P®#W*NA Ptet&m\ V GOTOVINI VECERNIK 1 Lelo XIV. [štev. 62 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POST NT ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 15. marca 1940 NAROČNIKA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 dih Cena i-1 Gospodarski blok Nemčije, Rusije in Italije Vsa srednja Evropa izključno gospodarski prostor treh prijateljskih velesil — Pogajanja med Itaiif©, Memčijo, Romunijo in Rusijo v Berlinu — Nenapadalni pakt med Rusi in Romuni V Parizu priznavajo, da je iniciativa prešla v roke Nemcev in Rusov CURIH, T5. marca. Exchange Telegraph. Kakor poroča berlinski dopisnik »Neue Zurcher Zeitung«, se je v Berlin« znova pojavil načrt o ustanovitvi osred-njeevropskega gospodarskega bloka pod nemškim vodstvom. Ta blok naj bi obsegal najprej Nemčijo, Sovjetsko zvezo in države evropskega jugovzhoda. S tem bi se znatno olajšala tudi izvedba gospodarskih načrtov, ki jih ima Nemčija že § Sovjetsko zvezo in Romunijo. Dalje bi se pa k temu bloku pritegnili še Italija in Finska, dočim se Švica in ostale nevtralne države na zahodu ne jemljejo v poštev. Glavni nemški namen pri snovanju tega bloka je izključiti popolnoma vsak zavezniški gospodarski in s tem politični vpliv na področju ozemlja tega bloka, katero smatra Nemčija prvenstveno za svoje in potem še sovjetsko in italijansko interesno področje. Po tem načrtu naj bi se gospodarska struktura malih držav popolnoma prilagodila potrebam Nemčije in ostalih dveh z njo sprijatelje-nih velesil, ki bi pri tem sodelovali. ZBLIŽANJE MED ITALIJO IN RUSIJO BERLIN, 15. marca. Asš, Iz krogov vodstva narodno-socialistične stranke so ameriški novinarji izvedeli, da se popravljajo odnošaji med Italijo in sovjeti. To popravljanje odnosa je v j© v zvezi s trgovinskimi pogajanji med Italijo, Nemčijo, Romunijo in Rusijo v Berlinu. Rusija in Italija bosta v kratkem podpisali trgovinsko pogodbo, ki bo, kakor želi Nemčija, zelo zbližala obe državi. V Bukarešti pravijo, da je demobilizacija romunskih kmetov in raznih drugih delavcev posledica nemške obljube, da garan- tira Nemčija romunske meje. Ta garancija je bila dana zaradi večjih dobav romunskega petroleja in žita Nemčiji. SPORAZUM MED ROMUNIJO IN RUSIJO LONDON, 15. marca. Ass. Press. V tukajšnjih diplomatskih krogih je izzvala veliko pozornost vest, da se pod nemškim pritiskom pripravlja sklenitev nenapadalnega pakta med Sovjetsko zvezo in Romunijo. Sovjetska zveza bo priznala tudi romunsko posest Besarabije tinske vojne kot »pravo ljudsko finsko tem ko je hrvatski del že v novem polo- J vlado«, nekam izginili. Govori se celo, da žaju, sta ostala slovenski in srbski še v so bili vsi člani te kuriozne »vlade« ustre. starem. In če danes Hrvati zahtevajo 1 iti najprej volitve in šele potem rešitev slovenskega in srbskega vprašanja, je prav tako naravno, kakor če Srbi zahtevajo prav narobe, najprej rešitev slovenskega in srbskega položaja, in šele nato volitve. . * Da se je obstoj slovenskega in srbske ga poleg hrvatskega vprašanja toliko Čača tajil, ni bila vzrok nevednost, ampak neiskrenost. Človek dobi nehote vtis, da sc je, to zgodilo zato, da se ustvari možnost smatrati rešitev hrvatskega vpra^ šanja le kot nekakšen provizorij. To pa bi dokazovalo, da pri nas v resnici še ni do vseh konsekveuc zmagala nova, edino mogoča in zdrava miselnost in da živi vsaj nekje v ozadju še vedno centralisti čna skomina, pripravljena, da v eventualnem ugodnem trenutku znova stopi v ospredje. Da je take miselnosti zelo dosti vsaj v nekaterih srbskih političnih krogih, nam pričajo razne zadevne akcije, popolnoma brez nje pa žal tudi še nismo Slovenci. Razni naši centralisti so se, kakor vse kaže, samo začasno potuhnili; spremenili so torej dlako, ne pa tudi čudi. Toda tudi nasprotna slovenska stran ne igra s popolnoma odkritimi kartami, kajti dejanja so precej drugačna kakor so besede. Ako torej hočemo, -da se v Jugoslaviji likvidira vse, kar je kdaj ustvarjalo med našimi narodi nesoglasja, ali jih še ustvarja, je treba najprej do konca likvidirati staro miselnost, in to .ne samo po obliki in besedi, ampak tudi po vsebini in dejanju, predvsem pa po resničnem iskrenem notranjem prepričanju. In to ni tako težko. Treba se je samo vrniti k nagibom, ki so vodili Slovence, Hrvate in Srbe k združitvi v skupni državi Jugoslaviji. Niti prvi niti drugi niti tretji nismo vstopili v državno skupnost zato, da bi izgubili svojo narodno individualnost, ampak zato da bi v skupnosti zaščitili vse tri svoje narodne individualnosti pred nevarnostmi od zunaj in si ustvarili maksimalne pogoje za nadaljnji kulturni in gospodarski razvoj. Prav tako ni nihče izmed nas mislil na to, da bi postal v svojem položaju podrejen drugemu, ki bi vršil nad njim kakršno koli hegemonijo. To načelo pa terja brezpogojno enakopravnost, to se pravi, kar je dano enemu, mora biti v enaki meri in istočasno dano tudi drugemu in tretjemu. To pa je mogoče zopet mokracii-i, kaj; ljeni. Te vesti prinaša tudi stockholmski list »Aftonbladet«. KODANJ, 15. marca. Reuter. »Exstra- blacet« poroča, da je bil po osebnem uka. zu Stalina obsojen na smrt in takoj usmrčen predsednik marinetne »finske narod, ne • L de« v Tenokiju. Otto Kuusincu Obsojen in usmrčen je bil zaradi tega, ker je s svojimi napačnimi navedbami, da stoji ves finski narod za njim, speljal Sov jetsko zvezo v vojno s Finci, ki je močno škodovala sovjetskemu prestižu. Priprave la obrambo Turčije CARIGRAD, 15. marca. Exchange Te-legraph. V Turčiji se z vso naglico nadaljujejo ukrepi previdnosti in pripravljenosti. Vsak dan prihajajo v turške luke velike količine bojnega materiala, zlasti topov. Velik pomen se prisoja tudi konferencam, ki jih imajo te dni v Ankari tja poklicani turški poslaniki iz nekaterih evropskih prestolnic. Ti poslaniki so že bili ali so na poti v Ankaro. Angleški admiral Mitchell in francoski general Janot sta včeraj obiskala letališče v Eškišehir-jn, nato pa odpotovala v Sirijo. Ob koncu turneje Sumnerja We!!esa PARIZ, 15. marca. LRP. Sumner Welles je prispel na tukajšnje letališče Le Bour. get včeraj dopoldne ob 11.35. Ob 12.15 je obiskal ministrskega predsednika Dala-dierja. Nato je Sumner W«lles odpotoval proti Rimu. Na svoji turneji po Evropi je konferiral z 38 državniki in politiki, med tem s 15 angleškimi. LONDON, 15. marca. Agencija Reuter izve, da je Welles zapustil Anglijo v pre. pričanju, da je dominanten činitelj v mednarodnem položaju. Evropi je potrebna varnost, Velika Britanija in Francija sta odločeni, da se bojujeta do kraja v tem cilju in nista pripravljeni, skleniti zaradi gospodarskih ali političnih vzrokov kakršen koli delni mir. Opažena je bila jasnost poudarka, ko je Welles dejal, da se USA stalno brigajo za sedanjost in bodočnesi Evrope. Indijci obsojajo londonski atentat LONDON, 15. marca. Reuter. Indijec, ki je ustrelil na zborovanju »Vzhodnoindij-ske družbe« sira Michaela Odwyerja, se piše Mohamed Singh Azad. Star je 37 let ter po poklicu inženir. Pri zasliševanju je izjavil, da ni mislli nikogar ubiti, temveč samo protestirati. KALKUTA, 15. marca. Reuter. Vsi indijski voditelji so obsodili londonski aten- tat. Mahatma Gandhi je poslal družini sira Odwyerja sožalje. ANGLEŠKI ODGOVOR NEMCEM LONDON, 15. marca. Reuter. Glede na pisanje berlinskega »Volkischer Beobach-terja«, ki obtožuje Anglijo, da je ona zapeljala Čehe, Poljake in Fince v nesrečo, odgovarjajo angleški listi, .da svet še ni pozabil, da ni Anglija zavzela češko, da ni Anglija napadla Poljske ter da Finska ni prosila Anglije za vojaško pomoč. AUSCHNIT OBSOJEN NA 6 LET BUKAREŠTA, 15. marca. Rador. Naj bogatejši romunski Žid Maks AuschniT