PRIMORSKA
DELAVSKA ENOTNOST
G L AS1 L 0 enotnih sindikatov za slovensko primorje in trst
n ii mi iii'.' iiimmirm iiih>iiiiiiiiiii ii' iiihi' um nii umii mn iiiinmiiiiii im i iJiiiBJi^miiiiiii"	<i'iii m'i mumiiiiiii'm i lini imun iiiiiiii
Leto 2., štev. 10 ■ Cena 4 lire_ _ TRST, četrtek 21. februarja 1946.
Pisanje našega lista je konstruktivno ker izraža ljudsko voljo.
Konstruktivno pa je le za onega, ki upošteva to ljudsko voljo.
Primorska delavska enotnost je in bo ostala le ljudsko glasilo in se bo vedno pokoravala izključno zahtevam svojih članov.
Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 telet. 82-50 — Rokopisi sc ne vračajo
(fiesmmi no ljubo
Pri kolektivnih in mezdnih, pogajanjih so delodajalci vedno trdili, da se morajo uveljaviti delovni pogoji, ki veljajo v Italiji. To svojo zahtevo so podpirali s tem, da je tržaška industrija baje odvisna od italijanske.
Te trditve niso za nas nove. Mi se dobro zavedamo, da so delodajalci večinoma, politično in idejno usmerjeni k Italiji in da, skušajo tudi gospodarsko vplivati na to, da bi dokazali italijansko pripadnost Trsta. Oni niso samo nacionalistino orientirani k Italiji, marveč so za časa fašizma preusmerili tudi ekonomsko politiko Trsta k Italiji. To preusmerjanje je drago plačalo tržaško delavstvo in ga posebno občuti tudi danes. Njihova nacionalistična in šovinistična politika nam je znana tudi po zadržanju Julijskih sindikatov, katere oni podpirajo, želimo postaviti v lem članku stvari na svoje mesto in prikazali našemu ljudstvu, na čemu slonijo te trditve.
Predvsem je jasno, da naša industrija ni odvisna od italijanske industrije, marveč so naša industrijska podjetja odvisna od sedanjih svojih central, kar se je zgodilo za časa italijanske okupacije, posebno za časa fašizma. Sedaj se tl gospodje bojijo ljudske oblasti n marsikateri od njih beži iz strahu pred ljudskimi sodišči. Njihovo delo za časa fašizma in podpiranje italijanske imperialistične politike jim grize vest. Ne želijo si rešiti samo svoje kože, ampak tudi polne malhe.
Uveljavljanje raznih naconalističriih in šovinističnih tendenc je mogoče danes le pod pogoji, kot so sedaj pri nas v veljavi. Prerado se pozablja, kdo so bili finančniki fašističnega imperializma in gospodarskega uničevanja vsega tržaškega zaledja, za katerim so stremeli.
Očvidna Jaž je, da je naša industrija kot taka odvisna od italijanske industrije. Res je pa, da je italijanski kapital v Trstu po-popoinoma enoten z italijanskim. Saj to je vendar plod italijanske splošne politike za časa vseli 2? let ne samo političnega, marveč tudi gospodarskega in narodnostnega zatiranja. Naši domači kapitalisti se skušajo upirati ljudski volji v upanju, da jo bodo premagali in se s tem izognili svoji odgovornosti. Zavedali pa se morajo, da jim to štejemo še. v nov dokaz protiljudskega delovanja.
Mi imamo odprte oči tudi -na gospodarskem polju, ne samo na političnem. Zavedamo se. podtalnih akcij, budno pazimo in odkrivamo našim delavcem, kje in kaj se skriva pod raznimi paragrafi, s katerimi skušajo prikriti, v učeni obliki, svoje podle namene.
Ker se zavedamo njhovib namenov, nam to tudi lahko uspeva. Saj se poznamo!
Evo, v čem je prevara.
Da bi dokazali kako pripada Trst k Italiji, hočejo to uveljaviti tudi s, paragrafi. Da bi zvenelo ime »Italija«, so pripravljeni pogajati se mesece in mesece, špekulirati na lakoti naših delavcev in nato dokazati, da pripada Trst k Italiji.
V resnici so pa dokazali sledeče:
Za časa italijanske okupacije pred fašizmom, v dobi fašizma in kasneje, je bila orijentacija tržaškega kapitala k Italiji nujna, saj Trst ni imel zaledja. Da bi se ohranil se je moral združiti z raznimi »IRI« in Se je .na ta način navezal na velike italijanske truste. Tako je postal ta kapital sredstvo v rokah državne fašistične politike, ki je vendar morala stremeti za imperializmom, da bi si lahko zaščitila življenje. To jc bila nujna gospodarska posledica, ki se je popolnoma ujemala s fašističnimi cilji. Zato tudi ni potrebno, posebej dokazovali, kako so bile fašistične tendence podobne, tendencam združenih denarnih mogotcev. Danes se to nadaljuje ter predstavlja nujne pogoje za iste posledice, ki so nastale v prejšnjih dobah. Te posledice so bile vojne nesreče, katere lahko pričakujemo tudi v bodoče, če bi slučajno zmagala njihova kriza.
S svojim dokazovanjem odvisnosti tržaške Industrije od italijanske so nam oni lahko dokazali da so se odselili v Italijo njihovi kapital!, komande njihovih kapitalov, ali nikakor niso mogli dokazati da tržaško ddo obvisi od italijanskega tržišča. Tržišče je tu, pripada Trstu, tržaškemu zaledju in svetovnemu tržišču. Surovine prihajajo le iz tržaškega zaledja. Ladjedelnice lahko delajo za Rusijo, Balkan, Podonavje, Turčijo, Skandinavijo, Anglijo Ameriko, itd., ali ne za Italijo. Italija, kot poražena imperialistična sila bo kontrolirana in se ne bo smela oboroževati. Italijanska trgovska mornarica bo ravno tako kontrolirana in ne bo imela prostega samostojnega življenja.
Italija je v mednarodnem pogledu poražena in finančno tako podjarmljena, da ji bodo odveč celo njene industrije za notranjo uporabo. Trst bi ji bil le v breme in bi ji obenem škodil kot nevaren konkurent, razen če izvzamemo slučaj, da se katera druga sila poslužuje italijanskega posredovanja in njene industrije v svoje osebne s vrhe.
Zato je sedaj popolnoma razumljivo vrenje ki ga opažamo med našimi delavci, . ki so prekinili pogajanja o kolektivnih pogodbah. Ta nezadovoljstva delavstva Izvirajo iz tega ker ni soglasnosti med ljudskimi težnjami in politično-ekonomskl-ini cilji delodajalcev.
Interesi delavcev in delodajalcev so preveč nasprotni, Cim več žuljev in lačnih, zasužnjenih delavcev bo med proizvodnimi silami, tem bolj mehke codo roke delodajalcev in mastnejši njihovi obroki. To dejstvo je jasno vsakemu našemu delavcu v vsaki stroki. Zato je cilj delavstva deliti z vsakim rojakom in sotrudnikom tako žulje kot maščobe. Tudi politično hočejo soodločati naši delavci ker se zavedajo da imajo na to pravico. V prvi vrsti pa zahtevajo soodločanje v .gospodarskih vprašanjih ker so za to dozoreli v politični in vojaški borbi proti fašizmu ter v sedanji borbi proti ostankom fašizma.
Iz federativne ljudske republike
Zasedanje odbora zdravstvenih delavcev Jugoslavije v Beogradu
Pripravljalna dela za pomladansko setev
Beograd (Tanjug) — Prvič po osvobo- polago strojne in traktorske postaje, ki so
ditvi se je vršilo plenarno zasedanje odbora zdravstvenih delavcev in nameščencev Jugoslavije, ki so mu prisostvovali delegati iz vseh ljudskih republik.
Tajnik glavnega odbora dr. Dragan Jovanovič je predložil poročilo, v katerem je podal pregled zdravstvenih prilik v stari Jugoslaviji ter naloge, pred katerimi stoji sedaj zdravstvena služba. V svojem poročilu je Jovanovič poudaril, da so v bivši Jugoslaviji gospodujoči krogi posvečali zelo malo pažnje problemu javnega zdravja. To je bila zasebna stvar vsakega posameznika. Zaradi tega je bil zasebni sektor zdravstvene službe zelo razvit, državne ustanove pa so ustanavljali brez načrta in brez sposobnih kadrov. Poleg tega ni bilo rednih stikov med temi ustanovami, kar je celotni položaj še mnogo poslabšal.
Govoreč o nalogah, ki stoje danes pred zdravstveno službo, je dr. Jovanovič poudaril, da je zlasti potrebno zagotoviti zdravniško pomoč delovnim množicam in dvigniti splošno stanje zdravstvene službe.
Nato je dr. Jovanovič govoril o sedanjem zdravstvenem stanju v Jugoslaviji. Med tem ko je v vzhodnih delih države umrljivost otrok nizka in znaša v Sloveniji 11%, znaša v Makedoniji 17%. Umrljivost zaradi tuberkuloze je 7.2%, v Makedoniji pa prav tako 17%.
V Jugoslaviji je vojna uničila do 90% postelj v bolnicah, število obolelih pa se je štirikrat povečalo.
Plenarno zasedanje nadaljuje z delom.
—G—
Beograd (Tanjug) — Ljudske oblasti po Vsej Jugoslaviji posvečajo veliko pažnjo pripravljalnim delom za pomladansko setev, tako da bo to leto izvedena popolnoma ob pravem času. Vse ljudstvo je bilo v ta namen mobilizirano, tako da ne bo ostal niti najmanjši košček zemlje neobdelan.
Velik del plodne površine bo obdelan s traktorji, ki jih bodo dale ljudstvu na raz-
jih vzpostavili v vseh delih Jugoslavije. Traktorji ne bodo obdelovali samo državnih, temveč tudi številna privatna posestva, kajti kmetje kažejo nagnjenje k zadružništvu in obdelovanju zemlje s stroji. Eden izmed najvažnejših problemov letošnje pomladne. setve je vprašanje semen. Zaradi lanske suše so kmetje v nekaterih pokrajinah ostali brez semen.
