LETNO POROCILO 2018 – Komisija za preprecevanje korupcije – Izdala, založila in financirala Komisija za preprecevanje korupcije (odgovorni urednik Boris Štefanec) v Ljubljani, maja 2019 – Urejanje in lektura: Breda Demšar Petretic – Oblikovanje in prelom: Deja Škoporc (KPK) Kazalo Kazalo…………………………………………………………………………………………………………………………………..1 Nagovor .............................................................................................................................................................................. 5 Povzetek........................................................................................................................................................................... ..7 Komisija za preprecevanje korupcije .................................................................................................................................. 9 Senat ................................................................................................................................................................................ 12 Urad komisije.................................................................................................................................................................... 13 Pravne, kadrovske in financne zadeve ............................................................................................................................. 13 Obrazložitev po posameznih proracunskih postavkah.......................................................................................15 PP 5432 – place ........................................................................................................................................... 15 Pregled bruto plac funkcionarjev v letu 2018................................................................................................ 15 PP 5435 – materialni stroški ......................................................................................................................... 16 PP 5438 – investicije .................................................................................................................................... 16 Nadzor nad delom komisije........................................................................................................................... 17 Podrocje analitike in informacijske varnosti ...................................................................................................................... 17 Erar ....................................................................................................................................................................17 Spletni obrazci in interna podpora delu komisije................................................................................................17 Selitev obrazcev za premoženjsko stanje v eUpravo.........................................................................................18 Spletno mesto KPK............................................................................................................................................18 Interna podpora komisiji.....................................................................................................................................18 Ostale aktivnosti.................................................................................................................................................19 Nacrti za leto 2019 na podrocju informatike.......................................................................................................19 Odnosi z javnostmi ........................................................................................................................................................... 19 Odnosi z mediji ..................................................................................................................................................19 Dogodki..............................................................................................................................................................21 Informacije javnega znacaja ............................................................................................................................................. 21 Pripombe komisije na predloge predpisov........................................................................................................................ 22 Mednarodna dejavnost komisije ....................................................................................................................................... 23 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).............................................................................23 Slovenija ocenjevalka ................................................................................................................................... 23 Slovenija ocenjevanka .................................................................................................................................. 23 OECD Mreža za integriteto javnega sektorja (OECD SPIO)..............................................................................24 OECD Protikorupcijska mreža za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (OECD ACN).........................................24 Urad Združenih narodov (ZN) za droge in kriminal (UNODC)............................................................................24 Slovenija kot ocenjevalka.............................................................................................................................. 24 Slovenija kot ocenjevanka ............................................................................................................................ 24 Delovna skupina UNODC-ja za preprecevanje korupcije...................................................................................24 Svet Evrope – Skupina držav proti korupciji (GRECO) ......................................................................................25 Slovenija ocenjevanka v 4. ocenjevalnem krogu .......................................................................................... 25 Slovenija ocenjevanka v 5. ocenjevalnem krogu .......................................................................................... 25 Predstavnica komisije za preprecevanje korupcije clanica Biroja GRECA ................................................... 26 Predstavnica komisije v vlogi porocevalke GRECA za enakost spolov ........................................................ 26 Predstavnica komisije v vlogi porocevalke GRECA pri izvedbi ad hoc postopka (Pravilo 34 Pravil postopka) ...................................................................................................................................................................... 26 Koordinacijski sestanki predstavnikov Republike Slovenije v organih Sveta Evrope.................................... 27 Sodelovanje z Evropsko unijo in njenimi državami clanicami ............................................................................27 Evropska mreža strokovnjakov s podrocja integritete (ENIP)....................................................................... 27 Evropski partnerji v boju proti korupciji in evropsko združenje za preprecevanje korupcije (EPAC/EACN).. 27 Regionalna proti-korupcijska iniciativa (RAI) ................................................................................................ 27 Druge mednarodne aktivnosti komisije ..............................................................................................................28 a) Udeležbe na mednarodnih dogodkih........................................................................................................ 28 Zimska šola v organizaciji RAI in OLAF........................................................................................................ 28 Predstavitev zašcite prijaviteljev v Ukrajini ................................................................................................... 28 Sestanek upravnega odbora RAI v Zagrebu................................................................................................. 28 Okrogla miza na temo korupcije v Makedoniji .............................................................................................. 28 Regionalna konferenca o preprecevanju korupcije v Beogradu.................................................................... 28 b) Mednarodni obiski na komisiji................................................................................................................... 29 Študijski obisk delegacije iz Crne gore ......................................................................................................... 29 Obisk delegacije RAI .................................................................................................................................... 29 Obisk delegacije iz Šanghaja........................................................................................................................ 29 Obisk mladih diplomatov v okviru Vzhodnega partnerstva ........................................................................... 29 Obisk delegacije iz Bosne in Hercegovine.................................................................................................... 29 c) Sodelovanje pri drugih mednarodnih obiskih ............................................................................................ 29 Predavanje indijskim uradnikom ................................................................................................................... 29 Služba za nadzor in preiskave.......................................................................................................................................... 30 Nadzor in preiskave.......................................................................................................................................................... 30 Delo na podrocju preiskav ................................................................................................................................................ 30 Preventivna dejavnost SNAP in sprejeta priporocila..........................................................................................33 Imenovanje direktorja javno socialno varstvenega zavoda........................................................................... 33 Izbira clanov kadrovske komisije SDH.......................................................................................................... 34 Izbira predsednika/clana uprave družbe v stoodstotni lasti Republike Slovenije .......................................... 34 Imenovanje poslovodne osebe javnega zavoda s podrocja kulture.............................................................. 35 Vodenje in odlocanje v upravnih postopkih................................................................................................... 37 Razpolaganje s kapitalskimi naložbami države............................................................................................. 37 Izbira zunanjega izvajalca storitev ................................................................................................................ 38 Priporocila na podrocju zdravstva................................................................................................................. 39 Nedovoljeni pritiski........................................................................................................................................ 41 Sodelovanje z drugimi organi ........................................................................................................................................... 42 Prekrškovni postopki..........................................................................................................................................43 Nasprotje interesov ............................................................................................................................................44 Omejitve poslovanja...........................................................................................................................................44 Nezdružljivost funkcij..........................................................................................................................................44 Lobiranje ............................................................................................................................................................44 Protikorupcijska klavzula....................................................................................................................................44 Zašcita prijaviteljev.............................................................................................................................................45 Premoženjsko stanje..........................................................................................................................................45 Zašcita prijaviteljev ........................................................................................................................................................... 45 Nasprotje interesov........................................................................................................................................................... 47 Poudarki.............................................................................................................................................................49 Zanimivi primeri iz prakse ..................................................................................................................................50 Prepoved in omejitve sprejemanja daril............................................................................................................................ 51 Nezdružljivost funkcij ........................................................................................................................................................ 51 Omejitve poslovanja ......................................................................................................................................................... 52 Premoženjsko stanje ........................................................................................................................................................ 52 Izvajanje nadzora nad premoženjskim stanjem .................................................................................................55 Poudarki iz preteklega obdobja..........................................................................................................................56 Primeri pogostih vprašanj...................................................................................................................................56 Lobiranje........................................................................................................................................................................... 57 Nadzor nad lobiranjem.......................................................................................................................................58 Lobisticni stiki.....................................................................................................................................................59 Namen lobiranja – stiki z elementi lobiranja.................................................................................................. 59 Namen lobiranja – stiki, ki nimajo elementov lobiranja ................................................................................. 59 Število posredovanih vprašanj in odgovorov ................................................................................................ 59 Vpisi in izbrisi iz registra lobistov .................................................................................................................. 59 Upravne sankcije .......................................................................................................................................... 59 Prekrški – lobiranje ....................................................................................................................................... 59 Center za integriteto in preventivo .................................................................................................................................... 60 Izvajanje resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji in njenega akcijskega nacrta kot nacionalnega nacrta za preprecevanje korupcije............................................................................................................................................... 60 Javna pooblastila in koncesije – Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah......................................................60 Zakonodajni postopek........................................................................................................................................62 Sistemske pomanjkljivosti zakonodajnega postopka in njegove implementacije.......................................... 62 Aplikacija MOPED – modularno orodje za vodenje podatkov o predpisih v RS in pravnih aktih EU ............ 63 MSP – orodje za oceno ucinkovitosti predpisov na gospodarstvo................................................................ 64 Eticna nacela, strokovno usposabljanje javnih uslužbencev ter specialisticna izobraževanja policistov, tožilcev in sodnikov.........................................................................................................................................................64 Ukrepi iz programa Vlade za krepitev integritete in transparentnosti............................................................ 64 Nevladne organizacije........................................................................................................................................67 Inšpekcijski nadzor.............................................................................................................................................67 Transparentnost priprave in sprejemanja predpisov......................................................................................................... 68 Uredba o hrupu ..................................................................................................................................................68 Odprava sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka ..........................................................................69 Priporocila glede zagotavljanja kakovosti osnutkov in predlogov predpisov:................................................ 71 Priporocila glede zagotavljanja sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov:......................................... 72 Krepitev integritete organov in organizacij javnega sektorja............................................................................................. 73 Izredni nadzor nad izvajanjem nacrtov integritete..............................................................................................73 Aktivnosti po sprejemu Ocene korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah – Izvajanje skupnih nadzornih aktivnosti KPK in Inšpektorata RS za delo ............................73 Nadzor nad izvajanjem nacrta integritete Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO)........................................................................................................................................................... 74 Nadzor nad izvajanjem nacrta integritete Ministrstva za finance ..............................................................74 Analiza nacrtov integritete, obvladovanja korupcijskih tveganj in tveganj za neintegritetna ravnanja ter uporabe protikorupcijske klavzule v javnih zavodih lekarnah ........................................................................75 Delo na podrocju protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi ponudnika......................................................... 76 Preventiva – projekti, dogodki, konference, sodelovanja, izobraževanja.......................................................................... 77 Spoznavanje integritete v vrtcih skozi sliko in igro .............................................................................................77 Ustvarjalni natecaj KPK za slovenske osnovnošolce in srednješolce 2018 »Korupcija in integriteta skozi strip« ...........................................................................................................................................................................77 Usposabljanje javnih uslužbencev s podrocja etike in integritete ter boja proti korupciji....................................77 Spletno ucno orodje Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) ..........................................................................78 Spletne brošure v okviru Programa Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019................79 Informativni paketi za novoimenovane funkcionarje...........................................................................................79 Nagovor Spoštovani, S tem letnim porocilom Komisija za preprecevanje korupcije že petnajsto leto zapored javnosti predstavlja svoje delo v preteklem letu. Gre za prikaz našega dela, ki nam omogoca, da opravljeno delo predstavimo v vsej svoji obsežnosti in kompleksnosti in tako izpostavimo tudi vse tiste dosežke, ki pogosto ostajajo javnosti neznani. Ker niso medijsko odmevni, privlacni…Pa vendar so rezultat naših prizadevanj, rezultat našega dela v okviru zakonskih pristojnosti, in so pomembno vezno tkivo pri krepitvi delovanja pravne države skozi krepitev integritete in transparentnosti slovenskega javnega sektorja. V njem boste tako našli podatke o izgrajevanju zakonskega okvira delovanja komisije, cemur javnost ni namenjala pretirane pozornosti, je pa za komisijo bistvenega pomena. Ustrezen zakonski okvir je temelj zakonitega in ucinkovitega delovanja naše institucije. Pa ne le to: je temelj za ucinkovit napredek pri krepitvi integritete in transparentnosti javnega sektorja in njegovega delovanja! Slednje je še najbolj pomembno, saj je to cilj, katerega tako zakon s pooblastili komisiji kot komisija skozi njeno delovanje zasledujeta. Zato smo nemalokrat preseneceni, ko v naših prizadevanjih, orazumiti sogovornike o tem, kakšna orodja in pooblastila so potrebna, da bo lahko komisija ucinkovito delovala, ter kakšne mednarodne standarde na podrocju ucinkovitega preprecevanja korupcije bi bilo potrebno upoštevati pri oblikovanju zakonskih rešitev, saj ti protikorupcijski standardi že veljajo oziroma se v zacrtano smer razvijajo, ker jih k temu »silijo« raziskave, analize ter izkustvena dognanja drugih držav in mednarodnih organizacij na podrocju boja proti korupciji, ostajamo pred zaprtimi vrati. Priprava sprememb našega Zakona o krepitvi integritete in preprecevanju korupcije (ZIntPK) nas je veckrat spodbudila k razmišljanju, da nekomu takšno stanje, kot je sedaj in ki vcasih komisiji ne da možnosti uspešno slediti mednarodnim trendom na podrocju ucinkovitega boja s korupcijo, pac preprosto ustreza. Kot primer naj navedem objavo premoženjskega stanja, ki je v mednarodnem protikorupcijskem prostoru prepoznana kot ucinkovito preventivno orodje za preprecevanje nezakonite obogatitve ter nasprotja interesov, pa pogosto kljub temu, da javnost teh podatkov trci ob posameznikovo pravico do zasebnosti, prva prevlada zaradi javnega interesa. K takšnemu pristopu države clanice poziva oziroma jim s priporocili narekuje tudi GRECO, Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope, specializirano mednarodno protikorupcijsko telo. Države clanice GRECA, ki podatkov o premoženjskem stanju trenutno še ne objavljajo, bodo morale priporocila v to smer izvesti -imenu navkljub ta niso opcijska, temvec zavezujoca. V Sloveniji je javnost teh podatkov zaenkrat še uzakonjena, pa vendar se to lahko spremeni s sprejemom novele ZIntPK, k cemur pozivajo nekateri organi, katerim po drugi strani ravno njihovo poslanstvo narekuje krepitev transparentnosti delovanja javnega sektorja. Podobno zgodbo pišemo na podrocju zbiranja podatkov oziroma povezovanje podatkov iz obstojecih baz podatkov, ki je temelj nadgradnje ter nadaljnje diverzifikacije obstojecih protikorupcijskih orodij. Da bi lahko spremljali ucinkovitost obstojecih protikorupcijskih orodij, je potrebno imeti v rokah ustrezne podatke, najsi so kvantitativni kot kvalitativni, ki takšno oceno sploh omogocijo. Šele takrat bomo lahko stopili v korak s casom, ali bolje receno, s tistimi, ki na racun korupcije bogatijo, in pravocasno preprecevali odklonska ravnanja oziroma jih pravocasno zazna(va)li ter se nanje ustrezno odzvali. Takšno orodje, Erar, je bilo ob nastanku izredno pozitivno sprejeto. Še vec, njegova uporaba je postala tako razširjena, ne le pri splošni javnosti in medijih, temvec tudi pri nadzorstvenih organih, kar jasno kaže priznavanje njegove uporabnosti. Pa kljub temu nekateri organi tovrstnim orodjem nasprotujejo, in to v dobi, ko ne moremo zanemariti ucinka informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT) na delovanje akterjev, tudi institucij javnega sektorja, na podrocju boja s korupcijo. ICT lahko podpira boj proti korupciji na številne nacine, skozi krepitev transparentnosti, odgovornosti, ter spodbujanjem zagovorništva in participacije javnosti. Prav tako veca nadzor javnosti, na primer skozi digitalizacijo in nadzor aktivnosti uradnikov ter javnih storitev. To so vse teme, ki so v preteklem letu od komisije terjale veliko vloženega truda, pri cemer zgodba še vedno ni zakljucena. Priprava sprememb ZIntPK traja že vse od leta 2015 dalje. K temu, da koncno izboljšamo naš protikorupcijski zakonodajni okvir, nas pozivajo tudi mednarodne organizacije s podrocja boja proti korupciji. Ne gre torej zgolj za našo »kaprico«. S tem, ko na tem podrocju nismo ucinkoviti, tudi ne spoštujemo mednarodnih zavez, ki izhajajo iz clanstva Republike Slovenije v teh organizacijah. Komisija na to vlado opozarja; po drugi strani mednarodne organizacije miri, da smo že skoraj tam. Upam, da v letu 2019 res bomo! Da ne bo vse tako crnogledo: v letu 2018 je senat komisije koncno spet postal popoln. Aprila se nam je pridružil nov clan, mag. Uroš Novak, ki na komisiji pokriva podrocje preventive ter nadzora premoženjskega stanja. Podrocji sta dobili nov zagon, kar je dobrodošlo. Številne aktivnosti potekajo za pripravo in sprejem kodeksov etike poslancev in državnih svetnikov, ideja o prenovi Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji je ponovno zaživela, javnost pa je skozi njegove intervjuje lahko postala pozornejša tudi na problematiko transparentnosti financiranja invalidskih organizacij preko FIHO. V upanju, da sem vam nekoliko osvetlil vsaj nekaj tem, s katerimi smo se v lanskem letu podrobneje ukvarjali, pa mogoce medijsko niso bile tako izpostavljene, naj vas povabim k prebiranju našega letnega porocila. Videli boste, da je komisija veliko vec, kot se pogosto o nas sliši. Ali, kot je rekel Mali princ: »Kdor hoce videti, mora gledati s srcem. Bistvo je ocem nevidno.« Povzetek V letu 2018 je bil ponovno v ospredju trend rasti števila prijav lobisticnih stikov, kar nakazuje na uspešno delo komisije na podrocju osvešcanja glede sprejemanja lobiranja kot pomembnega aspekta demokraticnega odlocevalskega procesa. Od leta 2014, ko je bilo prijavljenih 1.118 lobisticnih stikov, do leta 2018, ko je bilo le-teh že 4.861, je komisija zabeležila preko 300 odsotno povecanje števila prijavljenih lobisticnih stikov. Kljub izraziti rasti na tem podrocju komisija še vedno zaznava problem neporocanja lobisticnih stikov nekaterih poslanskih skupin in ministrstev. Komisija se je v letu 2018 v vecjem deležu ukvarjala s kompleksnejšimi prijavami, ki so bile zakljucene bodisi z ugotovitvami o posameznem primeru (takih je bilo 49 zadev) ali ugotovitvami o konkretnem primeru (take so bile tri zadeve), ki jih je sprejel senat komisije. Komisija je vecji poudarek namenjala obravnavi sistemskih zadev kot so DUTB (na splošno in v povezavi s prodajo nepremicnin in drugih naložb) in zdravstvo (medicinske raziskave, povezave med zdravniki okulisti in optiki, javna narocila), postopku priprave sprememb Uredbe o hrupu, odpravi sistemih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka, sistemski analizi zaposlovanj v javnem sektorju v obdobju menjav vlad, izvedbi tematskega nadzora obcine, izvedbi nadzora izvajanja nacrta integritete ministrstva in sistemski analizi zašcite javnih financnih sredstev in javnega interesa pred korupcijo na podrocju postopkov javnih narocil. V letu 2018 je komisija obravnavala najvec prijav suma korupcije s podrocja delovnega prava, javnega narocanja, okoljskih in prostorskih zadev, financ, javnih razpisov, imenovanj, izobraževanja šolstva in športa, zaposlovanj v javnem sektorju, infrastrukture in sodstva. V povezavi s postopki izbora kandidatov oziroma kadrovanj na vodilna delovna mesta v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države ali samoupravne lokalne skupnosti ter javnih zavodih, katerih ustanovitelj je bodisi država bodisi samoupravna lokalna skupnost, je komisija izdala vec priporocil. Slednja je komisija izdala tudi v povezavi s problematiko upravnih postopkov, razpolaganja s kapitalskimi naložbami države, izbire zunanjega izvajalca storitev ter nedovoljenih pritiskov, ki naj bi jih dolocena obcina izvajala nad fizicno osebo za sklenitev služnostne pogodbe. Nekaj priporocil je komisija sprejela tudi v zvezi s korupcijskimi tveganji, ki jih je zaznala na podrocju zdravstva. Komisija je obravnavala tudi dve vlogi za ugotavljanje vzrocne zveze med podano prijavo in povracilnimi ukrepi, pri cemer je v enem primeru prijavitelju uspešno nudila pomoc pri ugotavljanju obstoja vzrocne zveze. Na podrocju krepitve integritete skozi preventivna orodja je komisija, v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo ter Upravno akademijo, izdelala štiri kratke izobraževalne filme o nasprotju interesov v javnem sektorju, in sicer pri zaposlovanju ter pri javnem narocanju. Za potrebe certifikata UNODC (Urad ZN za droge in kriminal) je pripravila prevode šestih izobraževalnih filmov s podrocja nasprotja interesov, daril, gostoljubja ter korupcije pri javnem narocanju v slovenski jezik. Zaradi ozavešcanja novih funkcionarjev o njihovih dolžnostih, ki izhajajo iz ZIntPK, je komisija novoizvoljenim županom, podžupanom, obcinskim svetnikom ter državnim svetnikom posredovala informativne pakete. V letu 2018 je komisija: • prejela v reševanje 541 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK; • rešila 638 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK (kar vkljucuje 611 prvic rešenih zadev s prijavami suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, eno obnovo postopka in 26 reaktivacij); • izdala zakljucni dokument v 367 zadevah suma korupcije; • uvedla 58 prekrškovnih postopkov zaradi ugotovljenih kršitev ZIntPK; • podala 61 naznanil in ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja organom odkrivanja in pregona; • podala 160 pobud nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti (policiji, inšpekcijskim organom, Racunskemu sodišcu RS, Financni upravi RS in drugim pristojnim nadzorstvenim institucijam); • izvedla 42 sej senata; • prejela 75 zahtev za dostop do informacij javnega znacaja; • prejela 8.296 porocil o premoženjskem stanju; • prejela 4.861 prijav lobisticnih stikov; • izvedla 31 usposabljanj, predavanj in posvetov, ki se jih je udeležilo 1.597 slušateljev (vsa usposabljanja, ki jih izvaja komisija, so brezplacna); • obeležila mednarodni dan boja proti korupciji s Tednom boja proti korupciji, v okviru katerega je komisija pripravila strokovno usposabljanje za novinarje na temo lobiranja in nasprotja interesov, v sodelovanju z Državnim svetom RS organizirala strokovni posvet z naslovom »Vpliv politike na vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji«, ter dogodek tradicionalno zaokrožila v Slovenski kinoteki, kjer je izvedla zakljucni dogodek ustvarjalnega natecaja za najmlajše ter predstavitev filma na temo korupcije oziroma boja proti njej; • izvedla ustvarjalni natecaj za vrtce z namenom seznanjanja z vrednoto poštenja oziroma integritete, ki se ga je udeležilo 25 vrtcev; • po zakonu zastopala Republiko Slovenijo v aktivnostih mednarodnih organizacij kot so Organizacija združenih narodov (OZN), Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Skupina držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope, Evropska komisija in Mednarodna akademija za boj proti korupciji (IACA). V letu 2018: • je veljavni proracun komisije znašal 1.687.223 EUR; • je imela komisija (na dan 31. 12. 