je bil zaradi davčnih utaj obsojen na 6 let ječe. Poleg tega mora plačati 10.000 lejev ter .so mu odvzete častne pravice za 4 leta. Kazni ni sprejel. lutne demokracije morejo ustvariti v državi, ki je sestavljena tako kakor je naša, trdne temelje za soglasno reševanje vseh ločenih in vseh skupnih vprašani. Na nedemokratični podlagi zdravo so-_ žitje Slovencev, Hrvatov in Srbov ni tJSfij v popolni d e-j mogoče, prav tako pa je tudi nemogoče, tfč^nni načela abso-Jda bi imel demokracijo le en del, drugi Smrtna nesreča na Koroškem kolodvoru MARIBOR, 15. marca. Danes ponoči je na petem tiru nasproti skladišču na koroškem kolodvoru tovorni vagon povozil 58-letnega vratarja Filipa Berlota s Tržaške ceste. Kolesa so mu odrezala obe nogj inlevo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Borza. C u r i h , 15. marca. Devize: Beograd 10, Newyork 446, Milan 22.52, Berlin 178.75, Praga 5.50, Sofija 3.30, Budimpešta 79L5, Atene 3.55, Bukarešta 3.40. ali tretji pa ne. Zmaga nove miselnosti je torej ozko povezana z zmago nove demokracije. Kakor pa ni nova miselnost pri nas v vsem in povsod iskrena, tako tudi ni v vsem in povsod iskrena demokracija. Mnogo jih je med nami, ki bi demokracijo radi še dalje izigravali. -r. Dvanajstine po či. 116 ustave Do 31. marca se mora razčistiti notranja situacija, ki je, kakor nam javlja naš beograjski dopisnik, tudi po vladnem mnenju nenavadna. Vsa teža problemov leži v vprašanju finančne samouprave banovine Hrvatske ter v prenosu kompetenc ministrstva notranjih zadev. Te dni bo vlada nadaljevala s konferencami, katerim bo prisostvoval tudi hrvatski ban dr. Šubašič. Ker obstaja z obeh strani volja za koncesije, se v Beogradu računa, da bo ponedeljek ali torek odločileu dan, ki bo razčistil situacijo. Opozicija pa ni tega mišljenja, temveč misli, da so po sredi še druga vprašanja. Opozicija namreč podčrtava, da je JRZ v vladi za sporazum, na terenu pa proti. Vodstvo JRZ se namreč boji, da bi pod vtisom psihoze, ki jo je razvil »Srbski kulturni klub« v zvezi z opozicijo, izgubilo na terenu v Srbiji ter misli, da mora zaradi tega v Srbiji JRZ postati aktivnejša in izpremeniti politiko. Ko bo v principu sprejet sporazum o vprašanju hrvatske finančne samostojnosti (v praksi bo to izvedeno mogoče šele čez 2 ali 3 meseca), bo vlada sprejela odločitev o dvanajstinah na temelju čl. 116 ustave. Zunanji in notranji razlogi jasno kažejo, da ni mogoče računati na kakšno izpremem-bo v vladi, iz katere naj bi izstopili pred stavniki KDK. Vse verzije so plod fantazije. V vladi pride lahko, kakor se tudi iz njenih vrst sliši, do rekonstrukcije, mogoče celo do večje, vendar ne do take, ki bi izmenjala načela, ki jih določa sporazum. Proti partizanstvu in šovinizmu »Hrvatski Dnevnik« pravi v današnjem uvodniku na str. 5 v prvi k Ioni mrd drugim, da »se ne more tolerirati, da frakci.a ene vladne stranke onemogoča vsako manifestacijo druge stranke. Slovenc; so bili v tem pogleda lojalnejši. Ljubljanski podban je svojčas izdal okrožnico, v kateri je bilo rečeno, da je Samostojna demokratska stranKa prepovedana. Toda ban dr. Natlačen je okrožnico umaknil z izjavo, da se je tudi on začudil, ko je izvedel za ta cirkular. Proti HSS v Bački in Baranji se kaj takšnega sicer ni dogodilo, toda primerilo se je, da je upravnik pošte v Somboru poslal neko pismo ministra dr. Smoljana v cenzuro okrajnemu načelniku. Takšno postopanje ni v skladu s sporazumom, kajti sodelovanje Hrvatov v vladi je mogoče le tedaj, če bo tudi na drugi strani lojalnost.« »Slepa mržnja in strast14 »Seljački Dom« piše o »zaostali gospodi, ki še vedno ne sprevidi, da je minil čas, ko je bil kmet samo neumna ..musa”, s katero je gospoda delala, kar je hotela. Ni vsa hrvatska inteligenca taka, večina je na strani svojega naroda. Ostali pa v slepi mržnji in strasti, hoteč postati „vo-dje”, napadajo vsakega, ki pošteno in demokratsko misli. Pravijo, kako so ss oni borili, ko je dr. Maček spal, na vsi vemo, kako je bil dr. Maček zaprt v Mitroviči, medtem ko so se oni klatili pod okriljem raznih držav. Gospodje nesojeni vodje, hrvatski narod bo sam ured’1 svo je stvari brez vas in tuje pomoči!« »Srbska Riješ44 ustavljena Banska oblast v Zagrebu je ustavila N Srpsko Riječ«, ker je bila v teku enega meseca trikrat zaplenjena. »Hrvatski Dnevnik« odobrava ta sklep, ker je list v svojem poročanju prekoračil vse dovoljene meje. Kakor znano, je glavno gonjo usmerjal proti politiki SDS in njenemu glasilu »Novi Riječi«. Domača tovarna avtomobilov V Rakovici pri Beogradu je začela obratovati domača tvornica tovornih avtomobilov. Država je že naročila 600 tovornih avtov tipe »Praha«. Tej domači industriji je vlada odobrila uvoz vseh potrebščin brez doplačila carine ter državnih in samoupravnih dajatev. Tako bo tovarni mogoče za nizke cene dobaviti Jugoslaviji potrebne tovorne avtomobile. Milijarda in pol Po vesteh zagrebških listov bo banovina Hrvatska dobila 1. aprila svoj preračun. Sama bo pobirala dohodke od neposrednih davkov in druge. Preračun bo znašal 1.500,000.000 Novice Povodnji kričijo po regulacijah Ponovno smo že pisali o nujnosti regulacije Pesnice. Vsi kandidati za poslance so nam do sedaj v svojih volivnih govorih obljubovali kredite za ureditev pesniške struge. Ostalo pa je vedno le Pfi obljubah in načrtih. Vsako pomlad pa preplavlja Pesnicp njive in travnike v Pesniški dolini in na spodnjem Ptujskem polju. Škoda, ki jo leto za letom trpi radi tega naš kmet, je neprecenljiva. Vendar še nobeno leto ni Pesnica povzročila baš toliko škode kot ob nastopu letošnje pomladi. Topli jug je v dveh dneh stalil debelo snežno odejo. Posledice tega prenaglega prehoda iz zimske snežne prirode v novo, pomladansko, niso izostale. Ker je zemlja še vedno zmrznjena, ne more voda- pronicati v njo. Zato pa se v potočkih steka z gričev Slovenskih goric v Pesnico. Pesniška struga je polna vijug ter obrastla.z vrbovjem, ki ovira zadostni odtok vode. Zato je Pesnica naglo prestopila bregove in se razlila daleč naokrog. Nekatere vasi so popolnoma zalite z vodo ter odrezane od ostalega sveta. Vse kleti so polne vode. Ponekod je deroča voda potrla šipe na oknih, skozi katera je vdrla v hiše. V podeželske šole prihaja le malo otrok in še te prenašajo ali večinoma prevažajo odrasli čez^ vodo. Razbesnela pesniška voda odnaša skarpe, brvi in manjše lesene mostove. Na več mestih je razdrla državno in mnoge banovinske ceste ter odnesla prod, ki ga v debelih plasteh odlaga na bližnjih njivah in travnikih. POVODENJ V LJUTOMERU Zaradi nenadnega južnega^ vremena ter leda. ki je zaviral odtok, je Ščavnica prestopila bregove ter zalila ves L jutomer z okolico. Najlnijše je’ bilo divjanje voda okrog" poldneva. Mariborski avtobus je moral v Ljutomeru čakati, da se vode odtečejo, preden je mogel znova nazaj. Voda je napravila po poljih precejšnjo škodo. V posebno veliki nevarnosti so Pristava, Stročja vas, Tren in Razkrižje. Ljutomerski in okoliški gasilci odvajajo led in pomagajo reševati prizadetemu prebivalstvu, kar se da. DRAVA ODNAŠA MLINE Drava jc močno narasla. Ponekod -e zliva če zbregove. Odnesla je tudi pla- vajoči mlin..v bližnji Bprla. u- IV- V Prekmurju je zaradi južnega vremena prestopila bregove Mura, a tudi Lehdava. V jezerca so se izpremenili tudi nižji deli soboških ulic. Tudi v Radgoni je Mura znatno narasla. Ker so kanali hudo zamrznjeni in ne odvajajo vode, je v sredo hud dotok vode z gričevja začel ogražati več lokalov iti stanovanjskih hiš. Morala je nastopiti gasilska četa. Po ulicah jc vdrla voda preko trotoarja v hiše. * Opozorilo! Za velikonočne potice 1 pite ugodno pri Itoniih A Kramer šernovg ul. Kj, ms -C-teT-.. , -fislšH V Ptlf ',;s p Danes - ju pCSmiCr«. ■:%fAk-stttum TtLihi-lišciT ..Vzgojitelja .Lanova'. Repriza bp v nedeljo ”p’opSldne Uri. p Društvo ..Sola ih doin" V;U>r starš.' na roditeljski sestane!