Vojvodina je najbogatejša z žitnim semenom, tako da ne bo krila samo lastnih potreb,'temveč tudi potrebe ostalih pokrajin s 1500 železniškimi vagoni raznih semen. V Vojvodini bodo posvetili posebno pažnjo gojenju industrijskih rastlin. Načrt predvideva, da bodo posejali večje površine z industrijskimi rastlinami kot pred vojno. Tako bo letos 62.000 ha posejanih s sončnicami, 25.000 ha s sladkorno peso in 2000 ha z repico.	o
O nalogah poljedelske proizvodnje
BEOGRAD — Minister za poljedelstvo v zvezni vladi Vaša Cubrilovio je objavil člane o nalogah poljedeljske proizvodnje v letu 1946.
V svojem članku poudarja Cubrilovič, da so jugoslovanski narodi že preteklo leto napravili velike napore za obdelavo čini večje količine živil.
Suša, kot se je ljudstvo ne spominja v zadnjih 50 letih, je nepričakovano zmanjšala plod teh naporov.
Naloga poljedelca je v letu 1946. doseči delo iz leta 1939. Tistega leta je Jugoslavija posejala z žitom, industrijskimi rastlinami, zelenjavo in krmo nad 7.5 milijonov ha.
Minister Cubrilovič poudarja velike težave, ki ovirajo uresničenje vseh nalog, kot posledica velikega opustošenja in poudar-
ja, da je treba vse pomanjkljivosti nadomestiti s še povečanimi napori, racionalno izrabo delovne sile, udarnimi moštvi ter uvedbo načrta in discipline v vso poljedelsko proizvodnjo.
V ta namen so podvzeli vrsto organizacijskih ukrepov, kot so: povečanje števila traktorjev in strokovnjakov, bolj racionalno izrabljanje strojev ih strojnih moštev v privatni posesti, sestava setvene komisije, načrtna organizacija preskrbe, razdeljevanja semen itd.
Setev ozimine v jeseni 1945. je bila zelo ugodna kljub pomanjkanju semen. Žita je bilo posejanega kot v mirnem času in če bo žetev dobra, bo dovolj žita za preskrbo vse dežele.
Cubrilovič poudarja, da Jugoslavija v letu 1947. ne bo mogla računati na pomoč v živilih, ki jo je dobila preteklo lelo in jo dobiva to leto od zaveznikov in pravi, da mora Jugoslavija v tem letu zagotoviti preskrbo prebivalstva z lastnimi proizvodi.
Cubrilovič zaključuje: «Da bi to dosegli, je potrebno dodatno k že podvzetim ukrepom aktivizirati vse množične organizacije, ustanove in mladino. V polni meri moramo izrabiti vsakega moža, stroj in živinCe pri setveni kampanji, ce bomo delali na ta način, se nam v letu 1957. ni treba bati lakote.
Zahteve svetovne sindikalne federacije pred skupščino ZN.
Sovjetska delegacija podpira upravičene težnje Govor tov. Gromika o tem vprašanju
London, (Tass), — Ko je glavna skupščina ZN razpravljala o poročilu, ki ga je predložil odbor št. 1 o zahtevi svetovne sin-
ila federacija glede sodelovanja njenih predstavnikov pri delu gospodarskega in socialnega sveta, sklenila priporočiti gospodar-
dikalne federacije po predstavništvu v so- skemu in socialnemu svetu, naj povabi pred-
cialnem in gospodarskem svetu, je sovjetski delegat Gromiko dejal v svojem govoru: »Sovjetski delegaciji se zdi, da je vprašanje, o katerem razpravlja današnje mednarodno zasedanje glavne skupščine, zelo važno. Želel bi opomniti delegate, da je sovjetska delegacija že od vsega početka razpravljanja o vprašanju, ki ga je postavila svetovna sindikalna delegacija glede udeležbe njenih predstavnikov pri delu varno-stega in socialnega sveta, zavzela do teh zahtev naklonjeno stališče.
Sovjetska delegacija je vedno vztrajala, da je treba tej zahtevi ugoditi, kjer jo smatramo za popolnoma upravičeno. Predložili smo najprej glavni skupščini, kasneje pa odboru št. 1 v pretres sledeči predlog o tej zadevi:	v
»Glavna skupščina je ob pretresanju vprašanja, ki ga je postavila svetovna sindikal-
Kdaj bomo dosegli razumevanje ?
Resna stanje, v katerem se nahaja delovno ljudstvo, se mora izboljšati z hitrimi in doslednimi ukrepi
Doslednost delovnega ljudstva
V borbi za svoje utemeljene pravice
V četrtek 15. t. m. so meli svoj sestanek vsi vodilni organi delavcev lesne stroke v ulici Conf.i 11.
Tov. Kralj je pojasnil zbranim tovarišem., kako je prišlo do mezdnega sporazuma, ki je splošno veljaven, ne obvezuje nobene stroke posebej, ker mora vsaka stroka zaključiti poseben sporazum. Splošni sporazum vsebuje le načela in okvirno predpise. Vendar predstavlja veliko žrtev od strani delavcev, ker so delavski zastopniki morali pod pritiskom delodajalcev in ZVU popustiti.
Z delodajalci ni bilo mogoče doseči sporazuma, ker so zastopniki delavcev lesne stroke zahtevali doklade, ki so veljale že za časa nemške kolektivne pogodbe 1. 1944. Le so delodajalci priznali delavcem te pravice, je bilo to zato, ker so jim priznali tudi delovno sposobnost. Delavci pa danes ne morejo odstopati od že doseženih pravic in sprejeti slabše delovne pogoje
Delodajalci so to odbili. Vsled tega so se tudi pretrgala vsa pogajanja ter je potrebno, da se določi način za nadaljnji postopek.
Delavci tudi terjajo, naj se razvrstitev delavcev po raznih delovnih razredih izvrši v sporazumu med delavskim odborom podjetja in upravo tovarne. Jasno je, da delavci ne morejo pristati na to, da delodajalec sam odloča o mezdni razvrstitvi svojih nameščencev, ker hi v tem primeru odločal tako, kot gre samo njemu v prid, ne pa po načelih pravičnosti in objektivnosti.
Poleg tega je važno tudi vprašanje menz. Delodajalci po večini ne dajo hrane svojim delavcem, kar je sicer v navadi skoraj v vseh strokah in podjetjih. Zato je potrebno prisiliti vsa podjetja, da ustanovijo menzo in dado hrano svojim delavcem pod enotnimi pogoji. Tudi tu naletijo sindikalni zastopniki na velike težave pri pogajanjih z delodajalci, ki smatrajo, da so dosegli zmago z mezdnim sporazumom z dne 1. febru arja f. 1. Menijo, da jim daje ta sporazum pravico, odtegniti delavcem to, kav jim pripada
Če bo potrebno, se bodo delavci poslužili tudi vseh borbenih sredstev za doseejo svojih pravic. Delodajalci izjavljajo, da sporazum z dne 1. februarja izključuje vsako možnost izboljšati delovne pogoje. Oni se krčevito držijo tega sporazuma, če tudi priznajo da so delavske zahteve upravičene. Izjavili so obenem, da bi bili pripravljeni na koncesije, ali da tega ne morejo storiti zato, da ne bi dali drugim strokam možnost terjati enake priboljške. Tudi zato so bili delavski zastopniki prisiljeni pretrgati pogajanja.
Soglasno je bil sprejet sledeči
KRATKE VESTI
Washington (AFP). Senatna komisija za delo je odobrila načrt zakona, ki določa mi. nimalno mezdo na 60 centov na uro. Predlog bo v ponedeljek predložen senatu.
Rouen (AFP) — Pristaniški delavci v Ruenu, ki so se zbrali na množičnem zborovanju, so na poziv Splošne konfederacije dela sklenili, da ne bodo nakladali tovorov, ki so namenjeni v Španijo, vse dotlej, dokler Francova vlada ne bo pustila na svo. bodo republikancev, ki so v španskih ječah.
Pariz (AFP) — Ministrski svet, ki se je sestal 15. februarja, je sprejel predlog finančnega ministra glede pospešitve zaplembe vojnih dobičkov.
Los Angelos (AFP) — Predstavniki filmskih podjetij in delegati delavcev so se v pele!: štiri ure posvetovali, ne da bi mogli doseči rešitev, ki bi preprečila stavko, napovedano za ponedeljek.
Filmske družbe kategorično odklanjajo povišanje plač.
dnevni red
Skupščina delavcev lesne industrije, po poročilu upravnega odbora Enotnih sindikatov za to stroko
obsoja
zadržanje organizacije delodajalcev, ki so odbili vse, popolnoma upravičene zahteve delavcev, kar je povzročilo pri pogajanjih za dosego kolektivne pogodbe te stroke lom
ugotavlja
nujno in neodložno potrebo, da se doseže mezdni sporazum, ki naj bi, v nasprotju s prejšnjimi, vsaj deloma zagotovil in za jamčil, da ne bodo delavci spet zabredli v tako moralno in materialno stanje, kot se je dogajalo že v preteklosti. Zato zahteva
1.	Naj se vrši razredna razvrstitev delavcev sporazumno med upravo podjetja ali njenim zastopnikom in tovarniškim odbo rom,
2.	naj se priznajo povišanja, ki so bila dosežena s pogodbo z dne 6. novembra 1944 in naj se priračtmajo v celoti mezdam, ki so predvidene v splošni mezdni pogodbi z dne 1. februarja 1946,
3.	naj se uredi vprašanje menz v podjetjih, kjer so že ustanovljene, posebno pa, kjer jih še ni. Menze morajo biti urejene po enotnem načrtu.
Zato se daje poverilnica sindikatom lesne široke, naj ukrene vse, kar je potrebno za dosego omenjenih ciljev. Pri tem naj se vodilni organ poslužuje tistih sredstev, ki jih smatra za najuspešnejša, trdeč, da bo na vsak način podpiral z vsemi sredstvi njegovo delo, da bi se problem rešil čim-prej, na najpovoljnejši način.
Trst, 15. februarja 1946.