2018) zaposlenih 33 javnih uslužbencev za nedolocen cas, enega javnega uslužbenca za dolocen cas (nadomešcanje javne uslužbenke zaradi materinskega oziroma starševskega dopusta), eno javno uslužbenko za cas trajanja funkcije predsednika komisije ter tri funkcionarje; • sta se na komisiji zaposlila dva javna uslužbenca, štirim zaposlenim pa je delovno razmerje prenehalo. Komisija za preprecevanje korupcije Komisija za preprecevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ, podobno kot Varuh clovekovih pravic, Informacijski pooblašcenec in Racunsko sodišce. Ceprav je del javnega sektorja, komisija ni podrejena in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo s strani vlade ali državnega zbora. Pri svojem delovanju je vezana zgolj na ustavo in zakon. Komisija ni organ odkrivanja in pregona v predkazenskem ali kazenskem postopku, ima pa dolocena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila. Samostojnost in neodvisnost komisije kot državnega organa se kaže v tem, da je pri svojem delu in odlocanju vezana zgolj na ustavo in zakone. Težo njeni neodvisnosti in nepristranskosti daje tudi položaj samostojnega organa v sistemu državne ureditve, saj komisija pri svojem delu in odlocitvah ni podrejena nobeni izmed treh vej oblasti, ampak je pri izvrševanju svojih pristojnosti z njimi v razmerju »zavor in ravnovesij«. ZIntPK je zato, v nasprotju s prejšnjim zakonom (ZPKor), drugace uredil izbirni postopek, imenovanje komisije in njeno sestavo, dolocil organ nadzora nad njenim delom in poslovanjem ter vsebino porocanja komisije organu nadzora. Samostojnost komisije je dodatno zagotovljena z nacinom izbire njenega vodstva, ki ga imenuje predsednik države, po predhodnem mnenju posebne petclanske izbirne komisije, v katero so vkljuceni predstavniki vseh treh vej oblasti in civilne družbe. Po enega clana komisije imenujejo Vlada RS, Državni zbor RS, neprofitne organizacije zasebnega sektorja s podrocja preprecevanja korupcije, Sodni svet in Uradniški svet. Z izbirnim postopkom in postopkom imenovanja clanov komisije je zagotovljena neodvisnost komisije oziroma njenih clanov. Po ZIntPK tako komisijo vodi in zastopa predsednik, ki organizira delo, sicer pa je komisija kolegijski organ s tremi clani (predsednik in dva namestnika predsednika), ki obravnavajo zadeve in o njih odlocajo na sejah senata. Komisija je aktivno udeležena v mednarodnem sodelovanju in zastopa Republiko Slovenijo v mednarodnih organizacijah kot so: OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), OZN (Organizacija združenih narodov), Svet Evrope in GRECO (Skupina držav Sveta Evrope za boj proti korupciji), EPAC/EACN (organizacija Evropskih partnerjev v boju proti korupciji) in IACA (Mednarodna akademija za boj proti korupciji). Zakonodajalec je z ZIntPK nadgradil že z ZPKor-jem uveljavljeni model preprecevanja korupcije in posvetil dodatno pozornost krepitvi integritete v javnem sektorju ter zagotavljanju transparentnosti njenega delovanja. S tem želi zagotoviti in krepiti zaupanje v institucije ter pravni red oziroma pravno državo. ZIntPK je natancneje opredelil preventivne in nadzorstvene naloge komisije ter razširil njene pristojnosti. Komisija je v okviru razširjenih pristojnosti med drugim postala prekrškovni organ, poleg tega pa je pristojna za zašcito prijaviteljev, izvajanje nadzora nad lobiranjem ter oblikovanje in nadzor nad izvajanjem nacrtov integritete. ZIntPK obenem doloca tudi dolžnost zasebnega sektorja, da se odzove na zahteve komisije v primeru preiskave suma koruptivnih dejanj – po starem Zakonu o preprecevanju korupcije je ta dolžnost odziva veljala le za javni sektor, medtem ko je sodelovanje zasebnega sektorja potekalo na prostovoljni osnovi. Glavni namen, ki ga ima komisija pri uresnicevanju svojih pristojnosti, je krepitev delovanja pravne države (prim. 1. clen ZIntPK). Komisija ima širok nabor pristojnosti, vendar, v nasprotju s prepricanjem mnogih, nima policijskih pooblastil. Preiskuje tako tisti del ravnanj, pri katerih obstaja sum korupcije ali drugih nepravilnosti, za obravnavo katerih je pristojna. Vsekakor pa komisija s policijo in tožilstvom sodeluje ter ju sproti obvešca o zaznanih sumih kaznivih dejanj ter z obema organoma nato po potrebi sodeluje tudi pri odkrivanju teh kaznivih dejanj. Komisija uresnicuje svoje pristojnosti: • z omejevanjem in preprecevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi skuša zagotoviti neodvisno in nepristransko izpolnjevanje ustavno in zakonsko dolocenih funkcij; • z uresnicevanjem resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije, z oblikovanjem strokovnih mnenj in standardov dobre prakse ter z nudenjem pomoci pri usposabljanju, zagotavljanju ozavešcenosti in nacrtovanju ter ocenjevanju integritete na vseh ravneh spodbuja in krepi sposobnost posameznikov in institucij, da prevzamejo odgovornost za razvoj integritete in s tem za preprecevanje ter odkrivanje korupcije; • z nadzorom nad premoženjem in sprejemanjem daril funkcionarjem, preprecevanjem in odpravljanjem nasprotja interesov in koruptivnih ravnanj ter nadzorom nad lobiranjem spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij in javnih zadev; • z dolocitvijo pogojev za opravljanje dejavnosti lobiranja pri delovanju javnega sektorja zagotovi transparentnost te dejavnosti na nacin, ki bo podpiral dobre prakse; • z zašcito prijaviteljev koruptivnih ravnanj spodbuja in krepi odkrivanje, preprecevanje ter odpravljanje koruptivnih ravnanj; • z obravnavo predlogov zakonov pred obravnavo na vladi presoja njihovo usklajenost z zakoni in predpisi, ki urejajo podrocje preprecevanja korupcije ter preprecevanja in odpravljanja nasprotja interesov, s cimer spodbuja oblikovanje kakovostnega zakonodajnega okvira, ki je že v samem bistvu prepreden s korupcijskimi tveganji ter tako omogoca nadaljnji razmah sistemske korupcije; • z uresnicevanjem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije spodbuja, podpira in krepi sodelovanje ter strokovno pomoc pri preprecevanju in zatiranju korupcije na mednarodni ravni; • s spodbujanjem sodelovanja deležnikov (državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, organizacij javnega sektorja, oseb z javnimi pooblastili, institucij civilne družbe, medijev ter pravnih in fizicnih oseb) pri dvigu integritete in preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji ter ucinkovitem odzivu države na vse oblike koruptivnih ravnanj. Senat Senat komisije sestavljajo predsednik in dva namestnika. V letu 2018 je bilo skupno sklicanih in izvedenih 42 rednih sej senata. Senat je na sejah obravnaval predvsem: predloge za uvedbo preiskav, vmesne in zakljucne ugotovitve o posameznih primerih, zakljucne ugotovitve o konkretnih primerih, priporocila subjektom javnega sektorja in porocila o opravljenih rednih nadzorih premoženjskega stanja, letno porocilo komisije za leto 2017, sistemsko pojasnilo o lobiranju, obdobna porocila o izvedenih postopkih ugotavljanja nasprotja interesov, preklic in podelitev pooblastil za vodenje vseh upravnih postopkov na podlagi ZIntPK, prejeta obvestila funkcionarjev ter izdajo dovoljenj funkcionarjem glede opravljanja poklicne in druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, predlog sprememb in dopolnitev Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v komisiji ter Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o uvrstitvi delovnih mest javnih uslužbencev komisije v placne razrede, porocilo v povezavi z izvedenim tematskim nadzorom. Nadalje se je seznanil z javnim katalogom daril za leto 2017, porocilom o vplivanju pri dolocenih lobirancih ter sprejemal odlocitve, vezane na vpis oziroma izbris iz registra lobistov, opravljal razgovore z vabljenimi osebami, odlocal v primerih predlogov izlocitev posameznih clanov senata, obravnaval zadeve v povezavi z ukrepi za zašcito prijaviteljev, se seznanil s porocilom, vezanim na analizo registra tveganj, analizo nacrtov integritete, obvladovanjem korupcijskih tveganj in tveganj za neintegritetna ravnanja ter uporabo protikorupcijske klavzule v javnih zavodih, sprejel ukrepe za zašcito prijavitelja, izdal dovoljenje za sklenitev pogodbe brez protikorupcijske klavzule, podal mnenje o postopku sprejemanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ter sprejel osnutek Porocila o nadzoru nad izvajanjem Nacrta integritete na dolocenem ministrstvu s priporocili. Število sej senata 46 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 42 37 37 31 2014 2015 2016 2017 2018 Urad komisije Pravne, kadrovske in financne zadeve Na dan 31. 12. 2018 je bilo na komisiji zaposlenih 33 javnih uslužbencev za nedolocen cas, en javni uslužbenec za dolocen cas (nadomešcanje javne uslužbenke zaradi materinskega oziroma starševskega dopusta), ena javna uslužbenka za cas trajanje funkcije predsednika komisije ter trije funkcionarji. Od 35 javnih uslužbencev je bilo 13 zaposlenih na Uradu komisije, 16 v Službi za nadzor in preiskave ter šest v Centru za integriteto in preventivo. V letu 2018 sta se na komisiji zaposlila dva javna uslužbenca (od tega en javni uslužbenec za nedolocen cas in en javni uslužbenec za dolocen cas) ter en funkcionar. Delovno razmerje na komisiji je prenehalo štirim javnim uslužbencem. Kadrovska zasedenost delovnih mest 100% 80% 60% 40% 20% 0% 48% 48% 51% 51% 52,50% 52% 52% 49% 49% 47,50% 2014 2015 2016 2017 2018 zasedena DM nezasedenaDM Kadrovska zasedba po izobrazbeni strukturi 11 12 10 8 6 4 2 0 2 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 2 1 1 5 3 Kadrovska zasedba po NOE 17 16 2014 2015 2016 2017 2018 14 13 CIP SNAP 6 URAD Starostna struktura do30 let 30 - 40 let 40 - 50 let 50 - 60 let nad 60 let Povprecna starost po NOE SENAT URAD SNAP CIP 2.099,53 2.093,08 2.097,36 2.035,43 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2018 V letu 2018 je komisija kot proracunski uporabnik realizirala porabo državnih proracunskih sredstev v skupni višini 1.601.976 EUR. Pregled porabe integralnih sredstev po proracunskih postavkah: PP 5432 NAZIV PP Place ZNESEK V EUR 1.242.646 % PORABE 77,57 5435 Materialni stroški 313.622 19,58 5438 Investicije 45.708 2,85 Skupaj 2018 1.601.976 100,00 Veljavni proracun za leto 2018 je znašal 1.687.223 EUR, od tega: • integralna sredstva: 1.682.132 EUR in • namenska sredstva: 5.091 EUR. Obrazložitev po posameznih proracunskih postavkah PP 5432 – place Proracunska postavka 5432 je bila namenjena nacrtovanju proracunskih sredstev za stroške dela. Vsi javni uslužbenci in funkcionarji so izvajali aktivnosti, povezane z zadolžitvami proracunskega uporabnika. Na dan 31. 12. 2018 je bilo na komisiji zaposlenih 33 javnih uslužbencev za nedolocen cas, en javni uslužbenec za dolocen cas (nadomešcanje javne uslužbenke zaradi materinskega oziroma starševskega dopusta), ena javna uslužbenka za cas trajanje funkcije predsednika komisije ter trije funkcionarji. Povprecna mesecna bruto placa javnega uslužbenca je v letu 2018 znašala 2.116,98 EUR. Pregled bruto plac funkcionarjev v letu 2018 Funkcionar predsednik Letna bruto placa v EUR 47.704,95 Povprecna mesecna bruto placa v EUR 3.975,41 namestnik 40.581,61 3.381,80 namestnik 25.391,62 3.173,95 Povprecna izplacana mesecna bruto placa javnega uslužbenca komisije po letih 2.116,98 2.150,00 2.100,00 2.050,00 2.000,00 1.950,00 1.900,00 2014 2015 2016 2017 2018 Razporeditev zaposlenih v placne razrede 5 4 3 2 1 0 PP 5435 – materialni stroški Proracunska postavka je bila namenjena nacrtovanju izdatkov za blago in storitve. Vsi realizirani materialni stroški so neposredno povezani z izvršenimi nalogami proracunskega uporabnika. Znotraj materialnih stroškov najvecji delež, kar 57,52 % (180.400 EUR) predstavlja najemnina za poslovne prostore, parkirne prostore in arhivske prostore ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca. PP 5438 – investicije Na proracunski postavki za investicije in investicijsko vzdrževanje je komisija realizirala sredstva za nakup novega službenega avtomobila v višini 19.426 EUR, kar predstavlja 42,50 % vseh investicijskih odhodkov. Preostanek sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje v višini 26.281 EUR (57,50 % vseh investicijskih odhodkov) pa je komisija porabila za nakup arhivskega strežnika, racunalniške opreme, tiskalnikov, telekomunikacijske opreme in nakup licencne programske opreme. Nadzor nad delom komisije V skladu z 20. clenom Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije je Skupna notranje revizijska službe Generalnega sekretariata Vlade RS izvedla revizijo in pripravila Revizijsko porocilo notranje revizije poslovanja Komisije za preprecevanje korupcije za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2017. Poleg tega sta bila nad delom komisije v letu 2018 izvedena dva inšpekcijska nadzora Inšpektorata RS za delo, izveden je bil inšpekcijski nadzor Inšpektorata za javni sektor – ZUP, že od leta 2017 pa je v teku inšpekcijski nadzor Inšpektorata za javni sektor. Podrocje analitike in informacijske varnosti Komisija zagotavlja informatizacijo dela pri statisticnih in drugih obdelavah ter analizah podatkov, skrbi za varovanje informacijsko-komunikacijske opreme, komunikacij in podatkov komisije. Na podrocju informatike sta na KPK zaposlena dva javna uslužbenca. V nadaljevanju so navedeni projekti, ki jih je komisija v letu 2018 izvedla na podrocju analitike in informacijske varnosti. Erar V letu 2018 je komisija nadaljevala z nadgradnjami spletnega orodja Erar, ki najširši javnosti omogoca spremljanje denarnih tokov subjektov javnega sektorja in je v letu 2016 nadomestil spletno orodje Supervizor. Aktivnosti v zvezi z aplikacijo Erar so bile naslednje: • ažuriranje uvoza podatkov iz vseh podatkovnih virov, avtomatizacija uvozov (davcni dolžniki, mesecni seštevki, eNarocanje); • objava podatkov o lobisticnih stikih (dnevno posodabljanje); • ureditev ponovnega uvoza podatkov o javnih narocilih (JN) in narocilih male vrednosti (NMV). Sklenjen je bil nov dogovor z eNarocanjem za uvoz teh podatkov. Ti podatki se posodabljajo enkrat mesecno; • odprava napak in dodajanje novih funkcionalnosti (izboljšan prikaz tabelaricnih podatkov na majhnih zaslonih, možnost izvažanja v Excel/LibreOfficeCalc, prikaz stolpcev tudi ob drsenju, prikaz transakcij pri prejemniku tudi v primeru ko ni podatka o placniku, prikaz ISIN kode pri prikazu KDD deležev, izboljšan prikaz MFERAC postavk znotraj posamezne transakcije); • dopolnitev dnevnega posodabljanja tecajnice za pretvorbo valut, za katere ECB ne objavlja referencnih tecajev in cen plemenitih kovin, v EUR; • z UJP je bil sklenjen dogovor za ponovno pridobivanje e-racunov brez postavk, s tem namenom je UJP pripravil nov vmesnik, potrebna pa je še izdelava ponovnega prevzemanja nove oblike e-racunov ter ustrezna predelava aplikacije Erar na strani KPK; • z Ministrstvom za finance je bil za podatkovni vir MFERAC pred uvedbo GDPR sprejet nov sporazum, na podlagi katerega od MFERAC prejemamo le atribute datum transakcije, znesek, naziv podkonta, naziv postavke in namen nakazila (opisa knjižbe ni vec), prikaz je bil tudi anonimiziran (atribut opis je bil zamenjan z atributom namen nakazila); • sodelovanje pri odgovarjanju na vprašanja uporabnikov in priprave podatkov za ZDIJZ zahtevke; • v prikaz transakcij je bil dodan atribut SEPA koda namena, ki je bil dodan tudi v strojno berljive podatke. Spletni obrazci in interna podpora delu komisije V letu 2018 je bilo uvedenih nekaj novosti v zvezi s spletnimi obrazci komisije in pri interni aplikaciji za podporo komisiji, in sicer: • v produkcijo so bili dani obrazci za lobisticne stike (Zapisi lobirancev ob stiku z lobisti, Prijava lobiranca o prepovedanih ravnanjih lobistov, Porocilo o delu lobista, Vloga za izbris iz registra lobistov, Vloga za spremembo vpisa v registru lobistov, Vloga za vpis v register lobistov), dodanih je bilo nekaj dopolnitev (npr. možnost vnosa podjetja, ki ni v APJES PRS), prav tako je bila zakljucena in dopolnjena interna podpora za lobisticne stike; • pripravljena je bila procedura za stornacije zavrnjenih obrazcev; • dopolnjena sta bila obrazec za porocanje prejetih daril (dodano "Leto za katero porocate") in obrazec za porocanje omejitev poslovanja (dodana možnost, da organ poroca omejitve, tudi ce jih funkcionar organu ni porocal), namestitev popravkov bo izvedena v letu 2019; • dopolnitev algoritma za izracun casov veljavnosti omejitev poslovanja za objavo (težavo povzrocajo tudi morebitna združevanja organov in razdruževanja organov); • manjše dopolnitve obrazcev in interne aplikacije (npr. nadgradnje iskalnikov) ter odprava napak; • izdelava razlicnih statistik in porocil. Selitev obrazcev za premoženjsko stanje v eUpravo V letu 2018 so potekale aktivnosti na podrocju selitve obrazcev premoženjskega stanja v eUpravo, v sodelovanju s skrbnikom eUprave, Ministrstvom za javno upravo in izvajalcem SRC sistemske integracije d.o.o.. S prenosom obrazcev v eUpravo bo zavezancem za porocanje premoženjskega stanja omogoceno enostavnejše in hitrejše izpolnjevanje obrazcev, komisiji pa precej poenostavljen postopek pridobivanja obrazcev (brez fizicno prejetih obrazcev). Zavezanci pa si morajo urediti certifikat za dostop do eUprave. Dogovorjen je bil nacin, kako zmanjšati število napacnih (npr. izbira napacnega obrazca) ali nepotrebnih porocanj ter nacin izmenjave podatkov v obratni smeri (od KPK do eUprave prek IO-modula) za nadzor nad izbiro obrazcev pri zavezancih. Pripravljena je bila logika za prikaz obrazcev glede na pretekle izkušnje porocanja zavezancev. Izvajalec je do konca leta 2018 pripravil obrazce (potrebnih bo še nekaj dopolnitev), komisija pa izvaja testiranja in pripravlja uvoz teh podatkov v lastno evidenco. Obrazci bodo predvidoma v produkciji v prvi polovici leta 2019. Spletno mesto KPK V letu 2018 je komisija izvedla še zadnje dopolnitve novega spletnega mesta KPK in ga posredovala v produkcijo. Izdelana je bila nova poenostavitev strukture vsebin, prenos vsebin iz starega spletnega mesta, nova graficna podoba ter posodobljen iskalnik. Na novo so bili izdelani obrazci za prijavo korupcije in postavljanje vprašanj. Poleg tega je bilo izdelano loceno spletno mesto za angleški jezik. Staro spletno mesto je bilo ugasnjeno. Pred uvedbo novega spletnega mesta so se izvajale aktivnosti tako na starem spletnem mestu kot na razvoju novega, pri cemer je na starem spletnem mestu šlo predvsem za nujna vzdrževalna dela (npr. posodobitve knjižnic zaradi posodabljanja brskalnikov, posodabljanje SOLR iskalnih indeksov, anonimizacije potrebne za zadostitev GDPR ipd.). Interna podpora komisiji Komisija je v letu 2018 na podrocju sistemske administracije: • pripravila specifikacije in izvedla postopek nakupa novega SAN diskovnega polja. Diskovno polje je bilo povezano z VMware hipervizorji in bo tako služilo kot prostor za shranjevanje virtualnih racunalnikov oz. strežnikov, ki jih komisija uporablja pri svojem delu (VMware VMFS). Po potrebi bo kasneje diskovno polje uporabljeno tudi za druge namene; • zaradi težav z dodelitvijo in vracanjem prostora je bilo na novo kreiran LUN na NAS diskovnem polju, ki se uporablja za varnostno kopiranje podatkov (za zacasen prostor za prenos je bil uporabljeno novo SAN diskovno polje); • virtualizacija strežnika za interno podporo komisiji (nova namestitev in prenos vsebin); • za namešcanje novih racunalnikov je bila na strežniku Windows Server 2016 postavljena storitev WDS (Windows Deployment Services). Pred tem je bil izdelan tudi pregled možnih rešitev, predvsem brezplacnih (preizkus FOG project). Pred WDS smo za postavitve racunalnikov uporabljali CloneZilla; • dopolnjen je bil nacin varnostnega kopiranja zunanjih strežnikov. Ostale aktivnosti V letu 2018 so bile izvedene tudi druge aktivnosti in sicer predstavitve aplikacije Erar, obrazcev KPK ter aplikacij za podporo internemu delu komisije (za predstavnike Crne Gore, Makedonije, RAI, BiH, counter-fraud.com). Nacrti za leto 2019 na podrocju informatike Komisija se za razvoj informatike, kljub kadrovski podhranjenosti (za vec podrocij tehnicno skrbi le en informatik) in pomanjkanju financnih sredstev, trudi po njenih najboljših moceh. Nacrti za leto 2019: Podrocje Erar: • ponovna vzpostavitev uvažanja UJP e-racunov, ki ne bodo vec vsebovali postavk. Potrebna je preucitev in uporaba namenskega XML sistema za upravljanje podatkovnih baz shranjevanja priponk e-racunov; • odprava napak, pomanjkljivosti in dopolnitve (npr. necenzuriran prikaz namena pri transakcijah s SEPA kodo ADCS, izboljšava vstopne strani, nove vizualizacije, rekurzivni izris grafa hcerinskih družb ipd.) same aplikacije Erar, ki jih zaradi pomanjkanja casa in kadrovskih virov ni bilo možno izvesti prej; • dodajanje novih zanimivosti; • novi podatkovni viri; • obrazci in interna podpora delu komisije; • priprava avtomatskih testov in postopna nadgradnja ogrodja za interno aplikacijo; • ureditev uvoza in vmesnega IO-modula ter dokoncen premik obrazcev premoženjskega stanja v eUpravo; • funkcionalne dopolnitve interne aplikacije; • aktivnosti avtomatizacije povezovanja podatkov z razlicnimi zunanjimi podatkovnimi zbirkami; • poenotenje prikaza metapodatkov o izpolnjenih obrazcih (npr. datum izpolnitve, ID obrazca ipd.); • uvedba centralne platforme za uvažanje podatkov na osnovi Apache Kafka (nekateri podatki kot npr. AJPES podjetja se trenutno uvažajo loceno za Erar in interne aplikacije); Podrocje sistemske administracije: • dokoncni preklop na nov domenski strežnik in izklop starega Proxmox hipervizorja; • nakup novega strežnika za VMware hipervizor, prenos virtualk na novo SAN diskovno polje in pridobitev licence VMware Essential Plus za podporo, VMware vMotion in High availability; • zamenjava zastarelih racunalnikov za zaposlene na komisiji; • nadgradnja sistema za varnostno kopiranje, potrebna je izboljšava nacina za izdelavo varnostnega kopiranja podatkovnih baz (bolj natancen Point-in-time recovery, razdelitev podatkov po pomembnosti, bolj redko kopiranje manj pomembnih podatkov za varcevanje z diskovnim prostorom); • postavitev sistema za centralno zbiranje dnevniških zapisov; • dopolnitev aplikacije za popis opravljenega dela; • dodajanje novih matrik opazovanja v sistem Zabbix. Odnosi z javnostmi Odnosi z mediji Najvecji del aktivnosti v letu 2018 so predstavljali odnosi z mediji, priprava odgovorov na novinarska vprašanja, priprava odzivov na medijske zapise s podrocja dela komisije ter priprava vsebin za spletno stran. Komisija je prejela vec kot 220 novinarskih vprašanj in pripravila 44 sporocil za javnost. V letu 2018 je javnost ponovno izkazala velik interes za spletno orodje komisije Erar. Regionalna protikorupcijska iniciativa (RAI) je namrec v svojem triletnem nacrtu dela predvidela uvedbo tega ali podobnega spletnega orodja tudi v ostalih državah clanicah iniciative. Erar si je že veckrat prislužil priznanje javnosti kot primer dobre prakse, ki z osvetlitvijo porabe javnih sredstev pomaga pri izboljšanju ucinkovitosti in transparentnosti delovanja javne uprave. Tudi v preteklem letu je bila v komunikaciji z javnostjo ena pomembnejših tem razvoj dogodkov, vezanih na sprejemanje novele ZIntPK. Med odmevnejšimi temami je bilo prizadevanje komisije za sprejem kodeksa etike poslancev Državnega zbora RS, ki bi natancneje dolocal pravila njihovega vedenja ter krepil integriteto ter integriteto institucije, ki jo prestavljajo. Poleg tega je komisija v lanskem letu posvecala precej pozornosti sistemski problematiki, vezani na pripravo predlogov predpisov na ravni ministrstev oziroma vlade. Komisija prepogosto ni vkljucena v proces nastajanja predlogov predpisov ali je vkljucena (pre)pozno, kljub dolocilom ZIntPK, v skladu s katerimi bi komisija morala imeti možnost, da poda mnenje o usklajenosti dolocb predlogov zakonov z zakoni in predpisi, ki urejajo podrocje preprecevanja korupcije ter preprecevanja in odpravljanja nasprotja interesov, še pred obravnavo predloga zakona na vladi. Komisija je v minulem letu z javnostmi komunicirala z/s: • odgovori na novinarska vprašanja, • izjavami za javnost, • sporocili za javnost, • nastopi vodstva komisije v radijskih in televizijskih oddajah ter v intervjujih, • vsebinami na spletni strani, • KPK Vestnikom, • dogodki • in drugimi aktivnostmi, pri cemer smo sprotne komunikacijske aktivnosti proaktivno prilagajali aktualnim potrebam. Najpogostejše teme novinarskih vprašanj: • prijave in postopki pred komisijo, • nasprotje interesov, omejitve poslovanja in nezdružljivost funkcij, • transakcije v spletnem orodju Erar, • lobisticni stiki, • premoženjsko stanje, • delo komisije in njeni zaposleni. Najpogostejše teme medijskih objav: • delo komisije in dogajanja na komisiji, • nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov pri obcinskih funkcionarjih, • imenovanje drugega namestnika predsednika komisije, • spletno orodje Erar, • tehnicne ovire za ograjevanje državne meje, • Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uredba o hrupu), • premoženjsko stanje poslancev, • sum pranja denarja preko NLB-ja, • dogodki povezani z nekdanjo namestnico komisije, • izkljucitev Zmaga Jelincica iz Sveta Evrope, • drugi tir, • nekateri postopki pred komisijo (postopki pred komisijo zoper kandidate za ministre in poslance, zavrnitev tožbe Zorana Jankovica v zadevi zakljucnih ugotovitev nadzora nad premoženjskim stanjem, poskus vplivanja Marka Bandellija na razplet volitev, imenovanje direktorice DSO Metlika, nepravilnosti v poslovanju ZD Izola, odpoved prijaviteljice v primeru Infrastruktura Bled, korupcijska tveganja pri izvajanju okulisticne dejavnosti, itd.). Najpomembnejše teme objav komisije: • aktivnosti glede problematike Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) – zagotavljanje transparentnosti in zakonitosti delovanja FIHA, zakonodaja, • predlog komisije o ustanovitvi neodvisnega protikorupcijskega organa na ravni EU, • netransparentnost postopka sprejemanja Uredbe o hrupu, • eticni kodeks poslancev DZ RS, • Teden boja proti korupciji, • operacija vsadki, • ocena stanja poslovanja DUTB, d. d., • ugotovitve, priporocila in navodila javnim zavodom lekarn, • pojasnila glede obravnav pred komisijo, ki še ne pomenijo potrjenih kršitev ZIntPK, • prisvojitev knjig nekdanjih poslancev, • korupcijska tveganja pri izvajanju okulisticne dejavnosti in predpisovanju pripomockov za izboljšanje vida, • novela ZIntPK, • aktivnosti komisije na podrocju izobraževanja na domaci in mednarodni ravni, • aktivnosti komisije v tujini v sklopu mednarodnih organizacij (OECD, GRECO, RAI, itd.). Komisija je o najbolj aktualnih temah preteklega leta in o svojem delu tako doma kot v tujini javnost redno obvešcala tudi preko svoje publikacije KPK Vestnik, ki jo je v elektronski obliki distribuirala na 867 elektronskih naslovov. V lanskem letu je komisija izdala tri KPK Vestnike. Dogodki V letu 2018 je komisija že tradicionalno organizirala Teden boja proti korupciji, s katerim vsako leto obeleži mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december. Ob tej priložnosti je organizirala vec pomembnejših dogodkov, ki javnosti predstavljajo delovanje komisije, ponujajo izhodišca za razmislek o problematiki korupcije in dvigu zavesti o njej. V sklopu dogodkov ob dnevu boja proti korupciji je komisija pripravila strokovno usposabljanje za novinarje na temo lobiranja in nasprotja interesov, institutov, ki v javnosti še vedno povzrocata precej nejasnosti in napacnih interpretacij. Drugi dogodek je bil strokovni posvet z naslovom »Vpliv politike na vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji«, ki ga je komisija organizirala skupaj z Državnim svetom RS, v prostorih Državnega sveta RS. Teden boja proti korupciji pa je zaokrožil tradicionalni dogodek v Slovenski kinoteki, kjer komisija vsako leto posebno priložnost nameni preventivni dejavnosti, in sicer v obliki zakljucnega dogodka ustvarjalnega natecaja za najmlajše, v okviru katerega si je mogoce ogledati tudi film na temo korupcije oziroma boja proti njej. Informacije javnega znacaja Ustava RS v 39. clenu doloca, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega znacaja, za katero ima po zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih doloca zakon. Ta ustavna dolocba je konkretizirana v dolocbah Zakona odostopu do informacij javnega znacaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno precišceno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 72/14 – skl. US, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; ZDIJZ). Navedeni zakon pomembno prispeva k transparentnosti dela njegovih zavezancev, saj se na državljane prelaga del dolžnosti nadzora nad delom organov in hkrati daje na voljo kar nekaj pravnih sredstev za zagotovitev pravice izvedeti informacijo javnega znacaja. Informacija javnega znacaja je informacija, ki izvira iz delovnega podrocja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dostop do informacije javnega znacaja ni brez omejitev. ZDIJZ v 6. clenu navaja dvanajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi. V letu 2018 je komisija odlocala o skupno 75 zahtevah za dostop do informacij javnega znacaja. Od tega je bilo v celoti ugodeno 19 zahtevam, 19 v celoti zavrnjenih, v 34 primerih pa je bil omogocen delni dostop, v preostalih treh zadevah pa so bile izdane ostale koncne odlocitve kot npr. zavrženje zahteve. Najpogosteje je komisija delno ugodila oziroma delno zavrnila zahtevo iz razloga varovanja osebnih podatkov (v 26 primerih), v šestih primerih iz razloga varovanja podatkov prijaviteljev, v enem primeru iz razloga upravnega postopka in v enem primeru iz razloga varovanja poslovne skrivnosti. Od skupno treh vloženih pritožb zoper odlocitve komisije je Informacijski pooblašcenec dve pritožbi v celoti zavrnil, o tretji pritožbi pa Informacijski pooblašcenec odlocbe v letu 2018 še ni izdal. število zahtev ZDIJZ 140 118 120 100 80 60 40 20 0 62 61 75 56 2014 2015 2016 2017 2018 Pripombe komisije na predloge predpisov Komisija v skladu z dolocbo 15. alineje prvega odstavka 12. clena ZIntPK podaja mnenja k predlogom zakonov ter ostalim predpisom pred njihovo obravnavo na vladi, o usklajenosti dolocb predlogov zakonov ter ostalih predpisov z zakoni in predpisi, ki urejajo podrocje preprecevanja korupcije ter preprecevanja in odpravljanja nasprotja interesov. V letu 2018 je komisija na podlagi zgoraj citirane dolocbe ZIntPK podala mnenja k naslednjim predlogov predpisov: DATUM PREDPIS PREDLAGATELJ PRIPOMBE KOMISIJE 14. 2. 2018 Predlog Zakona o znanstveno­raziskovalni dejavnosti Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Pripombe podane. 28. 2. 2018 Predlog odredbe o dolocitvi programa strokovnega usposabljanja za varnostnika nadzornika Ministrstvo za notranje zadeve / 13. 4. 2018 Osnutek Odredbe o dolocitvi programa strokovnega usposabljanja in programa obdobnega izpopolnjevanja nadzornika na smucišcu Ministrstvo za notranje zadeve / 31. 5. 2018 Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zašciti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije Ministrstvo za pravosodje Pripombe podane. 21. 8. 2018 Predlog Uredbe o izvzemu prirediteljev klasicnih iger na sreco iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprecevanje / pranja denarja in financiranja terorizma 24. 9. 2018 Predlog Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o dolocitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje Ministrstvo za finance, Direktorat za financni sistem Sektor za financni sistem / 27. 9. 2018 Predlog Uredbe o izvajanju Uredbe(EU) o izvedenih financnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov Ministrstvo za finance, Direktorat za financni sistem Sektor za financni sistem / 26. 10. 2018 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije ( Ministrstvo za pravosodje Pripombe podane. 18. 12. 2018 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti Ministrstvo za okolje in prostor / Mednarodna dejavnost komisije Mednarodno sodelovanje ima na podrocju boja proti korupciji pomembno vlogo, saj je globalizacija med drugim prinesla tudi porast problema mednarodne korupcije, pri cemer so oblike korupcije v širših regijah v Evropi in svetu podobne, orodja preprecevanja in zatiranja korupcije pa vecinoma še v razvoju. Mednarodna in meddržavna izmenjava izkušenj in dobrih praks med razlicnimi akterji lahko tako znatno pripomore k hitrejšemu oblikovanju ucinkovitih orodij preprecevanja ter zatiranja korupcije in s tem k celoviti omejitvi pojava korupcije v Evropi oziroma svetu. Podobno kot že v prejšnjih letih je komisija zaradi omejenih proracunskih sredstev tudi v letu 2018 vecino službenih poti v tujino in s tem mednarodnega sodelovanja izvedla v primerih, ko je stroške udeležbe kril organizator dogodka. Obenem je v letu 2018 komisija z minimalnimi stroški gostila nekaj tujih delegacij, ki so zaprosile za izobraževanje, študijske posvete, predstavitev orodij komisije in podobno. V nadaljevanju sledi pregled mednarodne aktivnosti komisije. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Komisija predstavlja Republiko Slovenijo v Delovni skupini OECD-ja zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (OECD Working Group on Bribery in International Business Transactions, WGB), v okviru katere potekajo cetrtletna zasedanja. Delovna skupina spremlja izvajanja Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (Konvencija OECD) in priporocil delovne skupine OECD na to temo. Slovenija ocenjevalka Kot ostale clanice tudi Republika Slovenija v okviru delovanja v tej delovni skupini prevzema vlogo ocenjevalke drugih držav pri izpolnjevanju dolocb zgoraj omenjene Konvencije OECD in njenih priporocil. Republika Slovenija je skupaj z Združenimi državami Amerike (ZDA) v letu 2018 nadaljevala z ocenjevanjem Ruske federacije, skupaj z Brazilijo pa se je udeležila ocenjevalnega obiska Mehike, v okviru 4. faze ocenjevanja te države in v oktobru 2018 na zasedanju Delovne skupine predstavila koncno porocilo. Slovenija ocenjevanka V letu 2018 se je nadaljevala tudi 3. faza ocenjevanja Republike Slovenije glede izpolnjevanja dolocb Konvencije OECD, ki jo vodita Kraljevina Nizozemska in Veliko vojvodstvo Luksemburg. Komisija ima pri ocenjevanju vlogo nacionalnega koordinatorja aktivnosti Republike Slovenije. 