« ki ho -v iffedeljo p > šolski maši v gimnazijski ihsnlnici. fr. dava prof. Kos. p \n cveino nedeljo 1“ .marca in m praznik sv. Jožefa brfflo Irgovine odprl ■ od pol ,S, d oll. ure Razbojnik Hace cinično priznava Že včeraj smo obširno poročali o dramatični borbi stražnikov z zloglasnim razbojnikom Hacetom ter o njegovi aretaciji v Kranju. Novica je senzacionalno odjeknila v celi Sloveniji. Pri zaslišanju na policiji v Kranju je Hace mirno odgovarjal na vprašanja ter trdil, da mu ni prav nič hudo, ker šo ga aretirali. Izjavil je tudi, da je zelo malo streljal, je pa zalo na veliko kradel. Priznal bo vse. je trdil, gledali pa bodo, ko bodo izvedeli, kaj so drugi storili. Pri aretaciji je bil Hace zelo slabo oblečen In je imel Ie 60 din denarja. Bil pa je zato tembolj oborožen s samokresi in vlomilskim orodjem. Razbojnika in morilca Haceta, ki ima šele 23 let, so prepeljali v Ljubljano, kjer ga je pričel zasliševati . višji nadzornik Močnik. Hace sam noče govoriti o svojih grehih, se pa takoj uda. če mu zločin dokažejo. Izjavil je, da ni moril, le orožnika Medena je ustrelil. Kasneje pa se je rdečelični ropar omehčal. Priznanje za priznanjem je šlo z njegovih ust. De- jal je. da ie kriv tudi smrti neznanca, ki so ga našli lansko poletje oropanega na samotnem kozolcu pri Gameljnah. Umorjenec je bil Hacetov tatinski tovariš Rudolf A v p i č iz Čremošnjic. Hace je imel mnogo sodelavcev in pomagačev, ki jih je uporabljal predvsem za prodajo ukradenega blaga. Imena vseh njegovih pajdašev morajo biti še v tajnosti zaradi uspešnejše preiskave. Ob zaključku zaslišanja je morje« izjavil, da ne bo pričakal krvnikove vrv;, ker se bo prej sam zadavil. Hace je svoje zločine cinično opisoval in priznal ter ni ničesar navajal v svojo obrambo. Oba ranjena stražnika Kremžar in Medle sta izgubila med borbo mnogo krvi. vendar pa njune rane niso usodne. Na ljubljanskem kirurškem oddelku sta prava junaka dheva. Ljudje ju hodijo obiskovat in vsak bi rad vedel o Hacetovi aretaciji kaj novega. Stražnika zaslužita za svoje junaško delo, ker sta ujeta najnevarnejšega razbojnika živega, polno priznanje in nagrado. Avto zgrmel v naraslo Savinlo KER JE POSTALO ŠOFERJU SLABO, JE TOVORNI AVTO PODRL OGRAJO IN /DRVEL V NARASLO SAVINJO Včeraj popoldne se je na cesti v bliži- j drl močno betonsko ograjo ob cesti in s; Kamnolomov na Polakih pri Celju zgo-; zgrmel po regulacijski strmini s šoferjem 'dihi težka nesreča, ki k sreči ni zalite-; vred v močno naraslo Savinjo ter se.pri: vala človeške žrtve. Po cesti je privozil! padcu popolnoma razbil. Prihiteli ljudje Westna v Celju, ni v nobenem oziru prizadet naš narodni interes. Razprava, za katero vlada v Celju ogromno zanimanje, bo verjetno zaključena že danes popoldne. Nevihta nad Celjem V današnjih zgodnjih jutranjih urah je j n V Velenju jo,umrla gu. Muriju DemSič. i vdova Tischlcr. rojena \Ycwor, do|na i/. | Lukovice pri Domžalah, iladudurnu pokojnica jc bila v Velenju in vsej okolici visoko spoštovana in zelo- priljubljena. Poleg dveh sinov. Jlibardu. znanega trgovci v Velenju in .Mihaela, prokuristu ljubljanskega Kreditnega zavoda ler znanega bane nega strokovnjaka, zapušča Sc I hčere Pogreb blagopokojne bo v so boi o pop litine v Velenju. Žalujočim iskreno sožalje! o Občni zbor krajevne Prulilubcrkulnz-ne lige v Slovenjgradeu bo danes ob '.‘o v mestni posvetovalnici. o Dijaško podporno društvo na gimnaziji v M. Soboti bo imelo občni zbor v soboto ob 20. v Deukovi restavraciji. o 2t)letnica ustanovitve Sokolskega društva v Murski Soboti. V soboto in v nedeljo bo v sokolskem domu uprizorjena dramska slika tlinku Nučiča ..Orkan"'h ' žira br. Nišelvicer. o šolar pod avtomobilom. Na cesti nied Videnjem lit. Sl. lijem je neki tovorni avtomobil iz Šoštanja zavozil' v. Ih lepnegu posestnikovega sina Milana Pačnika iz Sl lija pri Velenju, ko se je vračal s sestro domov z velenjske posluje. Ponesrečen fant sc je onesvestil ter so ga spravili k za vesli šele z umetnini dihanjem. Ilaje se je zgodila nesreča največ zaradi tega. krije šolar potegnil na oči klobuk, da mu gi ne bi odnesel veter. Fani a so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. o Na Pragerskem -hi* je »slavil večji Iransporl delavcev za Francijo. RAZSODBA V »PREVALJSKI AFERI* Sinoči, jc Vrhovno kot kasacijsko. sodišče v Ljubljani zavrnilo revizijo, k; ;.o je vložil celjski državni tožilec zaradi oprostilne sodbe proti notarju dr. Senčarju in tovarišem. O zadevi, ki jc svoje čase močno razburkala prevaljsko jav-smo pred meseci obširno poročali. neki tovorni avtomobil. Šoferju je po- j so stalo slabo in ni mogel več obvladati vo- | no ima nogo. Razbitine . zila. Avto se je zasukal proti Savinji, po-I potegnili iz vode. rešili Šoferja iz avtomobila. Zlomlje- divjala nad Celjem in okolico močna ne- avtomobila so i MLADA ŽRTEV ELEKTRIČNE STRUJE V ŠOŠTANJU Pri pleskanju strešnika v Šoštanju je bil zaposlen pleskarski pomočnik Karel Bcrločnik. Nekaj po poldnevu je zašel, z desno roko med žice, ker jc menil, da je lok odklopljen. Struja ga je prijela in mu opekla desnico. Obenem je pouesre-čenec strmoglavil v 12 metrsko globino na ograjo. Pri padcu si je zlomil ključnico, desno stran prsnega koša in pretresel možgane. Zdravnik dr. Medic ;z Šotšanja je odredil prevoz v slovenjgraško bolnišnico. Stanje ponesrečenega pleskarskega pomočnika je zelo kritično. TRIKRAT SMRT POD ISTO Trančurju Mlinarju Jožetu Slovenskih goricah sla umrli v dve hčerki, teden dni zatem goya mlada 30 letna žena. STREIIO iz Hiša v enem tednu pa še nje- tjubljana a Odltud generala Dodiča. Danes bo odšel iz Ljubljane konjeniški brigadni general in bivši pomočnik poveljnika dravske divizijske oblasti g. Dušan M. Dodič. General Dodič: se jo zlusti odlikoval v osvobodilnih bojih med svetovno vojno. a Vzgojne oblike v skavllzniu bo v soboto ob 18. v dvorani mineraloškega instituta pod okriljem Pedagoškega društvu objasnil v svojem predavanju znani »karlovški organizator g. Miroslav Z o r. a Zvezi organizacij državnih iu samoupravnih aktivnih in upokojenih uslužbencev bo skušalo položili temelje ali pa dati v’saj pobudo veliko zborovanje uslužbencev in upokojencev, ki bo v nedeljo oh 61. dopoldne v Trgovskem domu v Gre- Cefje Zadeva okoli dr. Novačanove vile pred sodiščem Celje, 15. marca. Danes je pričela pred okrajnim sodiščem v Celju razprava zaradi znane afere med dr. Novačanom in celjskimi pravniki dr. Hočevarjem, dr. Pintarjem, dr. Goričanom iu zdravnikom dr. Flajsom. Vloženih je sedem 'tožb, in sicer štiri proti dr. Novačanu in tri dr. Novačanove proti dr. Hočevarju, dr. Pintarju in dr. Goričanu. Zanimivo jc. da je na današnji razpravi dr. Novačan med drugim izjavil, da s tem, ker Je hotel prodati svojo vilo v Aškerčevi ulici sinu industrijca vihta. Med grmenjem in bliskanjem je | padala tudi debela toča, ki pa ni prizadejala posebne škode. Savinja in Voglajna sta močno narasli. j PRI POŽARU STA SE TEŽKO OPEKLA V eni zadnjih noči se jc, v št. Petru !j na Medvedovem selu vnelo neko gospodar-| ško poslopje. Zraven lega poslopja je stala ! koča zakoncev 55 letnega Krumpaka Virt-i ka in til letne Alojzije Krumpukove, ki se 1 jc vnela od gorečega sosednega poslopja. Oba sta bila v trdnem spanju in ko so ju poklicali, sta komaj ušla iz goročc koče. Oba sla dobila težke opekline po glavi in rokah ter so ju oddali v celjsko bolnišnico. c. Snežile razmere v planinah. Na Korošici je J It) cm, pri Mozirski