Odgovorni upravitelji v naši pokrajini ne razumejo in nočejo razumeti življenskih potreb delovnega ljudstva. Nimajo pač onega zanimanja, kakršnega bi morale imeti ustanove, katerih naloga je upravljanje javnega življenja
Ponovno smo občutili vs$ zlo raznih ukrepov ali pa smo trpeli radi pomanjkanja ukrepov, ki bi jih morala po našem skromnem pojmovanju podvzeti solidna uprava. Vse to zelo žali demokratično razpoloženo ljudstvo in mu hkrati onemogoča normalni razvoj življenja ter povzroča, da se gmotni položaj ljudstva stalno slabša.
Tako je na primer vprašanje brezposelnosti zelo resno vprašanje in je v naši pokrajini zelo pereče izključno le zaradi gospodarske nedelavnosti. To vprašanje povzroča veliko skrb pri onih, ki se zavedajo tega o-bupnega položaja in razumejo vse vzroke ter posledice takih prilik.
Poudariti moramo, da razni dogovori in ukrepi ne smejo nikdar biti zgolj pisana beseda in sredstvo za pomirjenje. Če hočemo biti iskreni in pravi borci pri ustvarjanju boljših življenskih pogojev za skupnost, tedaj moramo skrbeti, da vsi ukrepi dosežejo svoj namen. Vsaka drugačna rešifev pomeni zlo, ki nosi v sebi vzroke nadaljnim komplikacijam in nesporazumom. Zato smo bili in bomo vedno proti polovičarskim rešitvam.
V naši zadnji številki smo objasnili položaj, ki je nastal po tržaškem mezdnem sporazumu zaradi nekaterih ukrepov, ki resno ogrožajo prej omenjeni sporazum. Pojasnili smo tudi vzroke, zaradi katerih je tajništvo Enotnih sindikatov odpoklicalo svojega zastopnika pri Pokrajinskem posvetovalnem odboru za socialne zadeve o okviru anglo-ameriške vojaške uprave.
Nujno je, da celotno današnje stanje osvetlimo še iz drugega vidika. S tem v zvezi je skupščina vodilnih organov Enotnih sindikatov na svoji plenarni seji z dne 2. t. m. izglasovala resolucijo. Namen te resolucije je, da bi se pravočasno preprečilo razvrednotenje draginjske doklade. Ta nevarnost grozi, saj cene živilskim potrebščinam stalno naraščajo. Žalostno je sicer, da je prišlo do te nevarnosti, zlasti, ko pomislimo, da so delavski zastopniki^ dosegli draginjsko doklado z velikimi težavami.
Zato so Enotni sindikat; predlagali naj se ustvarijo komisije, ki bi jih sestavljalo ljudstvo zaradi:
1.	stvarne kontrole nad SEPRAL-om;
2.	a) konrole cen pri nabavi in prodaji na
debelo.
b) kontrole in določanja cen na drobno
3.	a) kontrole nad izdajanjem živilskih iz-
kaznic.
b) ugotovitev, da se vrši delitev potrebščin v času in količini, kot je določeno v samih živilskih izkaznicah,
4.	odločne borbe proti črni borzi in špe-kulantsvn
Kako postopajo s člani Enotnih sindikatov
Organizacija našega delavstva, Enotni sindikati, budno pazi in ščiti materialne in moralne interese svojega, članstva. To dokazuje tudi žalosten dogodek, ki se je pred kratkim pripetil v Trstu. Ob tej priliki je delavec Coslovich postal žrtev neke delodajalke in pristaniščne policije in sicer samo zato, ker je bil ta delavec član Enotnih sindikatov.
Tov Andrej Coslovich je bil že več let zaposlen kot vrtnar pri gospej Ani Maramaldi. Približno pred enim mesecem je gospa Maramaldi predložila svojemu nameščencu Co-slovichu pogodbo na podlagi katere naj bi obdeloval polje, ki obsega približno en hektar. Pogodba nikakor ni bila v skladu s sedaj veljavnimi predpisi.
Enotni sindikati so bili o temu obveščeni. Povabili so v svoje urade gospo Maramaldi z namenom, da bi se stvar razčistila. Med tem je bil Coslovich poklican v urad pristaniške policije v ul. S. Nicolo 6, kjer so ga med drugim tudi vprašali h kateri sindikalni organizaciji pripada. Ko je povedal, da je član Enotnih sindikatov so mu dejali, da so Enotni sindikati fašistična in slovanofilska organizacija.
Zato so Enotni sindikati smatrali za potrebno razčistiti položaj potom Urada za delo, ki naj bi interveniral in rešil zadevno vprašanje, da bi se s tem preprečile nadalj-ne komplikacije. V uradih pristaniške policije se je. predstavil tudi zastopnik Enotnih sindikatov, ki je bil pooblaščen da razčisti zadevo. Najprej so ga skušaJi zastrašiti in mu priporočili naj odstopi od svojega naši cer priznal, da je kadil na, ulicah, ali ne
mena ker bo sicer kaznovan. To pa še ni vse. Ob priliki novega sestanka pri Uradu za delo sta bila sprejeta pri policijskem u-radniku De Bundo, zastopnik Mestnega odbora in zastopnik Kmečkega sindikata. Ta je izjavil, da bo Coslovich lahko še nadalje ostal v stanovanju, ki je last gospe Maramaldi, če odstopijo od njegovih zahtev. Sicer pa, da ga bodo vrgli iz stanovanja in mu odvzeli prepustnico za prosto luko, kjer je Coslovich delal od časa do časa. Zastopniki Enotnih sindikatov so energično branili svojega člana pred nasilji. Zavezniški vojak, ki je bil prisoten je osorno posegel v razgovor rekoč, da je zemljišče last očeta gospe Maramaldi, kateri je angleški državljan. Ponovil je in ponovno zapretil, da bo odvzeta propustnica za Prosto luko ne smo Coslovichu, marveč vsem čanom Enotnih sindikatov.
Intervencija pristaniške policije je se poslabšala spor. Coslovich je bil ponovno pozvan na policijo. Tu mu je bila odvzeta propustnica za prosto luko. Vodnik De Bundo mu je svetoval naj odstopi od tožbe in naj prekine vse stike z Enotnimi sindikati. Dejal je, da bo v tem slučaju on preskrbel da se bo spor rešil v njegovo korist. Coslovich je možato postopal in izjavil, da ne. more izdati organizacije, ki iskreno zagovarja pravice delavstva. Način in odločnost zagovora Coslovicha je tako razjezil funcionarje policije, da so ga nato aretirali pod obdolži-tvijo, da je kadil v Prosti luki. Coslovich le v skladiščih, zaradi tega mu je tudi bila pred mesecem dni odvzeta prepustnica, ki so mu jo 8 dni kasneje vrnili, .Vrnil se je pa na svoje dejo.
Enotni sondikati smatrajo, da se morajo vsi zgoraj navedeni ukrepi takoj uveljaviti, ker edino pod tem pogojem lahko odobrijo delno rešitev mezdnega vprašanja. Zato je potrebno, da se v najkrajšem času ustvarijo ljudske ustanove, katerim bo poverjeno potrebno nadzorstvo.
Skupščina vodilnih organov je zategadelj izročila mestnemu odboru Enotnih sindikatov poverilnico, da tolmači zahteve delavstva in predlaga praktično rešitev tega vprašanja.
To so trenotno najnujnejši problemi, ki jih moramo hitro načeti in dosledno, pospešeno rešiti. Le s stvarnim delom se lahko
dokaže iskrena volja pri vprašanju urejevanja prehranjevalnih prilik najširših delovnih	„.„v-
slojev. Vsako drugačno postopanje pomeni racjje> ^ se jj (j- možnost sodelovati pri
stavnike svetovne sindikalne federacije k u-deležbi v svetu v posvetovalnem svojstvu.«
Med razpravljanjem o tem vprašanju v glavni skupščini in nato v odboru št. 1 so nekateri delegati zavzeli stališče, ki se razlikuje od jasnega in preprostega stališča sovjetske delegacije Glavni ugovori teh delegacij so bili:
Prvič, so te delegacije ugovarjale, da bi se dala predstavnikom svetovne sindikalne federacije možnost za' sodelovanje pri delu gospodarskega in socialnega sveta v posvetovalnem svojstvu. Primernejša se jim jc zdela manj jasna formula, ki določa samo možnost spraševanja za svet. Sodelovanje v posvetovalnem svojstvu je prav tako oblika popraševanja za svet, toda jasna in učinkovita.
Drugič, so nekateri delegatje. med njimi ameriški in britanski, predlagali, naj se zahtevi svetovne sindikalne federacije ugodi samo, če bodo hkrati povabljene k sodelovanju v svetu na isti osnovi tudi nekatere druge mednarodne in narodne nevladne organizacije. Poudarjeno je bilo, da bi svet predvsem moral pripustiti take organizacije kot ameriška federacija dela in mednarodna zadružna zveza.
Omembe vredno je, da je bil od vsega početka način predlaganja teh organizacij ultimativnega značaja. Rekli so nam: Ali sprejmete sklep, ki b: ugodil našim zahtevam, ali pa ne sprejmemo svetovne sindikalne federacije. Ali sprejmemo svetovno sindikalno federacijo, ameriško federacijo dela in mednarodno zadružno zvezo, ali pa ne bomo dovolili nobeni sodelovati pri delu gospodarskega in varnostnega sveta.
Sovjetski delegaciji se zdi ta ultimativni način postavljanja tega vprašanja neupravičen. Zaradi "tega se ne more strinjati z načrtom rezolucije, ki jo je predlagal odbor št. 1. Sovjetska delegacija ne more sprejeti sklepa odbora, ki bi. ko bi ga sprejeli, pomenil:
1.	da bi zahtevi svetovne sindikalne fede-
malomarnost in nezanimanje za položaj ljudstva. Ljudstvo je sito obljub in dobro razumemo njegovo nestrpnost. Želelo bi končno naleteti na trohico razumevanja in na dejansko reševanje
Borba za
življenjske pravice
Z ogromnimi težavami in lastnimi žrtvami sklepa delovno ljudstvo kolektivne pogodbe.
Peki, zidarji, grafičarji in lesni delavci so te dni prekinili pogajanja za kolektivno pogodbo. Delodajalci še vedno oslanjajo na svoje znane trditve, da delavci v Italiji nimajo boljših delovnih pogojev in da zato ne smejo tega uživati niti tržaški delavci. Pravijo tudi, če bi popustili v Trstu, bi to pred stavljaio' popuščanje, ki bi upravičilo enako popuščanje tudi v Italiji.
