo. UpravniAtvo Glaa Naroda. iwsij Egg mM ^ sss HITRA POMOČ Oalabc^st val^l pret»»/.k»»ira pi in miftice, slaboten hrbet, pretegnjenje iz izpahu* tftuu ja 'ehko hitro odpowof'i s LakojAojo uporabo PAIN-EXP£IiI«£RJA ružine, ki so enkrat spoznal* njegovo zdravilno mo«\ ne bodo vat- *»rez njega. > Samo en Paia-Kxpeller je, in v TaSa varstvo je oprt-mlj*-u z na£o trornifiko znamko ^A SIDROM ^ Ča nima zmvoj<'ek t<» tvorniftke zuatuke, ni printen in ga zavrnit«. 85 in ---■ - - - u._ v_ 1 1 Odgovor! | \ ! Kadar želite kupiti pravi glasen Columbia trpežni, najnovejši gramofon, in Vaše prave Kranjske Columbia plošče, ali pa če rabite uro, verižico, prstane, diamond, pišite po dopisnici za brezplačni cenik Vašemu dobro znanemu večletnem trgovcu, IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa., pa boste dobili pravo in pošteno blago in se ne boste kesali za Vaš denar. Samo en poskus, in videli boste, da je resnica,. A. L I STE BOLNI? \ Jaz vam bom ozdravil. 2* ve« kot trideset lat sam zdravil R vse bolezni. Koine, krvne, živčne, ie'oddna in ravmatlzam 1 ter vsakovrstne drufte bolezni. Lahko vam pokaiem val J dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz aam ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne čahajta. Prlolta k mani ; predno Je prepozno. Cene so take, da Jih lahko vsaktfo V imort. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. H. O. B A E B *__311 8MITHFIELD STREET PITTSBUROH, PA. Nasproti postnega urada. 7 A PT A W xt^i^ m /l ^^ ■ /1 ■/ Bi Ciarantiraiio lila J Jj ^ ki J / ^ W J J C«. Izdeluje po zmernih cenah vaš rr.jak i VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., CONEMAUGH, PA. k ' Zmanjšate ceno kuriva / New Perfection Oil Cook Stoye resnično mqnpn^HL bledi denar. Kurivo uporablja le tedaj ku Al—==—al hočete kuhati. Kakorliitro prihl ^atu W \ Mf'IS0SEHtj| w s žv« plenko. imate morno vročino za hitro j kuhanje, ali nizko, komaj, da se svetlika. * \ Niti kapljica olja ni potrošena, kajti dolg I / j moder dimnik dovaja potreben prepih za / \ perfekno in popoln«> upor-.ho. obenem pa ; | žene tudi \so \ročino naravnost proti ku- Forbtst * hinjski posodi. r„uitt $3.000.000 uporahljevaIce\ New Perfection Oil <'«M»k Sto\«» j« neodvisnih od premo- Ker*—** ea. lesa in |M-pela. ilohiti jih je t. 1. ali 1 Kurilci. /a vaso nadaljno UK tek«M-o vmlo za jaKo nizko » eno. \ pra-! šajte vašega prodajalca. STANDARD OIL CO. OF NEW YORK V NEW perfection /' COUK STOVE AND WATER HEATER j^S VZAMEVA ZA SVOJO > etbio in ztlravo a v«lovi stari <>«1 :{0 rli> :»."» l^t, "etudi z enim <>trok<»m. •laz s»'ui vdovec star 4."» let lu-f-z • »trolc. Imam stalno <1»'I > t.-r v.a-služim 10 dolarjev na dan in imam že !»-j> prihranek na banki. ZaTo iu* oziram na premoženje, pa-* pa na dobro in vcsfno gospodinjo. Tozadevna pisma, ako mo-iroee s sliko, katera se na zahtevo vrne. naj se pošljejo pod naslovom: Ženin, e o Frank Sakser. «104 St. flair Ave.. Cleveland. Ohio. (12-14—7) LETOVIŠČE NA FARMI. Oddain lepe sone v najem. lx.»pi prilika za p'>eitniee. Soba stam le š'1,00 na teden. Niti eno miljr od posla ie. v bližini New York* Podrobnosti izveste pri lasiniku Lndwi^r Vertaebnik. Box 65. Kowlan-U Pa. (,2k lJil5—7) C ™ K'ihii starokrajskl I SLOVENSKI ZDRAVNIK v IVnnsj-lvunljl Dr. M. Milojevič ]'reje vojaški zdravnik in vof-letni z.Iravnik »leželue bululSni-eo v Uraden na Štajerskem. li; — Wood