koči 120 cm osrenjcnega snega in je smuka izvrstne* Tudi dohodi in pota na planine so v redu. c Trgovine bodo v Celju na Jožefovo od pol 8. do pot 13. ure odprte, na veliko soboto pa bodo odprte do 17. iiost. OGLASE za velikonočno številko »Večernika“, ki bo.iidpla strani in ki bo štiri dni v rokah naših čitateljev, oddajte v najkrajšem času ! S pozeblim trsjem ravnajte pravilno! Zaradi močnega in dolgoletnega mraza v letošnji zimi, posebno sredi februarja, je trpelo trsje v vinogradih bolj kakor smo v začetkmirlislili. Posebno občutljive sorte, kakor rumeni muškat, moslavec (šipon) in muškatni silvanec so trpele močno. Najbolj je trpel menda rumeni muškat, .ki je ponekod pozebel skoro popolnoma. močno so trpele tudi druge muškatne sorte. Trpele pa so kakor vidimo sedaj večinoma samo oči. dočirn je les le redko pozebel. Tudi ni pozeba enako občutna v vseh vinogradih. Z ozirom na lego in položaj, v katerem se vinograd nahaja, so pozeble tudi iste sorte .v raznih vinogradih kaj.različno, kakršen gorcičevi ulici N.vzborovanje vabijo svoje ,e bi, č različrli,h lej?ah lliraz, Tako Gane stanovske organizacije državnih m; i(minm ,, ■samoupravnih uslužbencev. , a. Glavna letna skupščina Jugoslovanske onije za zaščito otrok bo. v Beogradu 17 jnarca v Domu Rdečega križa, Simina ul. 19. Dovoljena je polovična vožnja. Vse zadevne informacije dobe interesenti v pisarni dravske' banovinske sekcije jugoslovanske Unije za Jaščito otrok. Ljubljana, Beethovnova ul, 14, tel. 38-26. (mamo ponekod večjo, drugod »opet manjšo škodo. Tudi opazujemo, da so očesa ,nn , močno razvitih rozgah .trpela bolj,.na slabše razvitih pa manj, Odpornejše sorte, kakor laški rizling, renski ri/Jing. razni burgundci itd. so tudi trpele manj. ponekod skoro nič. Zelo važno je zato, da letos s pravilno rezjo pomagamo trsom tako, da bomo pridelali kolikor mogoče reden pridelek, zraven tega pa da ohranimo trsom tudi primerno obliko in da trse ne oslabimo preveč. Ker je pozeba zelo različna, je za izvajanje rezi tudi nemogoče dati enotna navodila. Neobhodtio potrebno je, da se pred rezjo vsakdo v svojem vinogradu prepriča, v kakem obsegu je trpelo trsje v njegdverrt vinogradu. Prepričati se je treba pri vsaki sorti posebej, pa tudi v različnih legali raznih sort je treba'preiskati trsje tla pozebo. Pozebo preizkusimo na ta način, da vzamemo od vsake sorte in iz vsake lege nekaj rozg. Na teh rozgah preiščemo očesa tako, da jih prerežemo po dolgem, v smeri dolžine rozge. Pri tem vidimo, kakšna so očesa v notranjosti. Ako jc stožec v sredi očesa z&lon, je oko dobro, ako pa je stožec rjav aji siv. pa je oko pokvarjena. Na podlagi tega. v kakšni meri opazimo pozebo, uredimo potem rez. Natančneje bi opazili kvaro po pozebi, ako damo rozge v toplo vodo. vse pa postavimo na toplo, v kakšen topel prostor, kjer nam bddo očesa pognatlt. Pri tem vidimo bolj natančno, v-kakšnem stanju so očesa. Zahteva pa scvedh ta postopek več časi« Trse. ki so več ali manj poŽfcbli.Nahko z rezjo potem še več ali manj popravimo. Na trsih, kjer jc del očes pokvarjen, bo kazalo pustiti toliko rodnega lesa Več kot navadno, koliki del očes je pOžebcl. 'Pustimo toliko več očes, lahko več rez-nikov, pa tudi daljše šparom:, kolikor smatramo, da je očes pozeblo. Ako bi Spustili' preveč, kar bomo opazili, ko bodo 'očesa pognala, še lahko vedno potem od-KdŠho odstranimo. Popolnoma nič te za L sedaj, oziroma /. rezjo počakati, da bo trsje že odgnalo, pa bo kazalo h: pr; fonih trsih, ki so 'trpeli tako močno, da Les ne vemo. ali bodo očela še sploh lmgnala ali ne. Pozna rez namreč trse močno slabi, pa tudi pokvarimo obliko trsov š tako rezjo zn več let. Maribor Vsem upokojencem ni bila popravljena krivica Pretekli mesec je časopisje objavilo vest o skorajšnji uredbi, s katero sc bodo mnoge krivice državnim upokojencem popravile. Poleg ostalih so bili v teh noticah omenjeni tudi železniški zvaničnik; ter služitelji, in sicer na tak način, da so prizadeti z vso gotovostjo računali na to, da se to nanaša nanje, ki se jim je godila brez dvoma največja krivica. V kolikor so prizadeti imeli srečo ali bolje rečeno nesrečo, da so bili po dplgili letih službe nastavljeni, in sicer po prvem septembru 1923. L, so padli s svojimi pravicami na pokojnino med dva stola. Fondi, v katere so vplačevali prispevke cela desetletja, so bili po prevzemu železnic likvidirani, ker je bil izdan zakon, da bodo državni uslužbenci prejemali pokojnino iz državne blagajne. To se je tudi sicer vršilo in se še vrši, pozneje pa je bil izdan nov zakon, s katerim se je to, kar se je s prvim zakonom priznalo, zopet odvzelo vsem onim, ki so bili nastavljeni po 1. septembru 1923. V finančni zakon 1926/27 je bil vnešen od strani železniške ozir. finančne uprave amand-man, ki je imel za vse uslužbence, posebno za one, ki so bili nastavljeni 1. 1926, naravnost katastrofalne posledice. Nova določba pravi, da se uslužbencu računajo za napredovanje in za pokojnino samo nastavljena leta. Po tej spremembi je bilo v okolišu ljubljanske žel. direkcije okrog 140 starih ter skoro do-služenih uslužbencev, iiji sicer tri leta po nastavitvi, degradiranih. Bile so jim odvzete vse stopnje, pri čemer so izgubili okrog 400 din ali eno tretjino prejemkov, vsa leta so bila izgubljena tudi za pokojnino, dasi so si nekateri od prizadetih pridobili pravico na pokojnino že pred dvajsetimi leti! Degradacija je bila krivična, ker so prizadeti tudi v delavskem staležu napredovali in jih tedaj ne bi smeli postaviti v vrsto onih, ki so še le službo nastopili. Degradaciji so pozneje sledili odpusti iz službe brez pravice na pokojnino in sicer na podlagi zakonske določbe, po kateri uslužbencu preneha služba, ko dovrš: 65 let starosti. Več takih je bilo odpuščenih in so bili po dve leti brez prejemkov. Sicer so končno dosegli s tožbo na drž. svet nekakšne pokojnine, ki pa ne odgovarjajo in so torej taki upokojenci mnogo na slabšem kakor če bi bili stopili v pokoj pred desetimi ali več leti. Danes so ti uslužbenci 'dejansko na slabšem kot so nekateri miloščinarji ali pa so z njimi enaki, dasi so v mnogih slučajih imeli po dvakrat in še več let službe in so po 20 let vplačevali prispevke v pokojninske fonde ter bili končno tudi nastavljeni. Take krivice bi bito treba takoj in brez odlašanja popraviti, posebno, ko ne gre za bog ve kakšne vsote. Torej omenjena uredba je prinesla prizadetim novo razočaranje, saj bodo deležni poviška v izmeri reci in piši: 40 do 50 din mesečno! A. B. Obračun za magdalenske zvonove Kakor znano je dobiia pred nedavnim renovirana magdalenska cerkev nove zvonove. Iz podatkov, ki nam jih je poslal magdalenski kaplan g. Anton C a-f u t a, posnemamo, da so znašali skupili stroški za nove zvonove 87.445.— din. Od tega je dobilo podjetje inž. Biihla, ki je vlivalo nove zvonove, din 84.005.—, (in sicer v posameznih postavkah: 1496 kg zvonov kg po 49 din je 73.304 din, prometni davek 3.349 din, napisi in slike din 182, armatura din 5984 in montaža din 1.186; tesarska dela podjetja g. Špe- sa so veljala din 2.288.—, prevoz zvonov 200 din in vrvi 952 din. Skupno torej din 87.445. Dohodki so znašali naslednje: farani so darovali din 61.052, ki jih je nabiral g. kaplan sam, za stari zvon pa je dobila župnija 8.640.— din (240 kg po din 36.