Pri tem pozabljajo predvsem, da delovni pogoji v Trstu niso enaki onim v Italiji, da prehrambene prilike pri nas ne odgovarjajo italijanskim prehrambenim prilikam, da nima Trs danes nobene povezave z Italijo, kar smo že dokazali v današnjem uvodniku. Jasno je le ono: da pogoji, kot jih nam o-tajo delodajalci, nikakor ne prožijo lepega izgleda za bodočnost, če bo uspela njihova reakcionarna delavnost. Tega se dobro zaveda naše delavstvo in je zato tudi lahko opaziti veliko nezadovoljstvo v vseh tovarnah in podjetjih.	ž
Vodstvo Enotnih sindikatov se je že od samega začetka zavedalo, da sklepanje splošnega mezdnega sporazuma predstvav-Ija ie začetek tejkih in dolgih, celo nevarnih, pogajanja za vsako stroko posebej. O tem je delegacija obvestila ZVU ter v kratkih potezah pojasnila, zakaj je prepričana o tem.
Splošni mezdni sporazum predstavlja torej podlago za nadaljna pogajanja po strokah. Nato bi pristopili tudi k vsem ostalim, razen industrijske stroke. Kolektivne pogodbe bi se morale skleniti'najprej z industrijskimi trokami, nato pa z ostalimi proizvajalnimi stroka*mi.
Cilj teh novih pogodb je nadomestitev pogodb, ki so bile sklenjene v septembru 1944 pod pritiskom nemške okupacije. Ne sme se pozabiti, da so delavci zahtevali nove delovne pogoje, zato,_ da bi si izboljšali polojaj v primeri s prejšnjim. Sedaj se pojavljajo od strani delodajalcev nove velike tejave v pogledu odrejanja delavskih razredov, uvrščanje raznih plačilnih razredov v nove štiri razrede, ki so določeni v novem splošnem sporazumu, zvišanja plač raznih strok nad določeno normalno plačo v akor-nem delu. odbijanja delodajalcev, da priznajo dodatek na menze in sploh vprašanje menz. ker nekatera podjetja sploh nimajo menz. Razen tega so še druge težave, ki bi lahko privedle do končnega nesporazuma in nove odprte borbe.
To se je sedaj tudi zgodilo.
V prvem času je bilo določeno, da se morajo skleniti pogodbe po strokah v najkrajšem času. Sedaj pa je minilo že 15 dni, a le ena stroka — kovinska — je uspela skleniti tak sporazum. Grafičarji se pogajajo že dva tedna in še niso uspeli skleniti ničesar, kajti Združenje industrijcev navaja razne izgovore, češ če bi popustili oni, bi to predstavljalo vzrok za popuščanje tudi vsem ostalim strokam. Ravno tako ne morejo nikamor tudi delavci gradbene stroke. Delavci lesne stroke so morali prekiniti pogajanja, ker delodajalci niso hoteli uslišati njihove zahteve za ureditev vprašanja menz ter za dodatek na plače.
Če bomo nadaljevali po tej poti. bomo prišli kmalu do raznih stavk, nemirov in zastoja v proizvodnji. Naši delavci so že itak težko prizadeti! Da bi si mogli le malo zboljšati svoj položaj, morajo poseči po naj-odločnejših merah. Tedaj pa vsi kriče, da delavci nimajo volje za sporazum, ter napadajo njihovo sindikalno organizacijo^ češ da jih bujska in vodi v nemire. Povzročitelji —oziroma delodajalci, se pa kaj kmalu prelevijo v nedolžne ovčice, in pri tem uživajo celo potuho nekaterih krogov.
Jasna je protidelavska tendenca teh gospodov. Zato bo šlo naše delavstvo odločno po svoji poti naprej, če že ne more iti vsaj ( kolikor toliko sporazumno z delodajalci.
delovanju gospodarskega in socialnega sveta v posvetovalnem svojstvu, ne bilo ugodeno;
2.	da bi bilo sodelovanje svetovne sindikalne federacije pri delovanjih sveta omejeno na isti obseg in iste temelje, kot sodelovanje ameriške federacije dela in mednarodne zadružne zveze.
Na ta način je svetovna sindikalna fede. racija od prvega početka razpravljanj o tem vprašanju postavljena na isto osnovo z a-meriško federacijo dela, ki je. kot znano, samo narodna strokovna zvezna organizacija. V nobeni stopnji je ni mogoče primerjali s svetovno sindikalno federacijo, niti s stališča članstva, ugleda in vpliva niti’ s stališča izkustva, ki bi moglo koristiti gospodarskemu in socialnemu svetu v interesu okrepitve gospodarskega sodelovanja med narodi.
Svetovna sindikalna federacija je enotna strokovno zvezna organizacija, ki združuje nad 60 milijonov delavcev in nad 50 dežel vsega sveta. Njeno izkustvo je nakopičeno po izkustvih mnogih narodnih strokovnih zvez. Že sama ta narava svetovne sindikalne federacije je zagotovilo uspešne podpore ZN pri reševanju zapletenih gospodarskih in važnih socialnih problemov. Ni dvoma, da bo to izkustvo zelo koristilo za izboljšanje gospodarskega sodelovanja med narodi, če ga izkoristi organizacija ZN.
Ameriška federacija dela naj se pridruži svetovni sindikalni federaciji in tako kot član te organizacije sodeluje pri delovanju organizacije ZN.
Ce i razi svojo željo narodna nevladna organizacija, da bi želela sodelovati in pomagati pri delu ZN se moramo predvsem vprašati v kakšni meri je ta organizacija voljna sodelovati z zvezami drugih dežel. To vprašanje je zelo poučno in važno, če pretresamo predloženo resolucijo, če bi predlog, o katerem se sedaj vodi diskusija, sprejeli, bi ameriška federacija dela zadobila privelegirani polojaj. Imela bi posebno, neodvisno predstavništvo v gospodarskem m socialnem svetu.
Tak položaj bi pomenil za ostale narodu* sindikalne organizacije težko krivico. Tako stanje bi gotovo ustvarilo nuogoden vtis na ostale narodne strokovne zveze.
Želel bi, da se pravilno razume stališče sovjetske delegacije v tem vprašanju. Sovjetska delegacija nima namena sprožiti vprašanja o zaslugah te ali druge narodne sindikalne organizacije, vključno ameriške federacije dela.
Pri vsem tem moramo upoštevati načelo enakopravnosti in pravičnosti. Svetovno sindikalno federacijo ne smemo postaviti 'v isto vrsto s kakršnokoli drugo sindikalno organizacijo. Zato ne more sovjetska delegacija podpirati predloga odbora št. 1, kajti ta predlog ne daje svetovni sindikalni federaciji onega položaja, ki ga po svojem delu zasluži. Ta predlog omejuje možnost izkoriščanja velikega izkustva te organizacije pri reševanju številnih gospodarskih in socialnih problemov.
Na koncu je Gromiko v imenu sovjetske delegacije izjavil, da bodo sovjetski sindikati, ki štejejo nad 20 milijonov članov, aktivno podprli svetovno sindikalno organizacijo pri njenih naporih.
Jugoslovanske zadruge bodo tekmovale
Beograd, (Tanjug). — Srbske poljedelske zadruge so na zahtevo številnih zadrug poslale poziv vsem zadrugam, naj se udeleže tekmovanja pri obnovi dežele.
Zveza srbskih poljedelskih zadrug je izdala načrt za tekmovanje, ki predvideva poleg maksimalnih naporov za povečanje proizvodov poljedelstva in živinoreje tudi obnovo razdejanih in požganih vasi in mest, popravilo mostov, cest, izgradnjo novih šol in zadružnih domov.
Tekmovanje se bo izvajalo med zadružnimi člani, med posameznimi zadrugami in zadružnimi zvezami raznih republik.
Na ta način se bodo jugoslovanski imetje. ki so se borili složno z delavci v narodno osvobodilni borbi sedaj udeležili dela in tekmovanja za čim prejšnjo obnovo in izgradnjo domovine.
Težave naše delovne mladine
Naloge mladinskih delavskih organizacij. Njih
odnos do dela
Sanje menz, ki dajejo nezadostno hrano; zato mladinci radi pohitijo zvečer na večerjo. Zaradi tega obiskuje v Miljah strokovne šole le 40% mladincev, a v Tržiču teh šol sploh ni. Povoljno je rešeno vprašanje strokovnih šol v Trsfu v tovarni
Pred nekaj dnevi se je sestala v Trstu Pokrajinska komisija delovne mladine, na kateri so bili prisotni zastopniki raznih strok in krajev iz vse Julijske krajine.
Mladinci so razpravljali o raznih vprašanjih, posebno pa o nalogah mladinskih j
delavskih organizacij in o njihovem odnosu j strojev pri Sv. Andreju, kjer uprava to-(j0 dela.	! varne daje brezplačno papir in ostale po-
Že dali časa je, odkar se tudi mladina j frebsčine. bori v vseh tovarnah proti svojim izkori-! Eno najvažnejših vprašanj je zaposlitev ščevalcem za pravice, ki jih nočejo priznati j demobiliziranih garibaldincev. Mnogo teh delodajalci. Mladinci poudarjajo, da so ; 'kfivnih aniifaJisii;nii. borcev je še sedaj bili oni med prvimi aktivnimi borci, ki so j brezposelnih. Velika krivica je, da so vrše borili v hribih proti nacizmu in fašiz- 1 ženi na cesto in zasmehovani mladinci, ki mu. Danes so spet prvi v vsakdanji borbi j so bili pripravljeni žrtvovati tudi svoje za gospodarske in politične svoboščine, zato : življenje za zmago demokratičnih načel, da ne bi ostale ničeve vse pridobitve na- j Mora se podvzeti vse, da se ta krivica v rodno osvobodilne borbe. Mladina ne za- ! najkrajšem času popravi. Ne sme se do-hteva. nai se razlastijo vsi tovarnarji, mar- voliti, da se pozabljajo ravno najzasluž
več najodločneje zahteva zboljšanje delov- ............ ' ’ ’	’
nib pogojev, strokovne šole, čistko itd. Da bi se dosegli ti cilji, je bila ustanovljena
Pokrajinska komisija delovne mladine.