Street H PITTSBI'RKH, PA. ■v - GLAS NARODA, 14. JUL. 1920 ANŽE PITOV ALI ZAVZETJE BASTILB -o-, i * . ^^MJ^M 300 (Nadaljevanje.) Lord Chatam, oets sedanjega Pitta, ta umirajoči, ta okostnjak, ki je stal z eno nogo že v grobu, pa se je dal od svojega sina "Wilia-ina in svojega zeta p'j v est i na svoj sedež v parlamentu. Z napol odprtimi očmi in bled kot smrt je sedel tam ter poslušal govor lorda Kichtnonda, povzročitelja predloga iu ko je slednji končal, je vstal Chataiu, da odgovori. Ta umirajoči človek je imel toliko moči, da je govoril tri ure. RcHiiiea je, tla je govoril proti Franciji iu da je vlival v srca svojih rojakov strupeno sovraštvo do vsega, kar je francoskega. Prepovedal je proglasiti Ameriko za neodvisno ter zahteval vojno. Reke 1 je, da je dolžnost vsakega Angleža preje poginiti kot pa trpeti, da bi se kaka kolonija odcepila od materinske dežele. Ko je končal svoj govor, je padel kot od strele zadet na tla. Nobenega opravka ni imel več na svetu. Odnesli »o ga in par dni pozneje je umrl. Ha. — sta vzkliku.la Bilot in Pitov istočasno, — kakšen moi je bil ta lord < hataiu. — To je bil cče mladega moža, s katerim imamo sedaj opiavka, — je rekel tiilbert. -- Njegov sin je mož, ki vlada Angliji in ki je prisegi Ludoviku XVI. smrtno sovraštvo. To je človek, ki ne bo prosto dihal, dokler bo v T'ranciji najti še eno nabasano puško. Ali pričenjata tazumeti? — Jaz razumem, da sovraži Francijo, a ne uvidim. . . . — Torej prečitaj'e te štiri besede. Pri tem je podal Gilbert Pitovu papir. — Angleško, — je odvrnil slednji. — l>o not mind the money (ne ozirajte se na denar) — je rekel Gilbert. — Iu pozneje; — Ne varčujte denarjem in dajajte mi nikakega računa. — Potem oborožujt-jo, — je rekel Billot. -— Ne, podkupujejo. — In na koga je naslovljeno to pismo? — Na vsak« ga iu nikogar. Ta denar, katerega izda jejo, pride v roke kmetov, delavcev iii konečno ljudi, ki nam bodo posvarili revolucijo. Billot je sklonil glavo. Ta beseda je marsikaj pojasnila. Ali tii ubili de Luunuv-a z udarcem na glavo? Ali bi ustrelili de Flesseles-a T Ali bi obesili Fou t ona ? Ali bi položili krvaveče srce Berthier-ja na mizo volilcev? Sramota! — ;e vzkliknil Billot. — Če je bil ta človek še tako kriv, jaz bi se dal raztrgati na koščke, da ga rešim. l)a je to res, kažejo rane. katere sem dobil pri njegovi obrambi. Vidite, Billot, najti je dosti ljudi, ki bi postopali tako kot vi, če bi le vedeli, da je v bližini kdo, ki bi jih podpiral. Kakorhtro je klo storjeno, ga ni mogoče več popraviti. Priznavam, — je rekel Billot, — da je bil Pitt ali njegov denar skriv pri smrti de Lavunay-ai nde Flesselles-a, vendar pa ne vrui, kakšen dobiček bi imel od tega. Gilbert ne e nasmehnil. — Kakšen dobiček bo imel od tega, vprašate! —- Jaz vam lio-I ciu povedati. Vi ljub.te revolucije, kaj net Vi, ki ste brodili v krvi, da za vzamete Bastilo? — Jaz sem jo ljubil. ~ Dobro, sedaj jo ljubite manj. Sedaj si želite nazaj v Villers-tVtterets, sedaj hrepenite po miru svojih planjav ter senci velikih gozdov. — Da, prav imate, — je rekel Billot. Dobro, oče Billot, vi najemnik, posestnik, sin Ile-de-France in valed iega star Francoz, vi predstavljate tretji stan ter ste eden onih, katere imenujemo večino. Vi ste se naveličali stvari. — To priznavam. Kmalu se bo večina naveličala prav tako kot vi. Nekega dne bo-Me nudili svoje roke nasproti vojakom gospoda