-). V poslanem nam poročilu pravi gosp. kaplan, da je naletel med farani na razumevajoč in zelo dobrohoten odziv ter se tudi tem potom vsem darovalcet.i iskreno zahvaljuje. Trgovska bolniška blagajna V gremijalm dvorani je bil občni zbor Trg. in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru, katerega je vodil zaslužni in dolgoletni predsednik g. ,W e i x 1 Vilko. Bilanco, blagajniško in poslovno poročilo za leto 1939, ter statistiko članstva je podal marljivi tajnik g. Žnidarčič Franjo, iz katerega povzamemo sledeče; Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Mariboru posluje že nad 14 let v splošno zadovoljstvo članov in je edina socialna institucija, ki nudi zavarovanje za slučaj bolezni za trgovce, obrtnike in industrialce v naši državi. Nadalje je iz teh poročil povzeti, da je imenovana institucija izplačala za razne račune zdravnikov, zdravil, bolnišnice, sanatorijev in zdravilišč in drugo tekom 13 letnega poslovanja skupno din UBS.OOO.— s čimer je dovolj nazorno dokazano, da je uprava te bolniške blagajne v polni meri vršila svojo dolžnost. Članstvo omenjene institucije se vodi v treh skupinah, ki se delijo po višini prispevkov in sicer se plača v I. kategoriji din 65.—, v II. kategoriji din 45.— :n v III. kategoriji din 25.— mesečno. Na ta način je tudi revnejšim trgovcem in obrtnikom omogočeno, da pristopijo k tej humani socialni instituciji, ki sprejema prijavljence iz teritorija bivše mariborske oblasti. Glasom statistike je znašala število članstva koncem decembra v I. skupini 163, v II. skupini 116 in v III. skupini 65 zavarovancev, skupno toraj 346 zavarovancev. Blagajniško poročilo navaja; Aktiva znaša din 257.388.— kar se nanaša na: bolniški sklad, večina pa na rezervni sklad in nekaj na inventar. Bolniški sklad izkazuje v preteklem letu: din 187.144.50 dohodkov. Izdatki: Za zdravnike din 71.908.—. zdravila din 31.605.—, bolnišnico din 17.278.—, upravni stroški din 33.467.—; skupno din 154.258. Izvoljen je bil naslednji upravni odbor: Weixl Vilko, predsednik; Sax Hinko, podpredsednik. Odborniki: Vicel Albert, Linzner Anton. Vidmar Slavko. Su-čevič Branko, Markovič Slavko, Ilich Eman, Murko Vid. Nadzorni odbor: An-derle Zdravko, Jarc Marijan, Vernik Viktor. Razsodišče: Dr. .lurečko .Van, predsednik, Kravos Ivan, namestnik. ZAHTEVE IN ŽELJE KROJAŠKIH POMOČNIKOV Pod tem naslovom je izšel v »Večer-niku« članek, kjer pisec ugotavlja, da ni prav, da imajo nekatere šivilje po 4 do 6 vajenk. Združenje krojačev v Mariboru ugotavlja, da poslovne knjige združenja ne beležijo niti enega takega slučaja, da bi združni član zaposloval do 6 vajenk, kar tudi ne bi odgovarjalo uredbi banske uprave. Kar pa se tiče brezposelnega krojaškega pomočnika, ki je omenjeni članek napisal, pa se naj obrne na pristojno združenje, kjer bo dobil takoj zaposlitev. Združenje krojačev Maribor. 40 LET DELA IN ZVESTOBE »Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, je te dni počastila 40-letni jubilej zastopstva enega svojih najstarejših sodelavcev gosp. Ko c u v a n a Franca, zastopnika v Trotkovi pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Za to priliko je priredila v Mariboru slavnostni družabni večer, katerega sta se poleg slavljenca in večjega števila zastopnikov udeležila tudi dva odposlanca generalnega ravua-teljstva iz Ljubljane. Predstojnik zavoda je po lepem nagovoru podarit slavljencu častno diplomo. m Telesna ostanke zaslužnih mo/, bodo pričeli izkopavati na starem mestnem pokopališču koncem aprila ter jih pokopali Ha pokopališču na P©br«žju. , m Odlikovan ju bil znani gospodarslvo-nik in glavni ravnatelj Splošne stavbene družbe g. Fran Babič z redom sv. Save III. stopnje. Zasluženemu odlikovanju naše čestitke! m Premeščeni sla učiteljica Koza Prali iz Mute v Studence in tajnica pri šolskem nadzorniku v Mariboru Pavla Kosi za učiteljico v Poljčanah. m. Borza dela potrebuje za takoj: 1 kot-larskega pomočnika, 1 tlakarja, 2 krojaška pomočnika, 1 gostilniško kuharico. m. Ljudska univerza priredi s sodelovanjem TPZ »Putnik« in Jadranske straže v petek, 15. t, m.r ob 20. skioptično predavanje »O Hr-vatskem Primorju« s predvajanjem filma »Od Zagreba do Raba«. Predava ravnatelj »Ptit-nik-a« iz Sušaka g. I. S. Vrignanin. m Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor ima občni zbor to nedeljo ob pol 10. v mali dvorani Narodnega doma. m Angleško predavanje. Drevi, v petek, 15. I. m., ol> 20.30 predava v prostorih Angleškega kluba (Krekova ul. 14) angleški novinar in dppisnik londonskega lista „Ti-mes“ v Beogradu Mr. Ralph Parker o svojih osebnih vtisih iz Prage. m Pregled motornih vozil okraja Maribor levi breg. se vrši v ponedeljek, dne 18. marca t. 1., ob 14 .uri v mestni plinarni Maribor, v čelrLek, 21. marca pa pri Sv. J.enarUi ob istepi času za Sv. Lenari in okolico. m Huda prometna nesreča. Na povratku z uradne vožnje se je zaradi izredno slabe ceste ponesrečilo policijsko inolorno kolo s prikolico. V Košakih se je vozilo prevrnilo. Vozač Semmelbauer Jože je dobil nevarne poškodbe na rebrih in pretres možganov, agent Rozman, ki se je vozil v prikolici, pa lažje poškodbe na roki. Šoferja so prepeljali v bolnišnico. m Ribji Irg je bil danes dobro založen. Sardele so bili- po 13—10, moli po 18, cipli 18—22, barboni 28, ligni 20, morski raki 31, oblice. 10, ščuke 18, karpi 12, belice 8 in karaševci po 8 din kg. m SK Slavija Pobrežje. Drevi ob 20. bo pri Furlanu strogo obvezen sestanek za vse igralce. m Izvoz konoplje je devizni odbor pri Narodni banki uslavil v klirinške in devizne države. Konoplja se bo izvažala samo za kompenzacijo jute, julinega prediva, lanu, lanenega prediva ler konopljinega prediva • iz Francije. m mariborski stavbinci so na nedavnem sestanku sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se jim izplača brezposelna podpora sedaj )xi f5 marcu in ne po 15. aprilu, ker bodo kasneje že imeli zaposlitev. m Spel sneg s strehe. V Slovenski ulici je padel s slrehe zmrznjen sneg na glavo žene šolskega sluge Roze Smodičeve ter jo občutno poškouoval. Enake nesreče so na dnevnem redu, zato je treba poskrbeti za red na strehah. u * Nogavice — pletenine itd. ..Mara Osel, Koroška cesta. * V počastitev spomina pok. načelnika ministrstva za poljedoljslvo v p. g. Antona Korošča je naklonit g. dr. Vilko Jedlic-k a iz Ptuja 100 dinarjev azilskemu skladu Protituberkulozne lige v Mariboru. Prisrčna hvala! . * Pozivamo člane in članice, da plačujejo članarino direktno v društveni pisarni, ki je odprta vsak dan od 11—12 ure in od 10—10 ure. Sokolsko društvo matica. * Začetek koncerta APZ bo jutri točno ob 20. uri v Sokolski dvorani. Cenjeno občinstvo naj zasede dvorano par mu-mit pred napovedano uro. * GRAD SREČE TPZ Putnik-, Maribor, glavna kolektura državne razredne loterije vabi tudi vas, da preizkusile svojo srečo in nabavite, srečko drž. razredne loterije. V tem kolu bodo izžrebani dobitki v skupnem znesku din 05.000,000. Žrebanje prvega razreda 12. aprila 1940. Točna, hitra in diskretna postrežba! Naročite čimpreje srečko v „Gradu sreče ,.Putnik“, Maribor, Trg svobode-grad. TRGOVCI — OBRTNIKI! Poslužitc se naših ,,Velikonočnih voščil*** Najccnejša in najboljša reklama! m Nočna lekarniška služba. Od 9. do vključno 15. t. m.: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; Lekarna pri angelu varuhu, Aleksandrova c., tel. 22-13. v.ino * Grajski kino. Danes zabavni nemški film „Avaulura opolnoči". Olga Čehova, Paul Klinger, Georg Aleksander. * Esplanade kino. „Safija“, odličen francoski film močne vsebine, erotike in pi-kanterije z Vivionc Romance. * Kino Union. Do vključno nedelje „Streljaj kabalero" roman lična in vzbudlji-va romanca o junaku od Rio Grande, v glavni vlogi Warner Basler. Mariborsko gledališče Petek, 15. marca: Zaprto. Sobota, 10. marca, ob 20.: „Gejša“. Pre* miera. Nedelja, 17. marca, ob 15.: „Neopravičena ura“. Znižane cene. — Ob 20.: „Gejša“* Konec tedna v inarihorskem gledališču* V soboto, 10. t. m. bo premiera sloveče angleške operete „Gejše“. — V nedeljo popoldne, se zopet in ob znižanih cenah ponovi n vi v se zabavna veseloigra „Ne-opravičena ura", ki je že pri prvi popoldanski predstavi navdušila razprodano bi* šo. Zvečer bo prva ponovitev operete „Gej* še“. Radio Petek, 15. marca Ljubljana: 18. ženska ura; 18.40 francoščina, 19. poročila, 19.50 alkoholizem in treznost, 20. Tomčeva II. slovenska maša, 20.45 plošče, 21. silni koncert, 22. poročila, 22.15 za ples .