Delovna mladina la sindikati
Naloge delovne mladine se bodo izvrše-
nejši člani delavskega razreda
Zahteva po obvoznih in brezplačnih šolah
Delovna mladina bo zahtevala obvezno in brezplačno šolo, ki naj se vrši po delu. Ure učenja se morajo smatrati kot delovne ure in morajo biti zato tudi plačane. Vsa
vMe v okviru sindikalne organizacije naših potrebna u-na sredstva morajo dat- na
mladincev, a njem člani bodo morai pi. j ra2p0]ag0 Uprave tovaren. Vsaka stroka ucevati vse probleme. se nanaša,o . - j mora jmetj gvojo nosebno šolo. Delovna delo mladincev m na njihove Pravme. bo- raIadina bQ zahtevala< naj Se čimprej za rmsiia bo tesno povezana z Enotmmi Mn-	o vg. libaldinci ter vsi ostali mia-
dikali. Ta povezava je nujna, ker bodo j	ki 3Q ge nezapos]eni, in da morajo
mladmci razpravljali o svojih gospodarskih vg. ^ u strokovne šole N more se notrebah in zahtevah. Z druge strani bo
komisija podpirala vsako sindikalno akcijo Enotnih .sindikatov.
Tudi zastopnik Enotnih sindikatov tov. Ivan Bukovec-Vojmir je poudaril potrebo te povezave in zagotovil, da bodo Enotni sindikati v vsakem pogledu podpirali delovno mladino. Tov. Vojmir je izjavil, da se morajo mladinci tesneje povezati z delavsko organizacijo in v njej sodelovati. Sindikalno delo ne izključuje političnega delovanja, marveč vsi člani sindikalne organizacije se morajo zanimati tudi za politična vprašanja. Ni naloga Enotnih sindikatov. da se borijo le za skromna mezdna izboljšanja, marveč tudi za konkretna 1’prašanja, ki se pojavljajo pri nas, t. j. borba proti vsaki infiltraciji fašističnih elementov na vodilna mesta v tovarne. Tov. Gašperini je obširno poročal o sindi-Ivdnemu delovanju in poudaril, da mladina noče smatrati sindikate kot apolitično organizacijo. To je bilo poudarjeno tudi na #amem svetovnem sindikalnem kongresu v Parizu.
Najvažnejše vprašanje je vprašanje strokovnih šol. Ker bi morali mladinci sami nabavljati potrebni papir in ostalo, je tudi v tem velika, ovira, kajti ena pola papirja stane deset lir, a svinčnik 30 lir. Ti stroški so preveliki za njihove dohodke. Razen tega predstavlja velike težave tudi vpra.
dovoliti, da ostane šola privilegij nekaterih izbrancev. Omogočili je treba ustvarjanje širokih slojev dobrih bodočih strokovnja-kov. Razen tega se morajo popraviti določbe o plačah. Vsak mladinec, ki je sposoben napraviti dobro določeni predmet, mora dobiti za to enako plačo kot drugi delavec istih sposobnosti. Zaradi tega je potrebno ustvariti v vseh tovarnah posebne komisije, ki bodo določale sposobnosti delavcev-mladincev in jim tudi določale plače po njihovih sposobnostih.
Vsi fi problemi delovne mladine predstavljajo veliko pomanjkljivost, ki vlada v naših kolektivnih pogodbah, posebno pa v vsakdanji praksi v tovarnah. Zato je predvsem potrebno podpirati naše mladince. ki so bodočnost, naše industrije, v vseh njihovih težnjah za zboljšanje njihovega položaja. Mladina vseh naprednih demokratičnih dežel uživa polno podporo, ima ne le brezplačne strokovne šole, marveč celo univerze; uživa polno socialno zaščito in zato je prirodno da prednjači v vseh delih ter se tudi uveljavlja s svojimi udarniki. Ni malo udarnikov med jugoslovansko, rusko in drugimi mladinami naprednih demokratičnih dežel. Tako bi moralo biti tudi pri nas. Za tem teži naša delovna mladina in v tem jo bomo tudi podpirali z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago.	,
Zadružništvo
Sadjarske zadruge (nadaljevanje)
Izvoz sadja je velike važnosti za državo, iz katere se sadje izvaža, ker se tako nabira kapital za uvoz drugih potrebščin iz inozemstva, ki jih domači trg potrebuje, a ne proizvaja. Zaradi tega ni vseeno kje in kako se tržišča lahko pridobe. Za pridobitev tržišč pa je potrebno, kakor smo že zgoraj omenili, predvsem tipizacija sadja, zavijanje in odjiošiijanje.
Pri izberi sadja moramo biti zelo natančni. Sadje se mora klasificirati po velikosti, kakovosti (okusu) in barvi. Zunanji videz sadja privlačuje kupca ter mu vzbuja po-žeijenje. Izbera sadja za izvoz in njegova klasifikacija se lahko vrši tam. kjer je na razpolago mnogo sadja Ta posel najlaže opravljajo zadruge, ki edine lahko zberejo večjo količino sadja
Zavijanje sadja je tudi važno, ker ima tudi to svoj vpliv na kupca. Ravno pri tem so največ grešile, posebno izvozne zadruge. Navadno so zanemarjale dejstvo, da mora biti vse sadje v istem zaboju ali košarici enake vrste in ne na vrhu lepo, a spodaj slabo. Paziti je treba predvsem na to. da se sadje zavija tako, da ostane čim deij časa zdravo V nasprotnem primem bomo kupca debili samo enkrat in ne več. Cilj pa mora biti ta, da se trg. ko se pridobi, tudi obdrži.
Ravno tako je tudi važno, kakšnih prevoznih sredstev se poslužujemo za prevoz sadja. Odvisno je seveda od tega, kam se sadje izvaža, ali v oddaljenejše ali^ bližje kraje. Temu primerno se (udi poslužujemo prevoznih sredstev, in sredstev za zavijanje. Zadruge so najprimernejše ustanove ali podjetja, ki se lahko in uspešno bavijo s tem. One laže skrbijo za odgovarjajoče zaboje ali košarice m tudi vozilo. Država pa mora skrbeti za železniške vagone s hladilniki in hitrim prevozom.
Iz Jugoslavije se izvaža velika količina jabolk, "breskev suhih češpelj in grozdja, posušenega sadja in suhih gob. Medtem ko so se z izvozom sadja iz Jugoslavije bavile
tudi razne zadruge, je bil izvoz gob omejen na privatnike, ki so jih pošiljali v vrečah v Italijo, kjer so jih vložili v pločevinaste ška-tije in nato pošiljale v Ameriko in druge kraje sveta. To delo, ki so ga vršili italijanski trgovci, lahko odslej vršijo naše zadruge.
Konzerviranje in vkuhavanje sadja, kakor tudi kuhanje marmelade in mezge so dosedaj vršila večinoma privatna podjetja. Tudi to delo bi morale opravljati zadruge.
Pridelovanje sadnih sokov ali mošta, kakor tudi žganjekuha, bi morali biti rezervirani sadjarskim zadrugam, in to iz preprostega in praktičnega razloga, ker se v ta namen največ uporablja slabše vrste sadje, ki se odbira od onega, ki je namenjeno za izvoz. Pri tem zadruga lahko izkoristi vse vrste in kakovosti sadja. Dočim bi najboljše sadje bilo določeno za izvoz, bi se ostalo sadje porabilo za sušenje, vkuhavanje in konzerviranje, kuhanje mezge ali marmelade, pridelovanje sokov ali' mošta in za žganjekuho. Tropine bi se porabilo za živinsko krmo.
Sadjarske zadruge se bodo morale zanimati tudi za domače tržišče. Predvsem bo zalaganje domačega trga njih naloga. U-ravnavati bodo morale cene na domačem tržišču, skrbeti za higijensko ureditev trž- j nic in trgovin s sadjem. Ravno talco bo moralo biti v njih rokah a!i pod njihovim nadzorstvom tudi razpečavanje vseh ostalih sadnih proizvodov.
Skrb za nove nasade in drevesnice bo tu-di v glavnem delo zadruge, v kolikor ne bo država sama skrbela za to Via svojih imetjih, na katerih naj bi se ustanavljale tudi sadje-rejske postaje.
Iz vsega navedenega je razvidno, da bi delovanje sadjarskih zadrug ne bilo samo sezonsko, čeprav bi se to zdelo na prvi po-gled. Pozimi bi popravljali in nabavljali potrebščine in sadike za pomlad, pomladi pa bi pripravljali zaboje in košare. Koncem maja odnosno začetkom junija je že zrelo
zgodnje sadje in bi takoj začeli s polnim sezonskim delom, ki bi doseglo višek v jesen- j skem delu s pridelovanjem sadnih sokov. ' s sušenjem, vkuhavanjem, konzerviranjem in žganjekuho.
Ta vrsta zadrug potrebuje večja gmotna sredstva, posebno ko se gre za nabavo potrebščin. Obračun bi napravili koncem sezone, članom pa bi ob izročitvi sadja dajali predujm-e. Za nabavo gmotnih sredstev b: morale zadruge določiti dovolj visoke de leže, ali pa si preskrbeti gotovino z brez obrestnim posojilom pri članih samih. Vsa! drugi kredit stane in glavni zaslužek bi r; ta način prešel v roke tretjim osebam. Po leg tega bi najemanje posojil moglo bili \ zvezi s takimi pogoji, ki bi jih v danen roku ne mogli izpolniti, kar bi povzročilo nove težave in ovire pri pos'ovanje. Naj slabšo je, če take ovire nastanejo v polnem teku dela. ker to lahko postane za zadrugo usodno.
Bistvena zahteva pri vsaki zadrugi pa morajo biti: lastna sredstva!
Nova zadruga v Trstu
Na sedežu Enotnih sindikatov so se sestale 7. februarja vse pristaniške delavke. Razpravljale so o ustanovitvi zadruge, v katero bi stopile stare in dobre delavke, da bi zaščitila njihove pravice, delovno disciplino in ekonomske interese.
Zadrugo so ustanovili s podporo Enotnih sindikatov pristaniške stroke. Tov. Juraga je v svojem govoru poudaril potrebo sindikalne enotnosti vseh delavcev, ker si le na ta način lahko pribavijo delavske pravice.