3. faza ocenjevanja je osredotocena na odziv organov pregona na prijave primerov podkupovanja tujih javnih uslužbencev, izvajanje priporocil za boj proti podkupovanju iz leta 2009 in udejanjanje priporocil OECD-ja iz preteklih ocenjevanj. V letu 2018 je Republika Slovenija ustno porocala o napredku glede izpolnjevanja teh priporocil, predvsem glede sprememb na podrocju sprejemanja novele ZIntPK. V zvezi s tem bo Republika Slovenija zopet ustno porocala v oktobru 2019. Ocenjevanje Republike Slovenije se bo nadaljevalo v 4. fazi, ki se bo predvidoma zacela leta 2023. OECD Mreža za integriteto javnega sektorja (OECD SPIO) Komisija v OECD zastopa Republiko Slovenijo v Mreži za integriteto javnega sektorja (Working Party of Senior Public Integrity Officials, SPIO). V zacetku leta 2017 je Svet OECD-ja sprejel Priporocila za dvig integritete javnega sektorja, v katerih državam predlaga, da vzpostavijo celovit in medsebojno skladen sistem integritete, spodbujajo trajnostno družbeno zavedanje o pomenu integritete, vzpostavijo in vzdržujejo sistem eticnega vodenja ter povecajo ucinkovitost pri uveljavljanju odgovornosti. Komisija se je v letu 2018 udeležila enega srecanja SPIO, na katerem je skupina nadaljevala s pripravo konkretnejših nasvetov za implementacijo Priporocil (toolbox). OECD Protikorupcijska mreža za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (OECD ACN) Komisija v OECD-ju zastopa Republiko Slovenijo tudi v Protikorupcijski mreži za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (Anti-Corruption Network for Eastern Europe and Central Asia, ACN). Urad Združenih narodov (ZN) za droge in kriminal (UNODC) Z namenom ucinkovitega izvajanja konvencije UNCAC so države pogodbenice ustanovile Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede uresnicevanja oziroma implementacije konvencije UNCAC (Pregledni mehanizem). Nad Preglednim mehanizmom bdi Skupina za pregled implementacije (Implementation Review Group, IRG), ki junija vsako leto z žrebom izbere pare držav, ki ocenjujejo posamicne države. Slovenija kot ocenjevalka Slovenije je bila skupaj z Dominikansko Republiko izžrebana za ocenjevanje Plurinacionalne države Bolivije, natancneje njene implementacije drugega in petega poglavja UNCAC konvencije. V skladu s sprejetimi preglednimi mehanizmi je ocenjevanje razdeljeno v vec faz, v letu 2018 pa je bil izveden ocenjevalni obisk države, na katerem je sodeloval tudi predstavnik komisije. V letu 2019 je Sloveniji dodeljeno ocenjevanje Bahamov. Slovenija kot ocenjevanka Slovenija je bila že ocenjena v 1. krogu ocenjevanja implementacije konvencije UNCAC, ki se je zakljucil v letu 2015, predmet ocenjevanja pa so bile dolocbe tretjega in cetrtega poglavja UNCAC. V juniju 2017 se je zacel 2. krog ocenjevanja Republike Slovenije za drugo (preprecevanje korupcije – preventiva) in peto (odvzem nezakonito pridobljenega premoženja) poglavje UNCAC. Ocenjevalki Republike Slovenije v 2. krogu ocenjevanja sta Mongolija in Gruzija. V aprilu 2018 je potekal obisk ocenjevalcev, v okviru katerega so se sestali s predstavniki institucij RS, ki so v proces ocenjevanja vkljucene zaradi svojih pristojnosti, del in nalog. Komisija ima vlogo koordinatorja in je od drugih državnih organov zbrala dokumentacijo ter dodatna pojasnila za potrebe ocenjevanja, ki bo predvidoma zakljuceno v letu 2019. Delovna skupina UNODC-ja za preprecevanje korupcije V okviru UNODC je komisija tudi clanica Delovne skupine za preprecevanja korupcije. Zasedanja Delovne skupine za preprecevanje korupcije septembra 2018 na Dunaju sta se udeležila predstavnika komisije. V ospredju tokratnega zasedanja sta bila problematika nasprotja interesov in porocanje premoženjskega stanja visokih državnih uradnikov. Za potrebe izvedbe 2. kroga ocenjevanja implementacije UNCAC konvencije je Sekretariat UNODC izvedel tudi izobraževanje za kontaktne tocke (focal point) in nacionalne strokovnjake (government experts). Svet Evrope – Skupina držav proti korupciji (GRECO)1 Komisija je predstavnica Republike Slovenije tudi v GRECU, ki deluje v okviru Sveta Evrope, kjer ocenjevalni postopki držav potekajo na podlagi vzajemnega ocenjevanja in pritiska drugih clanic GRECA. Ocenjuje se spoštovanje protikorupcijskih standardov, ki jih dolocajo protikorupcijski dokumenti Sveta Evrope, kot so Civilnopravna in Kazenskopravna konvencija proti korupciji ter Dvajset vodilnih nacel za boj proti korupciji. V letu 2018 se je nadaljeval 5. ocenjevalni krog, pri cemer pa je GRECO moral, že drugo leto zapored, število skupšcinskih zasedanj zmanjšati s štiri na tri, zaradi znižanja prispevka Turcije, ki je bila do leta 2017 ena od držav, ki so prispevale v proracun GRECA vec kot so bile dolžne, predvsem pa zaradi neplacevanja prispevka Ruske federacije Svetu Evrope, kar je vplivalo tudi na proracun GRECA. Slovenija ocenjevanka v 4. ocenjevalnem krogu Na marcevskem skupšcinskem zasedanju GRECA v letu 2018 je Republika Slovenija predstavila izpolnitev še preostalih priporocil GRECA v 4. ocenjevalnem krogu na temo preprecevanja korupcije pri clanih predstavniških teles (poslancih in državnih svetnikih), sodnikih in tožilcih. Bistven napredek je bil viden predvsem pri izpolnjevanju priporocil tožilcev (sodniki so vecino priporocil izpolnili že v preteklih letih), medtem ko so poslanci in državni svetniki ponovno zanemarili mednarodne obveznosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela s podpisom in ratifikacijo mednarodnih dokumentov Sveta Evrope s podrocja preprecevanja in boja proti korupciji. Kljub temu je GRECO, v skladu z lastnimi pravili, zaradi visoke stopnje izpolnitve priporocil GRECA ocenjevalni postopek v 4. krogu za Republiko Slovenijo zakljucil2 . Republika Slovenije je bila kljub temu pozvana, da nadaljuje s svojimi prizadevanji za izvedbo še preostalih priporocil. V tej luci je komisija izvedla sestanke z vsemi poslanskimi skupinami (razen poslancev italijanske in madžarske narodnostne manjšine), kjer jim je predstavila zahtevo po izvedbi treh priporocil GRECA, ki se nanašajo na poslance. Pri tem predvsem izstopa priporocilo GRECA, da poslanci koncno sprejmejo lasten eticni kodeks, kar veliko poslanskih skupin na nacelni ravni podpira, vendar pa hkrati zavraca potrebo, da bi to resnicno storili. Komisija se je tudi veckrat sestala s predstavniki Državnega sveta ter državnimi svetniki glede sprememb njihovega eticnega kodeksa, ki ga je GRECO ocenil kot nezadovoljivega glede dolocb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Slovenija ocenjevanka v 5. ocenjevalnem krogu Z januarjem 2017 je GRECO zacel 5. ocenjevalni krog, katerega tema je »Preprecevanje korupcije in spodbujanje integritete v centralni vladi (najvišji nosilci izvršilne veje oblasti) in v organih preiskave«. Med prvimi ocenjevanimi državami je bila, kot vedno po kronološkem redu, Republika Slovenija (poleg Združenega kraljestva), in sicer na skupšcinskem zasedanju GRECA v zacetku decembra 2017 3. S sprejetjem porocila je GRECO na Republiko Slovenijo naslovil 15 priporocil, od tega devet na vlado oziroma najvišje nosilce izvršilne veje oblasti, šest pa na Policijo. Priporocila predvsem pozivajo Republiko Slovenijo, da usmeri vlado oziroma najvišje nosilce izvršilne veje oblasti k identificiranju in obvladovanju korupcijskih tveganj in tveganj za integriteto s sprejemom nacrta integritete vlade, razvije notranje mehanizme za njihovo ozavešcanje glede vprašanj integritete, razvije prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov, poveca transparentnost na podrocju objave kršitev omenjenih naslovnikov dolocb ZIntPK (objava odlocb v prekrškovnih postopkih, ki jih vodi komisija), objavi izjave o premoženjskem stanju za omenjene naslovnike, poveca kadrovske in financne kapacitete komisije za izvajanje njenih pristojnosti na podrocju nacrtov integritete, nasprotja interesov, nadzora premoženjskega stanja in lobiranja v odnosu do omenjenih naslovnikov in drugo. Policiji je GRECO priporocil okrepitev obvladovanja tveganj z uporabo dolocenih dodatnih orodij, vecjo transparentnost delovanja na podrocju krepitve integritete in ukrepov za preprecevanje korupcije z objavo porocil, izboljšanje prakse za obvladovanje tveganj na podrocju nasprotja interesov ter izpostavil, da naj se posebno pozornost nameni tudi 1 Skupina držav proti korupciji (GRECO), https://www.coe.int/en/web/greco 2 Porocilo, s katerim se zakljucuje ocenjevanje Republike Slovenije v 4. ocenjevalnem krogu GRECA je objavljeno na naslednji povezavi: https://rm.coe.int/cetrti-krog-ocenjevanja-preprecevanje-korupcije-pri-poslancih-sodnikih/16808c1a9e 3 Porocilo GRECA za Republiko Slovenijo v 5. ocenjevalnem krogu je objavljeno na naslednji povezavi: https://rm.coe.int/peti-ocenjevalni-krog­ preprecevanje-korupcije-in-spodbujanje-integrite/16807912aa zaposlovanju in vecji vkljucenosti žensk na vseh ravneh policijske strukture. Slednje priporocilo je prelomnica med GRECO priporocili, saj GRECO z njo zasleduje nacelo enakosti spolov, ki je eno temeljnih nacel, k uveljavitvi katerega si prizadevata Generalni sekretar oziroma Svet Evrope v njegovih organih ter tudi v politikah držav clanic. V letu 2018 je tako komisija vecino casa namenila predstavljanju porocila deležnikom ter prizadevanjem za njihovo izpolnitev. Porocilo o izvedbi priporocil bo namrec Republika Slovenija morala GRECU posredovati do konca junija 2019. Tako je že januarja 2018 izvedla prvi sestanek vseh najpomembnejših deležnikov (Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za pravosodje, Informacijski pooblašcenec, Policija), na katerem sta bili dogovorjeni casovnica izpolnitve priporocil ter razdelitev nalog. Zaradi izpolnitve priporocil je komisija tudi pripravila primerjalnopravni pregled ureditev nekaterih pomembnih podrocij v drugih državah clanicah GRECA, zaradi lažjega izpolnjevanja priporocil. Loceno se je sestala tudi s predstavniki Ministrstva za javno upravo, saj je nekaj priporocil namenjenih krepitvi integritete clanov vlade, pri izvedbi katerih bo moralo imeti kljucno vlogo ravno to ministrstvo, ki je pristojno za podrocje integritete v vladi in ministrstvih. Komisija se je prav tako aktivno vkljucevala v pripravo novele Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, saj kar nekaj GRECO priporocil terja zakonske spremembe Predstavnica komisije za preprecevanje korupcije clanica Biroja GRECA Predstavnica komisije sodeluje v Biroju GRECA, organu upravljanja te organizacije, kamor je bila izvoljena že leta 2013. Med bistvenimi aktivnostmi biroja je potrebno izpostaviti sprejem Smernic ocenjevalcev GRECA4 , ki jih je biro, tudi na pobudo slovenske predstavnice, pripravil in predložil skupšcini GRECA v sprejem. Smernice ocenjevalcev GRECA so med drugim namenjene tudi krepitvi integritete ocenjevalcev in porocevalcev GRECA, saj v drugem delu urejajo dolžnost ocenjevalcev, da izkazujejo kar najvecjo stopnjo strokovnosti, so objektivni, nepristranski, opozorijo na nasprotje interesov, ko ga zaznajo, pri svojem delovanju spodbujajo nediskriminacijo, spolno enakost in druge temeljne vrednote Sveta Evrope. Predstavnica komisije v vlogi porocevalke GRECA za enakost spolov Predstavnica komisije se kot porocevalka GRECA za enakost spolov vkljucuje v razprave pri obravnavi porocil GRECA tudi z namenom, da se v njih poudari enakost spolov. Zlasti se v porocilih poudarjajo statisticni podatki glede zastopanosti žensk in moških na dolocenih položajih (ministrov, v policiji), izpostavijo se morebitna prizadevanja za enakost spolov (npr. pri zaposlovanju, napredovanju, zasedanju najvišjih mest v strukturah). Prizadevanja so posledica poziva generalnega sekretarja Sveta Evrope, da je eno temeljnih vodil Sveta Evrope pri njegovem delu spodbujanje enakosti spolov, kar mora biti vidno tudi v vseh aktivnostih posameznih teles in okvirnih sporazumov, kamor sodi tudi GRECO. Predstavnica komisije v vlogi porocevalke GRECA pri izvedbi ad hoc postopka (Pravilo 34 Pravil postopka) V letu 2017 je GRECO spremenil Pravila postopka, kar sedaj GRECU dovoljuje hitro reagiranje na izredne oziroma nujne dogodke v državah clanicah. Pred tem je bil GRECO vezan na kronološki red ocenjevanja posameznih držav clanic in se na nujne dogodke izven tega zaporedja ni mogel odzivati z izvedbo ad hoc ocenjevalnega postopka. V letu 2018 je GRECO izvedel dva tovrstna postopka, in sicer glede Romunije in Poljske 5. Predstavnica komisije je bila imenovana za porocevalko v primeru Romunije, kar je pomenilo proucitev dokumentacije, izvedbo obiska države ter pripravo osnutka porocila za sprejem na GRECO skupšcinskem zasedanju marca 2018. Tovrstni postopki terjajo hiter odziv GRECA na nujne zadeve, zato se je celoten postopek, ki praviloma traja eno leto, izvedel v zgolj dveh mesecih. 4 Smernice so objavljene na naslednji povezavi: https://rm.coe.int/guidelines-get-eval5/16809005cd 5 Porocilo glede Romunije in Poljske po ad hod postopku (Pravilo 34) sta objavljeni na naslednji povezavi: https://www.coe.int/en/web/greco/ad­ hoc-procedure-rule-34­ Koordinacijski sestanki predstavnikov Republike Slovenije v organih Sveta Evrope Zaradi clanstva v GRECU se predstavnica komisije v GRECU udeležuje tudi koordinacijskih sestankov predstavnikov Republike Slovenije v organih Sveta Evrope, ki potekajo na Ministrstvu za zunanje zadeve. V letu 2018 jo je Ministrstvo za zunanje zadeve povabilo k pripravi clanka o GRECU ter clanstvu Republike Slovenije v tem okvirnem sporazumu, ob obeležitvi 20. obletnice clanstva Republike Slovenije v Svetu Evrope. Sodelovanje z Evropsko unijo in njenimi državami clanicami Evropska mreža strokovnjakov s podrocja integritete (ENIP) Komisija je ena od prvotnih clanic Evropske mreže strokovnjakov s podrocja integritete (European Network of Integrity Practitioners, ENIP), v kateri sodelujejo še strokovnjaki iz Avstrije, Belgije, Estonije, Nizozemske, Nemcije in Poljske, od leta 2018 pa tudi iz Švice. Mreža je namenjena medsebojni izmenjavi znanj in izkušenj oseb, ki se vsakodnevno in na prakticni ravni ukvarjajo s krepitvijo integritete javnega sektorja. Udeleženci na srecanjih predstavljajo dogajanje v svojih državah ter podajajo stališca glede aktualnih izzivov drugih držav; vsakokratni organizator pa zagotovi tudi izobraževalne vsebine, ki jih izvajajo njegovi zaposleni in gostujoci predavatelji. V letu 2018 se je skupina sestala na Nizozemskem, srecanje pa je bilo namenjeno predvsem analizi razlicnih sistemov zašcite izpostavljalcev nepravilnosti ter teorijam eticnega vodenja. Evropski partnerji v boju proti korupciji in evropsko združenje za preprecevanje korupcije (EPAC/EACN) Junija 2018 se je predstavnica komisije udeležila konference, ki jo je organiziral avstrijski Zvezni urad za preprecevanje korupcije, v okviru mreže EPAC/EACN. Na konferenci je bil predstavljen predlog projekta, ki naj bi se izvajal, ce bi prejel sofinanciranje Evropske unije. V kolikor projekt ne bi pridobil financnih sredstev, se bi izvajal v omejenem obsegu v okviru t. i. »Vienna Process«, ki bo potekal vse do leta 2021, v okviru avstrijskega predsedovanja Svetu EU. Predlog projekta je stremel h krepitvi integritete na ravni EU, na podlagi medsektorskega sodelovanja (gospodarstvo, javni sektor in nevladne organizacije), kar naj bi se odražalo v povecanju zaupanja ljudi v institucije EU. Iz navedenega razloga naj bi v projektu sodelovale le države clanice EU, s predstavniki razlicnih sektorjev. V okviru mreže EPAC/EACN do sedaj ni bilo povezav med razlicnimi sektorji, zato so se odlocili preseci ta okvir; prav tako gre za specializirano mrežo, ki pokriva predvsem organe povezane s policijo, zato je bil namen projekta najti sinergije med sektorji in ne podvajati dela obstojecih povezav/mrež. Predstavljeni cilji projekta so: izmenjava dobrih praks in sodelovanje med razlicnimi sektorji, razvoj mehanizmov za samo-ocenjevanje (in merila za merjenje standardov integritete), razvoj enotne terminologije, vzpostavitev platforme za uresnicitev navedenih ciljev (t.j. EU Integrity Platform). V okviru navedenih ciljev je namen zagotoviti trajnostne rešitve oz. mehanizme, katerih uporabnost in obstoj naj bi presegali cas trajanja projekta. Projekt je bil predstavljen v okviru štirih tem po skupinah, v katere bi se tekom trajanja projekta lahko vkljucili predstavniki posameznih držav: izboljšanje podpore in zašcite žvižgacev; krepitev medsektorskega sodelovanja; izobraževanje in promocija integritetnega ravnanja/vodenja; razvoj standardov integritetnega in nekoruptivnega ravnanja. Na 18. letni konferenci EPAC/EACN (oktobra 2018) je bila oblikovana nova delovna skupina »EU Integrity«, ki jo bodo vodile Nemcija, Francija, Romunija in Avstrija. Regionalna proti-korupcijska iniciativa (RAI) RAI je medvladna regionalna organizacija, naslednica protikorupcijske iniciative v okviru Pakta stabilnosti, ki je bila ustanovljena leta 2007, s poslanstvom širitve in spodbujanja boja proti korupciji v državah JV Evrope. RAI izvaja svoje programe predvsem v svojih clanicah (Republika Albanija, Bosna in Hercegovina, Republika Bolgarija, Crna gora, Republika Hrvaška, Republika Makedonija, Republika Moldavija, Romunija in Republika Srbija), temeljne aktivnosti iniciative pa so spremljanje protikorupcijskih strategij in zakonodaje, pomoc pri dolocanju korupcijskih tveganj (podoben mehanizem kot nacrti integritete v Sloveniji) in vzpostavitev pregleda protikorupcijskega delovanja držav clanic RAI. Glede na to, da je RAI organizacija, ki si na dnevni bazi prizadeva k osvešcanju o najboljših praksah na podrocju preprecevanja in boja proti korupciji in slednje deli z njenimi clanicami kot tudi državami opazovalkami, je bila Republika Slovenija v letu 2017 potrjena kot država opazovalka. Sprejem v organizacijo, ki spodbuja boj proti korupciji v državah JV Evrope, pomeni priznanje Republiki Sloveniji in komisiji (komisija bo zastopala Republiko Slovenije v organizaciji RAI) za delovanje na tem podrocju. Komisija je tudi v letu 2018 z RAI gradila tesne stike ter ob koncu leta od Sekretariata RAI prejela informacijo, da se strinjajo z zacetkom postopka za pristop Republike Slovenije v polno clanstvo. Druge mednarodne aktivnosti komisije a)Udeležbe na mednarodnih dogodkih Zimska šola v organizaciji RAI in OLAF Predstavnici komisije sta se konec januarja in v zacetku februarja 2018 udeležili dvotedenske mednarodne zimske šole, ki je potekala v Italiji in naslovila tematiko preprecevanja korupcije z administrativnimi ukrepi. Zimsko šolo je organiziral Oddelek za politicne vede Univerze v Perugi, v sodelovanju z Regionalno protikorupcijsko komisijo RAI, Evropskim uradom za boj proti goljufijam OLAF in italijansko protikorupcijsko agencijo ANAC. Predavatelji institucij, ki so dogodek organizirale, ter drugih sodelujocih institucij, so predstavili problematiko korupcije v postopkih javnega narocanja, korupcijo z ekonomskega vidika, korupcijo in organiziran kriminal v Italiji, problematiko javne etike, pomembnost dostopa do informacij javnega znacaja z vidika transparentnosti, vlogo medijev pri obravnavi korupcije, eticne kodekse, nacrte integritete, oceno korupcijskih tveganj ter ukrepe za preprecevanje korupcije na lokalni ravni, vlogo vodstvenih javnih uslužbencev pri vzdrževanju integritete ter sposobnosti vodij, ki so potrebne v borbi proti korupciji. Dogodek je ponudil tudi priložnost za izmenjavo dobrih praks s podrocja boja proti korupciji. Predstavitev zašcite prijaviteljev v Ukrajini V februarju 2018 se je uslužbenec komisije udeležil okrogle mize v organizaciji Svetovalne misije EU (EUAM) v Ukrajini, namenjene izobraževanju ukrajinskih javnih uslužbencev, na kateri je predstavil pravni okvir in prakticne izkušnje komisije v zvezi z zašcito prijaviteljev. Sestanek upravnega odbora RAI v Zagrebu Uslužbenec komisije se je 28. maja 2018 kot kontaktna in odgovorna oseba za sodelovanje z organizacijo Regional Anti- corruption Initiative (RAI) udeležil sestanka upravnega odbora RAI v Zagrebu. Predstavniki držav clanic so na sestanku obravnavali financno porocilo za leto 2017, izvolili novega predsednika RAI in poslušali predstavitev Komisije za preprecevanje nasprotja interesov Republike Hrvaške. V okviru zasedanja je potekala tudi okrogla miza na temo zašcite prijaviteljev, kjer je bil predstavljen tudi zakonodajni in prakticni vidik zašcite prijaviteljev v Republiki Sloveniji. Okrogla miza na temo korupcije v Makedoniji V maju 2018 se je predstavnik komisije udeležil okrogle mize na temo predstavitve modelov protikorupcijskih teles Slovenije, Crne gore in Litve, ki jo je organiziralo Ministrstvo za pravosodje Republike Makedonije, v sodelovanju z EU. V okviru dogodka je predstavil organizacijo in pristojnosti komisije ter izzive, s katerimi se komisija sooca pri vsakodnevnem delu. Regionalna konferenca o preprecevanju korupcije v Beogradu Predstavnika komisije sta se udeležila mednarodne konference z naslovom »Uporaba preventivnih mehanizmov za preprecevanje korupcije«, ki jo je v Beogradu 13. in 14. decembra 2018 organizirala srbska Agencija za preprecevanje korupcije, s podporo Veleposlaništva Republike Italije in misije Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE). Konferenca je predstavljala priložnost za povezovanje ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks med najeminentnejšimi predstavniki sorodnih institucij, ki delujejo na podrocju preprecevanja korupcije iz držav Jugovzhodne Evrope. Naslovila je dobre prakse na podrocju reševanja problematike nasprotja interesov, prijavo premoženja in prihodkov, izzive in uspešne prakse na podrocju ocene korupcijskih tveganj, preventivno delovanje na podrocju financiranja politicnih aktivnosti ter najnovejše trende na podrocju mednarodnega sodelovanja. b) Mednarodni obiski na komisiji Tako kot v prejšnjih letih je komisija tudi v letu 2018 prejela vec prošenj za sprejem delegacij razlicnih držav, z željo po predstavitvi organizacije in delovanja komisije ali posameznih specificnih podrocij dela. V povezavi s tem smo v lanskem letu zabeležili naslednje dogodke: Študijski obisk delegacije iz Crne gore Komisija je februarja 2018 gostila sedem clansko crnogorsko delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki Agencije za preprecevanje korupcije Crne gore in predstavniki Veleposlaništva ZDA v Podgorici, ki je obisk tudi organizirala. Uslužbenci komisije so jim pripravili predavanje na temo organiziranosti komisije in njenih pristojnosti, podrobneje pa so jih seznanili z institutom nasprotja interesov, lobiranjem in delovanjem spletne aplikacije Erar. Obisk delegacije RAI Komisijo sta v marcu 2018 obiskala predstavnika Regionalne protikorupcijske iniciative (RAI). Osrednja tema srecanja je bila spletna aplikacija Erar. Obisk delegacije iz Šanghaja Vodstvo komisije se je junija sestalo z 9-clansko delegacijo Nadzorne in disciplinske komisije Šanghajskega komiteja Komunisticne partije Kitajske. Delegacija se je seznanila z organizacijo komisije, izvajanjem pristojnosti in nacinom dela ter njenim položajem znotraj javne uprave. Obisk mladih diplomatov v okviru Vzhodnega partnerstva V septembru 2018 je bila na komisiji v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve izvedena predstavitev dela komisije za mlade diplomate, ki so Republiko Slovenijo obiskali v okviru Vzhodnega partnerstva. Delegaciji iz Ukrajine, Armenije, Gruzije in Moldavije so uslužbenci komisije predstavili delo komisije na podrocju boja proti korupciji in spodbujanja integritete. Predavanje je naletelo na dober odziv diplomatov, ki so se v predstavitev aktivno vkljucevali s številnimi vprašanji. Obisk delegacije iz Bosne in Hercegovine V oktobru 2018 je na komisiji potekalo usposabljanje, ki ga je organizirala Misija Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE) v BiH, delegacijo pa so sestavljali tako predstavniki misije kot tudi predstavniki razlicnih organov iz BiH, ki so aktivni na podrocju boja proti korupciji. V okviru izvedbe usposabljanja so se uslužbenci komisije prvenstveno osredotocili na tematiko uporabe informacijske tehnologije pri preprecevanju korupcije, pri cemer je bilo posebne pozornosti deležno spletno aplikacija komisije Erar. Poleg tega so predstavili tudi nekatere glavne mehanizme, ki sodijo v pristojnost komisije, kot so nasprotje interesov, lobiranje in nadzor nad premoženjskih stanjem, govora pa je bilo tudi o pomenu preventive na podrocju boja proti korupciji. Pri tem sta bila še posebej izpostavljena transparentnost v okviru delovanja institucij ter koncept nacrtov integritete. c) Sodelovanje pri drugih mednarodnih obiskih Predavanje indijskim uradnikom V januarju 2018 je na Mednarodnem centru za promocijo podjetij uslužbenec komisije uradnikom Indije, ki so prispeli na vecdnevni obisk Slovenije, izvedel predavanje v zvezi z delovanjem komisije in spletno aplikacijo Erar. Služba za nadzor in preiskave Nadzor in preiskave V Službi za nadzor in preiskave (SNAP) je bilo na dan 31. 12. 2018 zaposlenih 16 uslužbencev. Povprecno število zaposlenih, ki so delali na prijavah 16 16 15,5 15 14,5 14 13,5 13 16,5 15 15 15 14 2014 2015 2016 2017 2018 V pristojnost SNAP spadajo naslednje naloge: • izvajanje nadzorstvene naloge komisije; • vodenje postopkov nadzora in preiskav v povezavi s sumi koruptivnih ravnanj; • pripravljanje in predlaganje nacelnih mnenj, stališc, priporocil in pojasnil v povezavi s sumi korupcije v konkretnih ali sistemskih zadevah; • ugotavljanje dejanskega stanja v povezavi s sumi korupcije v konkretnih zadevah; • izvajanje nalog v povezavi z zašcito prijaviteljev, nezdružljivostjo funkcij, prepovedjo in omejitvijo sprejemanja daril ter zakonsko obveznostjo uporabe protikorupcijske klavzule; • izvajanje pristojnosti na podrocjih ugotavljanja nasprotja interesov, omejitev poslovanja, nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev in kršitev dolocb o lobiranju; • obravnavanje prijav uradnih oseb glede zahtev po nezakonitem ali neeticnem ravnanju; • operativno sodelovanje z organi odkrivanja in pregona ter drugimi nadzornimi organi, spremljanje zadev s tožilstva in sodišca ter drugih državnih organov; • odlocanje v postopkih o prekrških ter druge naloge. Delo na podrocju preiskav V letu 2018 se je najvec prijav suma korupcije nanašalo na poslovanje samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov. Glede na merjenje pojava korupcije po posameznih podrocjih delovanja javnih institucij je komisija obravnavala najvec prijav suma korupcije s podrocja delovnega prava, javnega narocanja, okoljskih in prostorskih zadev, financ, javnih razpisov, imenovanj, izobraževanja šolstva in športa, zaposlovanj v javnem sektorju, infrastrukture in sodstva. Število prejetih in rešenih prijav 2500 2000 1500 1000 500 0 1.973 1.467 1.575 1.083 1.160 1.078 725 880 541 638 2014 2015 2016 2017 2018 Število prejetih prijav Število rešenih prijav Število sprejetih zakljucnih dokumentov suma korupcije* 1000 800 600 400 200 0 804 605 535 367 367 2014 2015 2016 2017 2018 V letu 2018 je komisija prejela 541 prijav koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, od tega je bila 101 zavržena v skladu s 40. clenom Poslovnika Komisije za preprecevanje korupcije, 440 pa jih je bilo obravnavanih v predhodnem preizkusu. Komisija je v tem letu skupaj s prijavami, prejetimi v preteklih letih, obravnavala in zakljucila 367 prijav suma korupcije (gre za število prijav suma korupcije, ki so bile v tem letu zakljucene, ne glede na leto njihovega prejema). SNAP je v letu 2018 rešil 638 zadev s prijavami koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK (z zakljucnim dokumentom, zavrženjem, naknadnim odgovorom ali odstopom drugim pristojnim organom, odgovorom prijavitelju…). Vsota 638 rešenih zadev vkljucuje 611 prvic rešenih zadev s prijavami suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, eno obnovo postopka in 26 reaktivacij. Komisija še vedno prejme najvec prijav glede splošnega suma korupcije6 (v letu 2018 je bilo teh 306). V letu 2018 je izdala zakljucni dokument v 367 zadevah suma korupcije, v letu 2017 pa v 535 zadevah suma korupcije. Manjše število zakljucnih dokumentov, sprejetih v letu 2018 gre pripisati dejstvu, da je komisija vecji poudarek namenjala obravnavi sistemskih zadev kot sta DUTB (na splošno in v povezavi s prodajo nepremicnin in drugih naložb) in zdravstvo (medicinske raziskave, povezave med zdravniki okulisti in optiki, javna narocila), sistemski analizi zaposlovanj v javnem sektorju v obdobju menjav vlad, izvedbi tematskega nadzora obcine ter sistemski analizi zašcite javnih financnih sredstev in javnega interesa pred korupcijo na podrocju postopkov javnih narocil. Uslužbenci SNAP so se v vecjem delu kot pred tem, ukvarjali s kompleksnejšimi prijavami, ki so bile zakljucene bodisi z ugotovitvami o posameznem primeru (takih je bilo 49 zadev) ali ugotovitvami o konkretnem primeru (take so bile tri zadeve), ki jih je sprejel senat komisije. V 6 Gre za prijave, katerih glavni ocitek se ne nanaša na sume kršitev konkretnih institutov, ki jih ZIntPK ureja posebej (nasprotje interesov, omejitve poslovanja, nezdružljivost funkcij, darila, protikorupcijska klavzula, lobiranje in premoženjsko stanje). primerljivem obdobju v letu 2017 je komisija v 22 primerih zadeve zakljucila na seji senata z ugotovitvami o posameznem ali ugotovitvami o konkretnem primeru. Prijave, ki niso bile zavržene in na podlagi katerih je bil opravljen predhodni preizkus oziroma je bila izvedena preiskava, so v letu 2018 v vecini primerov podali znani prijavitelji, teh je bilo 277, 135 prijaviteljev pa je bilo anonimnih. Na lastno pobudo je bilo uvedenih 28 postopkov v zadevah iz pristojnosti komisije. V letu 2018 je komisija identiteto štirih prijaviteljev prikrila oziroma dodatno zašcitila z dodelitvijo kodnega imena. Vecina prijaviteljev je bila za potrebe nadaljnjih postopkov komisije pripravljena podati dodatna pojasnila ali posredovati dodatno dokumentacijo, ki se je nanašala na vsebino prijave. SNAP je v letu 2018 uvedel 58 prekrškovnih postopkov, v 61 primerih je podal naznanila in ovadbe policiji oziroma državnemu tožilstvu (v letu 2017 je SNAP podal 63 ovadb oziroma naznanil), v 160 primerih pa so bile zadeve odstopljene v pristojno reševanje inšpekcijskim organom ali drugim pristojnim nadzornim institucijam (v letu 2017 je SNAP zadevo odstopil v pristojno reševanje inšpekcijskim in drugim pristojnim organom v 143 primerih). SNAP je v letu 2018 najvec zadev odstopil v pristojno reševanje inšpekcijskim službam in policiji, sledijo nadzorni organi, vkljucno z nadzornimi odbori obcin in javnih podjetij.. Odstopi zadev 250 221 200 150 100 50 0 206 202 206 143 160 147 108 84 98 118 99 48 63 61 Odstop policiji in državnemu Odstop ostalim organom Odstopi skupaj tožilstvu 2014 2015 2016 2017 2018 Po dveh letih upadanja števila prejetih prijav je bilo v letu 2016 sicer zaznano njegovo povecanje, medtem ko je v letu 2017 in 2018 število prejetih prijav ponovno upadlo. SNAP ocenjuje, da je zmanjšano število prejetih prijav lahko tudi posledica zmanjšanja zaupanja javnosti v delovanje pravne države, katerega del je tudi komisija. Komisija se tudi v luci spremenjene sodne prakse, ki jo od leta 2016 dalje zasleduje Vrhovno sodišce Republike Slovenije, ko vztraja, da mora komisija spoštovati procesne pravice, ki jih zagotavlja Zakon o splošnem upravnem postopku, ce o tem v ZIntPK ni dolocb, ki bi drugace urejale doloceno procesno situacijo ali bi dolocena procesna jamstva celo izkljucevale, že dlje casa aktivno zavzema za sprejem novega protikorupcijskega zakona, saj obstojeci ZIntPK ne vsebuje posebnih dolocb, ki bi jasneje naslovile pravice in obveznosti obravnavanih oseb in odpravile prepreke pri vodenju tovrstnih postopkov. V letu 2018 je SNAP obravnaval in uspešno zakljucil en postopek v povezavi s sumom kršitve etike in integritete javnega sektorja. V povezavi z javnim narocilom komunalno prirejenega vozila je SNAP pripravil, senat komisije pa sprejel, ugotovitve o konkretnem primeru. Komisija je ugotovila, da poslovodna oseba dolocenega javnega podjetja v fazi preverjanja trga, tj. pred zacetkom postopka javnega narocanja, ni zagotovila doslednega dokumentiranja pogovorov s potencialnimi ponudniki in druga opravila, povezana z iskanjem ustreznih rešitev za nabavo novega tovornega vozila, s cimer je kršila nacelo transparentnosti javnega narocanja, doloceno v 6. clenu ZJN-3 in tretji odstavek 105. clena ZJN-3. Ista oseba je v fazi pred objavo razpisne dokumentacije oblikovala in sprejela nesorazmerne in diskriminatorne tehnicne zahteve oziroma tehnicne zahteve, katere so v nasprotju z dejanskimi potrebami narocnika omogocile, da se je konkurenca izkrivljala, saj je v okviru postopka oddaje javnega narocila lahko bila izbrana samo šasija tocno dolocenega proizvajalca, s cimer je kršila nacelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, doloceno v 5. clenu ZJN-3. Prav tako omenjena oseba ni poskrbela za proaktivno transparentnost oziroma ni poskrbela, da bi v roku 48 dni od oddaje javnega narocila nabave smetarskega vozila na portalu javnih narocil objavila elektronsko kopijo pogodbe, s cimer je kršila peti odstavek 10.a clena ZDIJZ, zaradi cesar je kršila integriteto, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. Senat komisije je na 24. seji dne 19. 7. 2018 odlocil, da se ugotovitve o konkretnem primeru, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe, objavijo na spletni strani komisije. Hkrati je komisija ugotovitve poslala predsedniku nadzornega sveta javnega podjetja, ki je moral v roku 30 dni oceniti škodljive posledice za ugled položaja ter ugled subjekta, v katerem obravnavana oseba deluje, uvesti nadzorne in disciplinske postopke ter sprejeti ustrezne ukrepe, skladno z zakonom, kodeksi ravnanja in nacrtom integritete. Nadzorni svet obravnavanega javnega podjetja je komisijo v roku obvestil o sprejetih ukrepih. Preventivna dejavnost SNAP in sprejeta priporocila SNAP je v letu 2018 pisno odgovoril tudi na 39 razlicnih splošnih vprašanj obcanov glede pristojnosti komisije pri preiskovanju sumov korupcije (v letu 2017 je SNAP odgovoril na 46 splošnih vprašanj). SNAP je bil v letu 2018 aktiven tudi na podrocju izvajanja preventivne dejavnosti. V obravnavanem obdobju je komisija na predlog SNAP-a izdala vec priporocil državnim organom in subjektom pod prevladujocim vplivom Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti, uslužbenci SNAP pa so sodelovali tudi pri izvedbi 18 usposabljanj za razlicne slušatelje. Da so postopki izbora kandidatov oziroma kadrovanj na vodilna delovna mesta v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države ali samoupravne lokalne skupnosti ter javnih zavodih, katerih ustanovitelj je bodisi država bodisi samoupravna lokalna skupnost, med najbolj izpostavljenimi korupcijskim tveganjem, izhaja ne le iz deleža prijav, ki jih komisija prejme na to temo, marvec tudi iz zaznav oziroma ugotovitev ter sprejetih ukrepov, ki so posledica obravnave prejetih prijav in lastnih zaznav komisije. Komisija je v povezavi z navedeno problematiko v letu 2018 izdala vec priporocil. Imenovanje direktorja javno socialno varstvenega zavoda Komisija je v povezavi z obravnavo domnevnih nepravilnostih v postopku imenovanja direktorja javno socialno varstvenega zavoda – doma starejših obcanov zavzela stališce, da pristojno ministrstvo v tovrstnem postopku lahko poda mnenje o najprimernejšem kandidatu, vendar mora pri podaji mnenja zasledovati javni interes in imeti podlago v temeljiti strokovni oceni kandidatov, pri tem pa pouciti predstavnike ustanovitelja, da je mnenje ministrstva neobvezujoce ter da so pri svoji odlocitvi samostojni. Postopek podaje mnenja ministrstva, kakršnega je komisija zaznala v konkretni zadevi, ni sledilo najvišjim standardom transparentnosti postopka, niti najvišjim standardom integritete javnega sektorja. Po mnenju komisije bi pristojno ministrstvo moralo imeti vsaj izdelana natancna merila in kriterije presoje kandidatov glede katerih podajajo mnenja ali soglasja. Komisija na podlagi pridobljene dokumentacije v konkretnem primeru ni mogla z gotovostjo potrditi nezakonitih ali neformalnih vplivov na delovanje predstavnikov ustanoviteljev sveta javnega socialno varstvenega zavoda, z gotovostjo pa je lahko potrdila, da je postopek potekal najmanj v nasprotju z vsemi standardi transparentnosti in integritete posameznikov in institucij. Na podlagi zaznanih korupcijskih tveganj je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporocila: • da ministrstvo pri podaji mnenja (soglasja) o dolocenem kandidatu upošteva strokovnost kandidata, podano vizijo in razvoj ter interes zavoda oziroma javni interes; • da ministrstvo pred podajo mnenja (soglasja) pridobi vso dokumentacijo o kandidatih za direktorja zavoda (predloženih s strani kandidata, pridobljenih v postopku, zapise razgovorov…), ki mu bo omogocala celovito presojo o tem, kdo je najprimernejši kandidat za direktorja javno socialno varstvenega zavoda; • da ministrstvo oblikuje smernice oziroma programske usmeritve v zvezi z imenovanjem direktorjev javno socialno varstvenih zavodov, ki bi dolocale temeljne cilje delovanja javno socialno varstvenih zavodov, nacin za doseganje le teh ter nacela delovanja in bi bile vodilo pri odlocanju o tem, kateri izmed kandidatov za direktorja je najprimernejši glede na podane smernice; • da naj ministrstvo poda pisno in obrazloženo mnenje o kandidatih (za vse in ne zgolj za enega), v luci smernic oziroma programskih usmeritev; • da sveti javno socialno varstvenih zavodov sprejmejo poslovnik za imenovanje direktorjev ali pa v že obstojecih poslovnikih natancneje opredelijo postopek imenovanja direktorjev. Izbira clanov kadrovske komisije SDHV povezavi z oceno korupcijskih tveganj v Slovenskem državnem holdingu, d.d. (SDH), je komisija zaznala dolocena tveganja, ki se nanašajo na postopek izbire clanov kadrovske komisije SDH. V zvezi s tem je komisija upravi SDH podala priporocila, da pri prihodnjih postopkih izbire clanov kadrovske komisije: • vnaprej jasno doloci vse dodatne pogoje (poleg zakonskih), ki jih morajo izpolnjevati kandidati za clane kadrovske komisije, in teh pogojev med samim postopkom ne spreminja oziroma dopolnjuje; • vnaprej jasno doloci kriterije, po katerih bo kandidate za clane kadrovske komisije uvršcala v nadaljnje faze oziroma kroge izbire, in teh kriterijev med samim postopkom ne spreminja oziroma dopolnjuje; • opravi razgovore z vsemi kandidati, ki izpolnjujejo vnaprej postavljene pogoje in kriterije; • natancno preveri navedbe kandidatov v vlogah in izjavah v zvezi z njihovimi izkušnjami in kompetencami; • svojo izbiro kandidatov po posamezni fazi oziroma krogu tudi ustrezno pojasni ter jasno opredeli tiste njihove kompetence, zaradi katerih so bili izbrani. Izbira predsednika/clana uprave družbe v stoodstotni lasti Republike Slovenije Komisija je na podlagi lastne pobude izvedla tudi postopek ugotavljanja nepravilnosti v postopku izbire predsednika/clana uprave družbe v stoodstotni lasti Republike Slovenije (v nadaljevanju: družba). Komisija je ugotovila, da je družba v skladu z zakonskimi dolocili objavila mednarodni razpis za predsednika uprave družbe in/ali clana uprave družbe. Nominacijska komisija je preverila pravocasnost in popolnost prejetih vlog, izpolnjevanje pogoja o delovni dobi in izkušnjah in izpolnjevanje pogoja o delovnih izkušnjah na vodstvenih položajih. V nadaljevanju je nominacijska komisija s kandidati, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje, opravila informativni razgovor. Po opravljenih razgovorih je nominacijska komisija oblikovala drugi ožji krog potencialnih kandidatov za predsednika oziroma clana uprave družbe in zanje predlagala presojo kompetenc pri izbrani kadrovski agenciji. Komisija je ugotovila, da so bile posamezne faze kadrovanja opravljene na netransparenten nacin. Nominacijska komisija ni imela sprejetih meril in kriterijev, na podlagi katerih je v drugi ožji krog uvrstila zgolj štiri (4) kandidate od sedmih (7), za katere je nominacijska komisija ugotovila, da sicer zakonsko predpisane pogoje izpolnjujejo. Komisija je ugotovila, da vse navedeno ne govori v prid najvišjim standardom