iz Brunšvika ali « mm goN(MHla Pitta, ki bodo prišli v imenu teh dveh oprostiteljev Frane« j*. — Nikdar! — počakajte. Flesselrs, Berihier in Foulon so bili lopovi, — je rekel Pi- lov. — — To so bili tnd drugi. — Metii se zdi, »ta so Lafayette, Bailly, Necker in drugi pošteni ljudje, — je rekel Billot. te se ti pošteni ljudje umaknejo, kdo bo j>otem delal? — je rekel thlbert. — Nikdo drugi kot ti hlapci in pomagači Pitta. Odgovorite nekaj na to, oče Bdlol, — je rekel Pitov. — Se bodo pač oborožili ter jih postregli kot pse, — je rekel Billot. — Kdo me bo oborožil? — Vsakdo. Billot, ali se hoče spomniti stvari, o kateri govorimo sedajf — Kaj ne, o politiki? I>a, v politiki ni nobenega absolutnega zločina in vsakdo je lopov ali pa pošten nu/ kot se ga pač »»odi. Zapomnite si Billot, da bo šlo naprej tudi brez nas. » To je strašno, — je rekel Billot. Kam pa bo šlo? Tega nihče ne \e.— je odvrnil Gilbert. — Tudi jaz ne vem. Vi ste učenjih, gospod Gilbert in še toliko manj morem vedeti jaz, ki sem nepoučen. Midva s Pitovoin se bova zopet vrnila v Pi-seleua. Prijela bow; zopet za resnični plug iz železa in lesa, ki prvobrača zemljo. Sejala bova žito mesto da bi prelivala kri ter živela kot goapoda. - Trenutek potrpljenja. Billot, — je rekel Gilbert. — Ostanite pri meni in bodite moja opora v teh težkih dneh. — Zakaj, ko ne moremo preprečiti zla? — Bdlot, ne pojavljajte teh besed, kajti ceniti bi vas moral manj v takem slučaju. Ali niste dobili udarce in rane, ko ste branili Fonlona in Barthierja? — Da. in vac to zaman. — t e bi imel d\*js«t, sio ali dvesto takih kot ste vi, bi stvar drugače izpadla. Raditega vas prosim, da ostanete tukaj ter me podpirat«* v mojem delu. Bodite moj ageut, moja opora ali moja pa-lira, kadar bom hotel udariti. — Palica slepca, — je rekel Billot enostavno. — Da, — je odvod Gilbert z istim glasom. . — Dobro torej, j. z sprejmem, — je rekel Billot. — Hočem biti to, kar latevate od mene. — Jaz vem, da zapuščate vse, — premoženje, ženo, otroka iu srečo. Pa bodite brez skrbi. To ne bo dolgo trajalo. — In jax? — je rekel Pitov, — kaj pa bom storil jaz t -Ti, — je odvrnil Gilbert, — se boa vrnil v Pisseleui, da poto- IHnHHHMH (Jspehl v dvajsetih UK^b^P^^^^U M se van [T^^^C^^^^^ M vrat ieaar. Proizvafa bogato rdečo kri, no. CjHRm tec staiovltne živce, ilvl|ea|a polne nožke In ženske. ^BgSO^ Vm če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če ae vam^BBHfe? ^ jRfl spomin mrači in vaie telo mrači, če ste se že nave- vgH^KpsSfeT^ tičali jemati pomirljiva ta narkotična sredstva, poten pomku- ftajt* Nuaa-Tone, in Upre videli boste, kako hitro se bosta f ■ tutUf druratneaa človeka I Devet desetin človečkih bolezni, kot I^H Upehavanje. anamija, revmatične bolem i. glavobol. aevraUrija. T^^HKJ^^j^B aaprtmer slabi tek. »eprebava, vetrovi in kolcanje. zaprtje '^^H pomanjkanje energije, .pomanjkanje iivahnosti. nervozno«t, ne- •pečnost. izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke svodenele krvi IBf »tfaHX In slabe krvne cirkulacije. I HKtr t wSS Vsak ud. vsako delovanje telesa Ja odvisno od iivčne sile za svoje I UHLv, Ml TZf ftivljenje in delovanje. Živčna moč Je poglavitna stvar za iriodee /{IHM M, \ Jetra, ledice, drok. utripanj* area in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone III^RkMh.