Izbran je bil odbor zadruge, nakar je tov. Juraga čestital izbranim zadružnim članicam in jim želel polno uspehov prt njihovem bodočem delu. Opozoril jih je obenem, naj bodo tako dosledne borke za delavske pravice, kot so bile žene, ki so so udeležile slavnih manifestacij 14. februarja 1902, ko so v prvih linijah podpirale svoje tovariše v borbi proti nasilni avstrijski policiji,
Zena »a delo
»Delavska enotnost« iz Ljubljane je objavila članek tov. Pepce Kardelj o ženskih vprašanjih in vlogi žene v sindikalni orga-uzaciji. Smatramo potrebno objaviti ta čla-ick v celoti, ker prinaša tudi smernice za leiovanje naših žena v strokovnih organi-acijah. Že večkrat smo v našem listu opo-:arjaii na ista vprašanja. Tudi danes je potrebno poudariti nujnost, da sc morajo ženske bolj živahno udejstvovati in delovati v sindikalnih organizacijah.
Naše žene delajo v prosti luki nočno delo in jrrejemajo komaj četrtino medze v primeri z ono, ki jo prejemajo moški. Vidimo mnogo deklet, ki se prodajajo okupacijskim vojakom, ker nimajo dela in poštenega zaslužka in ker nimajo prave razredne zavesti, ki bi so jo lahko pridobile v sindikatih. Vidimo, kako se njihove pravice kršijo tudi v javnih aktih in kolektivnih pogodbah.
Večkrat mora pustiti mati doma bolnega otročička samega ali pa ga izročiti v varstvo tujcem, le da more iti na delo in zaslužiti košček kruha.
Nekatere si »služijo« kruh kot blodnice.
Ker ni dela in socialne zaščite, se nekatere prodajajo celq v javnih hišah.
Matere poniževane, dekleta’ nezaščitena postrežnice zaničevane ...
Naše žene moralno propadajo.
Posebno težko je stanje mater. Nimajo nobene moralne čvrstine in moči. Nagonsko so povezane s svojim otrokom in zaradi njegove zaščite se večkrat prepuščajo bohotnosti in nasilju gospodarja in denarja. Sebe žrtvujejo za otroka!
Žene! Razbijte te sramotne okove suženjstva, organizirajte se, zaupajte svojim močem, ki niso majhne. Delajte, učite se in organizirajte se — v tem je vaša rešitev. Na delo!
Socialna zaščita
O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
Dolžnosti in pravice zavarovancev
Jasno je, da nimajo zavarovanci samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Zavarovanci — delovno ljudstvo — imajo pravico do preventivnega zdravljenja, do zdravljenja, ko obolijo, do rent in pokojnin itd., imajo pa tudi dolžnosti. Dolžnost, da plačuje prispevke in dolžnost, da ne izrabljajo svojega zavarovanja. Vsak zavarovanec, ki si-
Naše težave
V	soboto 16. t. m. je bil poklican k ZVU naš odgovorni urednik, da bi se zagovarjal zaradi vsebine članka, ki je izšel v našem glasilu pod naslovom: Kratijo nam naše pravice.
Kot smo poudarili že v prvi naši številki, je naloga našega lista, da obveščamo odgovorne elemente o naših težnjah in z druge strani, da seznanjamo naše delav stvo z ukrepi odgovorne uprave in osrednjih sindikalnih organizacij.
Ta naloga ima čisto konstruktivni značaj, ker se ZVU seznanja z željami, težnjami in razpoloženjem našega delavstva in se pri tem lahko obilno okoristi, ko pod-vzema razne ukrepe. Če kaki ukrepi niso v skladu z interesi našega delavstva, je ZVU tudi takoj obveščena o tem ter ima na ta način možnost ponovno proučiti svoje ukrepe in jih morebitno popraviti, v kolikor je to potrebno. Naš list ima v tem zelo važno nalogo posrednika med širokimi delovnimi množicami in sedanjo vojaško upravo. Ta posredniška vloga more biti zelo koristna — le če jo dobro razumejo in tako dobronamerno upoštevajo, kot je zamišljena.
V	članku je bilo govora o pretepanju pristaniških delavcev po zavezniški policiji, kar je bilo tedaj tudi povzročilo eno dnevno stavko, ter o primeru Pina Cover-lizza, ki je podlegel kot žrtev civilne po licije.
Naš list ni pisal prvi o teh primerih, niti tako obširno kot ostali domači listi. Izgleda le, da gre tu za majhen nesporazum v tolmačenju namenov pisanja lista. Poudarjamo, da je bil naš namen le kon-struktivne prirode, da bi se opravili podobni primeri, ki vznemirjajo naše delavstvo. To smo tudi pojasnili g. polk. Robertsonu in upamo da bo odslej naša kritika sprejeta tako, kot smo si jo mi zamislili, t. j. v konstruktivnem smislu in z namenom mirnega in lepega sožitja med predstavniki vojaške uprave in našim delavstvom.
»Primorska delavska enotnost« je delavsko glasilo. Kot taka ima dolžnost tolmačiti razpoloženje delavstva tudi, kadar delav stvo obsoja razne postopke kogar si bodi in ne samo dati priznanja za pohvalne akcije. Po naših pojmih lista ne piše urednik, marveč ljudstvo; urednik ga le urejuje. Vsebina lista je duša ljudstva. ovclVimpudenza ohe la distingue, aiiiavcrso
mulira bolezen, ki se hlini bolnega, ko ni, in preslepi tudi zdravnika, slepari zavarovalnico in škoduje svojim tovarišem, ki so resnično bolni.
Pravica zavarovancev je tudi upravljanje delavskega zavarovanja. Prepričani smo, da bo pod upravo delovnega ljudstva vedno manj takih škodljivcev in da bo tudi uprava izvrševala svoje dolžnosti napram zavarovancem.
Prepričani smo, da bo za vedno izginil tip surovega in površnega blagajniškega zdravnika in lip birokratskega uradnika zavarovalnice. Dolžnost zavarovancev je, da postavijo v upravo zavarovalnice ljudi iz ljudstva — svoje tovariše — ki bodo nameščali v zavode socialnega zavarovanja poštene in sposobne zdravnike in uradnike, pripadnike iz tega velikega kolektiva —
VII.
Naloga sindikatov
Delovno ljudstvo — zavarovanci — bo u-pravljalo socialno zavarovanje po svoji strokovni organizaciji, to je po svojih sindikatih. Sindikati bodo imenovali uprave podružnic, federalnih zavodov in osrednjega zavoda. Sindikate čaka torej v FLRJ velika naloga. Da bomo razumeli veličino te naloge, moramo poudariti še nekaj.
Število zavarovancev bo v FLRJ ogromno in bo gotovo doseglo v najkrajšem času milijon. Pri takem številu zavarovancev je seveda tudi število pomoči potrebnih o. gromno. Tu niso samo bolniki, ampak tudi ponesrečenci, onemogli, upokojenci itd. U-pravni aparat mora biti seveda zaradi tega zelo velik. Naloga sindikatov je, da imenujejo v upravo tega ogromnega zavoda zgrajene in sposobne tovariše, ki bodo znali poenostaviti ves aparat z najbistroumnej-šimi ukrepi, zato da ne bodo požrli upravni stroški prevelikega odstotka dohodkov in da bodo dajatve čim izdatnejše.
V prejšnjem članku smo omenili, da se prispevki nezgodne panoge ne porabijo v celoti takoj, ampak da morajo služiti letos pobrani prispevki tudi za rente — nezgodni, rente — ki se bodo plačevale še več za tiste nezgode, ki so se pripetile letos. Zato se zbirajo v tej panogi ogromni kapitali, ki jih je treba takoj naložiti, da bodo donašali obresti iz katerih se bodo plačevale rente. Slabo naloženi kapitali bodo donašali malo in nezgodna panoga bo postala pasivna. To se pravi, da bo morala država iz splošnih sredstev pomagati, da ne bodo ostali rentniki brez rent.
Naloga sindikatov je, da po svojih zaupnikih nadzirajo to premoženje.
Ravno tako se zbirajo veliki kapitali v starostni (invalidski) panogi. Razen lega upravlja socialno zavarovanje še bolnice, okrevališča za otroke in ozdravele itd.
Vsote, ki se bodo zbirale v socialnem zavarovanju bodo šle v stotine in stotine milijonov.
Premoženje delovnega ljudstva, zbrano v socialnem zavarovanju, je torej silno veliko in sindikate čaka velika naloga, da vzgojijo svoje člane tako, da bodo sposobni voditi ves aparat in odgovarjati zanj množici delovnega ljudstva Prepričani smo. da bo novi delovni človek kos tej veliki nalogi in da bo to novo socialno zavarovanje izdatno pomagalo pri izgradnji novega, višjega in boljšega življenjskega standarta delovnega ljudstva.
Dr. B. J.
število žena v proizvodnji se znatno veča. Z gotovostjo lahko trdimo, da tretjino zaposlenega delavstva, zlasti v nekaterih strokah, predstavljajo žene.
Buržoazija je vedela, da s pritegovanjem žene v proizvodnjo dobiva veščo in ceneno delovno silo, katera ji povečava dobičke. V tem brezobzirnem izkoriščanju sc buržoazija ni brigala za posebno vlogo žene kot matere in jo je zaposlevala na vseh delih ne glede na njeno fizično zmogljivost. Delodajalci so rajši zaposlili žene-matere, kajti one so v boju za goli obstanek sebe in svojih otrok neumorno delale in bile najbolj disciplinirane.
Sprememba v položaju žene
Z narodno osvobodilno borbo, z največjimi napori in trpljenjem in tudi s polnim udejstvovanjem žena je spremenjen nosilec oblasti v državi. S tem se je spremenil tudi položaj žene. Dani so vsi pogoji v najširših možnostih, da se žena upre vsakemu neodgovornemu poskusu izkoriščanja ali zapostavljanja. Žene so to spremembo zaslužile s svojini bojem v partizanskih odredih in z ilegalnim političnim delom v samem brlogu sovražnika.