transparentnosti in sledljivosti postopka izbora clana/predsednika uprave družbe, zato je nadzornemu svetu družbe (oziroma nominacijski komisiji nadzornega sveta družbe) podala sledeca priporocila: • da v primerih, ko ta s kandidatom opravi ustni razgovor, zagotovi transparentnost, preverljivost in sledljivost postopka na nacin, da o razgovoru pripravi zapisnik ali pisni povzetek razgovora s kandidatom ter da zagotovi, da so z vsemi kandidati razgovori opravljeni na enak nacin (torej, da so kandidatom zastavljena tudi enaka osnovna vprašanja) oziroma z enakim postopkom, v smotrnem casovnem okviru postopka (komisija meni, da ni sprejemljivo, da je z enim od kandidatov razgovor opravljen vec kot mesec dni za razgovori z drugimi kandidati); • da se za vsakega izmed kandidatov pripravi nominacijsko porocilo v enaki obliki ter se v nominacijskem porocilu jasno in z utemeljitvijo opredeli do primernosti/neprimernosti posameznega kandidata ter da je nominacijsko porocilo podpisano s strani clanov nominacijske komisije; • da v vseh primerih oblikovanja ožjih krogov kandidatov pred samo izvedbo nominacijska komisija oziroma nadzorni svet družbe uradno sprejme dokumentirana konkretna merila in kriterije (na seji z zapisnikom in prilogo o merilih in kriterijih), na podlagi katerih bo ocenjevala kandidate ter jih uvršcala v nadaljnje – ožje kroge izbora;da zapisnike sej piše nemudoma po opravljenem zasedanju oz. v smotrnem casovnem okviru (komisija meni, da ni sprejemljivo, da se zapisnik seje napiše vec kot mesec dni po opravljeni seji). Imenovanje poslovodne osebe javnega zdravstvenega zavoda Prvi primer: Komisija je obravnavala tudi postopek imenovanja generalnega direktorja dolocenega javnega zdravstvenega zavoda, ki ga je vodil svet zavoda. V zvezi z izbirnim postopkom je komisija ugotovila pomanjkljivo zavedanje in razumevanje dolžnosti transparentnosti in pravilnosti vodenja postopka. Prav tako je komisija zaznala podnormiranost ureditve poslovanja sveta zavoda, zlasti ko gre za odlocanje o izpolnjevanju pogojev kandidatov za poslovodno delovno mesto. Komisija je namrec ugotovila, da je bil postopek izbire generalnega direktorja v dolocenem delu najmanj/vsaj nedosleden, saj so clani sveta zavoda na sejo vabili tudi kandidate, ki vloge niso dopolnili v roku in bi zaradi tega morali biti iz postopka izloceni. Zaradi vsega navedenega je svetu dolocenega javnega zavoda ter ministrstvu, pristojnemu za zdravje podala sledeca priporocila: • da interni akt, ki ureja delo sveta javnega zavoda, dopolni s pravnimi normami, ki bodo jasneje dolocale nacin postopanja clanov razpisne komisije kot tudi sveta zavoda, ko gre za odlocanje o izpolnjevanju razpisnih pogojev pri kandidatih za generalnega direktorja javnega zavoda; • transparentnejše delovanje pri vodenju sej, in sicer dosledno upoštevanje dolocil internega akta, ki ureja delo sveta javnega zavoda, v delu, ki doloca snemanje sej sveta ter hrambo magnetnega zapisa seje; • da pri objavah prostega vodstvenega delovnega mesta »generalni direktor javnega zavoda« na razlicnih mestih in v medijih sledi isti vsebini ter jasneje poudari obveznost predložitve dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Drugi primer: Komisija je obravnavala tudi prijavo suma koruptivnega ravnanja z ocitkom, da naj bi vec obcin ustanoviteljic s spremembo statuta zdravstvenega doma vplivalo na postopek izbire poslovodne osebe dolocenega zdravstvenega zavoda. Komisija je v obravnavi prijave ugotovila, da je bila direktorica dolocenega javnega zdravstvenega zavoda imenovana na podlagi odloka obcin ustanoviteljic, ki je po mnenju komisije zaradi dolocila, da »direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem obcine ustanoviteljice, v kateri je sedež zavoda«, ki hkrati sploh ni bilo preneseno v spremembe in dopolnitve statuta, v nasprotju z 2. odstavkom 32. clena Zakona o zavodih (ZZ) in 1. odstavkom 29. clena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki je tudi podrocni zakon za zdravstvene ustanove na primarni ravni. ZZDej namrec v 1. odstavku 29. clena eksplicitno doloca, da »direktorja zdravstvenega zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja«, kar v primeru vec ustanoviteljev posledicno pomeni s soglasjem vseh. Komisija ne more mimo dejstva, da je po njenih izkušnjah izbira direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so obcine, nagnjena k velikim korupcijskim tveganjem, zato je po njeni oceni pazljivo sprejemanje obcinskih odlokov, s katerimi se posledicno spreminjajo statuti javnih zavodov, še toliko bolj pomembno. Javni zavodi so namrec organizacije, katerih primarni cilj ni opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobicka, pac pa uresnicevanje drugih skupnih interesov. To je bilo še posebej opazno v obravnavanem primeru, kjer je obcin ustanoviteljic javnega zavoda vec, njihov vpliv na izbiro direktorja pa se je s sprejetjem odloka obcutno spremenil. Spremembe statuta zdravstvenega doma v obravnavanem primeru so v skladu s 1. odstavkom 65. clena ZLS predlagale obcine ustanoviteljice. K spremembam statuta so dale soglasje vse obcine ustanoviteljice razen ene obcine, kar pa v skladu s 30. clenom statuta zdravstvenega doma ni bila ovira za sprejem sprememb. S sprejetjem odloka se položaj ostalih petih obcin ustanoviteljic ni spremenil le v številcnem razmerju (vseh pet obcin skupaj ima po spremembi v svetu zdravstvenega doma le enega predstavnika, medtem ko ima dolocena obcina tri), ampak tudi v njihovi zakonski pravici, da vplivajo na imenovanje ali razrešitev direktorja po odlocitvi sveta zavoda. Odvzem te pravice petim obcinam po mnenju komisije pomeni korupcijsko tveganje v smislu prevlade te dolocene obcine nad imenovanjem ali razrešitvijo direktorja zdravstvenega doma in to kljub dejstvu, da so obcinski sveti ostalih petih obcin s to spremembo soglašali, zato je komisija obcinam ustanoviteljicam priporocila: • da skupaj z ostalimi obcinami ustanoviteljicami zdravstvenega zavoda uskladijo odlok z dolocilom 2. odstavka 32. clena Zakona o zavodih in 1. odstavka 29. clena Zakona o zdravstveni dejavnosti, da bodo soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja zdravstvenega zavoda podale vse obcine ustanoviteljice in ne zgolj ena. Imenovanje poslovodne osebe javnega zavoda s podrocja kulture Komisija je korupcijska tveganja zaznala tudi v postopku imenovanja poslovodne osebe dolocenega javnega zavoda s podrocja kulture. Komisija je postopek v konkretni zadevi pricela na podlagi prejete prijave. Iz vsebine prijave so izhajali ocitki o domnevno politicnem kadrovanju poslovodne osebe dolocenega javnega zavoda. Komisija je na podlagi pridobljene dokumentacije ugotovila, da bi kandidat za razpisano direktorsko delovno mesto moral med drugim izpolnjevati sledece pogoje: 8 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na podrocju kulture. Na razpis se je prijavilo vec kandidatov, pri cemer je svet zavoda podal pozitivno mnenje h kandidaturi zgolj enega kandidata. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju KMVVI) mnenju sveta zavoda ni sledila in je predlagala obcinskemu svetu, da se za direktorja zavoda imenuje drugo osebo, katero je v nadaljevanju obcinski svet tudi potrdil. Zoper sklep o imenovanju ter obvestilo o neizbiri je neizbrani kandidat vložil tožbo na Upravno sodišce RS. Upravno sodišce RS je trikrat odlocalo o zakonitosti sklepa o imenovanju direktorja zavoda. Dvakrat je s sodbo sklep o imenovanju direktorja ter obvestilo o neizbiri razveljavilo in vrnilo v ponovno odlocanje, tretjic pa je s sodbo tožbo zavrnilo. Sodišce je v dveh postopkih, v katerih je tožbenemu zahtevku ugodilo, ugotovilo, da akta obcinskega sveta, torej sklep o izbiri in obvestilo o neizbiri, ne vsebujeta obrazložitve, ki bi omogocala presojo o izpolnjevanju razpisnih pogojev za izbranega kandidata. Obcinski svet bi moral svojo odlocitev obrazložiti v obsegu, da bi vsebovala ugotovljeno dejansko stanje z navedbo dokazov (dokazil o izpolnjevanju pogojev izbranega kandidata), razloge za odlocitev (glede izpolnjevanja pogojev za odlocitev) ter navedbo predpisov, da bi lahko sodišce presodilo zakonitost akta o izbiri z vidika razpisnih pogojev, ki jih dolocata ZZ in Zakon o uresnicevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). V zadnji sodbi, s katero je sodišce tožbo neizbranega kandidata zavrnilo, pa je navedlo, da se je organ tokrat v zadostni meri opredelil do dokazov, ki jih je predložil izbrani kandidat in dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev. Sodišce se je tudi strinjalo, da izbrani kandidat izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa, konkretno, da izkazuje delovne izkušnje na podrocju kulture. Komisija sicer v konkretnem postopku ni ugotovila morebitnih kršitev dolocil ZIntPK, je pa ugotovila korupcijska tveganja, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odlocanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in eticnimi kodeksi. Komisija ne more mimo dejstva, da je Upravno sodišce RS moralo trikrat odlocati o postopku imenovanja direktorja zavoda in dvakrat razsoditi, da je obcinski svet z izdanima aktoma kršil zakonska dolocila ter vrniti zadevo v ponovno odlocanje. Sodišce je v prvi sodbi navedlo, da bi moral obcinski svet svojo odlocitev obrazložiti v obsegu, da bi vsebovala ugotovljeno dejansko stanje z navedbo dokazov (dokazil o izpolnjevanju pogojev izbranega kandidata), razloge za odlocitev (glede izpolnjevanja pogojev za odlocitev) ter navedbo predpisov, da bi lahko sodišce presodilo zakonitost akta o izbiri z vidika razpisnih pogojev, ki jih dolocata ZZ in ZUJIK. Akt obcinskega sveta je bil torej v prvem odlocanju nezakonit in netransparenten, saj obrazložitev odlocitve izbire direktorja zavoda ni vsebovala ugotovitve o izpolnjevanju pogojev izbranega kandidata, ki bi temeljila na predloženih dokazih, prav tako ni vsebovala razlogov za odlocitev za izbranega kandidata, kot tudi ne navedbe predpisov, ki dolocajo razpisne pogoje (ZZ, ZUJIK, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda). V ponovnem sojenju je sodišce ponovno v razlogih sodbe navedlo, da sklep o imenovanju ne vsebuje obrazložitve, zakaj naj bi izbrani kandidat izpolnjeval pogoj 3. let delovnih izkušenj na podrocju kulture. Glede na takšne ugotovitve sodišca komisija ugotavlja, da je bil postopek imenovanja direktorja zavoda netransparenten v smislu neobrazloženosti sklepa o imenovanju direktorja javnega zavoda na podrocju kulture, izdanega s strani obcinskega sveta. Zaradi nezmožnosti preverjanja izpolnjevanja objektivnih pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja zavoda, kot tudi preverljivosti odlocitve o izbiri dolocenega kandidata med kandidati, ki vsi izpolnjujejo formalne pogoje, obstaja korupcijsko tveganje, da je dolocen kandidat izbran iz drugih (politicnih, osebnih... ) razlogov in ne zaradi javnega interesa najboljšega delovanja javnega zavoda. Ker obcinski svet ne odloca o imenovanju direktorjev javnih zavodov zgolj na podrocju kulture, temvec tudi na drugih podrocjih, kjer obcine izvršujejo ustanoviteljske pravice, je komisija dolocenemu obcinskemu svetu za preprecitev ugotovljenih korupcijskih tveganj pri imenovanju direktorjev javnih zavodov podala naslednja priporocila: • da naj obrazložitev sklepa o imenovanju direktorja javnega zavoda vsebuje ugotovljeno dejansko stanje z navedbo dokazov oziroma ugotovitev o izpolnjevanju pogojev, z navedbo dokazil o izpolnjevanju pogojev izbranega kandidata; • da sklep o imenovanju direktorja javnega zavoda vsebuje navedbo predpisov, z vidika razpisnih pogojev, ki jih doloca Zakon o zavodih ali drug podrocni zakon oziroma akt o ustanovitvi; • da sklep o imenovanju direktorja javnega zavoda vsebuje konkretizirane razloge za odlocitev za izbranega kandidata. Vodenje in odlocanje v upravnih postopkih Komisija je poleg postopkov kadrovanj obravnavala tudi problematiko upravnih postopkov, konkretneje postopkov odlocanja o izdaji dovoljenj za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje. Komisija je ugotovila, da posamezni upravni postopki izdaje dovoljenj potekajo predolgo. Jasni kriteriji za presojo popolnosti vloge (ki bi bili znani tako uradnim osebam, ki vodijo postopek izdaje dovoljenja, kot tudi vlagateljem zahtev) bi bistveno zmanjšali možnost neenakopravne obravnave vlagateljev ter posledicno pripomogli k hitrejši obravnavi vlog. Podrocje, kjer nastopajo razlicni (tudi nasprotujoci si) interesi subjektov, je po mnenju komisije nagnjeno k vecjim korupcijskim tveganjem, ki pa jih je mogoce zmanjšati z izdajo jasnih navodil upravnemu organu glede presoje popolnosti vloge oziroma s spremembo zakonodaje. Vsled tega je komisija Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo priporocila, da naj: • ministrstvo kot nosilec Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic izdela natancne kriterije za presojo popolnosti vloge za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje ali pa naj pristopi k spremembam zakona; • ministrstvo z namenom ucinkovitega izvajanja zakona, ki ureja kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic, poskrbi, da bodo kriteriji za presojo popolnosti vloge dostopni vsem imetnikom pravic. V isti zadevi je komisija dolocenemu upravnemu organu priporocila, da naj pristopi k ucinkovitim rešitvam, ki bi imetnikom avtorskih in sorodnih pravic omogocale uresnicevanje pravice do individualnega upravljanja, ki jim pripada po 75. clenu Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Razpolaganje s kapitalskimi naložbami države Korupcijska tveganja je komisija zaznala tudi na podrocju razpolaganja s kapitalskimi naložbami države. Komisija je na podlagi lastne dejavnosti in medijskih objav zaznala vec sumov nepravilnosti pri postopkih prodaje družb s kapitalsko naložbo države. Ocitki domnevnih nepravilnosti v postopkih prodaje lastniških deležev družb s kapitalsko naložbo Republike Slovenije so se nanašali na prodajo ponudnikom s sedežem v državah, ki veljajo za davcne oaze, kar pomeni, da je težko pridobiti podatke o lastniški strukturi podjetja do ravni fizicnih oseb, kar z vidika komisije onemogoca preverjanje morebitnih okolišcin nasprotja interesov in eventualnih vplivov na postopke prodaj. Komisija je v konkretnem postopku ugotovila, da je imel SDH d.d. v Letnem porocilu upravljanja kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2015 – Porocilo SDH Državnemu zboru RS, zapisano zavezo glede preverjanja lastništva, vendar pa SDH d.d. niti v Poslovniku prodajnega procesa kapitalskih naložb Slovenskega državnega holdinga, d.d., niti v Pravilniku o dokumentiranju poslovnih dogodkov, povezanih s prodajo naložb v imetništvu Slovenskega državnega holdinga, d.d., ali Republike Slovenije in o vsebini prodajne mape, ni imel nobenih konkretnih dolocb glede preverjanja potencialnih kupcev. Pri obravnavi predmetne zadeve je komisija izhajala tudi iz Strategije upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo je sprejel Državni zbor RS z Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Iz omenjene strategije izhaja, (1) da mora biti upravljanje pregledno in mora vzpostaviti take lastniške strukture, ki bodo dolgorocno zagotovile ucinkovito upravljanje, konkurencnost in uspešen razvoj, kar pa nedvomno pomeni, da je potrebno v primeru prodaj deležev v družbah natancno prouciti vse segmente potencialnih kupcev in v primeru, da obstoji kakšen dvom, da dolgorocni nacrti ne bi bili izpolnjeni, se takšna prodaja ne more izvršiti, prav tako pa je potrebno prouciti tudi vsako morebitno nasprotje interesov; (2) da pri prodajah kapitalskih naložb države zaradi širših makroekonomskih interesov države, povezanih z gospodarskim razvojem, doseganje cim vecje kupnine in s tem proracunskih prejemkov ne more biti edini kljucni cilj prodaje; (3) pri prodaji kapitalskih naložb države je treba namrec zagotoviti doseganje makroekonomskih ciljev, zlasti doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva in zaposlenosti, izboljšanje kakovosti in zmogljivosti javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurencnega gospodarskega sistema; (4) v prodajnih postopkih je zato, upoštevajoc pravila o državnih pomoceh, treba zagotoviti družbam odgovorne lastnike, ki bodo lahko zagotavljali dolgorocen in uspešen razvoj družb ter (5) prodaja kapitalskih naložb mora biti izvedena na nacin, ki zagotavlja preglednost postopkov prodaje in enakopravno obravnavanje ponudnikov. Strategija za prodajo kapitalskih naložb izrecno predvideva, da se mora v postopku prodaje iskati ne zgolj doseganja najvišje kupnine temvec tudi ostale cilje, ki so zlasti »odgovorne lastnike, ki bodo lahko zagotavljali dolgorocen in uspešen razvoj družb«, kar nedvomno pomeni, da bi moral prodajalec v primeru prodaje kapitalskih naložb ne le natancno preveriti kdo so kupci, temvec tudi presoditi, kako bo prodaja dolocenemu kupcu dolgorocno lahko vplivala na družbo. V Politiki upravljanja Slovenskega državnega holdinga je v 42. clenu (cilji razpolaganja) doloceno, da se lahko v obsegu, v katerem se to, v skladu s pravili evropskega prava o državnih pomoceh, kot cilji razpolaganja upoštevajo tudi: doseganje makroekonomskih ciljev države, predvsem doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurencnejšega gospodarskega sistema v državi, nadaljnji obstoj in razvoj družbe, nove investicije, odpiranje novih trgov in ohranitev ali povecanje delovnih mest v domacem gospodarstvu. Skladno s tem dolocilom bi moral prodajalec, v skladu s pravili, ob natancnem poznavanju kupca tudi dolocno oceniti, ali se bodo z izbiro najugodnejšega kupca uresnicili kateri izmed zgoraj naštetih ciljev. Iz vsebine dolocb, v zvezi s postopkom prodaje družb v državni lasti, nedvomno izhaja, da mora prodajalec (SDH d.d.) v zvezi s prodajami družb, za zagotovitev transparentnosti ter posledicno za preverjanje morebitnega nasprotja interesov, korupcijskega tveganja ter neintegritetnega delovanja v primeru kupcev, ki nimajo jasno razvidnega lastništva, preveriti njihovo lastništvo do tocke fizicne osebe kot lastnika ter nato ob prodaji upoštevati tudi druga morebitna merila pri odlocanju za prodajo in utemeljiti zakaj je dolocena merila upošteval oziroma jih ni upošteval. Komisija je glede na zaznana korupcijska tveganja družbi SDH d.d. priporocila, da naj: • dopolni svoja notranja pravila z vkljucitvijo natancnih aktivnosti pri preverjanju kupcev, zlasti glede preverjanja dejanskih oziroma koncnih lastnikov; • dosledno upošteva vsa dolocila v sprejetih aktih glede prodaje družb, ki se nanašajo na merila izbire kupcev pri prodaji družb v državni lasti, ter da v okviru postopka izbire kupca jasno in natancno pojasni katera merila so bila upoštevana ob izbiri in katera ne ter zakaj. Izbira zunanjega izvajalca storitev Komisija je v letu 2018 zakljucila tudi z obravnavo postopka, v katerem je obravnavala sklenitev pravnega posla med doloceno gospodarsko družbo v 100% lasti Republike Slovenije in doloceno gospodarsko družbo v 100% zasebni lasti. Komisija je v konkretnem postopku ugotovila, da je pri izbiri zunanjega izvajalca prišlo do netransparentnosti pri vodenju postopka, ki se je kazala na sledec nacin: (1) celoten obseg specificnih zahtev ni bil razkrit že v prvotnem povpraševanju; (2) narocnik od ponudnikov ni pridobil ustreznega zagotovila, da so predložene reference ustrezne oziroma verodostojne; (3) tekom postopka so bila postavljena dodatna merila za izbiro ter (4) sprememba predmeta in obsega pogodbe brez izvedbe ponovnega povpraševanja. Glede celotnega obsega specificnih zahtev je bilo ugotovljeno, da v postopku ni bilo upoštevano interno navodilo narocnika, ki jasno doloca, da pojem povpraševanje pomeni enostransko izraženo voljo narocnika, s katero zahteva ponudbo za nabavo blaga in storitev pod dolocenimi pogoji, pri tem pa mora biti povpraševanje pisno, nedvoumno, natancno in popolno, kar pomeni, da mora narocnik že v povpraševanju natancno specificirati obseg zahtevane storitve ter tudi vse ostale bistvene okolišcine, kamor nedvomno sodi tudi obseg zahteve glede odgovornosti izvajalca za svoje storitve. Glede verodostojnosti predloženih referenc je bilo ugotovljeno, da je bila referenca v prvem krogu izbire ponudnika eden izmed upoštevanih meril, pri tem pa je že Racunsko sodišce RS v revizijskem porocilu ugotovilo, da narocnik od ponudnikov ni pridobil ustreznega zagotovila, da so predložene reference ustrezne oziroma verodostojne, prav tako tudi referenc pri referencnih družbah ni preveril. Glede postavljenih meril je bilo ugotovljeno, da v poslanem povpraševanju ni bilo natancno opredeljenih meril, niti ni narocnik natancno opredelil meril pri postavljenem vprašanju s strani enega od ponudnikov, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da so se tekom postopka dodatno postavljala merila, ceprav iz internih navodil izhaja, da v primeru, da je vrednost letne pogodbe enaka ali višja od 10.000 EUR skupina za izbor dobavitelja izbere dobavitelja na podlagi najugodnejše koncne ponudbe, ob tem pa je pri izborih brez predhodno opredeljenih meril za izbor najugodnejša ponudba tista z najnižjo ceno, kar pomeni, da bi morala biti merila znana vnaprej in zaradi zagotovitve najvišje možne transparentnosti že natancno objavljena v poslanem povpraševanju. Glede spremembe predmeta in obsega pogodbe je bilo ugotovljeno, da je bil predmet povpraševanja tekom izvedbe postopka izbire spremenjen, saj se je ugotovilo, da ni potrebe za sklenitev pogodbe za storitev, ki je bila predmet povpraševanja, da pa so potrebe po zagotovitvi storitve, ki sama po sebi ni bila predmet povpraševanja, ob tem pa nabavni postopek ni ponovno izveden, niti se ni znova ocenilo ponudnikov, ki so bili v prvotnem povpraševanju (za drug predmet povpraševanja) izloceni v zacetni fazi izbire. Na podlagi zbranih ugotovitev, ki kažejo na netransparentnost pri izbiri zunanjega izvajalca in posledicno na korupcijska tveganja, je komisija doloceni gospodarski družbi priporocila, da naj: • že v povpraševanju jasno navede vsa merila, na podlagi katerih bo potekal izbor najugodnejšega ponudnika; • preveri verodostojnost in tocnost podatkov, na katere se neposredno nanaša kakšno od meril za izbiro ponudnika; • v povpraševanju jasno navede vse bistvene sestavine razmerja s potencialnim ponudnikom, ki bi v primeru kasnejše vkljucitve lahko pomenile izkljucitev ponudnika (npr. natancen obseg predmeta narocila, obseg odgovornosti,…); • v primeru, da je postopek narocila v teku in se tekom postopka spremeni predmet narocila ali se tekom postopka sprejemajo dodatne zahteve, ki jih mora narocnik izpolnjevati, izvede nov postopek narocila. Priporocila na podrocju zdravstva Komisija je sprejela nekaj priporocil tudi v zvezi s korupcijskimi tveganji, ki jih je zaznala na podrocju zdravstva. Prvi primer: V prvem primeru je komisija obravnavala prijavo z ocitkom, da naj bi direktor dolocenega javnega zdravstvenega zavoda med delovnim casom opravljal delo po svetovalni pogodbi, ki jo je imel sklenjeno z dolocenim državnim organom. Pri obravnavani konkretne zadeve se je komisiji postavilo vprašanje ali lahko poslovni direktor javno zdravstvenega zavoda, optimalno opravlja svoje delo po pogodbi o zaposlitvi ob tem, da dodatno, v daljšem casovnem obdobju opravlja tudi svetovanje povprecno vec kot 40 ur na mesec ter je clan nadzornih organov, clan posvetovalnih teles in predstavniškega telesa. Hkrati se je postavilo vprašanje eticne dileme predanosti delu, ki je sestavni del skrbnosti dobrega gospodarja, ko zaradi rednosti in trajnosti odnosa, ki prinaša posamezniku zaslužek z aktivnostmi, ki niso del delovnega razmerja, daje prednost drugim interesom in ne interesom delodajalca. V podjemnih pogodbah o svetovanju je v vecini pogodb doloceno, da si narocnik pridružuje pravico, da zniža dogovorjeno placilo ali enostransko odstopi od pogodbe pred potekom roka, ce podjemnik svojih obveznosti v znatnem delu ali v celoti ne izpolni pravocasno in na dogovorjen nacin oziroma je pred iztekom roka za izpolnitev ocitno, da jih ne bo izpolnil ali delo izvaja v nasprotju z dogovorom z narocnikom ali dela ne izvaja s potrebno skrbnostjo ali izvršitev dela odstopi komu tretjemu. Iz citiranega clena tako izhaja casovna obveza izvajalca pogodbe, da izpolni svojo pogodbeno obveznost, zaradi cesar obstaja tveganje, da bo posameznik v izogib odpovedi civilne pogodbe opravil pogodbene obveznosti v delovnem casu oziroma ne bo optimalno opravil svojega dela po pogodbi o zaposlitvi. Po mnenju komisije, bi torej v primeru abstraktnega dejanskega stanja, ko bi poslovni direktor javnega zdravstvenega zavoda ob delu opravljal še kontinuirano dlje casa trajajoco dejavnost po sklenjeni avtorski ali podjemni pogodbi (za podjemne pogodbe se štejejo vse vrste pogodb civilnega prava kot npr. svetovalne pogodbe, pogodbe o sodelovanju) lahko prišlo do korupcijskih tveganj, tveganj za kršitev etike in integritete in tudi do nastanka nasprotja interesov. Da gre za pomembna tveganja, kažejo tudi zakonska dolocila Zakona o zdravstveni dejavnosti in sicer dolocila 53. b clena in pa 100. clena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ki jih sicer ne moremo subsumirati pod konkretno dejansko stanje, ampak glede na namen pravih norm (ki doloca dolžnost sporocanja oziroma v primeru ZZDej tudi pridobitev soglasja), želijo prepreciti nastanek tveganja za nasprotje interesov in preprecevanje korupcijskih tveganj, morebitno konkurencnost in ne nazadnje tudi optimalno opravljanje dela po pogodbi ozaposlitvi. Komisija ugotavlja, da v primeru poslovnih direktorjev bolnišnic oziroma njihovih organizacijskih enot (kot so npr. klinike) ter njihovega opravljanja dejavnosti v zasebnem interesu, ne ureja niti zakonodaja, niti ustanovitveni akti ali interni akti (npr. statut javnega zdravstvenega zavoda, pravilniki ali navodila javnega zdravstvenega zavoda). Glede na to, da gre za dejansko in pravno situacijo, ki se lahko pojavi v javnih zdravstvenih zavodih po celotni Republiki Sloveniji, je komisija ocenila, da je potrebno Ministrstvo za zdravje seznaniti z izpostavljeno dilemo, zato je Ministrstvu za zdravje priporocila, da naj: v okviru sprejemanja zakonskih sprememb na podrocju upravljanja in vodenja javnih zdravstvenih zavodov prouci tveganje, da direktorji javnih zdravstvenih zavodov v zasebnem casu opravljajo redno in dlje casa trajajoce delo po pogodbah civilnega prava, kar lahko vpliva na ustrezno ucinkovitost opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi ter vprašanja eticne dileme predanosti delu ter sprejme ustrezne rešitve. Drugi primer: Drugi primer s podrocja zdravstva, ki ga je komisija obravnavala in v sklopu katerega je sprejela priporocila, se je vsebinsko nanašal na upravljanje s pridobljenimi donacijskimi sredstvi. Komisija je ob obravnavi konkretnega primera ugotovila, da je zdravstveni zavod sprejel interni akt, s katerim je razpolaganje z donacijskimi sredstvi uredil na sledeci nacin: (1) vodstvo posamezne dejavnosti oz. zdravnik-predstojnik oz. zdravnik-vodja posamezne dejavnosti v zdravstvenem zavodu ima pravico odlocati o porabi 80% zbranih donacijskih sredstev, ki jih je on sam zagotovil »s svojimi poznanstvi« ali so jih zagotovili »s svojimi poznanstvi« organizacijsko njemu podrejeni zdravstveni delavci; (2) »skupni sklad za izobraževanje« prejme le 20% sredstev, ki jih »priskrbijo zaslužni zdravniki« za namen izobraževanja, o porabi teh sredstev pa odloca strokovni direktor zdravstvenega zavoda. Hkrati je interni akt dolocal, da se sredstva za izobraževanje lahko prenašajo tudi iz ene organizacijske enote (OE) v drugo OE, ce pride do prehoda delavca iz ene OE v drugo OE. Komisija je ugotovila, da to v praksi pomeni, da bo tistemu posameznemu vodstvenemu zdravniku, ki se »dogovori« z donatorjem za npr. 10.000 EUR donacijskih sredstev, »pripadalo« 8.000 EUR, ce pa bo ta zdravnik tako ali drugace prešel v drugo OE, bo teh 8.000 EUR donacijskih sredstev prenesel s seboj, na svoje novo delovno mesto. Dolocbe internega akta, ki ureja razpolaganje s pridobljenimi donacijskimi sredstvi, dejansko omogocijo tistim vodstvenim zdravnikom, ki pridobijo donacijska sredstva za namen izobraževanja, da so tudi sami koristniki teh 80% pridobljenih donacijskih sredstev. To pomeni, da so donacijska sredstva direktno vezana na tiste posamezne (konkretne) zdravnike, ki so ta sredstva pridobili s svojimi poznanstvi. Komisija je v preteklih letih tveganja za možnost prisotnosti korupcije pri zbiranju donacijskih sredstev v javnih zdravstvenih zavodih že obravnavala. Komisija je o tej problematiki izdala Nacelno mnenje št. 132, z dne 14. 5. 2008, dopolnitev z dne 21. 12. 2009 in dve obsežnejši strokovni gradivi, ki s širšega vidika pojasnjujeta tveganja za prisotnost korupcije pri zbiranju donacijskih sredstev. Komisija je z že izdanim nacelnim mnenjem in njegovo dopolnitvijo dala usmeritev javnim zavodom, da obstoji korupcijsko tveganje takrat, ko je vzpostavljena direktna povezava med konkretnim zdravnikom, ki se je dogovoril za prejem donacijskih sredstev in donatorjem, ki je bodisi proizvajalec oz. njegov trgovec (oz. z njima povezana tretja pravna oseba). Vsebina internega akta dejansko vodstvene zdravnike stimulira, da navezujejo stike s tistimi pravnimi osebami, ki so zainteresirane, da zdravnikom namenijo donacijska sredstva za namen njihovega izobraževanja. Tudi nevodstveni zdravniki so zainteresirani za povecan obseg donacijskih sredstev za namen njihovega izobraževanja. Za zdravnike so potencialni donatorji proizvajalci zdravil in/ali medicinske opreme oz. njihovi trgovci, ti pa »prikrito« upajo, da bodo imeli od danih donacijskih sredstev korist (prodajo svojih izdelkov). Vsebina tega akta zdravnike, ki se želijo udeleževati številnih seminarjev izobraževanj in podobnih aktivnosti v tujini, sili v navezovanje stikov s tistimi morebitnimi donatorji, ki bodo prav njim namenili donacijska sredstva za namen (njihovega) izobraževanja. Tu je torej izjemno veliko tveganje za prisotnost korupcije, kajti tudi donatorji imajo svoje cilje (lastniki kapitala zahtevajo donos na vložen kapital -dividende na imetništvo delnic). Iz tega izhaja ugotovitev, da sporna vsebina internega akta prav »nagovarja« zdravnike, da se izpostavljajo izjemno visokim tveganjem za nastanek okolišcin, ki omogocajo prisotnost koruptivnih ravnanj. Na podlagi vsega navedenega je komisija dolocenemu javnemu zdravstvenemu zavodu priporocila, da naj zaradi odprave korupcijskih tveganj nemudoma pristopi k spremembi internega akta, ki ureja upravljanje s pridobljenimi donacijskimi sredstvi, katera donatorji nakažejo na žiro racun zdravstvenega zavoda, na nacin: • da se prekine neposredna povezava med zdravstvenim delavcem, ki zaprosi donatorja za prejem donacijskih sredstev za namen izobraževanja zdravstvenih delavcev in donatorjem, ki namenja donacijska sredstva za namen izobraževanja zdravstvenih delavcev; • da se vsa pridobljena donacijska sredstva za namen izobraževanja zdravstvenih delavcev zbirajo v posebnem »skladu«, o porabi teh sredstev pa odloca za ta namen ustanovljena posebna delovna skupina, katera bo ta sredstva namenila zdravstvenim delavcem za namen njihovih izobraževanj na transparenten nacin. Nedovoljeni pritiski V letu 2018 je komisija zakljucila z obravnavo prijave o domnevnih nedovoljenih pritiskih, ki naj bi jih dolocena obcina izvajala nad fizicno osebo za sklenitev služnostne pogodbe. Komisija je v konkretnem postopku ugotovila, da je obcina kategorizirala doloceno javno pot, ki je potekala po zemljišcih, ki so bila v lasti fizicnih oseb. Glede na Zakon o cestah (ZCes-1), ki doloca, da so javne ceste državne in obcinske ter, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, obcinske ceste pa v lasti obcin, mora obcina pridobiti zemljišce pod traso dolocene javne poti v svojo last. V ta namen so bile sklenjene predpogodbe z lastniki nepremicnin, po katerih poteka navedena javna pot, ki so vsebovale brezpogojno zavezo brezplacnega prenosa dela nepremicnine v last obcine. Opravljena je bila parcelacija in kasneje sklenjene pogodbe o neodplacnem prenosu nepremicnin v last obcine. Dolocena fizicna oseba pogodbe o neodplacnem prenosu lastniške pravice na novoustanovljeni parcelni številki ni želela prenesti, temvec je podpis navedene pogodbe pogojevala z ustanovitvijo služnostne pravice poti po nepremicninah, ki so v zasebni lasti druge fizicne osebe. Navedena služnost bi bila izkljucno v korist služnostnega upravicenca, ki bi si s tem zagotovil dostop do svojih nepremicnin. Obcina je želela dokoncati neurejen prenos dolocene nepremicnine sporazumno, kot to sama zatrjuje, in se tako vpletla oziroma posredovala v zasebnopravnem sporu glede ustanovitve služnosti dveh fizicnih oseb. Obcina je tako, po prepricanju komisije, prekoracila svoja pooblastila in izvajala pritisk na fizicno osebo glede sklenitve služnostne pogodbe. O navedenem prica tudi sklican sestanek pri županu ter kasneje poslan dopis obcine, v katerem pojasnjuje sklican sestanek pri županu in hkrati navaja, da obcina ne more urediti lastniškega stanja, brez sodelovanja fizicne osebe v zvezi z ustanovitvijo služnosti. Komisija je ugotovila, da ne držijo navedbe obcine, da lastninske pravice ne morejo pridobiti brez sodelovanja dolocene fizicne osebe (op. ki pogojuje prenos svoje lastninske pravice na obcino), torej brez njenega podpisa pogodbe o neodplacnem prenosu lastninske pravice, saj v kolikor do dogovora z lastnikom ne bi prišlo, ima obcina možnost, da izvede razlastitveni postopek. O navedenem je bila obcina tudi poucena s strani Ministrstva za infrastrukturo. Obcina je navedla, da je razlog za njeno postopanje po »sporazumni poti«, torej za njeno posredovanje pri sklenitvi služnostne pogodbe, da iz zapisnika o mejni obravnavi izhaja, da se je strinjala z izmero, vendar je zahtevala, da se ji dovoli služnostna pot oziroma dostop do svojih parcel preko parcel, ki so v lasti druge fizicne osebe. Iz dokumentacije je komisija razbrala, da je obcina dala zapisniku o mejni obravnavi pravno zavezujoco naravo, ki pa je le ta nima, še manj pa, da bi bil zavezujoc za obcino. Obcina je pri tem spregledala, da ima pravno veljavno predpogodbo sklenjeno s to osebo, ki v nobeni dolocbi ne omenja sklenitev služnostne pogodbe ali kakor koli pogojuje neodplacen prenos lastninske pravice. Vsled vsega navedenega je komisija ugotovila, da v konkretnem primeru ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi obcino zavezovala, da mora biti sklenjena služnostna pogodba oziroma da mora sploh biti sklenjena neodplacna pogodba o prenosu lastninske pravice, saj ima obcina na voljo prisilno pridobitev lastninske pravice preko instituta razlastitve. Ravnanje obcine je torej presegalo njene upravne naloge in bi lahko vodilo v pridobitev protipravne koristi (torej ustanovitev služnosti, ki je v korist dolocene osebe). Komisija je glede na opisano dejansko stanje ter okolišcine zadeve ugotovila, da ravnanje obcine (torej sklicevanju sestankov za razreševanje zadeve, pošiljanje dopisov) in tudi vztrajanje pri rešitvi zadeve po »sporazumni poti« (kljub temu, da lahko izvede razlastitveni postopek) ustvarja korupcijsko tveganje, da bi bila obcinska oblast uporabljena za pridobitev koristi doloceni osebi oziroma, da bi bili obcani neenakopravno obravnavani. Komisija je na podlagi predložene dokumentacije zaznala tudi napacno pravno tolmacenje glede obligatornosti zapisnika omejni obravnavi, željo po rešitvi konkretne situacije po sporazumni poti, ki po prepricanju obcine pomeni sklenitev služnostne pogodbe in pogodbe o neodplacnem prenosu nepremicnine, ki pa dejansko pomeni urejanje zadev »po domace«. Z navedenim delovanjem se ustvarjajo korupcijska tveganja, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odlocanje, uporabljena za