— Beograd: 18.20 pl. gl> 18.30 klavirski koncert, 19.40 pesmi, 21-koncert za violiuo in orkester, 21.40 poročila, 22. Beethovnova sonata za čelo in klavir. — Sofija: 18. Wagnerjeva opera „\Valkira“ (gostovanje frankfurtske opere)* — Ralundhorg: 20.10 koncert cerkvene gl.4 22.20 pl. gl. — Droi!wieh: 21.30 pester spored, 22.15 komorna gl., 23.20 lalika gl. — Radio-Paris: 19.15 Klavirski koncert 20. lahka gl., 23.45 španske pesmi, 24. koii-cerL velikega orkestra. — Toulouse: 19.45 balet iz „FauSta", 21. narodna gl., 21.20 iz operete „Gejša“, 22. lahka gl., 23.15 kratke operete. — Ililversum: 20.55 sinit, koncert roterdainske filharmonije, 23.25 pl. gl. —■ Milano: 20.30 jiesini iz filmov, 22.30 konceri na dveh klavirjih. — Fireuze: 21. pl gl., 22, pesmi. — Budimpešta: 18.30 ciganski orkester, 22.10 pl, gl. — Dunaj: 21. simf. koncert. — Brcslau: 20.30 Mozartov večer. — Stuttgart: 20.15 vesele opere. — Bukarešta: 19.15 valčki Chopina 111 Brahmsa, 19.35 prenos iz opere; — Bratislava: 20.20 zabavni koncert. Maribor vabi s sliko in besedo Ob izdaji novega tujskoprometnega prospekta Maribora in njegove okolice Te dni je izdal mestni turistični urad v Mariboru, ki ga vodi g. L. Zor z 111, svoj prvi prospekt mesta Maribora in okolice. S tem propagandnim materialom se je turistični urad res postavil, saj zasluži vso pozornost naše javnosti. Res odlične slike, učinkoviti sestavki in vzorna izdelava prospekta zasluži polno priznanje. Prospekt Maribora bo privlačna propaganda ne samo za tujce, marveč tudi za naše ljudi iz cele države. Novi prospekt je v slikah in besedi prikazal Maribor in okolico z vseh strani in zares takšnega, kakršen je: lep, prijazen in .privlačen. Najučinkovitejše so krasno pokrajinske fotografije, ki jih je izdelal znani slovenski fotoamater g. Pfeifer iz Maribora. Njegove slike so v vsej dovršenosti zajele vse lepote našega obmejnega mesta. Prav tako zaslužijo priznanje Gorjupe v e risbe. Mestni turistični urad je izdal prospekt Maribora v 20.000 izvodih, in sicer 3.800 slovensko-srbohrvatskih, 6.000 neniško-francoskili, 3.700 madžarsko-italijanskih in 1.500 angleških ter v drugih jezikih. Prospekt je tiskala Mariborska tiskarna, ki je tudi tokrat pokazala precizno in umetniško izdelavo ter utrdila svoj sloves. Slovenski tekst je oskrbel mestni turistični urad v Mariboru, redakcijo pa .'e banska uprava poverila članu uprave Tujsko-prometne zveze v Mariboru ravnatelju dr. Tominšku. Zveza je tudi -/. nasveti mnogo pripomogla k tako vo- so iz dilnenni prospektu. V tekstnem delu sodelovali še prof. Josip Badalič Zagreba, prof. Fran Dobrovo 1 j e c (francosko), dr. Andrej V e r e s iz Budimpešte (madžarsko), prof. dr. Fran Mišič (nemško) iri prof. Umberto U r-bani iz Trsta (italijansko). Fotografije so prispevali tudi priznani fotoamaterj Vlado Cizelj, Drago Simončič, Fr. Pivka, Ivo Kvac, Anton Vončina-Josip Kovačič in fotograf Ludvik K i e s c r. Krasen, v bakrotisku izdelani prospekt bo pač dovolj učinkovita propaganda za naš štajerski Meran. Kakor čujemo, ima mestni turistični odbor v načrtu izdajo še mnogih drugih prospektov in propagandnih brošur. Koliko dajejo Franciji in Angliji njih kolonije Mamo oborožene sile zaveznikov je njih glavna opora v ve.ikih prekomorskih surovinah Žc v kratkem bo množina proizvodov, ki jih Francija dobiva iz svojih kolonij presegla celotno kvoto, ki so jo kolonije prispevale v svetovni vojni. Dobave kolonij iz njihovih žetev in pridelkov enega samega leta so sedaj v tonah te-le: 1,600.000 žita, večinoma iz Indokine, 1,000.000 pridelka olja (Sev. Afrika), 800.000 čaja, kave, kakaa itd. 300.000 lesa, 350.000 premoga in raznih rud, 600.000 kavčuka in 40.000 ton tekstilij. Kolonije krijejo Franciji vse njene potrebe glede koruze, banan, kroma, po večini pa glede kave, kapre, bombaža, kouserviranega mesa in cina. Dajejo ji Pa več kot porabi riža, kakaa, čaja, ruma, palmovega olja, ebanovine, niklja, grafita in soli. To blago Francija izvaža. Važnost kolonij nam predočajo odstotki povišane produkcije za leto 1937 proti pridelavi 1914—18, ki je naslednja: žita za 60%, banan, kakaa, sladkorja in Podobno za 110, olja za 215, rud za 240, bombaža in rafije za 260, soli in kemičnih pridelkov za 500, lesa za 914%. V zvezi s temi številkami je treba glede na vojno preskrbo zaveznikov omeniti, da angleške CU spedicijske čete, razen svežega sočivja in mesa dobivajo vse, kar potrebujejo, od doma in iz angleških kolonij — to je za potrebo angleške vojske na Francoskem približno 500 ton živil iz Anglije na dan, ki odhajajo od francoske obale proti angleškim jarkom. Kaj požira vojna, vidimo po tem, da n. pr. samo Anglija za svoje čete izdeluje po 500.000 uniform in po 130.000 parov čevljev na mesec. In vse to prihaja neovirano v bojne Škoi z največjo škofijo je prav gotovo dušni nadpastir Tureketi v Hudsonovem zalivu, katerega škofija obsega 2,500.000 knr. Pod njegovo upravo so tudi Eskimi na visokem severa. Naselja iz bronaste dobe je odkrila znanstvena odprava med Gruzinci v Kavkazu. Pripadala so plemenu Huri. Posebno mnogo so našli ženskih okrasov iz zlata, srebra in bakra. _ Slovani, marljivi narodi, prebujeni iz sna, se bodo osvobodili okovov in uživali krasne kraje od Jadrana do Karpa^ tov, od Dona do Vltave, kot svojo last, je zapisal v svojem delu 1734 nemški filozof Herder. Leta 1917 potopljeni parnik »Regina Margberita« bodo izvlekli na dan Italijani iz morja pred Valono. Na parniku so bili tudi srbski vojaki. Letalsko mesto s šolami za pilote in letalskimi tvomicami bo zgradila Špan ska vlada za 209 milijonov pezet v Ca-mari de Alcolea, 10 km od Kordo ve. črte. Podmornice so za nevtralce — pra- vi Churchill. Britanski imperij je neizčrpen rezer-oar. On sam ima v oblasti te-le odstotke surovin in živil vse svetovne produkcije: jute 99%, niklja 90, sezama in colze 75, čaja 65, zlata 55, kakaa, riža in kavčuka 50, volne in palmovega olja 45, cina in kroma 40, svinca in mangana 35%. Za sedanjo vojno so pa Angliji njeni dominioni odstopili vso produkcijo, koli- kor je sami ne potrebujejo: petrolej, baker, volno itd. Sama Kanada n. pr. bo dobavila v tem letu 190.000 ton bakra; šunke in slanine pa po 2000 ton na teden. Zavezniki naglašajo, da prihaja vso to brez škode čez morje v Anglijo in v Francijo. Podmornice so za nevtralce, ki jim njihovo nevtralnost varuje lačen krokodil — tako trdi — spet seveda — Churchill. M. Š. (Pariz) Kaj bo prinesla nastopajoča pomlad Pod tem naslovom piše »Algemen Han-delsblad« v Haagu, da govore v Nemčiji o »drugem Galipoliju«. Zavezniki ne morejo podcenjevati sporazum med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ugotavlja list. »London in Pariz ne pozabljata, da sta Berlin in Moskva izmenoma že poizkušala s pritiskom zdaj na Romunijo, zdaj Turčijo. Petrolejski vrelci in gospostvo nad Dardanelami je bilo vedno kamen spotike med velesilami. Anglija je to pot v mnogo boljšem položaju, nego ob zadnji odpravi na Galipoli. Turčija je zaveznik Francije in Velike Britanije, ki ji nudita garancije o pomoči, če bo ta potrebna. Oborožena zavezniška sila je že organizirana na jugu Kavkaza v svrho intimnega sodelovanja s Turčijo in njenimi zaveznicami na Balkanu ter Bližnjem vzhodu. Če bodo zavezniki tu prešli v ofenzivo, je pa stvar zadržanja Nemčije in sovjetov samih.