Senožečani postavili transformator
V  preteklem mesecu je bjla v Se-nožetih tehnjčno prevzeta transfor-matoiska postaja U s transformator jem 100 KV, kj bo napajala omrežje v zahodnem delu vasL Zadnje hise so bile od dosedanjega transforma-toria oddaljene skoraj 4 km, zadnjih 1000 m   pa je   bil   samo  enofazni nizkonapetostni vod z aluminijasto žjco 61 mm/2, tako da je pri odda-ljenejših hjšah znašala napetost sa-mo 120 do 160 voltov. Že predšti-rimi   leti   je   občinska   skupščina odobiila za gradnjo transformatorja 50.000 dinarjev, vendar do gradnje ni prišlo, ker so se takrat cene mate-riala in uslug tako naglo povečale, da odobiena sredstva niso zadosto-vala.
V  lanskem letu pa so ponovno oživeli akcjjo za gradnjo transforma-torske postaje in napeljave nizkona-petostnega voda v dolžjni 1000 m ter za zamenjavo prejšnjih dveh žic z močnejšimi (70 mm/2). Čeprav fc objekt manjšj, gradnja le ni potekala tako preprosto.
Predračuski stroški znašajo 190.000 dinarjev odobrenih sredstev od občinske skupščine oziroma KS Dolsko je btfo 130.000 din, razliko v višini 50.000 din pa so morali za-gotoviti vaščani tega dela vasi sarni, ni sicer z materialom, delom in de-narjem.
Seveda je bjlo kol pri vsakj grad-nji potiebno urediti dokumentacijo, tj. dpbitj lokacijsko dovoljenje in nato potrebna soglasja za gradbeno dovoljenje. Vsekakor ta postopek ni tako preprosL To najbdje ve tisti, kj si je moral pridobiti dovoljenje npr. za gradnjo hiše. Ko so postajo pričeli graditi, so vaščani t^a dela vasi (in drugi kateie smo zapiosili za pomoč) krepko prijeli za lopate, saj je bilo treba skopati precej jam za
drogove, jamo za transformatorsko postajo, postaviti opaž, zabetonirati konstiukcijo postaje, nabaviti elek-trične diogove in izkopati 240 m ozemljitvenih kanalov, v globini 50 cm. Vsekakor to ni bilo lahko ddo, ker je spomladi nepiekinjeno dežesvala V tem času je tudi reka Sava prestopila breeove in odplavfla 4 diogove, ddge 10 do 14 m, in za-sula tri že izkopane jame. Potiebno je bjo nabavitj nove drc«ove in iz-kopati zasute jame. Mjdili smo že, da je bilo pri prvi fazi gradnje ko nčano, ko so se pojavile nove te-žave. Pri meritvah ozemljitve pred priključitvijo je znašala ozemljitev 7,55 omma prcdpjsi pa dovoljujejo samo 1,3 ornma. S sondiranjem je bila ozemljitev znižana na 5,5 omma, kar pa je bilo apsolutno pre-mala Ker je zemlja glede na ozem-ljitev zelo slaba, je bilo naknadno potrebno izkopati še 355 m ozemljj-tvenih kanalov, za kar je bilo porab-ljenih 300 kg valianca; to je podra-zilo materialza 7.000 dinarjev. So-vedaJe bflo treba tudi zasuti kanale, poloziti valjanec in urediti okolico. Izkopi kanalov pa so bili zelo za-htevni, ker tečejo po neprimemem zemljišču. Potrebno je bio šestkrat piekopati dovozne poti, že pred ko-panjem posekati grmovje, trnje in koienine, tako da je deto počasi na-predovalo; izkop s strojem ni bjl možen.
Vsekakor gie zahvala požrtvoval-nim vaščanom, ki so se vztrajno in v velikera številu udeleževali akcije, tako da je bilo delo v določenem času opravljena V kratkem bo na-peljan se trofazni priključek do od-daljenejših hiš in prizadevanje skup-nosti in občanov bo služilo potre-bam prebivalcev tega kraja.
JANEZ JERINA