pridobitev koristi doloceni osebi. Glede na tako ugotovljena korupcijska tveganja je komisija doloceni obcini pojasnila, da s posredovanjem za ureditev zasebnopravnega razmerja med dvema fizicnima osebama, za katerega pa obcina nima nobene pravne podlage, lahko obcina prekoraci svoje upravne naloge in pooblastila, ki so ji zaupana na podlagi zakona, in ustvarja korupcijska tveganja, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odlocanje, uporabljena za pridobitev koristi doloceni osebi, ter jih priporocila, da naj: • se izogiba ravnanju, ki bi posegla v zasebna pravna razmerja in posredovanju za katerega nima pravne podlage ter bi omogocila okorišcanje enega zasebnega subjekta in neenakopravno obravnavo zasebnih subjektov. Sodelovanje z drugimi organi SNAP je v letu 2018 pri obravnavi prijav in preiskovanju sumov korupcije ter drugih kršitev ZIntPK zaradi uresnicevanja namena zakona nadaljeval z aktivnim sodelovanjem z organi odkrivanja in pregona (tem je v letu 2018 podal 61 naznanil in ovadb sumov kaznivih dejanj), inšpekcijskimi ter drugimi državnimi organi in ustanovami, pristojnimi za izvrševanje nadzora nad izvajanjem zakonov ter na njihovi podlagi izdanih predpisov (v letu 2018 jim je v obravnavo oziroma nadaljnje reševanje odstopil skupaj 160 prijav). Število pobud oz. odstopov drugim organom (inšpekcije, racunsko sodišce …) 200 150 100 50 0 160 143 98 118 99 2014 2015 2016 2017 2018 Število naznanil ter ovadb policiji oziroma državnemu tožilstvu zaradi sumov kaznivih dejanj 108 100 80 60 40 20 0 120 84 48 63 61 2014 2015 2016 2017 2018 Komisija je v letu 2018 sodelovala z drugimi organi zlasti na naslednje nacine: • operativni delovni sestanki s predstavniki Policije (predvsem Nacionalnega preiskovalnega urada), Specializiranega državnega tožilstva in Racunskega sodišca RS; • operativni delovni sestanki z zagovorniki javnega interesa, ki delujejo na podrocju javnih narocil, tj. Direktoratom za javno narocanje Ministrstva za javno upravo, Agencijo za varstvo konkurence in Racunskim sodišcem RS; • odstopanje zadev v pristojno reševanje oziroma predlogov za uvedbo nadzorstvenih in prekrškovnih postopkov iz pristojnosti posameznih organov; • sodelovanje v medresorski delovni skupini za namen spremljanja uresnicevanja Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih nadzornih organov pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih gospodarskih ter korupcijskih kaznivih dejanj; • sodelovanje oziroma udeležba v programih usposabljanja in izpopolnjevanja; • sodelovanje v medresorski delovni skupini za pripravo nove Resolucije o nacionalnem programu preprecevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje od 2018 do 2022; • sodelovanje v delovni skupini za koordinacijo sodelovanja z evropskim Uradom za boj proti goljufijam. Gre za tako imenovano Službo za usklajevanje boja proti goljufijam oziroma Anti-Fraud Co-ordination Service, AFCOS, ki zagotavlja usklajevanje na tem podrocju znotraj države in sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam oziroma European Anti-Fraud Office, OLAF); • sodelovanje v komisiji za izbor clanov Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divaca – Koper in sodelovanje v komisiji za izbor clana Projektno-financnega sveta, ki je predstavnik organizacij civilne družbe. Prekrškovni postopki V nadaljevanju sledijo izpisi nekaterih statisticnih podatkov o postopkih komisije. • uvedenih je bilo 58 prekrškovnih postopkov (v letu 2017 je komisija uvedla 47 prekrškovnih postopkov); • izdanih je bilo 40 odlocb o prekršku (v 14 primerih je bila izrecena globa, v 26 primerih je bila izrecena sankcija izkljucno opominjevalne narave); • izrecenih je bilo 13 opozoril po Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno precišceno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US); • izrecenih je bilo za 10.400 EUR glob in 1.850 EUR stroškov postopka. Število uvedenih prekrškov 375 400 350 300 250 200 150 100 50 0 133 60 47 58 2014 2015 2016 2017 2018 V letu 2018 je bilo placanih 3.400 EUR glob in 2.087,12 EUR upravnih taks, pri cemer je treba upoštevati, da se nekatera placila nanašajo tudi na odlocbe, izdane v preteklih letih. Poleg tega se število uvedenih postopkov ne ujema s številom na primer izdanih odlocb in opozoril, saj so bile nekatere odlocbe izdane v postopkih, ki so bili uvedeni že v letu 2017, prav tako pa nekateri prekrškovni postopki niso bili zakljuceni z izdajo odlocbe ali opozorila, ampak z ustavitvijo postopka (ce se je na primer ugotovilo, da ne gre za prekršek). Nasprotje interesov • Uvedenih je bilo 26 prekrškovnih postopkov. • Izdanih je bilo 26 odlocb. • Vložena ni bila nobena zahteva za sodno varstvo. • Izrecena so bila tri pisna opozorila. Omejitve poslovanja • Uvedenih je bilo pet prekrškovnih postopkov. • Izdanih je bilo pet odlocb. • Vložena ni bila nobena zahteva za sodno varstvo. Nezdružljivost funkcij • Uveden je bil en prekrškovni postopek. • Izdana je bila ena odlocba. Lobiranje • Uvedenih je bilo 16 prekrškovnih postopkov. • Izdanih je bilo osem odlocb in izrecenih šest opozoril. • Vložene so bile tri zahteve za sodno varstvo. Protikorupcijska klavzula • Uvedenih je bilo šest prekrškovnih postopkov. • Izdana ni bila nobena odlocba. Zašcita prijaviteljev • Uveden ni bil noben prekrškovni postopek. • Izdana ni bila nobena odlocba. Premoženjsko stanje • Uvedeni so bili trije prekrškovni postopki. • Izdana ni bila nobena odlocba. • Izreceni sta bili dve pisni in dve ustni opozorili. Zašcita prijaviteljev Prijavitelji so eden od pomembnejših virov informacij pri razkrivanju koruptivnih ravnanj in lahko bistveno pripomorejo k uspešnemu omejevanju korupcije. Izhodišca politike zagotavljanja zašcite oseb – prijaviteljev, ogroženih zaradi razkrivanja korupcije in drugih nezakonitih ter neeticnih ravnanj -izhajajo iz temeljnih nacel Ustave RS, skupnih vrednot EU, mednarodnih konvencij, pravnih in eticnih standardov, vezanih na integriteto, transparentnost in odgovornost. Komisija pri zagotavljanju zašcite prijaviteljev deluje proaktivno in retroaktivno, saj je temeljno vodilo njenega delovanja zagotavljanje varovanja clovekovega dostojanstva, s preprecevanjem vseh oblik ogrožanja, nasilja, diskriminacije in nadlegovanja v delovnem okolju. Vsakdo, ki je ogrožen zaradi povracilnih ukrepov dobroverne prijave ali drugih prizadevanj pri razkrivanju korupcije, ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva zašcito. Institucije javnega in zasebnega sektorja so dolžne v svojem notranjem okolju varovati clovekovo dostojanstvo in zagotavljati pogoje, v katerih lahko vsakdo, v skladu s pravili in postopki, svobodno ter brez strahu pred mašcevanjem razkrije korupcijo in druga nezakonita ali neeticna ravnanja, ki ogrožajo posameznika ali javni interes. Zašcita prijaviteljev je urejena v III. poglavju ZIntPK, od 23. do 25. clena. Ukrepe komisije za zašcito prijaviteljev po ZIntPK lahko razdelimo na dve fazi: • ukrepi za zašcito identitete prijavitelja, • ukrepi za zašcito prijavitelja pred povracilnimi ukrepi oziroma škodljivimi posledicami. Zašcita identitete prijavitelja je eden osnovnih in temeljnih ukrepov preprecevanja, omejevanja in odkrivanja korupcije. Komisiji ali drugemu pristojnemu organu lahko vsakdo poda prijavo o koruptivnem ravnanju v državnem organu, lokalni skupnosti, pri nosilcu javnih pooblastil ali drugi pravni osebi javnega ali zasebnega prava ali o ravnanju fizicne osebe, za katero verjame, da ima znake korupcije. Komisija varuje identiteto vsakega prijavitelja, in sicer ne glede na to, ali prijavitelj to posebej zahteva. Med postopkom in po zakljucku postopka pred komisijo podatki o identiteti prijavitelja niso informacija javnega znacaja, kar velja tudi v primerih, kadar je gradivo s takšnimi podatki odstopljeno v reševanje drugemu organu. Identitete prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v povezavi s prijavo resnicni, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. Posameznik, ki ugotavlja identiteto prijavitelja, se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 1.200 EUR, v primeru, da identiteto prijavitelja razkrije, pa z globo od 1.000 do 2.000 EUR. Kadar pa se v nekem organu zacne postopek za ugotavljanje ali razkritje identitete prijavitelja zaradi njegove prijave, se odgovorno osebo kaznuje za prekršek z globo od 400 do 4.000 EUR. Eden poglavitnih pogojev za priznavanje zašcite prijavitelju je njegova dobrovernost. Pri oceni, ali je prijava podana v dobri veri oziroma ali je prijavitelj utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki resnicni, komisija upošteva predvsem naravo in težo prijavljenega ravnanja, z njim grozeco ali povzroceno škodo, morebitno prijaviteljevo kršitev dolžnosti varovanja dolocenih podatkov ter status organa ali osebe, kateri je bila zadeva prijavljena. Zlonamerna prijava se kaznuje kot prekršek, in sicer z globo od 1.000 do 2.000 EUR. Samo sodišce lahko odloci, da se razkrijejo podatki in identiteta prijavitelja, ce je to nujno treba za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih. V primeru, da prijavitelj zahteva posebno zašcito, postane tako imenovani prikriti prijavitelj, kateremu se že ob prvem stiku s komisijo (navadno z nosilcem zadeve oziroma z uslužbencem komisije, ki ga prvi sprejme) doloci psevdonim oziroma kodno ime, ki se nato uporablja skozi celoten postopek. Na tak nacin identiteto prijavitelja pozna zgolj nosilec zadeve, tako da se med njima lahko vzpostavi odnos zaupanja. Ce je prijavitelj zaradi podane prijave izpostavljen povracilnim ukrepom in so zanj nastale škodljive posledice, ima pravico od svojega delodajalca zahtevati povracilo protipravno povzrocene škode, pri cemer je dokazno breme na strani delodajalca. Komisija lahko tem prijaviteljem nudi pomoc pri ugotavljanju vzrocne povezave med povracilnimi ukrepi in njihovimi škodljivimi posledicami. Ce komisija povezavo ugotovi, lahko od delodajalca zahteva, da nemudoma preneha s takšnim ravnanjem. V primeru, da gre za prijavitelja, ki je javni uslužbenec, in je nadaljevanje dela na njegovem delovnem mestu nemogoce, lahko od delodajalca zahteva premestitev na drugo enakovredno delovno mesto, uresnicitev navedene zahteve pa mora delodajalec javnega uslužbenca zagotoviti najkasneje v roku 90 dni, kar spremlja komisija. Ce so v povezavi s prijavo korupcije podani pogoji za zašcito prijavitelja oziroma njegovih družinskih clanov po zakonu, ki ureja zašcito pric v kazenskem postopku (Zakon o zašciti pric; Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji), lahko komisija poda predlog za njihovo vkljucitev v program zašcite oziroma pobudo generalnemu državnemu tožilcu za izvedbo nujnih zašcitnih ukrepov. Seveda pa je osnovni pogoj, da so ukrepi za zašcito prijavitelja pred povracilnimi ukrepi oziroma škodljivimi posledicami ucinkoviti, da se zašcitena oseba z njimi strinja. Ukrepi zašcite prijaviteljev po ZIntPK so subsidiarni, uporabljajo se takrat, ko podrocni predpisi o varstvu ogroženega prijavitelja niso ucinkoviti. V tem primeru komisija poleg zašcite prijavitelja zahteva ugotavljanje odgovornosti za opustitev dolžnega ravnanja tistih, ki so v prvi vrsti dolžni zagotoviti in izvajati ucinkovite ukrepe za zašcito ljudi ter skupnosti pred nasiljem, korupcijo in drugimi protipravnimi ravnanji. Sodelovanje z drugimi državnimi organi in institucijami, ki so v okviru svojih pristojnosti dolžni pomagati pri zagotavljanju zašcite, poteka na vec ravneh in je usklajeno na podlagi predpisov, jasnih navodil in informacijskih poti. Komisija si prizadeva, da v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki razvija in širi znanje, ozavešca, poucuje in pomaga posameznikom, vodstvenim organom, predstojnikom ter zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju, da krepijo kulturo spoštovanja clovekovega dostojanstva, integritete, transparentnosti ter odgovornosti za razkrivanje in preprecevanje korupcije brez strahu pred ogrožanjem in povracilnimi ukrepi. Komisija prijavo preuci predvsem z vidika resnicnosti in dobronamernosti ter zlasti, ali je ogroženost tudi dejansko podana in je resnicna oziroma takšna, da jo bo lahko obravnavala z vidika svojih pristojnosti. Posameznik pa mora s svojim podpisom na zapisniku izraziti svoje razumevanje samega postopka in ukrepov, ki bodo posledica zašcite. Še posebej je treba pretehtati, ali je prijavitelj zaradi prijave korupcije res ogrožen oziroma podvržen mobingu in povracilnim ukrepom. Ce se ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, se lahko izvedejo ukrepi po ZIntPK. Po oceni komisije je zelo pomembno, da se pri normativnem urejanju in uvajanju zašcite uporabljajo že obstojeci resursi, institucije, pravni instituti in drugi ukrepi zašcite clovekovega dostojanstva v delovnem okolju in okoljih, kjer se na tako imenovani administrativni ravni pricakuje ogrožanje prijaviteljev. Opisano pa toliko bolj zahteva: • neodvisen in samostojen organ, ki v okviru pristojnosti za krepitev vladavine prava, integritete, odgovornosti in ucinkovitega preprecevanja korupcije skrbi za razvoj doktrine, politike, strategije in proaktivnega delovanja na medinstitucionalni ravni; • zašcito prijaviteljev: gre za konkretne primere, ko je treba z veliko mero neodvisnosti, a tudi odgovornosti, poseci v razmerje storilec – žrtev – delodajalec, ko gre za ogrožanje prijaviteljev v delovnem okolju. Enako pomembna je neodvisnost in centralizacija zašcite prijaviteljev v posebnem organu, kadar gre za primere izven javnega sektorja in delovnega okolja oziroma za vse tiste primere, ko se tako imenovana administrativna zašcita prijaviteljev tesno povezuje s policijskimi ukrepi in zašcito pric po lex specialis s podrocja kazenskega prava; • doktrino, politiko, strategijo in proaktivno delovanje podsistemov pri zašciti prijaviteljev. Slednji so najbolj ucinkoviti, kadar so tretji steber delovanja neodvisnega organa; ne samo zato, ker tako izhaja iz Konvencije ZN proti korupciji, ampak tudi zaradi objektivnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari. Kdor ima celovit pregled in ustrezna orodja, ob tem pa je v svoji vlogi samostojen, lahko ucinkovito uresnicuje zadane cilje na podrocju zašcite prijaviteljev. Odlocitev komisije, da skrbi za vse tri omenjene stebre, se je izkazala za ucinkovito, kar potrjujejo tudi pridobljene izkušnje. Z vidika nadaljnjega razvoja instituta zašcite prijaviteljev oziroma žvižgaštva na splošno je pomembno, da komisija sledi mednarodnim smernicam s tega podrocja in pri tem upošteva najboljše prakse, ki so se izoblikovale v mednarodni skupnosti, ter hkrati aktivno sodeluje pri izmenjavi mnenj in izkušenj na podrocju, ki je aktualno in v fazi priprave skupnih pravil na ravni EU. V letu 2018 je komisija izvedla šest ukrepov za zašcito prijaviteljev. V enem primeru je komisija izvedla test dobrovernosti prijavitelja. Dobrovernemu prijavitelju, ki je bil deležen povracilnih ukrepov zaradi prijave suma koruptivnega ravnanja, je komisija nudila pomoc pri ugotavljanju obstoja vzrocne zveze med podano prijavo in povracilnimi ukrepi. V štirih primerih je komisija prijaviteljem dolocila kodno ime, s cimer je še dodatno zašcitila njihovo identiteto. Ukrep Zašcita identitete (dolocitevpsevdonima) 2014 5 2015 2 2016 1 2017 2 2018 4 Zahteva za prenehanje z ogrožanjem oz. povracilnimi ukrepi / / / / / Test dobrovernosti / 1 / / 1 Zašcita uradne osebe / / / / / Ugotavljanje vzrocne zveze / 1 / / 2 Zlonamerna prijava / / 1 / / Nasprotje interesov V letu 2018 je komisija evidentirala 93 zadev (prijave domnevnega nasprotja interesov in postopki odprti na lastno pobudo) s podrocja sumov kršitev dolžnega izogibanja nasprotju interesov. Komisija je z obravnavo zakljucila 104 primere, ki so se nanašali na domnevne kršitve dolocb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Na seji senata komisije je bilo obravnavanih 22 zadev, pri cemer so bile v 13 zadevah ugotovljene kršitve dolocb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Izven seje senata je bilo zakljucenih 82 zadev. Opravljenih je bilo 30 odstopov zadev drugim pristojnim organom, dve zadevi je komisija zavrgla, 80 pa jih je zavrnila. Ugotovljene kršitve glede nasprotja interesov 20 15 10 5 0 15 12 16 13 8 2014 2015 2016 2017 2018 Razlogi za zavrnitev obravnave 80 prijav so bili naslednji: • v 65 primerih komisija zadeve ni sprejela v obravnavo, ker v prijavi ni bilo vsebine, ki bi kazala na resen sum kršitve dolocb ZIntPK; • v štirih primerih komisija zadeve ni sprejela v obravnavo zaradi subsidiarne uporabe ZIntPK; • v dveh primerih komisija zadeve ni sprejela v obravnavo, ker sta od opravljenih spornih uradnih dejanj uradne osebe minili vec kot dve leti; • v treh primerih obravnavana oseba ni imela statusa uradne osebe; • v štirih primerih so bili ocitki presplošne narave in neutemeljeni, prijavitelji pa anonimni. Razlogi za zavrženje petih prijav so bili naslednji: • v dveh primerih je bila prijava zavržena kot neverodostojna, in ker je bila anonimna, ni bilo moc zaprositi za dodatna pojasnila. Skladno s Smernicami za obravnavo zadev s podrocja nasprotja interesov (št. 06269-2/2013/1), ki so bile izdane 28. 3. 2013, so bila pripravljena in sprejeta štiri obdobna porocila o izvedenih postopkih na podrocju nasprotja interesov, in sicer za obdobje januar–marec 2018, april–junij 2018, julij–september 2018 in oktober–december 2018. Obdobna porocila so dostopna na spletnih straneh komisije. V letu 2018 je bilo uvedenih 26 postopkov o prekršku zaradi nasprotja interesov. Izdanih je bilo 26 odlocb o prekršku in izrecena tri opozorila. V šestih primerih je bila kot sankcija izrecena globa. V 20 primerih je bil izrecen izkljucno opomin. Izrecena so bila tri pisna opozorila o prekršku. Komisija je v preteklem letu na podlagi prejetih vprašanj posameznikov in pravnih oseb pripravila 112 odgovorov na vprašanja ter pravnih mnenj in stališc povezanih z dolocbami ZIntPK o nasprotju interesov. Število prejetih prijav in postopkov po lastni pobudi 93 Število zakljucenih zadev 104 Število zadev, obravnavanih na seji senataŠtevilo zadev, zakljucenih izven sejeŠtevilo zadev, kjer so bile ugotovljene kršitveŠtevilo odstopov drugim pristojnim organomŠtevilo zavrženih prijavŠtevilo zavrnjenih obravnav prijav 2 82 13 30 2 80 Število uvedenih prekrškovnih postopkovŠtevilo izdanih odlocb o prekrškuŠtevilo pisnih opominov 26 26 20 Število izrecenih globŠtevilo pisnih opozoril o prekršku 6 3 Število obdobnih porocil 4 Število pripravljenih odgovorov na vprašanja, pravnih mnenj in stališc 112 Pojasnilo: V statistiki so zajeti tudi podatki o postopkih, ki so bili uvedeni pred letom 2018 in so se koncali v letu 2018. Poudarki Komisija je na podrocju nasprotja interesov tudi v preteklem obdobju najvec poudarka namenila preventivnemu delovanju. Pisno in po telefonu je ažurno odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja in dileme organov javnega sektorja in/ali uradnih oseb, ki jih je zanimalo, ce dolocene okolišcine ustrezajo definiciji nasprotja interesov po ZIntPK. Tudi tokrat so bila vprašanja usmerjena na najrazlicnejše segmente in postopke v javnem sektorju, najpogosteje pa so se nanašala na delovanje uradnih oseb v organih samoupravnih lokalnih skupnosti in clanov organov upravljanja v javnih zavodih. Komisija vsako leto prejme vec vprašanj (v letu 2018 kar 112) in prijav o domnevnih okolišcinah nasprotja interesov razlicnih uradnih oseb (uradne osebe so po dolocbi 10. tocke 4. clena ZIntPK funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in clani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja). Relativna majhnost države, predvsem pa nekatere družbene in kulturne specifike, predstavljajo okolje, v katerem je nasprotje interesov ali vsaj videz nasprotja interesov, vkljucno z nepotizmom in klientelizmom, del vsakdana. Zaradi navedenega je v Republiki Sloveniji zaznati relativno visoko toleranco do te problematike, predvsem pa razširjeno prepricanje, da se tega problema zaradi objektivnih danosti ne da ucinkovito omejiti. To se navsezadnje izraža tudi v tem, da se sprejeti ZIntPK, ki je prvic na zakonski ravni (deloma) uredil institut nasprotja interesov v letu 2011, le s težavo uveljavlja v praksi in je (pre)pogosto sprejet kot ovira »ucinkovitemu« odlocanju »po svoji vesti«. Temu se pridružuje pomanjkljivo zavedanje in razumevanje dolžnosti, da mora nosilec javne funkcije ali službe delovati ne samo zakonito in v javnem interesu (storiti vse, da se izogne dejanskemu nasprotju interesov), ampak tudi na nacin, da s svojim delovanjem (na primer videzom nasprotja interesov) ne poglablja javnega nezaupanja v institucije in ogroža njihove integritete. V letu 2018 je komisija najvec kršitev dolžnega izogibanja nasprotju interesov (bodisi na podlagi prijav bodisi na podlagi lastne pobude) identificirala na podrocju zaposlovanja v javnih zavodih (štiri zadeve) in glasovanja oziroma imenovanja predstavnikov obcin v organe upravljanja oziroma nadzora javnih zavodov (osem zadev). Nasprotje interesov pri zaposlovanju v javnih zavodih se je najveckrat kazalo v tem, da je: 1) poslovodna oseba zavoda (najpogosteje ravnatelj) sodelovala pri izbiri oziroma odlocanju o zaposlitvi (ali pogodbenem delu) svojega družinskega clana; 2) javni uslužbenec (ucitelj) javnega zavoda, ki je bil hkrati kandidat za ravnatelja zavoda, sodeloval na seji uciteljskega zbora pri tajnem glasovanju o kandidatih (torej tudi o sebi) in 3) clan sveta zavoda (šole) sodeloval pri glasovanju o ustreznosti in popolnosti vlog kandidatov za ravnatelja, med katerimi pa je bil tudi on sam. Komisija je med obravnavanimi primeri v letu 2018 ugotovila kršitve 37. (oziroma 38.) clena ZIntPK pri štirih uradnih osebah (treh poslovodnih osebah, in enem javnem uslužbencu), ki so se znašli v skupno petih konkretnih okolišcinah nasprotja interesov. Glasovanje oziroma imenovanje predstavnikov obcin v organe upravljanja oziroma nadzora javnih zavodov predstavlja najbolj obremenjeno podrocje z vidika nasprotja interesov (v letu 2016 je bilo to prvo podrocje z najvec kršitvami z vidika nasprotja interesov, v letu 2017 pa drugo), kjer so obcinski svetniki (uradne osebe -funkcionarji), ki so v funkciji clanov komisij za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) in v funkciji clanov obcinskih svetov sodelovali pri razpravah oziroma glasovanjih o kandidatih za clane svetov (organov upravljanja) javnih zavodov oziroma za druge funkcije na ravni lokalne samouprave (poslovodne osebe zavodov, clane nadzornih svetov in tako dalje), med katerimi pa so bili kandidati bodisi sami obcinski svetniki bodisi njihovi družinski clani oziroma osebe, s katerimi imajo/so imeli osebne, politicne ali poslovne stike. Komisija je med obravnavanimi primeri (glede delovanja in ravnanj obcinskih svetnikov) v letu 2018 ugotovila kršitve 37. (oziroma 38.) clena ZIntPK pri 19 uradnih osebah (obcinski svetniki), ki so se znašli v skupno 15 konkretnih okolišcinah nasprotja interesov (uradne osebe so v okviru enega postopka imenovanja kandidata, s katerim so bile povezane ali pa so to bile celo same, sodelovale najprej v KMVVI-ju, kjer so oblikovale predloge kandidatov, nato pa še na seji obcinskega sveta, kjer so te predloge potrdile in dokoncno imenovale clane/poslovodne osebe in podobno). Zanimivi primeri iz prakse Vsi pomembnejši primeri, ki jih je obravnavala komisija, so predstavljeni v obdobnih porocilih, ki so objavljena na spletnih straneh komisije. Tu izpostavljamo nekaj tipicnih primerov: • komisija je presojala nasprotje interesov poslovodne osebe javnega zavoda in ugotovila, da poslovodna oseba javnega zavoda ni bila pozorna na okolišcine nasprotja interesov in pred podpisom pogodbe o zaposlitvi s svojo družinsko clanico, s katero je omogocila njeno zaposlitev v javnem zavodu, ni pisno obvešcala predstojnika (predsedujocega organu upravljanja javnega zavoda) o možnosti, da bi do nasprotja interesov prišlo (t.j. da bo podpisala pogodbo o zaposlitvi s svojo družinsko clanico) niti se ni izlocila iz podpisa slednje, s cimer je kršila dolocbo prvega odstavka 38. clena ZIntPK. • uradna oseba ni bila pozorna na okolišcine nasprotja interesov pred podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi o napredovanju v višji placni razred s svojo družinsko clanico, s cimer je omogocila njeno napredovanje za dva placna razreda in ni obvešcala predstojnika (predsedujocega organu upravljanja javnega zavoda) o možnosti, da bi do nasprotja interesov prišlo (t.j. da bo podpisala predmetni aneks s svojo družinsko clanico) niti se ni izlocila iz podpisa slednje, s cimer je kršila dolocbo prvega odstavka 38. clena ZIntPK. • uradna oseba, zaposlena v javnem zavodu, se je s tem, ko je na seji uciteljskega zbora, ko je potekalo tajno glasovanje o kandidatkah za ravnateljico javnega zavoda, sodelovala in glasovala o pozitivnem mnenju o kandidatkah za ravnateljico (torej hkrati tudi zase, saj je bila ena izmed kandidatk), znašla v okolišcinah, ki pomenijo nasprotje interesov. Njen zasebni interes se kaže v tem, da je s sodelovanjem pri glasovanju soodlocala o pozitivnem mnenju (kar je oblika nepremoženjske koristi) tudi o njej sami. Identificirani zasebni interes uradne osebe je pri tem, glede na to, da je neposredno sodelovala v postopku obravnave oziroma odlocanja (glasovanja) o pozitivnem mnenju tudi o sami sebi, vplival na njeno objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog v svojstvu javne uslužbenke kot clanice uciteljskega zbora. • poslovodna oseba ni bila pozorna na okolišcine nasprotja interesov pred podpisom pogodbe o zaposlitvi s svojim družinskim clanom, s cimer je omogocila njegovo zaposlitev. Poslovodna oseba ni obvešcala predstojnika o možnosti, da bi do nasprotja interesov prišlo, niti se iz podpisa pogodbe ni izlocila. • poslovodna oseba se je s tem, ko je odlocala o tem, da se projekt podjema sprejme v koprodukcijsko sodelovanje z nosilcem podjema, s katerim je poslovodna oseba imela izkazane poslovne stike, znašla v okolišcinah nasprotja interesov, kot jih opredeljujejo dolocbe ZIntPK. • komisija je presojala nasprotje interesov pri vec obcinskih funkcionarjih in ugotovila, da so se v vec primerih obcinski svetniki tako v funkciji clanov KMVVI-ja kot tudi v funkciji clanov obcinskega sveta znašli v okolišcinah nasprotja interesov, saj so najprej na seji KMVVI-ja in nato še na seji obcinskega sveta sodelovali pri razpravi in glasovanju o kandidatih za clane sveta javnega zavoda, med katerimi pa so bili tudi oni sami. Poleg omenjenih pa so se v postopku v okolišcinah nasprotja interesov znašli tudi obcinski svetniki, ki so kot clani obcinskega sveta sodelovali pri razpravi in glasovanju o kandidatih za clane sveta javnega zavoda, med katerimi so bili tudi oni sami. • uradna oseba (obcinski svetnik) se je s tem, ko je sodelovala na korespondencni seji, o soglasju k imenovanju direktorja javnega zavoda, za katerega je bila kandidatka sama, znašla v okolišcinah, ki pomenijo nasprotje interesov, o tem pa predhodno ni obvešcala predstojnika, s cimer so izpolnjeni elementi nasprotja interesov. Prepoved in omejitve sprejemanja daril Komisija je v letu 2018 izdelala javni katalog daril prejetih v letu 2017, ki je objavljen na spletnih straneh komisije, ter odgovorila na štiri prejeta vprašanja v povezavi z darili. Komisija je v letu 2018 zakljucila tri postopke v zvezi z domnevnimi kršitvami s podrocja prejemanja daril. Komisija ima skladno z dolocbami ZIntPK (30.–34. clen) pristojnost opravljanja nadzora nad obdarovanjem funkcionarjev, ki so taksativno opredeljeni v 6. tocki 4. clena ZIntPK, in ne javnih uslužbencev. Vecina vprašanj zavezancev, ki so se nanašala na to podrocje, je naslavljala interpretacijo dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na ureditev tega podrocja, na primer, ali gre za darilo po dolocbah ZIntPK ali ne, kakšna je vrednost daril, ki se vpisujejo v seznam in podobno. Poleg tega so se pojavljala tudi vprašanja glede sprejemanja daril s strani javnih uslužbencev, predvsem zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. V povezavi s tem komisija opozarja na izrazito nepoznavanje dolocb o prepovedi in omejitvah sprejemanja daril pri javnih uslužbencih, zaradi cesar v svoja usposabljanja za javne uslužbence vkljucuje tudi to podrocje. Obrazec za prijavo prejetih daril za javni katalog daril v letu 2017 je izpolnilo in posredovalo 279 organov oziroma organizacij, od tega so funkcionarji v 59 med njimi prejeli darila, 220 od njih pa daril ni prejelo. Komisija je zaznala napake pri izpolnjevanju obrazcev in je zavezance pozvala k izpolnitvi ustreznega obrazca oziroma posredovanju izpolnjenega obrazca v celoti. Prav tako je komisija zaznala, da nekateri od funkcionarjev vsa darila izrocijo organu, pri katerem opravljajo svojo funkcijo, medtem ko vecina funkcionarjev nekatera od daril, ki so jim izrocena, vzame v svojo last, na primer knjige, steklenice z vinom, vstopnice za ogled predstav, izdelke domace obrti. Nezdružljivost funkcij V letu 2018 je komisija obravnavala 11 zadev s podrocja nezdružljivosti funkcij, od tega jih je zakljucila devet -štiri iz leta 2018, štiri iz leta 2017 in eno iz leta 2016. Dve zadevi, ki jih je obravnavala, je pricela na lastno pobudo – eno zadevo je zakljucila z zakljucnimi ugotovitvami o posameznem primeru, ugotovljena nezdružljivost funkcije pa je bila med postopkom obravnave zadeve odpravljena. Drugo zadevo je zakljucila z ugotovitvami o konkretnem primeru z ugotovljeno kršitvijo integritete, saj je poklicni funkcionar med opravljanjem funkcije brez dovoljenja komisije opravljal pridobitno dejavnost. Dodatno je komisija izdelala še tri zakljucne ugotovitve o posameznem primeru, v dveh primerih je zaradi ugotovljene nezdružljivosti funkcij izdala opozorilo, v tretjem primeru pa kršitev ni zaznala. Eno zadevo je zakljucila z uradnim zaznamkom o zavrženju, saj se je prijava nanašala na zadevo, ki jo je komisija že obravnavala, ostale tri zadeve pa je zakljucila z uradnim zaznamkom o zavrnitvi obravnave zadeve in odstopom -v dveh primerih zato, ker ni šlo za funkcionarje v skladu z definicijo v ZIntPK, v enem primeru pa je šlo za primer poslanca DZ RS, za presojo katerega se ne uporabljajo dolocbe ZIntPK, temvec dolocbe Zakona o poslancih. V tem konkretnem primeru je komisija zaradi stališca DZ RS, da je domnevno nezdružljivost funkcije poslanca DZ RS potrebno presojati tudi z vidika dolocb ZIntPK, izdala mnenje in priporocilo, ki ju je tudi javno objavila na svoji spletni strani: Poleg tega je komisija v letu 2018: • na podlagi prejetih vprašanj posameznikov in pravnih oseb izdelala 52 odgovorov na vprašanja ter pravnih mnenj in stališc, povezanih z dolocbami ZIntPK o nezdružljivosti funkcij, porast je bil zaznana predvsem ob koncu leta, po lokalnih volitvah; • obravnavala eno vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje pridobitne dejavnosti poklicnih funkcionarjev (obravnavala tri obvestila o opravljanju dodatne dejavnosti, in sicer treh poklicnih funkcionarjev, pri cemer je bilo ugotovljeno, da gre v vseh treh primerih za pedagoško dejavnost, ki jo poklicni funkcionar v skladu s 26. clenom ZIntPK lahko opravlja brez dovoljenja komisije). Komisija je v letu 2018 uvedla en prekrškovni postopek v povezavi s kršitvami dolocb ZIntPK glede nezdružljivosti funkcij. Izdana je bila ena odlocba o prekršku z izrekom sankcije opominjevalne narave. Omejitve poslovanja Komisija je v letu 2018 evidentirala devet novih zadev s podrocja omejitev poslovanja – osem jih je zacela na podlagi prejetih prijav, eno pa je uvedla na lastno pobudo. Komisija je obravnavala še tri zadeve s podrocja omejitev poslovanja, ki so bile evidentirane leto prej, torej v letu 2017. Skupno je tako obravnavala 12 zadev, od katerih jih je osem že zakljucenih – tri zadeve so bile obravnavane na seji senata komisije, pri cemer so bile v dveh zadevah ugotovljene kršitve, pet zadev pa je bilo zakljucenih izven seje senata z zavrnitvijo obravnave, ker v obravnavanih zadevah ni bilo potrjenega obstoja kršitev dolocb ZIntPK. Najvec kršitev glede omejitev poslovanja se je nanašalo na neporocanje funkcionarjev (organu), kjer opravljajo funkcijo,o subjektih za katere veljajo omejitve poslovanja po dolocbi 35. clena ZIntPK. Takšnih primerov je bilo skupaj kar 11. V ostalih dveh primerih pa je prišlo do kršitev dolocb ZIntPK, zaradi poslovanja med organom in subjektom, s katerim so bili na nacin iz prvega odstavka povezani funkcionarji tega organa oziroma njihovi družinski clani. Komisija je v letu 2018 v okviru izvajanja tematskega nadzora in uvedenim postopkom zoper dolocen organ samoupravne lokalne skupnosti, opravila poglobljen nadzor nad morebitnimi kršitvami dolocb ZIntPK o omejitvah poslovanja ter neporocanja o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja. V obravnavanem primeru je zaznala tri razlicne kršitve ZIntPK, in sicer: • kršitev prvega odstavka 35. clena ZIntPK, zaradi poslovanja organa s subjekti, za katere velja absolutna prepoved – takšni posli so bili trije; • kršitev drugega odstavka 36. clena ZIntPK, zaradi poslovanja organa s subjektom, za katerega velja absolutna prepoved poslovanja še leto dni po prenehanju funkcije funkcionarja – primer enega posla; • kršitev petega odstavka 35. clena ZIntPK, zaradi neporocanja funkcionarjev o subjektih, s katerimi so oni sami ali njihovi družinski clani v razmerju iz prvega odstavka 35. clena ZIntPK (kar devet funkcionarjev ni izpolnilo te dolžnosti). Komisija je po zakljucenem postopku, organ, pri katerem je opravljala nadzor, obvestila o ugotovljenih kršitvah ter ga pozvala k uveljavljanju nicnosti nezakonito sklenjenih poslov. Z ugotovitvami je seznanila nadzorni organ tega organa, v povezavi z ugotovljenimi kršitvami je preucila možnost uvedbe prekrškovnih postopkov zoper odgovorne osebe organa in pa funkcionarjev kot fizicnih oseb/posameznikov, ki so kršili dolocbe ZIntPK. Z obravnavanim primerom in ugotovljenimi kršitvami je seznanila Center za integriteto in preventivo. Dodatno je -z namenom svetovanja pri zmanjševanju tveganj na obravnavanem podrocju -s tem primerom seznanila tudi Center za integriteto in preventivo. Poleg tega je komisija v letu 2018: • na podlagi prejetih vprašanj posameznikov in pravnih oseb izdelala 51 odgovorov na vprašanja ter pravnih mnenj in stališc, povezanih z dolocbami ZIntPK o omejitvah poslovanja. Porast prejetih vprašanj je bil zaznan zlasti v obdobju po lokalnih volitvah ob konstiuiranju novih obcinskih svetov in z nastopi mandatov novih funkcionarjev na županskih in podžupanskih funkcijah; • uvedla pet postopkov o prekršku in izdala pet odlocb o prekršku. Premoženjsko stanje Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden od osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato pomeni nelocljiv del integritete javnega sektorja. S spremljanjem in izvajanjem nadzora nad premoženjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev. Komisija skladno s 1. in 10. alinejo drugega odstavka 76. clena ZIntPK vodi evidenco zavezancev za nadzor nad premoženjskim stanjem, ki vkljucuje podatke iz prvega odstavka 41. clena in prvega odstavka 42. clena ZIntPK. Zavezanci, ki so komisiji dolžni sporocati podatke o svojem premoženjskem stanju, so naslednji: • poklicni funkcionarji, • nepoklicni župani in podžupani, • uradniki na položaju, • poslovodne osebe, • osebe, odgovorne za javna narocila, • uradniki Državne revizijske komisije in • državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga Vlade RS ali Državnega zbora RS (ce njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugace urejena z akti institucije, za katero opravljajo funkcijo). Z uveljavitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; ZSDH-1) so zavezanci za sporocanje podatkov o premoženjskim stanju komisiji postali tudi: • clani uprave SDH, d.d., • clani nadzornega sveta SDH, d.d., • prokuristi SDH, d.d., • pooblašcenec za skladnost poslovanja in integriteto, • clani uprav, clani organov nadzora in prokuristi gospodarskih družb, v katerih ima SDH, d.d., vecinski delež ali prevladujoc vpliv. Poleg navedenega pa na uporabo dolocb ZIntPK v povezavi z nadzorom premoženjskega stanja napotuje tudi dolocba 500. clena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15; ZZavar-1), in sicer za direktorja ter za clane strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor. Prav tako dolocbe v povezavi z nadzorom premoženjskega stanja in uporabo ZIntPK vsebujejo na primer Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C, 104/15, 26/17 – ORZUKSB33 in 27/17 – popr.; ZUKSB), Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16; ZGGLRS) in Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 44/16 in 71/16 – odl. US); ZRPPB). Na dan 31. 