« Vloga mohamedanske žene v Indiji Mohamedanka iz Indije je na splošno znana kot zatirana ženska. Toda, malo-kje so muslimanske žene tako ljubljene kakor vprav v Indiji. Po ulicah hodijo seveda še vedno zagrnjene, v gledališčih morajo biti pred njimi lože zagrnjene s pajčalanotn. V hotelih se smejo gibati le po praznih hodnikih, nakupavajo v zanje določenih lokalih. Doma je pa mohamedanska Indijka prava svetovalka možu v vseh rečeh. V sprejemnici so posebne španske stene, za katerimi prisluškujejo žene pogovorom moških in v primeru potrebe potem svetujejo možu, kako naj ukrene. Tudi indijska kmetica si zakrije obraz pri delu, če se ji bliža tujec. Poznavalci razmer trdijo, da je sicer žalitev, v družbi moških povprašati po zdravju žene, toda v tišini haremov se razkriva veljavnost žensk v drugačni obliki, kakor bi človek sodil na zunaj. Angleški parnik »Ariadne Moler« se je potopil severno od Formoze v kitajskih vodah. 200 potnikov so rešili. /vA^Av /-'////'sAjcA s M* -V < m — Vidite gospodje, bil sem žrtev zavratnega napada. Na francosko Riviero sta odpotovala iz Londona vojvoda in vojvodinja Wind-sorska. »Pariš Noir«, letake v obliki pariških listov, so metali nemški letalci v bližini švicarske meje na povratku iz Francije. Nakaznice za vžigalice bodo vpeljali po odredbi industrijskega ministra na Japonskem. Steriliziranje so omejili v Nemčiji, poroča holandski »Maasbote«. Nehumani poseg v človeške pravice je zbudil svoj-čas mnogo prahu v katoliških vrstah. 50% več kakor lani je dala letošnja zbirka zimske pomoči v Nemčiji. 500 rudarjev se Je ponesrečilo pri eksploziji jamskega plina v rudniku pri Co-roneli v Čile. Od kod pomen - nasaditi komu rogove Ne samo danes, tudi v klasični literaturi je znana rečenica: »Nasadila je možu rogove na glavo!« To sc pravi, prevarala je svojega moža in;ga potegnila v njegovi dozdevni gotovosti, da mu je zvesta. Ta izraz se je podedoval v _az-nih variacijah, vedno pa ima isti pomen. Prihaja pa od prispodobe, ki se je iz- rabljala že v antični dobi, ko so prevaranega moža primerjali s kastriranim petelinom. Tem so namreč porezali ostroge na nogi in jih zatikali v rdeči greben na glavi. Tako je pač razumljivo, zakaj se opeharjeni mož primerja s petelinom, ki mu je ugrabljena moškost. V zdravem, močnem podeželju je krepka domovina Poznanjski list »Gazeta Ludowa« je lani v maju prinesel članek o gornjem vprašanju in pravi med drugim: »Poljska je bila vedno pretežno poljedelska zemlja. 65% prebivalstva živi od polja, 24 milijonov ljudi biva na deželi. Od štirih milijonov kmečkih posesti na Poljskem jih je 3 milijone z zemljiščem 2 do 5 ha, velika večina poljskih kmetov spada tedaj med majhne posestnike. Ti ne morejo prehraniti niti srednje močno družino. Kmet živi v pomanjkanju, njegova dnevna hrano je krompir, zelje. Mnogo družin v Srednji in Mali Poljski j$ vprav srečnih, če imajo na mizi črn kruh. Družina poljskega kmeta, ki ima samo 2 ha zemlje in uikakili postranskih zaslužkov, tako rekoč strada. Od celokupnega števila poljskih kmetov jih biva 51.4% v enem samem prostoru. Samo 35,4% poljskih kmetov ima stanovanje z dvema prostoroma. Mno-gokje bivajo dve, tri družine skupaj. Pisec članka, Jose' Marcinkowski, se vprašuje, ali more takšno poljsko podeželje dajati državi zdrave moške za vojsko. Rekrutne komsiije so lahko potrdile, koliko mladeničev je bilo nesposobnih za vojaško službo. Lahko si predstavljamo, kakšna je duševna raven poljskega kmeta pod takšnimi okolnostmi. Nepismenosti je vedno več. Mladi dečki, ki so obi-skavali tri razrede ljudske šole, so morali že zgodaj trdo delati na poljih, slabo so jedli in nikoli imeli prilike, da bi vzeli knjige v roke. Takšno .stanje mora voditi narod v katastrofo«, zaključuje avtor. Kako je potem bilo, je znano. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 24 Naslednji dan se je Michell vrnil iz Nairobi in odpeljal Robina. Ko je Robin odšel je bila koča kot izumrla. »Vsepovsod pogrešam tega fantiča,« je dejal zvečer Filip. »Zdajle bi ga ravno kopala, Glenison. In jaz bi ga šegetal med rebri, da bi škropil z vodo po vsej sobi in bi se ti jezila nad nama. Nekako tesno mi je danes, čudno, kako se privadiš takegale otroka, kaj Glen?« »Nikoli nisem mislila, File, da imaš tako rad otroke.« »Ko so pa tako ljubki in se me takoj Privadijo ter me imajo radi!« se je Filip zadovoljen nasmehnil. »Ti torej sodiš, da je najin dom brez Robina nekoliko prazen in pust?« ga je resno vprašala. »Ah — ne — tako tega nisem mislil —■ ampak sem le mislil...« se je Filip 2bal, da jo je morda celo užalil. »Tudi najin dom ne bo več dolgo tako Prazen!« mu je mehko dejala. Filipa je Glenina izpoved močno presenetila ,da sprva ni mogel prav do besede. »Ali hočeš s te nireči, da bova dobila °troka? Moj Bog, pa sva šele mesec dni poročena!« Od svatbe je bilo sicer že dalj kot mesec dni, česa. pa Filip zdajle ni mogel presoditi. Novica je bila preveč nepričakovana. Otroka? Doslej na to možnost še pomislil ni. Zdelo se mu je, da Glen ni za kaj takega posebno navdušena. Ko sta v prvih dneh zakona prišla v razgovoru tudi na to vprašanje, je Glen pogovor takoj zasukala v drugo smer. Zanjo je bil tak razgovor nekoliko sramežljiv, Filip pa je njeno stališče napak razumel. Menil je, da noče o tem govoriti enostavno zaradi tega, ker ne mara otrok, vsaj ne v prvi dobi zakona. In če si žena ne želi otrok, je najboljšo da tudi mož o zadevi molči in varuje na ta način zakonsko harmonijo. Zdaj pa je prišla ta novica tako zne-riada, da se Filip ni mogel znajti. Njegova prejšnja radost se je mahoma iz-premenila v nekakšen odpor. »Otroci! Novi izdatki!« Te besede so se mu zapičile v glavo. Kajpada, prijetno bi bilo, imeti otroka za nekaj dni na obisku, toda nekaj drugega je, imeti stalno v hiši takole malo miško, ki te budi vso noč in ki bi vzela Gleni ves prosti čas, ki ga je sedaj posvečala njemu. Pa ne samo to, kaj pa poglavitna ovira: saj vendar sploh ni ljubil žene, ki bi bila mati njegovega potomstva; otrok bi ju pa neločljivo povezal. Glen mu je bila sicer draga in zelo uporabna družabnica na farmi, tolažnica samote in obupa, nanjo se je mogel opreti ter si oddahniti, v vsem mu je znala pomagati. Od tod mu je bila tako sovražna misel, da bi moral s kom tretjim deliti Gleno. In kaj bo dejala Eliza, ko izve? Zdelo se mu je, da bi kaj takega pomenilo neodpustljivo nezvestobo do Elize, še hujšo kot je bila poroka. »Moj Bog, dober mesec sva šele poročena!« Začudila se je ob teh besedah in vsa prebledela. Omagala pa ni. Ponosno ga je vprašala: »Vesela sem tega, File, in ti?« Vedela je sicer, da ni tega vesel, toda kljub temu ga je vprašala. Radost? Ne, ta obraz, te oči, našobljene ustnice in odporne poteze, ne, to ne more biti radost. »Toda, toda — kaj takega si vendar ne moreva privoščiti!« je naposled rekel. »In kdaj si bova?« »No, morda čez nekaj let...« je ugibajoče dejal. »Devet in dvajset let imam. File. Čez nekaj let bo za kaj takega prepozno!« Kako si je Filip želel, da bi ga Glen v tem hipu ne gledala tako trdo in odločno! Mnogo bi ji še rad o vsem tem povedal. Toda njen obraz je bil ožarjen s toliko nežnostjo, da so mu besede, ki bi jo hudo ranile v srce, zamrle v grlu. Pa tudi Glen je bila gluha za vse njegove dokaze in izgovore. »Devet in dvajset let imam, File. Če kmalu ne bom imela otroka, ga ne bom imela nikoli. Toda, File, slišiš, jaz hočem otroka! Hrepenim po njem! Dečka, kakršen je Robin!