- ML a 1 j» najbolj uspeino zdravilo za. nervozno in fizično izdelane. t //M^^Mf^f^flk\I Ker sestoji Iz osmero vainih sestavin, ki vračajo zdravja ter jth'/mSBlfcrr K ai predpisujejo najslavnejii zdravniki. - Nuga-Tone jo bogat na telesu in fosforju — ter je brana krvi ia iivcera. iBS^Vw Nuga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva da HS« T redno deljujejo. Oiivlja led ice ter izganja ia njih strupene se- 9T]Kp*1 a ta vina. Nič več vetrov in kolcanja. težke sape in pokri'-va ^TBTvlf I jezika. Nič več bolečin in bolezni 1 Nuga-Tone daj« čudov i tek m. I dobro prebava, stanovitne živca ter ttlrava okrepčujoče spanje! I Nuga-Tone obogati krt. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje ^iM tdravja na lice In Jasnost v očL Gradi močna tn postavne mote. zdra- 1Q vejže in krasnejže ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev um sdravil. katerih se človek navadi. Zavit ja v pripraven zavojček Pokrit ja ■ sladkorjem, ugodnega okusa, ugodek sa jemati. Poskužajto ga. Priporočat Sa boste vsem svojim prijateljem. .. NASA rOPOLNA GARANCUA^-Ceya N.nyy.T— ja a« ($1.00) doUr za stekleno. Vsaka »Uhlisl« vsskuje dsvstdasst (OO) tablet, >■!■■ msssfas zdravljenje. Vi iabka F* *Jariev. Jama j te Nuga" To— inajssr taa> Čsabts.ilmij^, ni. A.m. vv.lt« ,..„»■■.h « ikadj* to mi *mm takoj vmfli *oar. Vutta da mm Mre. ii^lti alti peaija. — Ml ■ n simin rWfcs. Nois.Taas Ja ss predaj pri vato dobrih Isbarjto p* »a.lrl essl to ssabi faraciji. r KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. __ NATIONAL UIOMTOIT. S. 2*, §37 So. D—»*mm St., Chicago. IU. atSSSSfftS^lW* d0WU prflOŠ**°........-T. 7. .ta kar mi požljite.............. • • •••••••••M»as#ž*saas#a8ss#»sss»ss«eeaaat»«a#a#aa Cesta ia itv. ali WL F. D....................... ••••.••••••••••••••••■t ► ' Mmta......................................Drtova ...............................a Shod v Železni Kapli. Na Tahru so se nekdaj postavili kristjani v bran Turkom. Kranjci so dali sol, Štajerci vino, Korošci s<> pa naredili: zajezili so Belo, in ko je pridrvel divji Turek. so pretrgali jt-z, tla je voda poplavila vse Turke. Tak jez pro-: i sedanjim Turkom sšiio napra-;ili biukoštni pondeljek v Železni Kapli. Prišli so Slovenci s Štajerskega in Kranjskega, celo bra-je Hrvati in Srbi. Naredili so pa' vendarle Korošci, ki so pridrveli ureJM metodi In » kotlkor mm-«oCe kratkem baa. Kadar tp» ee Čakajte, temvet pridite ta vrnil vam bata mol*o moC. Kfto oadrartm f M ara* »Mi Bolečine t maharja, «C a» ' aar prinajajo botoOaa f hiM« Blov enaki adrmvnik. ta krlftn. palenje prt aokrnji te ostale bolečine ta rrste adravlm s največjo focorootjo. Revantizcm, Irganie, kol^loe, atokllue, tUaj. ikrofl3* ta Irtji koine bolmi kt nastanejo 71 lad aeAlata krvi. oadravlm * kratka« •aan, da nI treba lešatl. Uradne are: V ponedeljek, sredo Ia petek od t. srfatraj e« t. popoldne. V torek, Cetrtak ta tofccta od e a: o naj da (k ■!■>»• V asda-IJt Ao 2. popoldne. Po imW aa delnjeas. Pridite ooebn« We pooablta trne Ia Dr. KOLER 638 PENN AVE , Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah 'ILAS NARODA" (Glasilo J. S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: Za vse leto - - - $6.00 za pol leta $3.50 za mesto New York za vse leto $7.00 i Najmodernejše vrejena TISKARNA # ^ TRADES ^h^?] COUNCIL P Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. f Točno in p« najnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York City. /