12. 2018 je imela komisija 16.100 razlicnih zavezancev. Od 1. 1. 2018 veljajo nove mejne vrednosti za objave javnih narocil v Uradnem listu EU, ker je Evropska komisija sprejela nove delegirane uredbe, s katerimi spreminja mejne vrednosti, od katerih dalje morajo narocniki obvestila v zvezi z javnimi narocili objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2017/2365, z dne 18. decembra 2017, Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2017/2364, z dne 18. decembra 2017, Delegirana uredba Komisije (EU) št. 017/2366, z dne 18. decembra 2017 in Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2017/2367, z dne 18. decembra 2017. Nove mejne vrednosti so: • Na splošnem podrocju: o pri narocanju blaga ali storitev, ce je vrednost narocila enaka ali višja od 144.000 EUR brez DDV, kadar gre za narocila organov RS in samoupravnih lokalnih skupnosti; o pri narocanju blaga ali storitev, ce je vrednost narocila enaka ali višja od 221.000 EUR brez DDV, kadar gre za narocila drugih narocnikov; o pri narocanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja; o pri narocanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja. • Na infrastrukturnem podrocju: o pri narocanju blaga ali storitve, ce je vrednost narocila enaka ali višja od 443.000 EUR brez DDV; o pri narocanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja; o pri narocanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja. Kljub temu, da je ZIntPK v veljavi že vec let, komisija še vedno, tako kot tudi vsa pretekla leta zaznava, da številni zavezanci kot tudi organi, ne poznajo svojih obveznosti po ZIntPK, ki se nanašajo na podrocje premoženjskega stanja. Komisija je tako v letu 2018 v postopkih nadzorov premoženjskega stanja zaznavala precej nepravilnosti, tako pri porocanju premoženjskega stanja s strani samih zavezancev kot tudi pri sporocanju seznamov zavezancev s strani organov oziroma narocnikov. Ponovno izpostavljamo (ne)namerne napake zavezancev: • izpolnitev obrazca za prijavo/odjavo posameznika iz seznama zavezancev; • osebe, odgovorne za javna narocila, izpolnijo napacen obrazec za prijavo premoženjskega stanja (obrazec za odjavo premoženjskega stanja ali za prijavo sprememb premoženjskega stanja); • obrazec ni izpolnjen na datum nastopa/prenehanja funkcije ali dela; • obrazec je brez podpisa, • porocanje na razlicnih dopisih, ceprav je obvezno izpolniti elektronski obrazec (izjema so trenutno tujci); • ko zavezanci prvic porocajo, pozabijo porocati vse nepremicne z zemljiškoknjižnimi podatki, ne glede na vrednost, samo v primerih prijave sprememb premoženjskega stanja pa se poroca pridobitev le tistih nepremicnin, katerih vrednost je višja od 10.000 EUR; • kadar zavezanci vpisujejo podatke o stanovanju v vecstanovanjski hiši, ne zapišejo dodatnega atributa, kot je številka stavbe, kar povzroca težave pri nadzoru; • zavezanci na obrazcih ne opozorijo, ce so podatki o nepremicninah spremenjeni (združitev parcelnih številk …); • zavezanci pogosto prijavijo lastništvo vozila, kljub temu da je vozilo kupljeno na leasing, kar pomeni, da takšni zavezanci niso lastniki vozila, pac pa morajo navesti, da imajo dolg; • zavezanci imajo težave z oceno vrednosti premicnega premoženja; • zavezanci, ki niso zaposleni v javnem sektorju in sodelujejo v postopkih javnega narocanja, pozabijo, da so zavezanci za porocanje o premoženjskem stanju; • zavezanci imajo težave s porocanjem kriptovalut, ker se postavlja vprašanje, ali so sploh dolžni porocati. Tipicne (ne)namerne napake organov in narocnikov, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno narocanje: • obrazcev ne podpiše odgovorna ali pooblašcena oseba; • obrazci ne vsebujejo žiga organa (izjema so podjetja, ker žigi niso vec obvezni); • organi ne porocajo ali pa z veliko zamudo porocajo sezname zavezancev; • organi porocajo nepopolne sezname zavezancev; • organi izpolnijo obrazce namesto zavezancev. Število prejetih elektronskih obrazcev 11000 10500 10000 9500 9000 8500 8000 7500 7000 6500 6000 10.358 9.770 9.291 8.296 7.126 2014 2015 2016 2017 2018 Komisija je v preteklem letu prejela 8.296 vseh obrazcev, od tega: SKUPAJ odjava premoženjskega stanja 8.296 320 odjava iz registra zavezancev 599 prijava spremembe premoženjskega stanja 678 prijava v register zavezancev 3334 prijava premoženjskega stanja 3365 Komisija je v letu 2018 prejela 76 pisnih vprašanj s podrocja premoženjskega stanja. Nadzorniki za premoženjsko stanje so med letom odgovarjali na veliko vsebinskih vprašanj s podrocja premoženjskega stanja, najvec predvsem v mesecu decembru, ko narocniki sporocajo sezname oseb, odgovornih za javna narocila, ter v mesecu januarju in februarju, ko se izteka rok za obvezno porocanje sprememb premoženjskega stanja in porocanje podatkov o premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna narocila, na elektronskem obrazcu. Prav tako ima komisija vzpostavljen sistem uradnih ur, v casu katerih so nadzorniki za premoženjsko stanje na razpolago za vprašanja in pomoc. Vecina vprašanj s podrocja premoženjskega stanja se je nanašala na to, kdo so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, zlasti v primerih oseb, ki niso zaposlene pri narocniku, sodelujejo pa v postopkih javnega narocanja, kakšne so njihove obveznosti po ZIntPK in kakšne so obveznosti organov. Ravno zaradi prepogosto izpostavljenega vprašanja, kdo so osebe, odgovorne za javna narocila, si komisija že ves cas priprave novele ZIntPK prizadeva, da bi zakon imel doloceno jasno in razumljivo definicijo oseb, odgovornih za javna narocila, ki pri tolmacenju ne bi povzrocala velikih težav najvecji skupini zavezancev. Nadzorniki za premoženjsko stanje so nudili pomoc oziroma svetovanje zavezancem glede izpolnjevanja elektronskih obrazcev, kjer imajo zavezanci in organi še vedno precej težav, najvec težav pa predstavlja kot smo že prej navedli pojem definicije oseb, odgovornih za javna narocila. Poleg tega je bila komisija, kot tudi vsa leta poprej, tudi v letu 2018 aktivna na podrocju preventive in je v ta namen izvajala usposabljanja, na katerih je zavezance in organe oziroma narocnike ozavešcala glede njihovih obveznosti po ZIntPK s podrocja premoženjskega stanja. Komisija je izvedla predavanja na Upravni akademiji Ministrstva za javno upravo in predavanja za predstavnike drugih držav. Prav tako je izvedla usposabljanje, ki je potekalo v prostorih komisije in ga je organizirala Misija Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE) v BiH, delegacijo pa so sestavljali tako predstavniki misije kot tudi predstavniki razlicnih organov iz BiH, ki so aktivni na podrocju boja proti korupciji. Izvajanje nadzora nad premoženjskim stanjem Na podrocju nadzora premoženjskega stanja komisija v skladu s svojim poslovnikom vodi dve vrsti postopkov, in sicer redni ter izredni nadzor nad premoženjskim stanjem. Pri rednem nadzoru premoženjskega stanja komisija izbere kategorijo zavezancev, katerih premoženjsko stanje je predmet nadzora, izredni nadzor pa se uvede na podlagi prijave, objav v medijih, ali ce komisija na drug nacin pride do podatkov, iz katerih izhaja sum, da zavezanec ni prijavil vseh enot premoženja ali vseh sprememb svojega premoženjskega stanja. Komisija vecino nadzorov izvede kot redne nadzore, saj prejme zelo malo prijav s podrocja premoženjskega stanja. Namen in cilj nadzorov premoženjskega stanja je ugotoviti, ali je prišlo do kršitve dolocb ZIntPK ter ali je zavezanec v nadzorovanem obdobju pridobil premoženje iz nepojasnjenega izvora. V preteklem letu je komisija zakljucila 5 razlicnih nadzorov premoženjskega stanja (posamicnih in skupinskih), v okviru katerih je obravnavala 87 zavezancev. Komisija je v okviru rednega nadzora zacela s postopki preverjanja premoženjskega stanja nacelnikov upravnih enot, ki bodo zaradi obsega dela potekali tudi v letu 2019. V enem primeru je predstavnica komisije sodelovala tudi v financno preiskovalni skupini. V preteklem letu so pooblašcene uradne osebe v povezavi z neporocanjem oziroma nepopolno prijavo premoženjskega stanja (11. in 12. alineja prvega ostavka 77. clena ZIntPK) zabeležile naslednje statisticne podatke: • uvedeni so bili trije prekrškovni postopki, • izreceni sta bili dve ustni opozorili, • izreceni sta bili dve pisni opozorili. Tudi v letu 2018 so potekale aktivnosti na podrocju novele ZIntPK. Komisija je tako Ministrstvu za pravosodje posredovala pripombe k predlogu novele ZIntPK, kjer je podala tudi dolocene predloge glede ureditve podrocja premoženjskega stanja, in sicer v povezavi s spremembo definicije oseb, odgovornih za javna narocila, glede nabora zavezancev, glede obsega in nacina sporocanja podatkov o premoženjskem stanju, glede ukrepov v primeru spornega premoženja ter glede javne objave podatkov o premoženjskem stanju. Na podrocju premoženjskega stanja so potekale skupaj s predstavniki Ministrstva za javno upravo tudi aktivnosti o posodobitvi sistema porocanja premoženjskega stanja preko portala E-uprava. Nov sistem oddaje premoženjskega stanja bo tako zaživel predvidoma v prvi polovici leta 2019 in bo tako odpravil birokratske ovire tako na strani zavezancev kot tudi komisije. Poudarki iz preteklega obdobja Komisija je: • na dan 31. 12. 2018 imela 16.100 razlicnih zavezancev; • opravila pet razlicnih nadzorov s podrocja premoženjskega stanja, v okviru katerih je obravnavala 87 oseb; • prejela 8.296 razlicnih obrazcev s podrocja premoženjskega stanja, • prejela 76 pisnih vprašanj; • izdala šest opozoril; • podala pripombe s podrocja premoženjskega stanja na predlog novele ZIntPK, • v sodelovanju z MJU aktivno sodelovala pri posodobitvi novega sistema porocanja za zavezance preko portala E-uprava, • sodelovala v financno preiskovalni skupini. Primeri pogostih vprašanj Zavezanec po prenehanju svoje funkcije ponovno nastopi isto funkcijo pri istem organu (npr. župan opravlja funkcijo vec mandatov zapored). Med funkcijama ni casovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Kakšne so njegove obveznosti glede porocanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti organa glede sporocanja seznamov zavezancev? V primeru, da zavezanec vec mandatov zaporedoma opravlja isto funkcijo pri istem organu in med funkcijami ni casovne prekinitve oziroma je ta krajša od enega meseca, mu ob ponovnem nastopu funkcije ni potrebno ponovno v celoti sporocati podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru mu torej ni treba izpolnjevati obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela in novega obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela. O premoženjskem stanju v celoti mora porocati najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije ter leto dni po prenehanju funkcije. V vmesnem obdobju, torej v casu opravljanja svoje funkcije pa, v skladu z drugim odstavkom 43. clena ZIntPK, komisiji sporoca le spremembe premoženjskega stanja, vsako tekoce leto do 31. januarja, za preteklo leto (seveda samo, ce je v preteklem letu prišlo do sprememb premoženjskega stanja ali sprememb pri opravljanju funkcije). Organ mora v primeru, ko gre za nastop novega (ponovnega) mandata zavezanca, sporociti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh. To stori tako, da osebo najprej odjavi iz seznama zavezancev (elektronski obrazec za odjavo posameznika iz seznama zavezancev), nato pa ga na novo prijavi v seznam zavezancev (elektronski obrazec za prijavo posameznika v seznam zavezancev). Zavezanec po prenehanju funkcije nastopi drugo funkcijo (npr. župan po prenehanju svoje funkcije nastopi funkcijo poslanca). Med prenehanjem prejšnje funkcije in nastopom druge funkcije ni casovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Ali mora ponovno porocati o premoženjskem stanju? V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca), ni potrebno ponovno porocati premoženjskega stanja v celoti, temvec je potrebno do 31. januarja tekocega leta za preteklo leto sporociti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod tocko 2 tega obrazca. Zavezanec (npr. župan, poslanec, direktor) po prenehanju funkcije ali dela nastopi enako ali drugo funkcijo ali delo, zaradi katere je prav tako zavezanec za sporocanje podatkov o premoženjskem stanju. Med prenehanjem prejšnje funkcije in nastopom nove funkcije je vec kot en mesec, a manj kot eno leto prekinitve. Kakšne so njegove obveznosti glede porocanja premoženjskega stanja? V tem primeru mora zavezanec sporociti podatke o premoženjskem stanju najpozneje v enem mesecu po prenehanju prejšnje funkcije in najpozneje v enem mesecu po nastopu nove funkcije (izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela ter obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela). Ni pa potrebno sporociti podatkov o premoženjskem stanju leto dni po prenehanju prejšnje funkcije ali dela. Lobiranje Lobiranje je nejavno vplivanje interesnih organizacij na odlocitve javnega sektorja. Izraz »lobiranje« pomeni vplivanje (na državni in lokalni ravni) na odlocanje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odlocanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih samoupravnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah. Takšno vplivanje je legitimno in je del participativne demokracije. Regulativa lobiranja, kot je zapisana v ZIntPK, je usmerjena k vecji transparentnosti, nadzor nad tem podrocjem pa je zaupan komisiji. ZIntPK težišce nadzora nad lobiranjem smiselno postavlja na stran lobirancev (javnega sektorja), ki morajo o vsakem lobisticnem stiku sestaviti zapis in ga posredovati komisiji. Hkrati so se lobiranci dolžni izogniti vsakemu lobisticnemu stiku z osebo, ki ne sme lobirati, ali stiku, pri katerem bi lahko prišlo do nasprotja interesov, prav tako ne smejo sprejemati daril v nasprotju z omejitvami s tega podrocja. Na strani interesnih organizacij lahko kot lobist nastopa oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ki ga vodi komisija, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije. Komisija ugotavlja, da je razumevanje dejavnosti lobiranja sicer v javnosti še vedno pod vplivom zmotnega prepricanja, da je ta dejavnost povezana s korupcijo. Poklic lobista je v Sloveniji še precej nerazvit, število registriranih lobistov je po mnenju komisije majhno (samo 73). Vpis v register lobistov narašca zelo pocasi, vanj pa sta vpisani tudi dve tuji fizicni osebi. Podatki o dejavnosti registriranih lobistov kažejo, da jih kar 61 od skupaj 73 v preteklem letu sploh ni izvajalo dejavnosti lobiranja, kar nakazuje na dejstvo, da se lobiranje v Republiki Sloveniji še vedno razvija. Po oceni komisije je poklic lobistov v Sloveniji še vedno nerazvit, saj registrirani lobisti predstavljajo le pešcico vseh lobisticnih stikov. Komisija na podrocju lobiranja še vedno zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji dolocenih stikov, ki imajo vse znake lobisticnih stikov, ne dojemajo kot lobiranje in o njih ne porocajo. Na drugi strani pa porocajo o stikih, ko ne gre za lobiranje – npr. stiki z drugimi funkcionarji ali javnimi uslužbenci (stiki v razmerju javni sektor – javni sektor). Na to kaže veliko število porocanj v letu 2018 (in letih poprej), ki pa nimajo elementov zakonitega lobiranja skladno z dolocbami ZIntPK. Posebej zaskrbljujoce je (ne)zaznavanje in (ne)prepoznavanje lobiranja na lokalni ravni. V letu 2018 so o stikih porocale le tri obcine (in imele 13 stikov), kar ob upoštevanju dejstva, da organi lokalne samouprave odlocajo o vrsti zadev, ki so še kako izpostavljene razlicnim vplivom in poskusom uveljavljanja posameznih socialnih, ekonomskih, financnih in drugih interesov na nejaven nacin, prej kaže na nepoznavanje ali celo ignoranco zakonskih obveznosti kot na odsotnost lobisticnih stikov na lokalni ravni. Komisija na podlagi prejetih zapisov o lobisticnih stikih tudi zaznava, da narašca število lobistov, ki ne upoštevajo dolocbe 69. clena ZIntPK, saj se pri izvajanju lobiranja ustrezno ne identificirajo in ne pokažejo pooblastila interesne organizacije za lobiranje v doloceni zadevi. V zvezi z navedenim vodi komisija postopke zaradi suma nezakonitega lobiranja. Prav tako tudi lobiranci v zadostni meri ne upoštevajo dolocb o lobiranju, saj pred privolitvijo v lobisticni stik ne zahtevajo pooblastila interesne organizacije in ne identificirajo lobista. Po devetih letih veljave zakonskih dolocb ZIntPK o lobiranju komisija ocenjuje in zakljucuje, da zakonske dolocbe o lobiranju v praksi še niso zaživele v zadostni meri. Iz navedenega razloga so možnosti nadzora nad tem podrocjem, kljub zakonski ureditvi omejene, »sivo« polje nenadzorovanega lobiranja pa izrazito veliko. Ob tem se komisija zaveda, da vse trenutne zakonodajne rešitve niso optimalne in da prihaja do razlicnih vprašanj v zvezi z razumevanjem prakse in zakonskih obveznosti. Zagotovo pa lahko k vecji transparentnosti lobiranja prispevajo javni uslužbenci in funkcionarji z visoko stopnjo integritete, ki so in bodo porocali o lobisticnih stikih ter zavracali nedovoljeno lobiranje. Komisija bo v prihodnje pozornost posvecala predvsem izmenjavi informacij z lobiranci, v zvezi z izvajanjem njihovih zakonskih obveznosti in razumevanjem zakona, izmenjavi informacij z lobisti in zagotavljanjem razumevanja zakona ter ozavešcanju širše javnosti o cilju zakona. Vse navedene aktivnosti bo komisija izvajala z namenom doseganja ciljev krepitve transparentnosti lobiranja, visoke ravni ozavešcenosti na podrocju lobiranja ter ucinkovitega uveljavljanja in spremljanja izvajanja dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje. Nadzor nad lobiranjem Komisija po uveljavitvi regulative na podrocju lobiranja ugotavlja naslednje: • lobiranje je v Republiki Sloveniji prisotno in se izvaja, vendar je zaradi zgodovinskih razlogov negativno stigmatizirano, zato si lobiranci težje priznajo, da so lobirani, ker domnevajo, da bodo zaradi tega deležni negativne publicitete; • lobiranci še vedno premalo poznajo ureditev podrocja lobiranja, zato komisija veliko vlaga v usposabljanje in ozavešcanje; • lobiranci pogosto menijo, da obveznost porocanja o lobisticnih stikih pomeni ovajanje; komisija v takšnih primerih pojasnjuje, da porocanje o lobisticnih stikih ni namenjeno ovajanju, temvec transparentnosti nejavnih vplivov interesnih organizacij na odlocitve v zadevah javnega pomena; • z obcinske ravni, s strani dolocenih ministrstev ter nosilcev javnih pooblastil je še vedno malo porocanja o lobisticnih stikih. Glavne aktivnosti nadzora nad lobiranjem so: • nacrtovanje, organiziranje, neposredno izvajanje, koordiniranje, usmerjanje in nadzorovanje nalog na podrocju lobiranja; • usposabljanje, ozavešcanje in objavljanje s podrocja lobiranja; • opravljanje nalog v povezavi z evidencami s podrocja lobiranja, vkljucno z vodenjem in ažuriranjem registra lobistov RS; • vodenje upravnih postopkov, vezanih na izdaje odlocb o vpisu oziroma izbrisu iz registra lobistov oziroma na ugotavljanje posredovanja lobisticnih porocil v skladu z dolocbami ZIntPK; • vodenje prekrškovnih postopkov in izrekanje sankcij zaradi kršitev dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na podrocje lobiranja. Lobisticni stiki V letu 2018 je bilo vseh prijavljenih stikov 4.861, od tega kot lobiranje registriranega lobista 71, kot izjeme pa 4.790 (lobiral je zakoniti zastopnik in/ali zaposleni po pooblastilu zakonitega zastopnika ali izvoljeni predstavnik interesne organizacije). Glede na podatke registrirani lobisti predstavljajo le pešcico vseh stikov. Namen lobiranja – stiki z elementi lobiranja Od skupno 4.861 prijavljenih stikov jih je bilo najvec, to je 3.236, vzpostavljenih z namenom vplivanja na sprejem predpisov in drugih splošnih aktov, 1.625 stikov pa z namenom vplivanja na odlocanje o drugih zadevah. Namen lobiranja – stiki, ki nimajo elementov lobiranja Komisija na podrocju lobiranja še vedno zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji porocajo o stikih, pri katerih ne gre za lobiranje. Pri tem komisija izpostavlja primere, ko posamezniki iz javnega sektorja izvršujejo njihove zakonske in/ali službene dolžnosti, skrbijo za interes javne institucije, v okviru katere delujejo, za podajanje ali pridobivanje informacij pri funkcionarjih ali javnih uslužbencih ter za druge dovoljene oblike javnega in nejavnega vplivanja. Število posredovanih vprašanj in odgovorov V letu 2018 je komisija v povezavi z lobiranjem prejela 68 vprašanj in posredovala enako število odgovorov. Vpisi in izbrisi iz registra lobistov Komisija je v letu 2018 prejela osem vlog za vpis v register lobistov in šest vlog za izbris iz registra. Upravne sankcije V letu 2018 je komisija v okviru pooblastil, ki jih ima po ZIntPK, 17 registriranim lobistom, ki niso oddali letnih porocil za preteklo leto (2017), izrekla upravno sankcijo – pisni opomin. Prekrški – lobiranje V letu 2018 je bilo na podrocju lobiranja uvedenih 16 prekrškovnih postopkov. Izdanih je bilo osem odlocb in izrecenih šest pisnih opozoril, dva prekrška sta bila ustavljena. Center za integriteto in preventivo Izvajanje resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji in njenega akcijskega nacrta kot nacionalnega nacrta za preprecevanje korupcije Državni zbor RS je junija 2004 sprejel Resolucijo o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: resolucija), na njeni podlagi pa je komisija leta 2005 sprejela Akcijski nacrt uresnicevanja Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: akcijski nacrt) in ga nato dopolnila leta 2009. Ta strateška dokumenta bi morala odgovarjati trenutnemu stanju v družbi glede pojava korupcije in nanj ponujati ucinkovit odziv, zato bi ju bilo treba sproti prilagajati družbenim spremembam. Akcijski nacrt kot izvedbeni dokument resolucije je bil sprejet že leta 2005 in nazadnje vsebinsko spremenjen oz. dopolnjen avgusta 2009, zato nedvomno potrebuje ustrezne prilagoditve trenutnemu stanju. Da bi ga lahko komisija celovito vsebinsko prenovila, mora biti v državnem zboru pred tem sprejeta tudi nova resolucija. Akcijski nacrt namrec izhaja iz same resolucije in tako ne more bistveno odstopati od njenih ciljev in ukrepov. Obstojeci ukrepi, ki so zapisani v resoluciji, so vecinoma zelo konkretni, kar posledicno omejuje manevrski prostor komisije pri njenem poseganju v vsebino akcijskega nacrta. Komisija je ob zgoraj navedenih omejitvah konec leta 2015 in v zacetku leta 2016 pregledala obstojeci akcijski nacrt ter iz njega crtala vse tiste ukrepe, ki so že bili ustrezno realizirani, in tako precišcen akcijski nacrt sredi marca 2015 posredovala nosilcem ukrepov, ki so o svojih aktivnostih v letu 2015 lahko izjemoma porocali do 30. aprila 2016. Komisija v vsebino precišcenega akcijskega nacrta enako kakor v letih 2016 in 2017, tudi v letu 2018 ni dodatno posegala, njegove vsebine torej v nobenem delu ni spreminjala ali dopolnjevala. Iz tega razloga je nosilce ukrepov tudi v zacetku februarja 2019, podobno kot prejšnje leto, pozvala, naj se v svojih porocilih opredelijo predvsem do tistih ukrepov, pri katerih so bile v letu 2018 izvedene morebitne nove oziroma dodatne aktivnosti, ki v njihovih prejšnjih porocilih niso zajete. Pri ukrepih, za katere so zdaj že porocali, da so bili ustrezno izvedeni oziroma, da so bili cilji, ki so jih ti ukrepi zasledovali, doseženi na drugacen nacin, pa so se nosilci ukrepov tudi v aktualnem porocilu lahko sklicevali na njihova pretekla porocila oziroma porocanja. Komisija se zaveda, da so ocena vrst in obsega korupcije v Republiki Sloveniji ter cilji, politika in ukrepi resolucije, ki so na tej oceni utemeljeni, že precej zastareli oziroma neustrezni, zato je v februarju 2019 na vse kljucne akterje naslovila pobudo za cim prejšnji pricetek postopka prenove resolucije o preprecevanju korupcije in s tem tudi akcijskega nacrta uresnicevanja resolucije, k sodelovanju pri oblikovanju posodobljene resolucije pa je z javnim pozivom povabila tudi širšo javnost. Do konca marca 2019 je komisija prejela 182 porocil zavezancev o izvajanju akcijskega nacrta. O svojih aktivnostih, ki so jih z namenom uresnicevanja akcijskega nacrta izvajali v letu 2018 je tako porocalo 13 ministrstev, 14 organov v sestavi ministrstev, 3 vladne službe, 11 inšpektoratov, 50 upravnih enot in 84 obcin. Poleg navedenih so porocila posredovali še Vrhovno sodišce RS, Sodni svet, Vrhovno državno tožilstvo RS, Državni zbor RS, Državni svet RS in Racunsko sodišce RS. V nadaljevanju komisija podaja nekoliko bolj podroben pregled stanja glede izvajanja nekaterih ukrepov in aktivnosti iz akcijskega nacrta. Javna pooblastila in koncesije – Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah Na podrocju javnih pooblastil in koncesij sta v akcijskem nacrtu že od leta 2009 kot aktivnosti, ki lahko pripomoreta k odpravljanju vzrokov za nastanek korupcije, predvideni tudi preucitev korupcijskega tveganja pri prenosu javnih pooblastil na zasebni sektor in analiza postopkov za dodelitev koncesij (podrocje A.1.5) ter preucitev možnosti za dodelitev koncesij zasebnikom in nevladnim organizacijam na vseh podrocjih, kjer je to smotrno z vidika gospodarnosti (podrocje B.1.14). Jasnih pravil, ki bi urejala podeljevanje koncesij, tudi na ravni EU ni bilo vse do leta 2014, ko je bila koncana reforma javnega narocanja, v sklopu katere je bil oblikovan tudi ustrezen, uravnotežen in prožen pravni okvir za podeljevanje koncesij. Ta pravni okvir naj bi vsem gospodarskim subjektom EU zagotavljal pravno varnost ter ucinkovit in nediskriminatoren dostop do trga. V paketu treh direktiv je bila sprejeta tudi Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (Uradni list Evropske Unije, 2014, št. 94), ki bi jo morali v slovenski pravni red prenesti že do 18. 4. 2016. Ministrstvo za finance je že v letu 2017 porocalo, da Republiki Sloveniji do izteka tega datuma sicer ni uspelo izvesti prenosa, je pa Ministrstvo za finance v letu 2016 zacelo s pripravo predloga Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij (ZPPK), s katerim naj bi se na podlagi povsem nove zakonodaje EU na podrocju podeljevanja koncesij zagotovila transparentnost v postopkih podeljevanja ter prožen in uravnotežen pravni okvir za podeljevanje koncesij, s katerim se zagotavlja pravna varnost, prosto opravljanje storitev in preprecuje izkrivljeno delovanje notranjega trga. V skladu z lanskoletnim porocanjem Ministrstva za finance, je bil v letu 2017 predlog ZPPK, s katerim bi se v slovenski pravni red prenesla Direktiva 2014/23/EU, dokoncno oblikovan. Vlada RS je predlog ZPPK skupaj s predlogom novega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu potrdila in sprejela 21. 12. 2017 na svoji 161. redni seji ter ga poslala državnemu zboru v nadaljnjo obravnavo. Obravnava obeh predlogov zakonov na maticnem delovnem telesu državnega zbora, to je Odboru za finance in monetarno politiko, je bila predvidena za marcevsko sejo državnega zbora, vendar pa so se vodje koalicijskih poslanskih skupin naknadno dogovorili, da se predloga obeh zakonov ne uvrsti na ta sklic seje Odbora za finance in monetarno politiko. Ker je rok za prenos direktive 2014/23/EU potekel že 18. aprila 2016, je Evropska komisija marca 2018 pred Sodišcem Evropske unije vložila tožbo proti Sloveniji. V skladu z navedbami Ministrstva za finance, ob upoštevanju predvidenega trajanja zakonodajnega postopka in bližajocih se predcasnih državnozborskih volitev, ki so bile izvedene 3. junija 2018, ni bilo mogoce z gotovostjo pricakovati, da bo vladni predlog ZPPS sprejet pred potekom roka za odgovor na tožbo EU, zaradi cesar je Republika Slovenija 25. 4. 2018 izvedla delno notifikacijo, in sicer z vnosom ustreznih podatkov iz veljavnega pravnega reda Republike Slovenije v elektronsko notifikacijsko zbirko Evropske komisije. Ne glede na to se je postopek na sodišcu EU nadaljeval, zato je bilo cim hitrejše sprejetje zakona, ki bi v celoti prenesel predmetno direktivo, nujno. Ker predlog Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij zaradi predcasnih državnozborskih volitev v prejšnjem sklicu državnega zbora ni bil obravnavan, je Ministrstvo za finance v mandatu nove vlade pripravilo nov predlog Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, ki ga je Vlada RS potrdila 6. 12. 2018 na svoji 11. redni seji, v državnem zboru pa je bil sprejet 31. 1. 2019. Sprejet zakon enotno ureja pravila za izbiro koncesionarja pri koncesijah, ki so predmet tega zakona (to so koncesije, kot jih definira direktiva in najmanj v vrednosti 5.548.000 EUR). Zakon za te koncesije zahteva obvezno objavo tudi v Uradnem listu EU, predvidena je obvezna študija, ki utemeljuje potrebo po podelitvi koncesije, pravno varstvo pa se zagotavlja pred Državno revizijsko komisijo. Zakon je bil 11. 2. 2019 objavljen v Uradnem listu RS, veljati pa je zacel 12. 2. 2019. Z uveljavitvijo zakona naj bi se v delu segmenta koncesij zagotavljala višja preglednost postopkov in odlocitev koncedentov. Ob navedenem velja izpostaviti, da Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah ne posega v veljavno zakonodajo, ki se tako denimo še naprej uporablja za podeljevanje koncesij, pri katerih je predmet koncesije izvajanje javne službe oziroma druge dejavnosti, za katere podrocni zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odlocbe (Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o visokem šolstvu, Zakon o živinoreji, Zakon o varstvu okolja idr.) ter za podeljevanje koncesij pod vrednostnim pragom (mejno vrednostjo) za uporabo novega zakona. Pravila za podeljevanje koncesij so v slovenskem pravnem redu sicer urejena v številnih veljavnih predpisih (Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, v podrocnih zakonih, na primer Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o vodah, Zakonu o veterinarstvu, Zakonu o kmetijstvu, Zakonu o živinoreji, Zakonu o gozdovih, Zakonu o ribištvu, Zakonu o varstvu potrošnikov, Zakonu o zavodih, Zakonu o zdravstveni dejavnosti, Zakonu o urejanju trga dela), pri cemer se pojem koncesija v veliko primerih uporablja za razmerja, ki niso koncesijske pogodbe kot jih opredeljuje novo sprejeti Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah, ampak gre po vsebini za podelitev pravice rabe, upravljanja ali izkorišcanja naravne dobrine ali za obliko zagotavljanja javne službe. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu ureja t. i. koncesijsko partnerstvo. Dolocbe veljajo za to obliko razmerja ne glede na vrednost koncesije, ki se z njim podeljuje. Vendar Zakon o javno-zasebnem partnerstvu ureja dva nacina podelitve koncesije, ki se razlikujeta glede na predmet koncesije. V primeru podelitve koncesije za izvajanje gospodarske javne službe oziroma druge dejavnosti, za katere podrocni zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odlocbe, mora biti obvezno sprejet akt o javno-zasebnem partnerstvu oziroma koncesijski akt v obliki uredbe vlade ali odloka obcine. Odlocitev o izbiri je v tem primeru upravni akt, zato mora koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati odlocbo, s katero mu podeli pravico izvajati to dejavnost. Pri drugih koncesijah za storitve ali gradnje pa akt o javno-zasebnem partnerstvu oziroma koncesijski akt v obliki uredbe vlade ali odloka obcine ni obvezen, odlocitev o izbiri pa je akt poslovanja. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu pa v vseh primerih predvideva obvezen javni razpis, razen ce je v podrocnem zakonu doloceno drugace. Republika Slovenija ima tako v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu že zdaj urejen nacin podeljevanja koncesij, in sicer je, kot receno, v njem urejena obveznost javnega razpisa za izbiro koncesionarja, dolocen predhodni postopek, v katerem se doloci vrednost koncesije, dolocena je casovna omejenost koncesij, urejeno pravno varstvo ter urejena povezava med trajanjem koncesijskega razmerja in casom, ki ga koncesionar potrebuje, da se mu povrne njegova investicija. Zakonodajni postopek Eden izmed temeljnih ciljev resolucije je zagotoviti transparenten zakonodajni postopek in omogociti nadzor najširše javnosti nad nastajanjem zakonov (podrocje A.3.3). Sistemske pomanjkljivosti zakonodajnega postopka in njegove implementacije Komisija je na nekatere sistemske pomanjkljivosti, do katerih pri pripravi predpisov prihaja v praksi, opozorila že v preteklih letnih porocilih, v katerih je kot zaskrbljujoco izpostavila kolicino predlogov predpisov, katerih obravnava in sprejem potekata po nujnem postopku, s cimer je bistveno omejena možnost sodelovanja strokovne in druge javnosti, prav tako so prevec pogoste kršitve predpisanega 30 – 60 dnevnega roka za posvetovanje z javnostjo. V fazi, ki je namenjena javni razpravi, je komisija kot problematicno izpostavila pogosto objavljanje vsebinsko pomanjkljivih predlogov in osnutkov predpisov, prav tako pa komisija pri vkljucevanju javnosti v pripravo predpisov zaznava tudi slabo prakso izvrševanja nacela odzivnosti iz Resolucije o normativni dejavnosti, v skladu s katerim je treba sodelujoce obvešcati o razlogih za (ne)upoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj. V praksi pa se pogosto nezadovoljivo upošteva tudi minimalno priporocilo iz omenjene resolucije, ki predvideva pripravo porocila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa. Z vsemi zaznanimi pomanjkljivostmi je komisija v letu 2017 seznanila Urad za razvoj pri Ministrstvu za javno upravo, kar je navedeno že v letnem porocilu komisije za leto 2017, v letu 2018 pa je komisija pobudo za odpravo pomanjkljivosti skupaj z nekaterimi predlaganimi rešitvami za izboljšanje stanja na tem podrocju naslovila še na Generalni sekretariat Vlade RS. Temu je aprila 2018 sledil skupni sestanek Generalnega sekretariata Vlade RS, Ministrstva za javno upravo in Komisije za preprecevanje korupcije. Predstavniki vseh treh organov so se strinjali, da je normativni okvir, ki v Republiki Sloveniji doloca zakonodajni postopek, dober in tudi v primerjalno pravnem pogledu velja kot primer dobre prakse (ocena OECD, GRECO) ter da obstajajo v Sloveniji primeri zelo dobrih praks priprave predpisov, a so hkrati tudi izpostavili, da je implementacija normativnega okvira v praksi preveckrat nezadovoljiva in neustrezna. Pri tem manjka tudi boljši nadzor in jasna postavitev nosilca ustreznega nadzora nad implementacijo normativnega okvira zakonodajnega postopka oziroma postopka priprave drugih predpisov resornih ministrstev v praksi. Kljucni sklepi razprave so bili: • normativni okvir, ki v Republiki Sloveniji doloca postopek sprejemanja predpisov, je relativno dober, a v praksi prepogosto ostaja prezrt, zato je potrebno zagotoviti nacine za njegovo implementacijo v praksi; • okrepiti oziroma vzpostaviti je potrebno mehanizme za nadzor kakovosti pripravljenih predpisov. Za izboljšave v praksi so nujne nekatere sistemske spremembe. Predvsem je treba jasno dolociti pristojnost za horizontalni strokovni nadzor nad vsemi postopki priprave predpisov. Za izvajanje tovrstnega strokovnega nadzora naj se ustanovi oz. vzpostavi centralni organ, ki bo horizontalno spremljal tako postopek priprave predpisov kot tudi sama gradiva oz. pripravljene osnutke, ter jih presojal tudi s strokovnega vidika. Na tak nacin bi se sprotno izvajal strokovni nadzor nad kakovostjo pripravljenih predpisov; • v praksi je nujno potrebno okrepiti implementacijo nacela potrebnosti pravnega urejanja iz Resolucije o normativni dejavnosti, ki od zakonodajalca zahteva poglobljeno analizo politike (ki se uvaja na novo ali spreminja in dopolnjuje), iz katere izhajajo vprašanja, ki jih je treba urediti, vzroki za nastanek problemov, natancno doloceni cilji in nacini urejanja. Pristojnost strokovnega centralnega organa iz prejšnje alineje naj bo tudi ta, da še pred sprejemom odlocitve o pricetku priprave novega ali spreminjanja in dopolnjevanja obstojecega predpisa, strokovno presodi o kakovosti izdelane analize, predvsem pa tudi ali so razlogi za sprejem ali spremembo predpisa tehtni in utemeljeni; • zagotoviti je treba vecjo enotnost gradiv oziroma osnutkov predpisov v najzgodnejših fazah njihove priprave. Gradiva morajo biti enotna že v casu medresorskega usklajevanja ter posvetovanja z javnostjo. V ta namen se Generalni sekretariat Vlade RS in Ministrstvo za javno upravo dogovorita o oblikovanju in sprejetju navodil, ki bodo vsem ministrstvom že v fazi javne obravnave oz. medresorskega usklajevanja narekovala obveznost priprave gradiva v obliki vladnega gradiva, katerega oblika in vsebina sta predpisani s Poslovnikom Vlade RS ter z Navodili za izvajanje Poslovnika Vlade RS št. 10. Vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z odpravo zaznanih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka so bile zaradi predcasnih državnozborskih volitev, ki so potekale 3. junija 2018, prekinjene. Komisija bo zato v letu 2019 podala pobudo za oživitev skupnih prizadevanj oziroma bo kljucne ugotovitve in sklepe razprave vkljucila v pripravo novega akcijskega nacrta, ki bo oblikovan, ko bo sprejeta spremenjena oz. posodobljena Resolucija o preprecevanju korupcije v RS. Aplikacija MOPED – modularno orodje za vodenje podatkov o predpisih v RS in pravnih aktih EU Z namenom izboljšati proces sprejemanja predpisov, vkljucno z ustrezno presojo posledic na razlicnih podrocjih (gospodarstvo, javna sredstva, sociala, usklajenost s pravom EU idr.), je Služba Vlade RS za zakonodajo (v nadaljevanju: SVZ) pristopila k vzpostavitvi posebne aplikacije MOPED, v okviru katere bi se pripravljali vsi dokumenti, ki se zahtevajo v zakonodajnem postopku. Izdelava tega modularnega ogrodja za pripravo elektronskih dokumentov, je kot ukrep, ki bo prispeval k povecanju transparentnosti in ucinkovitosti pri pripravi predpisov, vkljucena tudi v program Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019. Aplikacija bo nadomestila sedanji Register predpisov Slovenije (RPS). Gre za modularno orodje za vodenje podatkov o predpisih Republike Slovenije in pravnih aktih EU, pripravo predpisov z vsemi zahtevanimi obrazložitvami in presojami posledic, katerega glavni cilj je izboljšanje kakovosti procesa priprave predpisa, predvsem z vidika preglednosti, jasnosti in predvidljivosti. Poleg priprave bo orodje zajemalo tudi casovne elemente nacrtovanja priprave predpisa z vidika upoštevanja nacel Resolucije o normativni dejavnosti, poleg tega pa naj bi bila v prvi vrsti zagotovljena sledljivost med razlicnimi verzijami dolocenega predloga predpisa in dosledna objava vseh predlogov predpisov. V prvem vmesnem porocilu o izvajanju programa Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti je SVZ porocala, da je v letu 2017 z lastnimi kadri že razvila vse temeljne funkcionalnosti sistema MOPED, ki omogocajo nadomestitev obstojecega Registra predpisov Slovenije. V obdobju od februarja 2018, ko je bilo pripravljeno prvo vmesno porocilo, do konca junija 2018, ko je bilo pripravljeno drugo vmesno porocilo, pa so bile aktivnosti SVZ v prvi vrsti usmerjene v združitev aplikacije MOPED z zbirko Vladna gradiva, kjer je bilo s predstavniki Generalnega sekretariata Vlade RS opravljenih vec usklajevanj na operativni ravni. Na tej podlagi je bila maja 2018 pripravljena idejna rešitev združitev, skupaj z uporabniškimi zahtevami in pripadajocimi opredelitvami. Uskladitveni sestanek glede predložitve tega dokumenta možnemu zunanjemu izvajalcu, na podlagi katerega bi ta podal svojo ponudbo, je bil 2. julija 2018. SVZ je porocala, da so si v drugi polovici leta 2018 prizadevali za cim prejšnje oblikovanje dokoncnega casovnega in financnega okvira združitve, ki bi bil podlaga za izvedbo in preizkus združitve. V drugem vmesnem porocilu o izvajanju programa Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti je SVZ konec junija 2018 porocala, da se ukrep aktivno izvaja, njegovo dokoncanje pa je odvisno od vec dejavnikov, pri cemer dodajajo, da na nekatere dejavnike, ki so nekoliko upocasnili aktivnosti na sistemu MOPED žal nimajo neposrednega vpliva. Rok za izvedbo tega ukrepa se je z drugim vmesnim porocilom podaljšal do junija 2019. MSP – orodje za oceno ucinkovitosti predpisov na gospodarstvo S ciljem prispevka k vecji transparentnosti izhodišc, na podlagi katerih je predpis pripravljen, ter s ciljem zagotovitve pomoci pripravljavcem predpisa pri oceni ucinka, je v program Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017­2019 vkljucen tudi ukrep preizkus MSP – orodje za izvajanje ocene ucinkov predpisov na gospodarstvo, ki bo preko e-demokracije na voljo tudi javnosti. Vecja transparentnost izhodišc, na podlagi katerih je pripravljen predpis, omogoca zunanjim deležnikom pripravo kakovostnejših stališc do osnutka, pripravljavcem pa po drugi strani pomaga, da na ta nacin od javnosti pridobijo vec informacij o morebitnih ucinkih in drugih možnostih, na podlagi cesar se lahko pripravi bolj kakovosten predpis. Kot v drugem vmesnem porocilu o izvajanju ukrepov iz programa Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti porocata Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je predmetno spletno orodje za izvajanje presoje ucinkov predpisov na gospodarstvo širši javnosti dosegljivo od 23. 2. 2018 na portalu eDemokracija. Zainteresirani javnosti je s tem omogoceno, da se v casu javne obravnave odzovejo na pripravljeno presojo ucinkov predpisa na gospodarstvo in podajo svoje pripombe. Zainteresirana javnost oziroma zunanji deležniki lahko predlagajo tudi svojo razlicico MSP testa oz. izdelajo svoj primer MSP testa. Izracun se lahko pripravi pri vseh predlogih predpisov, kjer je omogoceno komentiranje. Eticna nacela, strokovno usposabljanje javnih uslužbencev ter specialisticna izobraževanja policistov, tožilcev in sodnikov Eden od ciljev, ki so zasledovani z akcijskim nacrtom, je tudi dvig ravni integritete posameznikov in organov kot celote ter zagotovitev spoštovanja veljavnih eticnih nacel. V akcijski nacrt so bili zato vkljuceni tudi ukrepi, ki predvidevajo usposabljanja javnega sektorja s podrocja preprecevanja in prijavljanja korupcije ter spoštovanja nacel poklicne etike. Komisija v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in dolgorocnimi usmeritvami že vrsto let pripravlja in izvaja usposabljanja s podrocja integritete, etike in preprecevanja korupcije. Tako je v letu 2018 izvedla 31 usposabljanj, ki so imela skupno 1.597 slušateljev, in s tem krepila zavedanje javnih uslužbencev o pomenu integritetnega in eticnega delovanja ter preprecevanja korupcije. Komisija pri izvajanju usposabljanj redno sodeluje z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo in v okviru njenega programa dvakrat letno izvede seminar o temah, ki izhajajo iz ZIntPK, vecino preostalih usposabljanj pa obicajno na podlagi povpraševanja izvede neposredno pri posamezni instituciji, kjer predava celotnemu kolektivu. Komisija je v letu 2017 v sodelovanju z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo razvila tudi nov poglobljen modul v okviru Usposabljanja za vodenje v upravi. V letu 2018 je izvedla dve taki usposabljanji za vodilne javne uslužbence o etiki, integriteti in preprecevanju korupcije. Ukrepi iz programa Vlade za krepitev integritete in transparentnosti Ukrepi in aktivnosti, ki jih v smeri krepitve integritete in povecanja transparentnosti izvajajo vladni resorji so razvidni tudi iz porocil o izvajanju programa Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019, kar je v svojem letnem porocilu o izvajanju akcijskega nacrta izpostavilo tudi Ministrstvo za javno upravo. Utrjevanje in dvig ozavešcenosti javnih uslužbencev in funkcionarjev na podrocju integritete in transparentnosti je torej kot pomembno podrocje ukrepanja vkljuceno tudi v programu Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017­2019. Kot izhaja iz obeh polletnih porocil o izvajanju programa, so aktivnosti v zvezi s tem tudi v letu 2018 uspešno potekale. Ministrstvo za javno upravo v svojem porocilu tako poroca, da se je v letu 2018 preko Upravne akademije Ministrstva za javno upravo skupno usposabljalo 436 udeležencev. Tudi v letu 2018 so na ministrstvu potekala redna usposabljanja s podrocja etike, integritete in transparentnosti ter preprecevanja korupcije za javne uslužbence v organizaciji Upravne akademije in v sodelovanju s Transparency International Slovenija. Poudarek je bil na dveh modulih in sicer »Javno narocanje in obvladovanje korupcijskih tveganj«, ki je bil do konca leta 2018 izveden, ter »Osebna integriteta v javnem sektorju«, ki je bil prav tako izveden. Usposabljanja so potekala za razlicne ciljne skupine – za javne uslužbence, ki opravljajo delo na podrocju javnih narocil, za katero je znacilno povecano tveganje za pojave korupcije ali nasprotja interesov. Z namenom dviga osebne integritete so bila usposabljanja izvedena tudi za clane svetov javnih zavodov, s poudarkom na clanih svetov, ki jih je v svet zavoda imenoval ustanovitelj, to je Republika Slovenija. V letu 2018 je bila v okviru pristojne službe za podrocje integritete na Ministrstvu za javno upravo pripravljena digitalna brošura »Integriteta pri javnem narocanju«, ki je namenjena ozavešcanju in usposabljanju s podrocja integritete, s poudarkom na dejavnostih, pri katerih gre za povecana korupcijska tveganja, med katerimi so tudi postopki javnih narocil. Vsebine v brošuri so pripravljene na poljuden, kratek in jedrnat nacin in prikažejo aktivnosti, kot si sledijo po posameznih fazah dolocenega javnega narocila, z vidika tveganj, ki ogrožajo zakonito in eticno izvedbo te aktivnosti. Priporoceni so ukrepi za obvladovanje teh tveganj, zakonske obveznosti javnih uslužbencev in pravilno ravnanje ter navedeni konkretni primeri nepravilnih ravnanj. Po porocanju Ministrstva za javno upravo je bila julija 2018 v zakljucni fazi internega strokovnega usklajevanja tudi spletna brošura »Osebna integriteta javnega uslužbenca«, ki bo vsebovala poudarke, dileme ter odgovore na vprašanja, ki so bila zastavljena na delavnicah iz navedenih podrocij v letu 2017 in 2018. Po mnenju Ministrstva za javno upravo sta spletni brošuri koristen pripomocek vsem javnih uslužbencem. Ministrstvo za javno upravo prav tako poroca, da je bil po predcasnih volitvah v državni zbor, ki so potekale 3. junija 2018, po konstituiranju nove vlade oblikovan tudi Vodnik za funkcionarje vlade in ministrstev, z navedbo konkretnih obveznosti funkcionarjev na podlagi dolocb ZIntPK, kot osnovna informacija za ravnanje in spoštovanje zakonskih rokov glede daril, nasprotja interesov, prijave premoženjskega stanja in lobiranja. Vodnik je bil poslan vsem resornim ministrstvom. Policija v svojih porocilih o izvajanju ukrepov iz programa Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019 in v porocilu o izvajanju ukrepov iz akcijskega nacrta poroca, da so v Policiji dobro vzpostavljeni programi izobraževanja in usposabljanja s podrocja graditve osebne in organizacijske integritete, kot tudi transparentnosti delovanja, preprecevanja korupcije in drugih z integriteto posredno in neposredno povezanih vsebin. Novo zaposleni (kandidati za policiste) tovrstne vsebine spoznajo pri predmetu Etika in clovekove pravice, ki je samostojen predmet na Višji policijski šoli, v obsegu 54 pedagoških ur. Omenjeni predmet, kot tudi celoten izobraževalni program policistov, je usmerjen k doseganju osebnostne in organizacijske integritete. Bodoce policistke in policisti se po mnenju Policije dobro seznanijo z vlogo in podobo policista v demokraticnem sistemu, s clovekovimi pravicami in temeljnimi svobošcinami, veckulturno družbo, družbeno enakostjo, kodeksi in temeljnimi vodili policijskega dela, transparentnostjo, pomenom nadzora, pozitivno naravnanostjo in drugimi vsebinami, ki jih pripravijo na delo policista. Policija v prvem vmesnem porocilu o izvajanju programa Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019 poroca, da so bili policisti, ki v osnovnem izobraževanju niso bili deležni krepitve integritete, vkljuceni v usposabljanje »krepitev integritete policistov«, katerega namen je ozavestiti policiste o pomembnosti visoke stopnje integritete in spoštovanju eticnih dolocil, ki sodi v okvir krepitve ugleda policije. Cilj programa je razumeti pojem integritete in se ozavestiti o pomembnosti doseganja visoke stopnje integritete, spoznati uporabno etiko, znati samokriticno oceniti in analiticno vrednotiti lastno stopnjo integritete in predvsem razviti eticno vedenje ter se usposobiti za eticno ravnanje v praksi. Ob tem programu, ki je policistom stalno na voljo, so uslužbencem Policije namenjeni tudi drugi programi, ki so neposredno usmerjeni h krepitvi osebnostne in organizacijske integritete. Vsebine, usmerjene v krepitev osebnostne in organizacijske integritete, so prav tako pomemben del usposabljanja namenjenega vodstvenim delavcem. To usposabljanje je namenjeno vodjem na vseh treh organizacijskih ravneh in kandidatom za ta delovna mesta. Vodstvenim delavcem se teme predavajo v sklopu usposabljanja »Vodenje v policiji«. Leta 2017 se je usposabljanja udeležilo 16, leta 2018 pa 18 vodstvenih delavcev. Vse uslužbence policije se na pomembnost spoštovanja temeljnih eticnih policijskih vodil in sploh krepitev osebnostne integritete konstantno opominja tudi na intranetu policije in prek razlicnih depeš, veckrat letno pa se prirejajo tudi razlicne konference, posveti, razstave in drugi dogodki na to temo. V skladu z navedbami Policije ima na tem podrocju najvecjo vlogo Odbor za integriteto in etiko v policiji, ki je posvetovalno telo generalnega direktorja policije, namenjeno sistematicnemu preucevanju in podajanju strateških predlogov, novosti, vprašanj in dilem glede integritete in etike, kodeksa policijske etike, enakosti spolov, upravljanje konfliktov, medsebojnih odnosov, organizacijske klime in drugih vsebin. Služba generalnega direktorja policije je v letu 2018 ob sodelovanju z odborom pripravila nacrt ukrepov za izvedbo priporocil GRECA, ki je delo organov pregona ocenjeval v letu 2017. Policija prav tako poroca, da se pri obravnavi disciplinskih kršitev, v sklepih komisij navaja, da je bil z dolocenim ravnanjem delavca policije kršen tudi kodeks policijske etike. S tem se po mnenju Policije poudarja pomen eticnega ravnanja javnih uslužbencev oziroma delavcev policije. Center za izobraževanje v pravosodju je v letu 2018 za sodniške pripravnike in za kandidate, ki bodo k pravniškemu državnemu izpitu pristopili po 19.a clenu Zakona o pravniškem državnem izpitu, izvedel pet ponovitev seminarja »Etika pravniškega poklica«. Seminarja se je udeležilo 68 pripravnikov in drugih kandidatov za pristop k pravniškemu državnemu izpitu. V okviru »Programa izmenjav AIAKOS Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju – EJTN« so bile izvedene tudi delavnice na temo eticnih dilem v pravosodju, v obsegu štirih ucnih enot. Delavnic se je udeležilo osem tujih in deset slovenskih udeležencev programa AIAKOS, sodnikov in strokovnih delavcev. V nacrtu dela Centra za izobraževanje v pravosodju, ki deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje za leto 2018 je bil obravnavani temi namenjen tudi en modul izobraževanj za pravosodno osebje, katerega izvedba je bila prav tako predvidena v drugi polovici leta 2018. Center za izobraževanje v pravosodju je v letu 2018 prav tako organiziral »Pripravljalni seminar za kandidate za izpit za upravitelje v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije«, ki je vseboval tudi vsebine s podrocja etike in integritete. V nacrtu dela centra za leto 2018 so bile tudi delavnice »Etika in integriteta sodnika«, »Etika in integriteta državnega tožilca« in »Etika in integriteta državnega odvetnika«. Vsebine, povezane z etiko in integriteto, pa so bile obravnavane tudi na strokovnem usposabljanju za predsednike in direktorje sodišc ter vodje in direktorje državnih tožilstev, ki je bilo izvedeno novembra 2018, in sicer so bile izvedena predavanja »Integriteta in dejavniki tveganja na sodišcih in tožilstvih«, »Osebne, eticne in pravne predpostavke neodvisnosti sodnika« ter »Osebne, eticne in pravne predpostavke neodvisnosti državnega tožilca«. Na omenjenem usposabljanju sta kot predavateljici sodelovali tudi predstavnici komisije. Na podrocju krepitve eticnih nacel velja omeniti tudi, da je Sodni svet na podlagi novele Zakona o sodišcih (novela ZSL­L, Uradni list. RS, št. 17/15), s katero je dobil nove pristojnosti na podrocju sodniške etike in integritete, že leta 2015 ustanovil in konstituiral Komisijo za etiko in integriteto. Naloga komisije je, da v okviru svojih pristojnosti prispeva h krepitvi profesionalne eticne zavesti sodnikov in ugleda sodstva. Pri izvajanju svojega poslanstva upošteva in opozarja na eticna nacela kodeksa sodniške etike in druga eticna nacela, ki omogocajo, spodbujajo in zagotavljajo kakovostno delo sodišc in sodnikov ter ugled sodstva. Komisija za etiko in integriteto je v okviru svojih pristojnosti v letu 2018 sprejela dve nacelni mnenji glede ravnanj sodnikov, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etike, ter dvoje smernic za ravnanje sodnikov s podrocja sodniške etike in integritete, v skladu s kodeksom sodniške etike. Vsa nacelna mnenja in smernice so tekoce objavljena na spletni strani sodnega sveta. Sodni svet poroca tudi, da je komisija sodnike o sprejetih aktih periodicno obvešcala tudi prek uradov sodišc na službene e-naslove zaposlenih. V letu 2018 so bili sodniki o delu komisije obvešceni trikrat. Komisija je v letu 2018 v knjižni obliki izdala tudi angleški prevod Komentarja kodeksa sodniške etike. Od 20. 11. 2017 dalje, ko se je zacel uporabljati Zakon o sodnem svetu, pri sodnem svetu delujejo tudi Disciplinsko sodišce ter Disciplinski tožilec in njegov namestnik. Ti disciplinski organi so pristojni za izvedbo disciplinskih postopkov zoper sodnike in delujejo po postopku, ki je predpisan z zakonom. Pri svojem delu so neodvisni. Sodni svet poroca, da je bil v letu 2018 zoper sodnika zaradi kršitve kodeksa sodniške etike zakljucen en disciplinski postopek, en disciplinski postopek pa je še v teku. Tudi državnotožilski svet je z novelo Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS št. 19/15) že leta 2015 dobil nove pristojnosti na podrocju državnotožilske etike in integritete. V skladu s predmetno novelo je državnotožilski svet 16. 9. 2015 imenoval Komisijo za etiko in integriteto, 22. 9. 2015 pa sprejel Kodeks državnotožilske etike. V letu 2018 je Komisija za etiko in integriteto v skladu s svojimi pristojnostmi izdala eno nacelno mnenje glede ravnanja tožilca, ki pomeni kršitev Kodeksa državnotožilske etike. Na podrocju krepitve eticnih nacel velja omeniti tudi pripravo diplomatskega eticnega kodeksa, o katerem, v svojem porocilu o izvajanju ukrepov iz akcijskega nacrta, poroca Ministrstvo za zunanje zadeve. V letu 2018 je bil pripravljen osnutek Kodeksa slovenske diplomacije, ki je trenutno v usklajevanju s Sindikatom slovenskih diplomatov. Nevladne organizacije V akcijskem nacrtu je posebno poglavje namenjeno tudi nevladnim organizacijam. Med zakonodajnimi ukrepi so tako med drugim predvideni oblikovanje krovnega predpisa (nacionalni program razvoja nevladnih organizacij) o sodelovanju nevladnih organizacij z državnimi organi v vseh treh vejah oblasti, analiza obstojecih predpisov z vidika možnosti sodelovanja nevladnih organizacij pri delu državnih organov (E.1.1) ter oblikovanje in sprejem enotnih kriterijev za njihovo financiranje (E.1.2). Ministrstvo za javno upravo poroca, da je bil Zakon o nevladnih organizacijah 30. 3. 2018 objavljen v Uradnem listu, veljati pa je zacel 14. aprila 2018. Zakon po navedbah Ministrstva za javno upravo v slovenski pravni red prinaša definicijo nevladne organizacije in uvaja status nevladne organizacije v javnem interesu, ki nadomešca sedanji status društva v javnem interesu. Poenoteni so tudi pogoji za pridobitev takšnega statusa za vse nevladne organizacije (društva, zavode in ustanove). Bistvene novosti, ki jih prinaša zakon, so opredelitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati organizacija, da se šteje za nevladno organizacijo, uvedba statusa nevladne organizacije v javnem interesu, opredelitev pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, opredelitev obveznosti nevladnih organizacij v javnem interesu (med drugim obveznost porocanja na dve leti), opredelitev pravic in ugodnosti za nevladne organizacije v javnem interesu (med drugim tudi prednost pri javnih razpisih), vzpostavitev evidence nevladnih organizacij v javnem interesu pri AJPES, ki je javno dostopna od 14. januarja 2019 dalje, opredelitev subjektov podpornega okolja za nevladne organizacije (horizontalna mreža, regionalna sticišca, vsebinske mreže NVO) ter vzpostavitev proracunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij. Na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah in Zakona o prostovoljstvu je bila sprejeta Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Strategija poleg strateških smernic opredeljuje tudi konkretne ukrepe za nadaljnji razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva za obdobje do leta 2023. Glavni cilji, ki jih naslavlja strategija, so vzpostavitev spodbudnega podpornega okolja za delovanje nevladnih organizacij, vzpostavitev dolgorocnega financiranja nevladnih organizacij, okrepitev vloge nevladnih organizacij pri nacrtovanju in izvajanju javnih politik na lokalni in nacionalni ravni, okrepitev sodelovanja nevladnih organizacij in gospodarstva ter vzpostavljanje cezsektorskih partnerstev (gospodarstvo, nevladne organizacije, javna uprava), spodbujanje preglednosti, integritete in odgovornosti nevladnih organizacij ter spodbujanje solidarnosti in kakovostnega prostovoljstva ter razvoja razlicnih oblik prostovoljstva na lokalni in nacionalni ravni. Ministrstvo za javno upravo prav tako poroca, da je z namenom spodbujanja razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva objavilo javni razpis in javni poziv. Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje projektov, ki bodo prispevali k razvoju in profesionalizaciji nevladnih organizacij in prostovoljstva v Sloveniji. Ministrstvo v okviru izbranih projektov sofinancira trajnostno naravnana delovna mesta v nevladnih organizacijah ter trajnostno naravnana delovna mesta za mentorje in koordinatorje prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah. Predmet javnega poziva pa je bilo sofinanciranje financnega prispevka za zagotavljanje lastne udeležbe za projekte tistih nevladnih organizacij, ki so bile izbrane na razpisih, sofinanciranih iz proracuna Evropske unije. To so programi, ki jih razpisujejo: Generalni direktorati Evropske komisije, Agencije Evropske komisije, EU parlament. S financnim prispevkom za izvajanje projektov odobrenih s strani EU, ministrstvo spodbuja povezovanje in partnersko sodelovanje nevladnih organizacij v mednarodnih projektih in krepi njihove operativne zmogljivosti ter omogoca prenašanje dobrih praks na posameznih vsebinskih podrocjih. Inšpekcijski nadzor Temeljni cilj, ki se z ukrepi v akcijskem nacrtu zasleduje na podrocju inšpekcijskega nadzora (B.3.20), je odprava in preprecevanje sistemskih pomanjkljivosti na podrocju inšpekcijskega nadzora. Iz posameznih porocil inšpektoratov in drugih organov z inšpekcijskimi pooblastili o izvajanju ukrepov iz akcijskega nacrta, predvsem pa tudi iz letnih porocil Inšpekcijskega sveta je razvidno, da inšpektorati že vrsto let opozarjajo predvsem na kadrovsko podhranjenost, pri cemer vedno vecji problem predstavlja tudi neugodna starostna struktura inšpektorjev. Inšpektorati porocajo, da število zaposlenih bolj ali manj ostaja enako oz. se celo zmanjšuje, medtem ko se njihove pristojnosti s spremembami in sprejemom novih predpisov stalno povecujejo. Kot problematicna so v porocilih izpostavljena tudi vedno bolj obsežna administrativna opravila, ki so povezana z upravnimi in prekrškovnimi postopki, zaradi katerih ostaja inšpektorjem vedno manj casa za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora. Po mnenju Tržnega inšpektorata RS dodaten problem predstavlja tudi prenormiranost, saj se na primer dogaja, da so nekatera ista ravnanja kot prekršek opredeljena v enem ali vec zakonih. Tržni inšpektorat zato predlaga, da se glede prenormiranosti celovito preveri vsa zakonodaja. V porocilih je prav tako izpostavljeno, da bi morala ministrstva, ki pripravljajo predpise, in inšpekcijski organi, ki izvajanje teh predpisov nadzirajo v praksi, tesneje sodelovati. Inšpektorji so namrec vsakodnevno na terenu, zaradi cesar dobro poznajo problematiko podrocij, ki jih nadzirajo, in zato tudi pogosto prvi zaznajo, da je dolocen predpis zastarel, da ne ustreza spremembam v družbi ali gospodarstvu ali da sankcije niso ucinkovite. Inšpektorji pri svojem delu prvi zaznavajo, na katerih podrocjih se zavezanci najpogosteje izogibajo dolocbam predpisov zaradi njihove nedorecenosti. Inšpektorati opozarjajo, da ostajajo v postopku sprejemanja predpisa, mnenja inšpekcijskih organov pogosto še vedno prezrta, kar je komisija izpostavila že v svojem letnem porocilu za leto 2016. Inšpektorati se pogosto srecujejo tudi z neustrezno urejeno pristojnostjo izvajanja nadzora posameznega organa, pri cemer se po njihovih navedbah podrocja nadzora razlicnih nadzornih organov pogosto medsebojno prepletajo. Komisija se strinja z oceno inšpektoratov, da bi jasna opredelitev pristojnosti pomembno omejila t.i. »podajanje« zadev in izrekanje organov za nepristojne in s tem povecala ucinkovitost nadzornih postopkov. Transparentnost priprave in sprejemanja predpisov Uredba o hrupu Komisija je preucila postopke spreminjanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v nadaljevanju: Uredba ohrupu) v letu 2014 (EVA 2014-2330-0102), v letu 2016 (EVA 2016-2550-016), do 31. 3. 2017 javno objavljenega predloga nove Uredbe o hrupu v letu 2017 (EVA 2017-2550-0030) in marca 2018 sprejela mnenje, da obravnavani predlogi sprememb Uredbe o hrupu ne zadostijo zahtevam po transparentnosti postopka priprave predpisa, njihovi jasnosti, natancnosti, dolocnosti in kakovosti, kar predstavlja tveganje za koruptivno in neintegritetno ravnanje pri implementaciji predpisa v praksi. Komisija v mnenju o postopkih spreminjanja Uredbe o hrupu ugotavlja, da ni bila ustrezno zagotovljena transparentnost postopkov, saj so bili prvotno roki za javno predstavitev predlogov sprememb v letih 2014 in 2016 prekratki (zgolj 16 oziroma 15 dni), da v gradivu predpisa ni bil natancno opredeljen in obrazložen razlog za spremembo predpisa, prav tako so bile dolocbe predloga predpisa praviloma nenatancne, nejasne, obrazložitve pa so bile nedopustno nizke kakovosti. Ministrstvo je od leta 2014 do 2017 izvedlo le eno javno obravnavo v letu 2016, ceprav so bili vsi predlogi Uredbe o hrupu deležni številnih pripomb zainteresirane in strokovne javnosti. Komisija je zaznala, da je Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2017, ob javni objavi povsem novega predloga Uredbe o hrupu, uporabilo tudi pristop zavajanja javnosti na nacin, da je spreminjanje standardov varstva pred hrupom utemeljevalo z usklajevanjem predpisa z direktivo EU, ki ureja hrup, pri cemer tega ni nikjer vsebinsko utemeljilo. Hkrati pa je zainteresirano javnost zavajalo tudi z objavo na portalu E-demokracija, kjer je objavilo napacen predlog Uredbe o hrupu, in sicer tistega iz leta 2016, ki se je nanašal predvsem na ureditev hrupa, povezanega z gradbišci, ki je bil za strokovno in zainteresirano javnost verjetno sprejemljivejši. Nekaj težav v zvezi z obveznimi sestavinami podzakonskih predpisov leži tudi v sistemsko neustrezni normativni urejenosti, ki dopušca slabo prakso predlagateljev predpisov, da zainteresirano javnost o (ne)upoštevanju podanih pripomb obvestijo šele po sprejemu predpisa. Prav tako ni jasno dolocena zahteva o obveznih sestavinah podzakonskih predpisov, kar dopušca razlicne prakse in razlage o sestavnih delih gradiv, s tem pa tudi razlicno kakovost predlogov predpisov. Komisija meni, da bi morala država urediti bolj dolocen normativni okvir za zagotavljanje vecje transparentnosti zakonodajnih postopkov, pristojni javni uslužbenci, odgovorni za pripravo zakonodaje, pa bi morali zagotoviti bolj kakovostno strokovno gradivo za obravnavo. Oboje bi zmanjšalo možnosti za nastanek ali uresnicitev korupcijskih tveganj in tveganj za neintegritetno ravnanje. Ta tveganja se kažejo v nejavnih vplivih, ki jih je težko dokazovati, ki so izvedeni z namenom doseci doloceno korist, ki ni prevladujoca javna korist. Hkrati pa ni zaznati, da bi se v praksi že na ravni posameznega ministrstva ali vlade uresniceval mehanizem objektivne ali subjektivne odgovornosti funkcionarjev in uradnikov na položaju zaradi priprave nekakovostnega in nestrokovnega zakonodajnega gradiva, zaradi zavajanja javnosti, ali netransparentno vodenega zakonodajnega postopka. V izogib takšnim tveganjem je komisija podala priporocila za nadaljnje postopke spreminjanja Uredbe o hrupu ter priprave in spreminjanja drugih predpisov: • vsi (tudi sicer javno dostopni) dokumenti, povezani s pripravo dolocenega predpisa, se sproti javno objavljajo na enotnem portalu; • predlog predpisa mora praviloma temeljiti na ustrezno pripravljenih in javno objavljenih strokovnih podlagah; • objavljen osnutek predpisa naj vsebuje natancno in razumljivo obrazložitev, ki izhaja iz obravnavanih strokovnih podlag.Obrazložitev je vsebinska in ne predstavlja povzemanja ali kopiranja posameznih dolocb predpisa; • prenos evropske zakonodaje v slovenski pravni red ne sme biti izgovor za nižanje standardov obstojecega normativnega okvira; • predlagatelji predpisov bi morali, kadar je izražen velik interes javnosti za obravnavano tematiko oz. kadar gre za urejanje družbeno pomembnih vprašanj, opraviti javno obravnavo z razpravo; • mehanizmi za zagotavljanje kakovosti predpisa se bolj dolocno opredelijo v Poslovniku Vlade RS; • vzpostavi se mehanizem za nadzor kakovosti pripravljenih predpisov in odgovornost uradnikov na položaju in funkcionarjev za nestrokovno in nekakovostno pripravljen predlog predpisa ter neustrezno voden zakonodajni postopek. Odprava sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka Dosledno upoštevanje predpisanega zakonodajnega postopka je eden izmed kljucnih ukrepov Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji, pri cemer je temeljni cilj zagotoviti transparenten zakonodajni postopek in s tem omogociti nadzor najširše javnosti nad nastajanjem zakonov. Dobre normativne temelje je postavila Resolucija o normativni dejavnosti (v nadaljevanju Resolucija), ki jo je Državni zbor sprejel 19. 11. 2009, njena dolocila pa so konkretizirana v Poslovniku Vlade RS ter Navodilih za izvajanje Poslovnika Vlade RS št. 10, skupaj s Prirocnikom za izvajanje presoje posledic predpisov in politik (zadnja sprememba julij 2011), ki sledi dolocilom Resolucije, predvsem pa omenjenemu navodilu za izvajanje poslovnika. Resolucija naj bi predstavljala zavezo vsakokratne vlade, da bo pri pripravi predpisov in politik sledila nacelom boljše priprave predpisov, pri cemer bo med drugim upoštevala tudi nacelo potrebnosti pravnega urejanja podrocja, ki pred zakonodajalca postavlja nujnost poglobljene analize politike (ki se uvaja na novo ali spreminja in dopolnjuje), iz katere izhajajo vprašanja, ki jih je treba urediti, vzroki za nastanek problemov, natancno doloceni cilji in nacini urejanja; nacelo dolocnosti, ki zahteva pripravo splošno razumljivih in jasnih predpisov, kar zagotavlja pravno varnost, zaupanje v pravo in enakost pred zakonom ter onemogoca razlicno tolmacenje oziroma uporabo predpisov v praksi, ter nacelo transparentnosti, ki predpostavlja predstavljanje politike urejanja dolocenega podrocja cim širši javnosti, posebno pa ciljnim skupinam, na katere se nanaša, kar pomeni najavo, pripravo in sprejemanje predpisov po rednih zakonodajnih postopkih, ki omogocajo kakovostno seznanjanje ter odzive in vplive zainteresirane javnosti. Poglavitni cilj takšnega pristopa je zagotoviti cim vecjo legitimnost sprejetega predpisa tudi s sodelovanjem strokovne in druge javnosti v postopku njegovega sprejemanja in kasnejšega izvajanja. Ceprav je k bolj kakovostni pripravi in izvedbi posameznih zakonodajnih postopkov ter s tem k zagotavljanju njegove transparentnosti in vkljucevanja javnosti v pripravo predpisov na normativni ravni v preteklih letih prišlo do precejšnjega napredka, pa komisija opaža, da implementacija teh norm v praksi na nekaterih podrocjih še vedno pogosto ostaja nezadovoljiva. Glede na navedeno se je komisija v letu 2017 odlocila, da pricne s projektom odprave sistemskih pomanjkljivosti pri pripravi in izvedbi zakonodajnih postopkov, v katerega vkljucuje Ministrstvo za javno upravo, kot resorno pristojno ministrstvo za Resolucijo o normativni dejavnosti, k sodelovanju pa je povabila tudi Generalni sekretariat Vlade RS Komisijo je k celovitejši identifikaciji sistemskih pomanjkljivosti priprave in izvajanja zakonodajnega postopka resornih ministrstev napeljalo pregledovanje in komentiranje predloga Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO), ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor 10. 7. 2017 objavilo na svojih spletnih straneh7 . Ob tem je komisija ugotovila, da gre za še enega od predlogov predpisov, ki ne ustrezajo standardom pravnih aktov v Republiki Sloveniji. Objavljen osnutek ZVO je v znatni meri odstopal od dolocb Resolucije o normativni dejavnosti, saj je (med drugim) kršil temeljno nacelo potrebnosti pravnega urejanja. S tem, ko je v uvodu vseboval zgolj površen prelet okolišcin, ki naj bi bile podlaga za predlagane spremembe zakona, in ni vkljuceval poglobljene analize politike, ki jo spreminja, ne vprašanj, ki jih je treba urediti, vzrokov za nastanek problemov, niti ni podajal natancno dolocenih ciljev in nacina urejanja, hkrati pa tudi ni vseboval zakonodajne sledi, osnutek ZVO ni podajal transparentnega in objektivnega konteksta, ki bi omogocal presojo utemeljenosti predlaganih sprememb. Že samo, z vsem navedenim, predstavlja sprejem takega predloga tveganje za korupcijo in kršitev integritete, brez omenjene možnosti presoje utemeljenosti pa postanejo korupcijsko tveganje tudi vse predlagane spremembe. Pobudo za odpravo zaznanih sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka je komisija podala po tem, ko je pregledala tudi spletni portal E-demokracija ter analizirala vecje število predlogov predpisov v razlicnih fazah zakonodajnega postopka in pri tem naletela na številne nedoslednosti. Dejstvo, da je normativni okvir, ki doloca standarde na podrocju priprave in sprejemanja predpisov v praksi pogosto prezrt, pa je podkrepila tudi s preucitvijo konkretnega primera postopka spreminjanja in sprejemanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju8 , ki se je po oceni komisije prav tako izkazal za primer slabe prakse priprave in sprejemanja predpisa. Aprila 2018 so se na pobudo komisije njeni predstavniki sestali z generalno sekretarko Vlade RS ter drugimi predstavniki Generalnega sekretariata Vlade RS ter predstavniki Ministrstva za javno upravo, z namenom, da opredelijo pomanjkljivosti trenutnega zakonodajnega postopka ter morebitne ukrepe za njihovo odpravo. Udeleženci sestanka so se strinjali, da je normativni okvir, ki v Republiki Sloveniji doloca zakonodajni postopek, dober in tudi v primerjalno pravnem pogledu velja kot primer dobre prakse (ocena OECD, GRECO) ter da obstajajo v Sloveniji primeri zelo dobrih praks priprave predpisov, a so hkrati bili tudi mnenja, da je implementacija normativnega okvirja v praksi preveckrat nezadovoljiva in neustrezna. Pri tem manjka tudi boljši nadzor in jasna postavitev nosilca ustreznega nadzora nad implementacijo normativnega okvirja zakonodajnega postopka oziroma postopka priprave drugih predpisov resornih ministrstev v praksi. Izpostavljeno je bilo predvsem, da so številna pravna podrocja prenormirana, da je pri pripravi predpisov ter ob upoštevanju predlogov zainteresirane javnosti slabo opredeljen javni interes, da na kakovost pripravljenih predlogov predpisov vpliva tudi znanje pripravljavcev predpisov in poznavanje standardov resolucije in vladnih navodil za skladno 7 Osnutek Zakona o varstvu okolja in vabilo k oddaji pripomb in predlogov sta objavljena na: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7680/. 