« In kaj naj bi bil Filip zoperstavil tej želji? S kom naj se upira tej ženi? Spoznal je, da je v zanki. Toda nikoli, do konca svojega življenja, ni mogel razumeti, da je Glen vroče molila za otroka že v prvem tednu njunega zakona, za otroka, ki ju bo tesneje povezal pr^j nego bi pričela drug drugega mrziti. Ko je Glen videla Filipa z Robinom, je spoznala, da ima prirojeno ljubezen do otrok. Najdeš može, ki prenehajo ljubiti svoje žene, ki jih celo zapustijo. Toda nikoli ne zavržejo svojega otroka. In ona, mati njegovega otroka, bo še bolj utrdila svoj položaj. V otroku bo našla oporo za svojo težko borbo za moža. Zmagala bo nad lepo in vedno nasmejano ženo! Privezala ga bo nase s krvjo, ki je močneiša kot kar koli drugega. Potem naj pride Eliza Oliverova! Glenison se ji zasmeje v obraz! (Dalie.) človek je kovač.. Službo . Ogluši po ceniku. — Rokopisi sc Poštni čekovni račun štev 11 499. MALI OGLASI CENE MAMM OOLASOM: V malih oslasib stane vsaka beseda 50 par naimaniža pristojbina za te oglase le dio 8«—. Dražbe, preklici, dopisovanja In teoltovanlskl oglasi din I«— do besedi. Najmanjši anesek za te oglase te din 10—. Debelo tiskane besede se računalo dvojno Oelasnl davek za enkratno objavo znaša din 3.— Znesek za male oglase se olaCnje takoi ori naročilu, oziroma za ie VDOslatl * nismo sknpal z naročilom ali oa oo Doštnl položnici na čekovni račoo št. 11.40«. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora oriložltl znamka za 3 din Razno STRIŽENJE 3 DIN, BRITJE 2 DIN okusno, hitro in poceni v Mlinski 8. ' 967—1 ZA POMLAD lepp ročne torbice, kovčege za potovanje. nahrbtnike, denarnice listnice, gamaše, nogometne žoge itd. priporoča Iv. Kravos. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Tel. 22-07. IZURJEN ŠOFER IN AVTO MEHANIK Luka Orešnik, ki se le s svojo družino pred meseci vrnil iz Finske, išče zaposlitev. Zaslužka le res nujno potreben. Javnost naj pokaže socialni čut in zavednost napram Slo-vencu-trpinu! Naslov v ogl. odd. »Večemika. Podpisano združenje javlja p. n. občinstvo, da so bile vkljub občutnemu podražen-ju vseh potrebščin za brivsko in frizersko stroko, sklenjene in soglasno sprejete na sestanku vsega članstva dne 12. marca 1.1. sledeče definitivne obvezne najnižje cene za trajne kodre in sicer: za okolico . din 60*-za periferijo din 70*-za mesto * . din 80'« Dosedanje cene za moško postrežbo ostantejo nespremenjene. P. n. občinstvo naj ne skuša doseči nižjih cen, ker bi znižanje cene povzročilo do-tičnemu mojstru škodo in neprijetnosti. Združenje brivca* in frizerjev TORBICE. KOVČEGI. KOLO nahrbtniki velika izbira pri Šterbalu, Meljska 2. Trg svobode 6, 1259-1 Vsak človek Je svoje sreče kovač ... zato tudi Vi ne obupujte in ne tožite, ako doživite neuspeh- ali razočaranje. Obrnite se zaupno na psihografologa S. PARADISO. kateri se nahaja samo kratek čas v Mariboru, Hotel »Za-morc«, ter Vam da na podlagi Vaših, rojstnih podatkov in točnega naslova dragocen nasvet za pravilno ravnanje v poslovanju, špekulacijah, kupčijah in denarnih zadevah, pove Vam. s kom \se boste poročili in kako se obvarujete nesoglasja v ljubezni in zakonu. Njegovim analizam ' izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Obiske sprejema od 9. —12. in od 14.—19. ure. NA »PRLEČKE GIBANCE« v nedeljo v gostilno »Kren«. Se priporoča Klemenšak. 1228-1 NOGAVICE kombineže, srajce, kravate itd., vedno novi vzorci kakor razno" manufakturno blago naiceneje. Magdalenska obla-čflnlca A. Kumperščak, Dvo-rakova-Valvazorleva. 1229-1 ALI ŽE VESTE da kupite najceneje za praznike rozine slive, lešnike, čokolade. mandeljne itd. v trgovini Josip Lešnik, Krekova ulica 6. 1221-1 NABORNIKI! Vse potrebščine dobite v trgovini Anton Franko. Maribor, Valvazorjeva 36, vogal Frahkopanove. Dame! Za pomlad nogavice, svileno perilo, modrčke, bluze, ročne torbice, kovčege. razno galanterijsko ter pleteno blago. — Velika noč je blizu, preglejte garderobo. 1288-1 Posest L:A3mmm HIŠA nova. trisobna, blizu Tržaške. 58.000. — Trisobna hiša pri Špesovem seiu 56.000. Pro da Posredovalec, Maribor. Meljska cesa 12-1. 1281-2 Kupim CEMENT »ono in apneni prali ’ kupite poceni v lesni trgovini Albin Čeh, Maribor. Betnavska cesta 4. 1283-3 CVETLIČNI IN MEDICINAL-N1 A1ED priznane kakovosti nudi čebelarstvo O. Čreoinko, Zrinjskega trg C. 1277-4 Stanovanie STANOVANJE lepo sončno, trisobno, se odda takoj v novo zidani hiši Slovenska 37. Povprašati Gospojna 13. 1199-5 LEPO SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Gregorčičeva 7, Nova vas._____________1262-5 DVOSOBNO STANOVANJE "s predsobo in kopalnico v no- vi hiši se takoj odda. Tržaška cesta 46. 1263-5 Sobo odda UL M SOLIDNA GOSPODIČNA se sprejme kot sostanovalka s 1. aprilom na stanovanje. Krekova' ul. 14. priti, desno. 1260-7 Novo urejeno SOBO S ŠTEDILNIKOM ter prazno sobo, parketirano, oddam. Studenci, Ciril-Meto-dova 17 nasproti pošte. 1271-7 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanje. Je rovškova 19. desno. 1264-7 Službo dob? FRIZERKO dobro delavko, sprejmem. — Plača 350 din, hrana in stanovanje. Stopar Ivanka. Pobrežje 65. . 1266-9 FRIZERSKO VAJENKO ^prejmem. Lah, Stritarjeva ul. 17. 1268-9 BRIVSKEGA POMOČNIKA hitrega pomagača za 10 din sprejme Frizer v Mlinski 8. 1272-9 BRIVSKI POMOČNIK se sprejme. A. Mrakič, Koroška 7. 1284-9 FRIZERKO, Štajerko, pridno iti prvovrstno tnoč. sprejmem v stalno službo z dobro plačo. P°' nudbe na Matijo Ivanuša, Ljubljana, Aleksandrova c. 4 (pasaža). 1026—9 štaan, kial M, irr., mSSneasBsm^^aaam KONCERT hrvatske kapele s petjem od sobote naprej v restavraciji Plauc. 1274-17 DNEVNO KONCERT pevačic. Zelo zabavno. ^ Re-stavracia PlauC. 1275-17 PRISPELA NOVA POŠILJKA viškega in ljutomerskega vina. Sveže morske ribe na razne načine pripravljene. Izborna meščanska kuhinja. Priporoča se gostilničar »Otok Vis«, Sodna ul. 16. 1289-17 Čitajte„Večernik“ ♦»»♦♦♦♦»»»»»♦»»♦»»» Uprava občine Košaki naznanja tužno vest, da je umrl njen častni občan in dolgoletni član uprave, gospod GabrijelMajcen profesor v pokoju. Velezaslužnemu in srčno dobremu tovarišu hočemo ohraniti najlepši spomin. Solze, ki jih je utiral našim revežem, naj bodo priprošnjice-zanj pri nebeškem sodniku. Košaki dne 14. marca 1940. Uprava občine Košaki. Prodam MBPjBPBBBEflB CEPILNA SMOLA po din 48.-— za kg, Mixdrin, Neodendrin. tobačni izvleček in umetna gnojila oddaja Kmetijska družba. Meljska cesta 12, tel. 20-83. 683-4 SLADKO SENO se proda. Pobrežje, Aleksandrova 19, 1278-4 PISALNI STROJ Telefonski aparat naprodaj. Pojasnila v trgovini, Koroška cesta 26.... 1280-4 OTROŠKI VOZIČEK najnovejši. model, malo rabljen. se proda za polovično ceno. čret 22 pri Celju. 1292-4 Včeraj nam je po dolgi, mučni bolezni umrl naš ljubljeni soprog in oče, gospod Janko . Pokopali,-ga bomo v soboto, 16. t. m., ob 10. uri dopoldne, na Ptujski j goij. ,Tam se bo brala pred pogrebom tudi maša zadušnica. Maribor, Ptujska gora, 14. marca 1940. 1» žalujoča žena, otroci in sorodniki. -jvr* := i.y* ' I5«nrl -je naš gospod Janko Peče delovodja občine Košaki. [ Zavrha bolezen je uničila izvanredno zmožnega našega ittadnjka v ' najlepši moški dobi 40 let. Naj počiva v miruj 5P Hbšakl, dne 14. tnarca 4940. Uprava občine Košaki. V težki boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša skrbna in dobra- i>i»;i. babica, prababica, sestra in tašča, gospa Marija Demšič vd. Miler, roj. Wewer v četrtek, dne 14. marca, ob 18. p/> dolgi in mučni bolezni, v 78. letu starosti za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb blage pokojnice bo v- soboto, dne 16. marca, ob 14.30, iž hiše žalosti v Velenju v rodbin-sko grobnico. , c . ,■ s - Velenje, Ljubljana, VVien, dne 14. marca '194(1; - — žalujoče rodbine: Tischler, Forstner, Hain, Čadež, dr. Krejči, Vidic.