Poziv, katerega je našim narodom takoj po osvoboditvi dala Komunistična partija, poziv na obnovo in izgradnjo, so naše žene pravilno razumele. Danes srečamo na vseh poljih dela ogromno število žen, ki so z največjim elanom pristopile k obnovi porušene domovine, da svoje sposobnosti, katere so dokazale v narodno osvobodilni borbi, postavijo v službo splošne izgradnje.
Žene se niso odločile samo za delo, ampak so v istem številu pristopile tudi v svoje sindikalne organizacije. Toda dejstvo je, da se na sestankih in plenumih, konferencah in kongresih vidi zelo majhno število žena. V vodstvu naših posameznih organizacij so po ena ali dve ženi, in to samo v toliko, da se ne vidi, da jih sploh ni. Sindikalni funkcionarji in sindikalne organizacje morajo na to obrniti posebno pažnjo. Pobrigati se morajo, kako bi spremeniK svojo politiko in dosegli, da bo sodelovanje žen tudi v družbenem življenju, a posebno v sindikalnem gibanju v skladu z njihovo vlogo v gospodarstvu in z njihovim delom v splošnem urejevanju prilik v naši deželi po osvobo-jenju. Delo žen v proizvodnji je daleč preseglo njihovo udejstvovanje tudi na vodilnih mestih v družbenem in političnem življenju dežele.
Zelo majhno je število žen, ki v sindikalnih organizacijah vršijo dolžnosti odgovornih funkcionarjev in referentov za posamezne sektorje dela. Medtem pa je izkušnja narodno osvobodilne borbe pokazala sposobnosti žen kot voditeljev na najodgovornejših mestih, pokazala je njihovo prisebnost tudi tedaj. kadar je bilo v nevarnosti življenje velikega števila borcev. Ta izkušnja nas vzpodbuja, da smelo pristopimo k dviganju žen na odgovorna mesta in da jim pomagamo v njihovim razvoju.
Res je, da je žena v mnogih primerih kulturno in politično znatno zaostala, toda res je tudi to, da se vlaga premalo truda za njen napredek. Le zaveden človek ne bo nasedel sovražnemu vplivu. Nikoli ne smemo pozabiti, da reakcionarji in razredni sovražniki samo čakajo na vsako možnost, da bi podpihovali nezadovoljstvo in izzivali zmešnjavo. Temu sovražnemu rovarjenju je najpriklad-nejša žena, a zlasti danes, ko se naša drža-
Staro pristanišče in obnova
Pristaniški delavci starega pristanišča so ugotovili sledeča porazna dejstva:
»Ne zavidamo delavcem novega pristanišča. ki delajo podnevi in ponoči, tako da smo našteli kar 7 ladij, ki so čakale na odprtem morju, da bi pršle na vrsto za iztovor. V tem času ni prišla v staro pristanišče niti ena ladja.
Znano nam je, da naše pristanišče nima takih mehaničnih naprav, kot jih ima pristanišče pri Sv. Andreju. Vendar se naši hidravlični žerjavi in naši hangarji ne smejo podcenjevati.
Glavna značilnost je to, da se je v novem pristanišču nekaj popravljalo, (vendar zelo malo!) medtem ko se v starem pristanišču ni popravljalo nič.
V pogledu dviganja potopljenih ladij smo mi strokovnjaki, in se zavedamo, da bi lahko s skromnimi in preprostimi sredstvi dvignili dva ploveča žerjava, ki sta bila potopljena pred hangarjem št. G. Na ta način bi pomagali tudi delu Zaveznikov, ki bi mogli izkoristiti ta hangar, ker je zelo prostran.
To velja tudi za. torpedovko, ki je potopljena pred hangarjem Lloyda. Ce bi dvig nili to ladjo, bi se takoj usposobili štirje hangarji.
Za vse (o se ni nikoli zanimala ZVU, ki nadaljuje s svojimi popravili ie v novem pristanišču.
Imamo tudi obalo Traiana, ki je pred leti lahko sprejemala celo 14.000 tonske ladje. Ta obala je zlasti pripravna za neposredno utovarjenje.
Smatramo, da bi morala ZVU poslušati to našo pritožbo in razmišljati o koristih tega dela. Vse iztovarjanje blaga bi na ta način postalo cenejše in bi se opravilo v krajšem času.
Namesto ukinjenih radijskih predavan]
KoleHtlm Dsšediie in sinfikitl
Počasi, toda stalno se je utrjeval v vrstah I delovnega ljudstva pojem interesov skupnosti. Množice vedno bolj razumevajo in j občutijo vso moč in gotovost,- kj jim jo mi-1 di povezanost vseh prilično enako, da ne rečemo enako prizadetih, v mogočne skupnosti — v množične organizacije. Vsi, ki pravilno razumejo odnos izrabljenih delovnih množic do kapitalistov, ne morejo, niti ne smejo biti ob strani. Poseči morajo v dogodke. To najlaže dosežejo v množičnih organizacijah, s pomočjo katerih pridejo z borbo za življenjske pravice najhitreje in najbolj gotovo do uspehov, seveda v kolikor so v določenem času dani za to pogoji. Čim močne.ija je povezanost, čim enotnejše je delovno ljudstvo, tembolj verjetno je. da bodo napori uspešni.
Vzporedno s to zavestjo se razvija in v praktičnem življenju učvršča pojem kolektivnih pogodb. Ta pojem je prav za prav odraz povezanosti medsebojnih enakih interesov, ki jih morajo delavci braniti, se zanje boriti in potrditi z enotnim nastopom
Enotni sindikati so množična organizacija vseh onih. ki jih kapital izrablja in ki sami nimajo drugega kot marljive, delavne roke in umske sposobnosti, kar naj bi bilo po mnenju kapitalistov le sredstvo za njih bogatenje. Pravice vseh teh marljivih rok ščitijo Enotni sindikati. Zato je razumljivo, da je p?edvsem sindikatom mnogo na tern, da sklepajo kolektivne pogodbe, v katerih so zabeležene in potrjene pravice delovnega ljudstva. Sindikatom ne sme in ne more
biti vseeno pod kakšnimi pogoji se sklepajo in kakšne vsebine so kolektivne pogodbe.
V	pogledu kolektivnih pogodb je stvarnost v kapitalistično pojmovani demokraciji različna od one. ki jo opažamo v državah. katerih ureditev sloni na ljudski demokraciji. Kapitalisti bodo vedno zagovarjali svoje privilegirane položaje Oni se bodo z vsemi silami branili priznati delovnemu ljudstvu njegove pravice. Pri tem se ne bodo strašili posluževati se tudi najogab-nejših sredstev in spletk. Zato je razumljivo. da kolektivne pogodbe v kapitalistični ureditvi dejansko ne bodo imele onega značaja in one vsebinske vrednosti, ki bi jo po svojem namenu morale imeti in katerega dejansko imajo v državah z ljudsko demokracijo.
V	preteklosti so se morali delavci za vsako kolektivno pogodbo boriti proti delodajalcem, ki so imeli na svoji strani oblast in njene organe. Ko so kolektivno pogodbo že izvojevali, so se morali še naprej stalno boriti, da se je kolektivna pogodba izpolnjevala Pravice _ delovnega razreda, tiste, ki so bile zajamčene z zakonom kakor tudi tiste, katere so delavci v posameznih podjetjih izvojevali in utrdili s kolektivnimi pogodbami, so bile v stalni nevarnosti, da jih izigrajo.
Razumljivo je, da se v preteklosti delovno ljudstvo in strokovne organizacije pri sklepanju kolektivnih pogodb niso brigale
za produktivnost dela, racionalizacijo proizvodnje, delovno disciplino, za štednjo materiala itd., ker je vsako izboljšanje v proizvodnji povečalo bogastvo lastnika podjetja in krepilo gospodarske in politične položaje izkoriščevalcev delovnega ljudstva,
V	ljudski demokraciji se je popolnoma spremenil odnos delavcev do proizvodnje.
Medtem ko so se delavci prej v podjetjih borili samo za to, da so se v kolektivno pogodbo vnesle odredbe, ki so utrjevale njihove pravice, se morajo delavci po zmagi ljudske demokracije brigati za to, da z uresničenjem svojih pravic v podjetjih in z izpolnjevanjem svojih dolžnosti do dela prispevajo za vse večji razvoj produktivnosti dela. Samo na tej stvarni osnovi bo delovno ljudstvo izboljšalo svoje življenjske pogoje.
V	ljudski demokraciji so kolektivne pogodbe dragocen prispevek k socialno-poii-tični zakonodaji. Njih osnova in hrbtenica mora biti uredba o mezdah in plačah. Taka uredba se lahko pravilno, natančno in nedvoumno uveljavlja samo s kolektivnimi pogodbami. Te pogodbe morajo bili v ljudski demokraciji v enaki meri obvezne za oba podpisnika. Delodajalec mora plačati, delavec pa delati. Uredbe in pogodbe morajo izhajati iz splošne gospodarske situacije, mezde pa se morajo ravnati po potrebah delovnega ljudstva. Seveda se lahko pripeti, in tak bi bil primer po zadnji svetovni vojni, da se morajo pri sklepanju pogodb upoštevati dejanske gospodarske možnosti. V neposrednih povojnih časih se mora predvsem pospešiti proces obnove, kar je treba storiti tudi s pomočjo kolektivnih pogodb. Od hitrosti obnove je namreč odvisna obnova gospodarstva, od tega pa raven splošnega blagostanja.
Tarifni de! pogodb je najvažnejši. S pravilno tarifno politiko bomo pospešili obnovo gospodarstva. Neposredno škodljive posledice slabe tarifne politike so v tem, da se s tako politiko podpira lenoba, površnost in brezbrižnost za izpopolnitev stroke in strokovne izobrazbe. S tem se ubija volja in zanimanje za delo pri dobrih inteligentnih in delu predanih delavcev, preddelavcev, poslovodij, inženjerjev in drugih strokovnjakov, ki so pri produktivnem delu potrebni.
S tem, da bo delavec plačan po količini in kakovosti njegovega proizvoda, bodo zagotovljena marljivim in sposobnim delavcem ne glede na spol in starost večje plače. To bo tudi v pobudo mladini in ženam, nekvalificiranim, polkvalificiranim in kvalificiranim delavcem, da se bodo stalno učili in izpopolnjevali 'svoje strokovno znanje. Tako bodo lahko več in bolje proizvajali in čim več prispevali k splošnemu blagostanju, obenem pa sebi zagotovili večji zaslužek.