8 Mnenje o postopku spreminjanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je objavljeno na: https://www.kpk­rs.si/sl/komisija/medijsko-sredisce/novice/03/2018/postopek-spreminjanja-uredbe-o-mejnih-vrednostih-kazalcev-hrupa-v-okolju-ne­sledi-javnemu-interesu-in-ustavni-pravici-do-zdravega-zivljenjskega-okolja-primer-slabe-prakse-zakonodajnega-postopka pripravo predloga predpisa ter da razlicni pripravljavci predpisov (ministrstva) neenotno izvršujejo normativni okvir, ki doloca pravila zakonodajnega postopka, zaradi cesar prihaja do razlik pri pripravi osnutkov predpisov. Pripravljeni predlogi in osnutki predpisov so pomanjkljivi, saj ne vsebujejo vseh elementov, kot jih doloca 9.a clen (gradivo v fazi javne objave in razprave) oz. 8.d clen (sestavine predloga podzakonskega predpisa) Poslovnika Vlade RS, kar vpliva tudi na kakovost javne razprave. Tako je na primer objavljeno le besedilo clenov, manjkajo pa povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, kljucna vprašanja in cilji predlagane ureditve. Obrazložitve, ki spremljajo posamezne clene predlaganega predpisa, so pogosto pomanjkljive in skope in v mnogih primerih predstavljajo kar povzemanje ali kopiranje posameznih dolocb predpisa. Žal se v praksi pogosto nezadovoljivo upošteva tudi minimalno priporocilo iz Resolucije o normativni dejavnosti, ki predvideva pripravo porocila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo njenega vpliva na rešitve v predlogu predpisa (priporocilo je opredeljeno v Navodilu za izvajanje Poslovnika Vlade RS št. 10 oz. v Prilogi 1 tega navodila, s katero je natancno dolocena vsebina in oblika spremnega dopisa vladnega gradiva, ki kot obvezno sestavino vkljucuje tudi predstavitev sodelovanja javnosti, vendar pa predlagatelji predpisov v praksi te informacije podajajo zelo razlicno). Kar se tice sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, so kršitve, 30 – 60 dnevnega roka za posvetovanje z javnostjo, predpisanega z Resolucijo o normativni dejavnosti, pogoste. Po drugi strani pa je treba pripoznati tudi, da ima zakonodajni postopek svoje zakonitosti. Pogosto je kljucno, da se vlada na nekatere družbene spremembe ažurno in hitro odzove, zato so roki za posvetovanje z javnostjo, ki so doloceni v Resoluciji, v takšnih primerih tudi predolgi. V praksi bi se lahko nacelo odzivnosti iz Resolucije o normativni dejavnosti izvrševalo na nacin, ki bi omogocal še bolj kakovostno vkljucevanje javnosti v pripravo predpisov. V skladu z nacelom odzivnosti je treba v postopku priprave predpisa sodelujoce obvešcati o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj. Nacelo odzivnosti je sicer konkretizirano v Poslovniku Vlade RS, zagotovo pa je prostor za optimiziranje poslovniških dolocb v smeri, da bi bile informacije o (ne)upoštevanju pripomb na predlog predpisa podane v zgodnejši fazi priprave predloga predpisa, npr. v okviru izvedene javne predstavitve in s pisnim povzetkom po njenem zakljucku. Zaskrbljujoca je kolicina predlogov predpisov, katerih obravnava in sprejem potekata po nujnem postopku, s cimer je bistveno omejena možnost sodelovanja strokovne in druge javnosti. Udeleženci razprave so se strinjali, da je normativni okvir, ki v Republiki Sloveniji doloca postopek sprejemanja predpisov, relativno dober, a v praksi prepogosto ostaja prezrt, zato je potrebno zagotoviti nacine za njegovo implementacijo v praksi. Okrepiti oziroma vzpostaviti je potrebno mehanizme za nadzor kakovosti pripravljenih predpisov. Za izboljšave v praksi so nujne nekatere sistemske spremembe (npr. jasno dolociti pristojnost za horizontalni strokovni nadzor nad vsemi postopki priprave predpisov z ustanovitvijo oz. vzpostavitvijo centralnega organa, ki bo horizontalno spremljal tako postopek priprave predpisov kot tudi sama gradiva oz. pripravljene osnutke, ter jih presojal tudi s strokovnega vidika). Prav tako so se udeleženci strinjali, da je v praksi nujno potrebno okrepiti implementacijo nacela potrebnosti pravnega urejanja iz Resolucije o normativni dejavnosti, ki od zakonodajalca zahteva poglobljeno analizo politike (ki se uvaja na novo ali spreminja in dopolnjuje), iz katere izhajajo vprašanja, ki jih je treba urediti, vzroki za nastanek problemov, natancno doloceni cilji in nacini urejanja. Prav tako pa je potrebno zagotoviti vecjo enotnost gradiv oziroma osnutkov predpisov v najzgodnejših fazah njihove priprave. Gradiva morajo biti enotna že v casu medresorskega usklajevanja ter posvetovanja z javnostjo. Komisija je po izvedenem sestanku Generalnemu sekretariatu Vlade RS, skupaj z zapisom skupnih ugotovitev vseh treh deležnikov, ki so si bila izmenjana na skupnem sestanku, posredovala še lastna priporocila za ureditev zaznanih pomanjkljivosti, in sicer: Priporocila glede zagotavljanja kakovosti osnutkov in predlogov predpisov: • kljucna je poglobljena evalvacija stanja na samem zacetku, torej poglobljena analiza ureditve oz. politike, ki se spreminja ali uvaja na novo; • predlog predpisa mora praviloma temeljiti na ustrezno pripravljenih in javno objavljenih strokovnih podlagah; • Poslovnik Vlade RS bi moral bolj dolocno opredeliti obvezne sestavine predloga podzakonskega predpisa; • objavljeni osnutki predpisov morajo vsebovati natancno in razumljivo obrazložitev, ki izhaja iz obravnavanih strokovnih podlag;.Obrazložitev mora biti vsebinska in ne predstavlja zgolj povzemanja ali kopiranja posameznih dolocb predpisa. Obrazložitev predpisa mora biti takšna, da je iz nje razviden namen predpisa; • stremeti bi morali k zmanjšanju števila predpisov, ki se spreminjajo ali oblikujejo na novo. Manjše število predpisov bi pomenilo tudi vec casa za pripravo posameznega predpisa, kar bi posledicno lahko rezultiralo tudi v boljši kakovosti predpisa; • vzpostavi naj se mehanizem za nadzor kakovosti in skladnosti pripravljenih predpisov. Jasno je treba dolociti, kdo bo pristojen za horizontalno strokovno spremljanje priprave predpisov ter izvajanje strokovnega nadzora nad kvaliteto predlogov predpisov. Tak centralni organ bi še pred sprejemom odlocitve o pricetku priprave novega ali spreminjanja obstojecega predpisa strokovno presojal tudi o tem, ali so razlogi za sprejem ali spremembo predpisa zadostno utemeljeni v predhodno izdelani poglobljeni analizi.; • ob vzpostavitvi ustreznega nadzora kakovosti in skladnosti pripravljenih predpisov je potrebno vzpostaviti tudi mehanizem uveljavljanja odgovornosti pripravljavcev. Namrec, pripravljavci predpisov v praksi ne odgovarjajo za nestrokovno in nekakovostno pripravljen predlog predpisa ter neustrezno voden zakonodajni postopek Priporocila glede zagotavljanja sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov: • vsi (tudi sicer javno dostopni) dokumenti, povezani s pripravo dolocenega predpisa, naj se sproti javno objavljajo na enotnem portalu; • javno naj se objavlja cim vec gradiv v cim zgodnejših fazah postopka; • javno naj se objavljajo vsi predlogi predpisov, tudi tisti, katerih obravnava je predvidena po nujnem postopku; • sodelovanje javnosti v postopkih priprave predpisov je izrednega pomena. Javnosti bi omogocili bolj kvalitetno vkljucitev v pripravo predpisov tudi s tem, da bi predlagatelji predpisov že pred samo pripravo osnutka predpisa javno objavili izhodišca za spremembo predpisa in bi tako javnost imela možnost sodelovanja in podajanja predlogov že v zelo zgodnji fazi; • kadar je izražen velik interes javnosti za obravnavano tematiko oz. kadar gre za urejanje družbeno pomembnih vprašanj, naj se v casu, ko je predlog predpisa v javni obravnavi (ko je javno objavljen na spletu), opravi tudi javna razprava; • povratne informacije o (ne)upoštevanju pripomb na predlog predpisa naj bodo podane v zgodnejši fazi priprave predloga predpisa, npr. v okviru izvedene javne predstavitve oz. razprave in s pisnim povzetkom po njenem zakljucku (kar terja spremembo trenutno veljavnih predpisov, po katerih je predlagatelj predpisa sodelujoce dolžan, o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih predlogov, obvestiti šele v 15 dneh po sprejemu predpisa ali posredovanja predloga predpisa v nadaljnji postopek); • nacelo odzivnosti in nacelo transparentnosti bi bilo mogoce še bolj ucinkovito izvajati na nacin, da bi bile vse prejete pripombe zainteresirane javnosti ažurno javno objavljene na spletni strani, kjer bi bil predpis dan v posvetovanje javnosti. Prav aktivno sodelovanje z javnostjo (npr. javna razprava in pisna korespondenca s sodelujocimi v casu priprave predloga predpisa) predstavlja vecje jamstvo za upoštevanje kakovostnih komentarjev v predlogu predpisa, saj se s tem povecuje verjetnost, da se bosta obe strani pravilno razumeli. Izmenjava stališc, izkušenj in znanja lahko bistveno doprinesejo k razjasnitvi vseh okolišcin, ki se nanašajo na normativni okvir, s tem pa je lažje pravilno opredeliti prevladujoci javni interes, ki naj ga predpis zasleduje; • da bi pri pripravi predpisov preprecili udejanjanje zasebnih in parcialnih interesov razlicnih deležnikov in zainteresirane javnosti, je nujna jasna opredelitev javnega interesa, ki ga zasledujemo s posameznim predpisom. Po izvedenem sestanku aprila 2018 ter posredovanju skupnih ugotovitev ter priporocil komisije Generalnemu sekretariatu Vlade RS maja 2018 komisija pricakuje povratne informacije v zvezi z morebitnimi nacrtovanimi aktivnostmi Generalnega sekretariata Vlade RS na tem podrocju. Krepitev integritete organov in organizacij javnega sektorja Nacrti integritete kot orodja za upravljanje s tveganji za korupcijo in kršitev integritete predstavljajo nedvomno uporaben mehanizem za krepitev integritete javnega sektorja na konkretnem, operativnem nivoju delovanja organov ali organizacij javnega sektorja, ce se jih dosledno in proaktivno uporablja. Skozi nacrt integritete ima organ ali organizacija jasno sliko, katera so obstojeca tveganja, ki jih mora zamejiti/odpraviti, in kakšno nevarnost predstavlja njihova realizacija za organ/organizacijo. Z zavedanjem o tveganjih in oblikovanjem ter izvajanjem ukrepov za zamejitev/odpravo teh tveganj se krepi integriteta organizacije, obenem pa tudi njenih zaposlenih. Komisija pa se je v letu 2018 veliko ukvarjala s preucevanjem drugacnega nacina krepitve integritete organizacije – vodenja skozi vrednote9, ki temelji na vzpostavitvi kulture integritete v organizaciji, temeljeci med drugim na jasnih eticnih normah in pricakovanih ravnanjih, kvalitetnih medcloveških odnosih ter prepoznavanju vloge vodstva kot zgleda za implementacijo teh norm in realizacijo pricakovanj. Tak nacin vodenja izrazito poudarja in krepi integriteto zaposlenih, ki s svojim ravnanjem posledicno krepijo integriteto organizacije. Glede na to, da tak princip vodenja po najboljšem vedenju komisije v organih/organizacijah javnega sektorja (še) ni prisoten, bo komisija v prihodnje del svojih aktivnosti namenjala spodbujanju krepitve integritete javnega sektorja tudi na tak nacin. Izredni nadzor nad izvajanjem nacrtov integritete Komisija je v letu 2018 izvedla nekaj aktivnosti izrednega nadzora nad izvajanjem nacrta integritete. Gre za aktivnosti nadzora, ki temeljijo na nacrtu integritete organa/organizacije, a niso omejene izkljucno nanj. Komisija tako na podlagi tveganj za korupcijo in kršitev integritete, ki jih je organ oziroma organizacija javnega sektorja identificirala in vkljucila v svoj nacrt integritete, in ukrepov za zamejitev teh tveganj, izvede pregled izvajanja omenjenih ukrepov v praksi ter presoja o obstoju morebitnih dodatnih tveganj, ki jih organ/organizacija (še) ni vkljucil v svoj nacrt integritete. Splošni cilji nadzora nad nacrtom integritete v posameznem organu so povecati transparentnost postopkov in odgovornost organa in zaposlenih pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, kot tudi pri odlocanju odrugih zadevah, ki se neposredno ali posredno nanašajo na institute, ki jih ureja ZIntPK, okrepiti znanje in poklicno integriteto funkcionarjev ter javnih uslužbencev, da lahko v svojem okolju ucinkovito in uspešno uresnicujejo naloge in izvajajo ukrepe, ki jih ZIntPK doloca v zvezi s preprecevanjem ter razkrivanjem koruptivnih, nezakonitih ali neeticnih ravnanj ter povecati odgovornost državnega organa in funkcionarjev pri izvajanju njihovih ustavnih in zakonskih dolžnosti in pristojnosti. Aktivnosti po sprejemu Ocene korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah – Izvajanje skupnih nadzornih aktivnosti KPK in Inšpektorata RS za delo Kot je navedeno že v letnem porocilu komisije za 2017, je komisija v zacetku leta 2017 javnosti predstavila Oceno korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah (v nadaljevanju: Ocena tveganj). Na podlagi ugotovitev je komisija v okviru izdelane Ocene tveganj podala priporocila za boljše obvladovanje oziroma omejevanje tveganj, ki jih je naslovila na šole in njihove svete ter na nekatere druge kljucne deležnike, med drugim tudi na Inšpektorat RS za delo (v nadaljevanju: IRSD). Komisija se je z IRSD sestala v letu 2017, kjer sta se oba organa dogovorila, da na podrocju vzgoje in izobraževanja v letu 2018 izvedeta skupne nadzorne aktivnosti. Nadzorne aktivnosti na terenu so potekale v novembru in decembru 2018, komisija pa je dve šoli zaradi odsotnosti kljucnih sogovornikov ob prvem obisku, ponovno obiskala januarja 2019. Komisija in IRSD sta opravila skupne nadzore na desetih slovenskih šolah, med katerimi so bile zajete osnovne, srednje in ena glasbena šola. IRSD je v okviru svojih pristojnosti v nadzor vkljucil predvsem izvajanje posameznih dolocb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na splošni akt o sistemizaciji, dolocitev pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, postopek sprejema splošnih aktov delodajalca, objavo prostih delovnih mest, zaposlovanje delavcev, izpolnjevanje 9 Vodenje skozi vrednote je po mnenju komisije vsebinsko najboljši približek poimenovanju »ethical leadership«, saj je termin 'eticno vodenje', ki se sicer ponuja sam od sebe, vsebinsko obcutno bolj prazen. pogojev za zaposlitev, pravice neizbranih kandidatov, prepoved diskriminacije, prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpincenja na delovnem mestu ter varovanje dostojanstva delavcev pri delu. Komisija pa se je pri opravljanju nadzorov osredotocala na tista podrocja oziroma tveganja, ko so bila izpostavljena v izdelani Oceni tveganj, pri cemer je ob obisku vsake šole preverjala, ali je šola v dobrem letu in pol po predstavitvi Ocene tveganj ustrezno obravnavala izpostavljena tveganja in se do njih opredelila ter na kakšen nacin jih skuša v svojem delovnem okolju cim bolj omejevati. Komisija je tako preverjala, kako šole obvladujejo tveganja na podrocju javnega narocanja (kdo vodi postopke, kako potekajo itd.), kako šola in zaposleni omejujejo nasprotje interesov na vseh podrocjih svojega dela, predvsem pa pri imenovanju ravnateljev, zaposlovanju, javnem narocanju ali sklepanju drugih pogodb z zasebnim sektorjem, pri opravljanju drugih konkurencnih dejavnosti (tecaji, inštrukcije ipd.) ter v pedagoškem procesu oz. pri poucevanju in ocenjevanju, vpisovanju otrok ipd. Komisijo je prav tako zanimalo, ali imajo šole vzpostavljene ukrepe in mehanizme za zašcito prijaviteljev, ali šola predstavlja okolje, v katerem lahko zaposleni brez zadržkov izpostavijo neeticna ravnanja in prakse ali druge nepravilnosti, ki jih zaznajo pri svojem delu, ne da bi bili pri tem podvrženi povracilnim ukrepom, kako šola skrbi, da ne prihaja do nedovoljenega in neprimernega sprejemanja daril ter ali se šola v zadostni meri posveca svojemu nacrtu integritete. Kjer je bilo to mogoce, se je komisija v okviru svojih nadzornih aktivnosti pogovarjala tako s predstojniki, t.j. ravnateljicami in ravnatelji šol, predsedniki svetov šol, kakor tudi z drugimi zaposlenimi, ki delujejo na razlicnih podrocjih, kjer se pojavljajo tudi tveganja, kot so opredeljena v izdelani Oceni tveganj. Koncno porocilo z vsebinskimi izsledki in priporocili bo komisija pripravila v letu 2019. Nadzor nad izvajanjem nacrta integritete Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) Komisija že vrsto let spremlja delovanje Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO). Zaradi ugotovljenih tveganj za koruptivno in neintegritetno ravnanje je fundaciji leta 2011 odredila tudi izdelavo nacrta integritete. Po menjavi vodstva FIHO v letu 2018, se je slednje strinjalo s prenovo in posodobitvijo nacrta integritete FIHO, z namenom vzpostaviti ažurno bazo tveganj za korupcijo in kršitev integritete (tako sistemskih kot operativnih) pri ustroju in delovanju FIHO ter ukrepov za zamejitev teh tveganj. Komisija je pri tem ponudila pomoc, tako je predstavnica komisije postala vodja delovne skupine za nacrt integritete FIHO. Komisija se je v 2018 tako udeležila prvega sestanka prenovljene delovne skupine za nacrt integritete FIHO, obenem pa je oblikovala tudi vprašalnik za raziskavo mnenja zaposlenih in drugih sodelavcev FIHO, na temo ocenjevanja eticne kulture znotraj FIHO. Ker so nekatera tveganja, ki jih komisija zaznava na tem podrocju, sistemske narave, se je komisija že v preteklosti aktivno vkljucevala tudi v pripravo novega zakona, nazadnje tudi kot clanica delovne skupine za pripravo novega zakona. Po vzpostavitvi nove vlade v letu 2018 so tudi aktivnosti za spremembo zakonodajnih podlag ponovno oživele, komisija se je kot clanica delovne skupine za pripravo novega zakona udeleževala sestankov te delovne skupine in predstavila svoje komentarje na nov predlog zakona, ki bi urejal podrocje delovanja FIHO. Po mnenju komisije je obstojeca zakonska podlaga slaba, potrebne so spremembe v sami strukturi organizacije in njenem delovanju ter izboljšanje nadzora nad razpolaganjem z javnimi sredstvi. Nujno potrebno je oblikovati pravni okvir, ki bo jasno in na novo dolocil strukturo in delovanje fundacije ter poostril nadzor nad njenim delovanjem. Trenuten sistem delovanja v praksi ne omogoca maksimalne transparentnosti razdelitve sredstev, kar potrjujejo ugotovitve tako upravnega sodišca kot tudi Racunskega sodišca. Komisija je v marcu 2019 na podlagi preucevanja sumov nepravilnosti pri razdelitvi sredstev FIHO pricela tudi z nadzorom nad postopkom razdelitve sredstev FIHO. Nadzor nad izvajanjem nacrta integritete Ministrstva za finance Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) je pomemben akter vodenja financnega poslovanja Republike Slovenije, snovanja davcne politike ter politike upravljanja državnega premoženja v vseh oblikah, zato mora biti pomemben zgled pri zagotavljanju cim boljšega obvladovanja korupcijskih tveganj, ki se pri njem pojavljajo, ter pri spoštovanju dolocb v povezavi z instituti ZIntPK nasploh. Komisija je zato sprejela odlocitev o izvedbi nadzora nad izvajanjem nacrta integritete na Ministrstvu za finance, katerega cilj je izdelava ocene korupcijske izpostavljenosti ministrstva, vkljucno z napotili in priporocili za obvladovanje tveganj ter posodobitev nacrta integritete. V skladu s Smernicami za izdelavo, uvedbo in izvajanje nacrtov integritete (v nadaljevanju: smernice) je ocena korupcijske izpostavljenosti postopek, v katerem se preverijo vsi ali posamezni viri tveganj, obstojeci kontrolni, nadzorni mehanizmi in drugi nacini obvladovanja korupcijskih tveganj in tveganj za druga protipravna in neeticna ravnanja ter oblikujejo spremembe ali dopolnitve postopka obvladovanja navedenih tveganj. V okviru ocenjevanja korupcijske izpostavljenosti posameznega organa pa se pregleda tudi spoštovanje dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na posamezne institute. Komisija se je v izdelani oceni korupcijske izpostavljenosti ministrstva osredotocila na štiri vsebinske poudarke, v okviru katerih je lahko preverjala tudi spoštovanje vecine dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na posamezne institute. Poudarki nadzora so bili na: • eticni kulturi ministrstva – komisija je eticno kulturo in nekatere njene dimenzije na ministrstvu ocenjevala s pomocjo sklopa vprašanj v dveh anketnih vprašalnikih (za zaposlene in nadrejene), ki ju je oblikovala posebej za ta namen; • postopku priprave predpisov, pri cemer je komisija v konkretnem primeru priprave predloga Zakona o demografskem rezervnem skladu preverjala predvsem zagotavljanje transparentnosti postopka in zakonodajne sledi, spoštovanje dolocb Resolucije o normativni dejavnosti in Poslovnika Vlade RS pa je preverila tudi na podlagi pregleda in preucitve vecjega števila predlogov zakonov, katerih predlagatelj je bilo ministrstvo in so bili za obravnavo na vladi pripravljeni v obliki vladnega gradiva; • postopkih imenovanja oseb v organe zavodov, agencij, skladov, gospodarskih družb ter mednarodnih in drugih organizacij, pri cemer je komisija preverjala normativno ureditev postopkov imenovanj, obstoj predpisov in navodil in obstoj kriterijev in meril, na podlagi katerih se izbirajo kandidati, ki jih v imenovanje predlaga ministrstvo; • postopkih javnih narocil, pri cemer se je komisija osredotocila predvsem na tveganja, vezana na interno (normativno) ureditev postopkov javnega narocanja, izbiro postopkov javnega narocanja in s tem povezano potencialno drobitev javnih narocil ter na sklepanje svetovalnih pogodb. Na vzorcu teh pogodb je komisija socasno preverjala tudi vkljucevanje protikorupcijske klavzule v pogodbe ter pridobivanje izjave o lastniški strukturi od ponudnika, s katerim je bila sklenjena pogodba. Posebno pozornost pa je komisija posvetila tudi nasprotju interesov in lobiranju, poznavanje katerih je preverjala s sklopom vprašanj v okviru omenjenih dveh anketnih vprašalnikov, spoštovanje zakonskih dolocb, ki opredeljujejo ta dva instituta pa je vseskozi preverjala v okviru izvajanja nadzora. V letu 2017 je komisija tako pricela z nadzorom, ki ga je zaradi obsežnosti preucevanih podrocij zakljucila v 2018. Konec leta 2018 je komisija ministrstvu poslala prvi osnutek porocila, koncno porocilo pa bo sprejeto v letu 2019. Analiza nacrtov integritete, obvladovanja korupcijskih tveganj in tveganj za neintegritetna ravnanja ter uporabe protikorupcijske klavzule v javnih zavodih lekarnah Komisija je od leta 2015 izvajala nadzorstvene aktivnosti glede izvajanja nacrtov integritete, identifikacije in obvladovanja korupcijskih tveganj in tveganj za neintegritetna ravnanja ter glede spoštovanja dolocb o protikorupcijski klavzuli v slovenskih lekarnah. Komisija je v okviru omenjenega nadzora tako: • preverila, ali imajo lekarne dosledno izpolnjene elektronske registre tveganj in ali redno oddajajo letna porocila o izvajanju nacrtov integritete, ter lekarne pozvala, da odpravijo zaznane nepravilnosti; • preverila, ali lekarne izvršujejo ukrepe za obvladovanje korupcijskih tveganj ter tveganj za neintegritetna ravnanja (dalje: tveganj), ki so jih dolocile v nacrtih integritete; • opravila analizo najpogostejših tveganj v skupini ter lekarne pozvala, da se njihove delovne skupine za pripravo nacrta integritete opredelijo do teh tveganj; • na podlagi pregleda pogodb, ki jih sklepajo lekarne z dobavitelji in proizvajalci zdravil in drugih farmacevtskih sredstev, ter na podlagi ugotovitev iz postopka sodelovanja pri pripravi novega Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1), v katerega je bila komisija vkljucena avgusta in septembra 2016, sama identificirala tveganja, do katerih naj se lekarne opredelijo v nacrtih integritete; • na podlagi medijskih objav in odlocb drugih državnih organov enemu izmed zavodov podala priporocilo za ponovno oceno stopnje obvladovanja nekaterih korupcijskih tveganj in • preverila spoštovanje dolocb o vkljucevanju protikorupcijske klavzule v pogodbe v skladu z drugim odstavkom 14. clena ZIntPK ter lekarne pozvala k odpravi nekaterih pomanjkljivosti. V letu 2018 je komisija omenjeni nadzor zakljucila in lekarnam na podlagi zaznanih tveganj podala nekatera priporocila, med drugim, da naj se lekarne v svojih nacrtih integritete opredelijo do: • tveganja nedovoljenih vplivov proizvajalcev zdravil na javne zavode lekarne oziroma njihova vodstva v primerih, ko so vplivi usmerjeni k vecanju prodaje njihovih izdelkov, ne glede na koristi pacientov, ter tveganja nezakonitih ravnanj javnih zavodov lekarn oziroma njihovih vodstev, ko so ta ravnanja usmerjena k dajanju prednosti proizvodov dolocenega proizvajalca, ne glede na koristi pacientov oziroma kupcev; • tveganj v zvezi z najemanjem prostorov ali nabavo drugega blaga in storitev (razen zdravil in lekarniških sredstev) pri veletrgovcih zdravil in drugih farmacevtskih sredstev. Delo na podrocju protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi ponudnika Z namenom zašcite javnih sredstev vpeljuje ZIntPK v vse pogodbe, ki jih organi in institucije javnega sektorja sklepajo s ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali z izvajalci del in ki presegajo vrednost 10.000 EUR brez DDV, protikorupcijsko klavzulo. Namen uporabe protikorupcijske klavzule je preprecevanje koruptivnih ravnanj oziroma zmanjšanje tveganja za njihov nastanek v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ter nadzorom nad tem. Protikorupcijska klavzula predstavlja temeljno vodilo vsem pogodbenim strankam, kakšnih ravnanj naj se vzdržijo. V primeru, da do prepovedanih ravnanj pride v zvezi s pridobitvijo ali sklenitvijo posla, opustitvijo dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali drugih ravnanj ali opustitev, zaradi katerih je povzrocena škoda ali pridobljena nedovoljena korist, je takšna pogodba nicna. ZIntPK v dolocenih primerih in pod posebnimi pogoji – ce zaradi narave posamezne pogodbe vkljucitev protikorupcijske klavzule ni možna ali primerna, ali ce druga pogodbena stranka s sedežem izven Republike Slovenije nasprotuje vkljucitvi – dovoljuje tudi izjemo od tega pravila. Vendar je tako izjemo (torej sklepanje pogodbe brez protikorupcijske klavzule) moc izvesti le na podlagi izrecne odobritve komisije. Poleg vkljucitve protikorupcijske klavzule v pogodbo, pa morajo organi in organizacije javnega sektorja pred sklenitvijo take pogodbe pridobiti tudi podatke o lastniški strukturi podjetja, s katerim pogodbo sklepajo, saj lahko z razkritjem lastništva in lastniških povezav organi/organizacije javnega sektorja bolje pazijo na morebitno nasprotje interesov in kršitev dolocb omejitev poslovanja zaposlenih organa/organizacije. Pri tem mora izjava o lastniški strukturi vsebovati podatke o fizicnih osebah, ki so posredno ali neposredno udeležene v lastništvu ponudnika. Komisija je v letu 2018 nadaljevala z izvajanjem svetovalnih aktivnosti na podrocju uporabe protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi in izvedla 14 svetovanj oziroma odgovorov na vprašanja o teh dveh mehanizmih. Komisija je v 2018 na temo vkljucevanja protikorupcijske klavzule v pogodbe z organizacijami javnega sektorja in pridobivanja izjave o lastniški strukturi uvedla tudi pet prekrškovnih postopkov, vse na podrocju delovanja lekarn v Sloveniji. Komisija je v letu 2018 zakljucila z analizo nacrtov integritete, obvladovanja korupcijskih tveganj in tveganj za neintegritetna ravnanja ter uporabe protikorupcijske klavzule v javnih zavodih lekarnah in na podlagi slednje podala tudi nekatera priporocila. Podrobnejše informacije o analizi in priporocilih so podane v poglavju »Krepitev integritete organov in organizacij javnega sektorja«. Preventiva – projekti, dogodki, konference, sodelovanja, izobraževanja Komisija v okviru svoje preventivne vloge razvija in izvaja tudi aktivnosti, s katerimi naslavlja otroke in mlade. Pri tem sodelujemo z vzgojnovarstvenimi in izobraževalnimi ustanovami, saj smo prepricani, da je njihova vloga bistvena pri izgradnji družbe, ki temelji na poštenem, odgovornem, spoštljivem in neodvisnem posamezniku. Spoznavanje integritete v vrtcih skozi sliko in igro Temeljne clovekove vrednote se zacnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu. Zato je priporocljivo z vrednoto poštenja oziroma integritete otroke spoznavati takoj, ko so sposobni razlikovati med prav in narobe. V letu 2016 smo zato priceli s projektom »Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko«, ki temelji na ustvarjalnem natecaju za otroke v vrtcih. Gre za projekt, ki je osnovan na slikanici Polomljena kocija, ki otrokom, na njim primeren nacin, skozi ilustrirano zgodbo ter z nepogrešljivo pomocjo vzgojiteljic/vzgojiteljev in njihovih pomocnic/pomocnikov prikaže negativne posledice neeticnega ravnanja. Zgodba je umešcena v kontekst, ki je otrokom blizu, in s tem omogoca enostavno vživljanje v prikazano situacijo. Besedilo zgodbe je nastalo v okviru komisije, ilustracije pa so bile komisiji podarjene kot donacija. Pilotni projekt s to vsebino smo izvedli v sodelovanju z Vrtci Obcine Žalec že leta 2014, odlicni odzivi in številni izdelki pa so nas spodbudili, da smo v letu 2016 k projektu prvic povabili vse slovenske vrtce. Izvedba projekta na nacionalni ravni v letu 2018 je bila torej že tretja po vrsti, k natecaju pa se je prijavilo 25 vrtcev, pri mnogih med njimi je projekt izvajalo vec skupin, pri nekaterih celo vse skupine zadnjega starostnega obdobja otrok, v katerem naj bi se projekt izvajal. Tudi v tem letu so vrtci pokazali izredno kreativnost pri likovnem uprizarjanju zgodbice iz slikanice, od risbic v razlicnih tehnikah, do modelov kocij in glavnih akterjev zgodbe iz lepenke ipd. Zakljucni dogodek ustvarjalnega natecaja je komisija izvedla decembra, ob obeležbi mednarodnega dneva boja proti korupciji v Slovenski kinoteki, kjer je pripravila razstavo izdelkov, ki jih je prejela od vrtcev, vrtcem, ki so se dogodka udeležili, pa je izrocila tudi zahvalo za sodelovanje. Vrtci so izrazili zadovoljstvo glede sodelovanja v projektu »Spoznavanja integritete v vrtcih skozi igro in sliko«, slikanica Polomljena kocija pa je, po informacijah vrtcev, otroke pritegnila in omogoca dobro podlago za pogovor o »prav in narobe« ter izvedbo ustvarjalnih aktivnosti. Komisija bo zato s projektom nadaljevala tudi v prihodnje. Ustvarjalni natecaj KPK za slovenske osnovnošolce in srednješolce 2018 »Korupcija in integriteta skozi strip« Komisija si prizadeva vsako leto izpeljati tudi kakšno aktivnost za naslavljanje mladih, ki so do sedaj risali oz. slikali, pisali pisma poslancem in graficno oblikovali motive za majice in ustvarjali filmcke na temo korupcije. V letu 2018 se je komisija tako odlocila za izvedbo natecaja za oblikovanje stripa na temo korupcije in integritete. Za ta namen je v pomoc pri izdelavi gradiv za natecaj sama oblikovala tudi nekaj predlog oziroma matric stripa, s katerimi je želela osnovnošolcem in srednješolcem omogociti hitrejši prehod s forme na vsebino stripa. Natecaj se je izkazal za neuspešnega, saj komisija nanj ni prejela nobenih izdelkov. Komisija razlog za to vidi bodisi v prezahtevnosti izrazne tehnike ali pa nezadostnem zanimanju za strip med mladimi. Usposabljanje javnih uslužbencev s podrocja etike in integritete ter boja proti korupciji Ena od plati poslanstva komisije je tudi krepitev zavedanja o pomenu boja proti korupciji ter integritetnem in eticnem delovanju v javnem sektorju. Komisija je v skladu s to svojo dolgorocno usmeritvijo tudi v letu 2018 usposabljala javne uslužbence, krepila zavedanje o pomenu boja proti korupciji ter integritetnem in eticnem delovanju. V 2018 je komisija izvedla 27 usposabljanj javnih uslužbencev s podrocja uporabe nacrta integritete, izogibanja nasprotju interesov, prejemanja daril in omejitev poslovanja, glede na potrebe pa tudi lobiranja in prijave premoženjskega stanja. Za sodnike, tožilce in pravosodne policiste je izvedla dve usposabljanji, ter posebej za vodilne javne uslužbence dve usposabljanji. Z njimi je komisija naslovila 1.597 slušateljev. Del teh predavanj je komisija izvedla v okviru Upravne akademije, med njimi tudi omenjeni dve usposabljanji za vodilne javne uslužbence v okviru programa Usposabljanja za vodenje v upravi. Omenjeno usposabljanje za vodilne javne uslužbence temelji na poglobljenem modulu usposabljanja s podrocja integritete, etike in boja proti korupciji, ki ga je posebej za ta namen razvila komisija. 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 2.878 2014 Udeleženci usposabljanj 3.714 1.810 1.781 2015 2016 2017 1.597 2018 70 60 50 40 30 20 10 0 50 2014 Število opravljenih usposabljanj 65 46 38 2015 2016 2017 29 2018 Spletno ucno orodje Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) Komisija je bila s strani Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) na Dunaju zaprošena, da pripravi prevode šestih izobraževalnih filmov s podrocja nasprotja interesov, daril, gostoljubja ter korupcije pri javnem narocanju v slovenski jezik. Filmi so del spletnega ucnega orodja za pridobitev certifikata »Boj proti korupciji«, ki ga je pripravil UNODC. Ker naj bi bili filmi kar najširše dostopni in poucni, bodo na spletnih straneh UNODC objavljeni v razlicnih jezikih. V slovenskem jeziku so bili objavljeni 15. marca 2019. Spletne brošure v okviru Programa Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019 V okviru aktivnosti, ki jih je Vlada RS opredelila v njenem programu za krepitev integritete in transparentnosti za obdobje 2017-2019, je tudi priprava treh spletnih brošur na temo vsakdanjega prizadevanja za osebno integriteto, odgovornega ravnanja pri oddaji javnih narocil ter ravnanja zunanjih strokovnjakov, ki sodelujejo z javnim sektorjem (Ukrep I.3 programa). Pri izvedbi tega ukrepa je sodelovala tudi komisija, ki je, skupaj s predstavniki Ministrstva za javno upravo, pripravila scenarija za izobraževalna filma o nasprotju interesov ter tveganjih za integriteto v postopkih javnega narocanja. Filma sta namenjena usposabljanju vseh zaposlenih v javnem sektorju, pa tudi javnim uslužbencem in drugim sodelujocim v postopkih javnega narocanja. Filma sta objavljena na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo. Informativni paketi za novoimenovane funkcionarje Komisija je z namenom krepitve zavedanja o integritetnih ravnanjih na njihovih novih funkcijah ter olajšanja seznanjanja novoimenovanih funkcionarjev z njihovimi obveznostmi po ZIntPK, kot že v preteklosti tudi v letu 2018 poslala tako imenovane informativne pakete s podrobno obrazloženimi obveznostmi vsem novim županom, podžupanom in obcinskim svetnikom, prav tako pa tudi državnim svetnikom.