Strokovne organizacije morajo sodelovati pri vseh načrtili za kolektivne pogodbe, saj so one predstavnice delovnega ljudstva, v interesu katerega morajo ukrepati vse, kar mu gre v korist.
Pri sklepanju kolektivnih pogodb se mo. ra delovno ljudstvo v podjetjih natančno seznaniti s pravicami, katere si pridobi in ki se z vsako kolektivno pogodbo vedno bolj utrjuje. Strokovne organizacije morajo skrbeti in budno paziti, da se vse pravice iz kolektivnili pogodb izvajajo v praktičnem življenju. Izvrševanje te naloge je mnogo lažje v državah z ljudsko demokracijo, ker v teh ima ljudstvo oblast v svojih rokah. Mnogo težavnejše je stališče delovnega ljud-
stva,kjer še nimamo ljudskih oblasti in kjer je vpliv kapitalizma še močan in z vsemi sredstvi zavira razpoloženje in voljo ljudskih množic.
Kolektivne pogodbe morajo urejevati sploh vse odnose delavstva do vodstva podjetja in podjetja do delavstva. Urejevati morajo sprejemanje _ in odpuščanje delavcev, normalni delovni čas, nadurno delo, letni dopust, vprašanje prostorov za kulturno-pro-svetno udejstvovanje, vprašanje bolezenskih podpor, olajšave za ženske in mladoletne delovne moči, varnostne naprave, hi-gijenske ukrepe, odnose delavcev do tehničnega osebja, pravice in dolžnosti delavskih zaupnikov itd. Iz vsega tega vidimo, da je sklepanje kolektivnih pogodb zelo zamotano in odgovrno delo.
Enotni sindikati imajo v pasu A težavno stališče, ker se morajo boriti stalno z delodajalci. kateri niso doslej še nikdar pokazali razumevanje za pravice delovnega ljudstva. Celotni položaj pravic in interesov delovnega ljudstva bi bil popolnoma drugačen in bi naletel na pravo razumevanje vseh merodajnih, če bi se tudi v naši pokrajini po obljubah Atlantske listine vzpostavila ljudska oblast. Zato ni potrebno, da bi se čudili odločni volji delovnega ljudstva naše pokrajine v borbi za dosego ljudske demokracije in ljudske oblasti. Borbena doslednost za dosego zahtev delovnega ljudstva je tako odločna, da ga pri tem ne more nihče cvreti.
Prepričani smo, da bodo vsi oni, ki so poklicani odločati o usodi naše pokrajine, upoštevali to razpoloženje in da ne bodo z napačnimi odločitvami ustvarjali možnosti za kasnejše konflikte in s tem slabšali pogoje za svetovno varnost.
va nahaja v težkem položju in ko ni dovolj_ življenskih potrebščin, da bi lahko v polni meri zadovoljili potrebam vsakdanjega živ-Ijenja.
V ženah j® treba vzbuditi zanimanje in jih dvigniti
Narodno osvobodilna borba je daia ženi pravice, ki ji odpirajo pot do vsakega mesta, tudi do najodgovornejšega. Toda vedeti moramo, da je treba mnogo žen zainteresirati in jih dvigniti, da se bodo zavedale svojih dolžnosti in čutile potrebo te dolžnosti vršiti, da bodo pristopile k vsakemu delu kot enakopravni člani naše družbe. Do zdaj nismo dovolj resno razumeli, da žena ne more do kraja in popolnoma izkoristiti svoje enakopravnosti zaradi podrejenega položaja, katerega je še do včeraj zavzemala. Malo je žen s strokovnnim znanjem, a ogromna večina je brez vsake kvalifikacije, kajti prav nekvalificirani deiavci-žene so bile pred vojno najugodnejši objekt izkoriščanja Medtem pa je danes v interesu naših narodov in v interesu naše državne organizacije, da iz vsakega človeka napravimo kvalificiranega delavca. Da bi žena res lahko šia v vse panoge proizvodnje, ji je _ treba dati vsaj najosnovnejše znanje, kajti le tako se bo lahko popolnoma posvetila delu. Ženi ne bi bilo težko to doseči, če bi imela potrebno pomoč.
Imamo tudi žene. ki so se iz narodno osvobodilne vojne vrnile kot oficirji. Če jih bomo strokovno usposobili, bodo lahko najboljša in najzaneslivejša zamena za mnoga mesta, katera danes zavzemajo špekulanti in ljudski sovražniki (razni dobavitelji, skladiščniki itd.)
Kaj je dolžnost sindikalnih organizacij in celotnega aktiva
1.	Pritegniti ženo na odgovorna mesta v proizvodnji in ji omogočiti polno sodelovanje v družbenem življenju
2.	Dati ji vsakodnevno pomoč v osnovni izobrazbi, v kulturno-poiitičnem dvigu in strokovni usposobljenosti.
3.	Usposobiti žene za dobre in odgovorne voditelje sindikalnih organizacij in okrepiti naš kader funkcionarjev z ženami.
4.	Vzbuditi v vseh zaposlenih ženah zanimanje za njihove najboij pereče lastne probleme, kakor: gradnja dečjih domov, otroških zavetišč in za mere, katere bi ženo o-svoijodile vsakdanjega domačega dela.
5.	Vzbuditi v ženi zavest, da ne opravlja svojega dela samo iz potrebe za vsakdanjim kruhom, ampak da s tem doprinaša pra tako k obnovi in izgradnji naše države in da ji takšno delo mora prinašati zadovoljstvo.
6.	Posebno pažnjo je treba posvetiti ženam. katere so sodelovale v borbi, ker so naši'najboljši tovariši, ki bodo najhitreje razumele svoje naloge na gospodarskem polju.
Če bomo resno pristopili k reševanju teh problemov, lahko z gotovostjo računamo na novo in veliko število predanih in poštenih kadrov, ki so neizkoriščeni, a sposobni, da dajo svoj prispevek To je način, da v znatni meri zmanjšamo težave, s katerimi se bo. ri naša država.
r i Pepca Kardelj. 1
CibaitU in vUite Primorsko delavsko enotnost
Sindikalni sestanki
v tržiškem okraju
V	nedeljo 10. t. m sta se vršila dva kmečka sindikalna sestanka v tržiškem okraju: V Ronkah in v Vermeljanu. Razen tega so imeli svoj sestanek delavci gradbene stroke, zaposleni pri CRDA-i, na katerem je biio prisotnih okoli 400 članov. Tudi mezdni kmečki delavci, zaposleni pri terenskih deiih, so se sestaii. Bilo jih je okoli 150.
Na vseh teh sestankih so bili prisotni tovariši okrajnega odbora Enotnih sindikatov v Tržiču.
Predsednik Enotnih sindikatov iz Tržiča, tov. Černigoj se je udeležil v torek širšega’ sestanka na katerem je bilo prisotno okoli 250 delavcev. Sestale so se tudi žene v tovarniški menzi in razpravljale o svojih mezdnih in drugih vprašanjih. Delavci in nameščenci tovarne Solvay so se sestali polnoštevilno. Pred 650 delavci in nameščenci je govoril tov. Černigoj o čistki.
10. t m. se je sestalo v Izoli Morosini 60 kmetov, v prisotnosti tov Fumisa in Muslina.
V	samem Tržiču se je vršilo veliko število sindikalnih konferenc in sestankov. Sestanki so se vršili v tovarni olja, v tovarni Sol-vay ter na terenu, kjer delavci pokrivajo protitankovske zaščitne rove.
Okoli tisoč delavcev lesne stroke, zaposleni v tržiški ladjedelnici, se je sestalo. 14. februarja. Na tem sestanku sta govorila tovariša Battilana in Marega predvsem o zdnih vprašanjih, o razdornem delu Julij, skih sindikatov, o akordnem delu, o čistki o sindikalni politiki itd,
iz vsega tega je jasno razvidno, da so tržiški delavci najagiinejši.
xa jsc3š tisšk&vm sfiSatSi
Atene. (Tass) — Dne 14,11. se je vršila po vsej Grčiji dvourna predhodna stavka. Stavko j organizirala grška konfederacija dela v protest proti novim mezdam, ki jih je določila vlada v zvezi z razvrednotenjem drahme. Namen stavke je bil, posvariti vlado, da so delavci pripravljeni na vztrajno borbo, če viada ne prekliče svojih sklepov.
V	Atenah je stavka zajela vse industrijske panoge. Tramvaj in železniški promet je bil ustavljen, električni tok prekinjen, banke, državne in zasebni uradi zaprti.
V	Pireju je v pristanišču m mestu zaostalo vse življenje za dve uri. Trgovine so bile zaprte v znak solidarnosti z delavci. Celo stojnice so prekinile prodajanje.
Po poročilih tiska so stavkali delavci in nameščenci v Solunu, Volosu, Larisi in drugih mestih Obrtniki in velik del trgovcev so se pridružili stavki. V Kalamari je vojaški poveljnik prepovedal stavko.
V	mnogih tovarnah so se vršili sestanki. V Atenah so glavni odbori vseh strokovnih zvez, ki so članice grške konfederacije dela, sklicali zborovanje v gledališču Alikis, Resolucija. ki je bila sprejeta na sestanku, u-gotavlja, da pomeni vladni sklep o novih mezdah dejansko znižanje mezd za polovico. Resgiucija poziva delovno ljudstvo, na; stori vse v obrambo pravice do življenja, ki mu je ni mogoče odvzeti.
Milano (Radio Milano) — Delavci telefonske družbe za Piemont in Lombardijo »Sripek so vznemirjeni in grozijo, da bodo stopili v stavko. Vzrok tega je odklonitev voditeljev družbe, da bi odobrili ustanovitev upravnega sveta Komisija delavcev, ki je bila poslana na ravnateljstvo, da bi predložila to zahtevo, se je vrnila z negativnim odgovorom. To dejstvo je povzročilo pravo protestno manifestacijo. Ob II 15 so delavci zapustili delo ter se zbrali na ulici, kjer so jim govorniki obrazložili položaj. V teku so pogajanja z družbo.
Odgovorni urednik: Albin Zabric.