46 Naši dopisi. Iz Pazna 3. februarija. — Gospod župnik V. Pe-harec in gospod kaplan Ivan Vrhovnik sta nabrala pri faranih iz Sore 13 vreč, to je , 1113 kilogramov žita in 20 gold, ter imenovane darove odboru za stradajoče izročila. Gosp. dr. L. Gregorec, urednik „Slov. Gosp." v Mariboru, je isto tako poslal imenovanemu odboru pri naročnikih „Slov. Gosp." nabrane 104 gold.; gosp. Ivan Čatež pri sv. Ivanu je nabral in odboru poslal 20 gold.; gosp. opravitelj Tramte iz Žužemberka 17 gold.; gosp. Peter Majdič iz Mengša je poslal 3 vreče (430 kilogramov) moke; gosp. župnik Kulavic v Št. Vidu je nabral in odboru poslal 81 mernikov žita in 83 mernikov sočivja; v Kranji je nabral gosp. dekan Anton Mežnarec 300 kilogramov krompirja in 725 kilogramov žita. S tem potrjujem tudi prejem 28 gold, po si. vredništvu „Novic" meni izročenih. Vsem imenovanim častitim gospodom in neimenovanim dariteljem, kakor tudi si. vredništvu „Novic" izreka v imenu odbora za stradajoče v srednji Istri najsrčnejšo in toplejšo zahvalo Berbuč, tajnik odbora. Iz Šenturske gore 5. sveč. — R. — Ni še preteklo mesec dni, ko sem nabiral na naši gori prve letošnje spomladne cvetlice, uže so se prikazale za njimi druge in sicer dišeče violice (Viola ogorata) in pa k u r i c e (Helleborus niger). Vi ne veste, kako sem se jih zavzel, še bolj pa razveselil, ko jih včeraj zagledam. Na naših gorah uže violice v cvetji, ko doli na polji za dober pedanj debela snežna odeja še pokriva zemljo; pri nas v gorah toplo, da bi čez dan lahko golorok hodil okoli, doli v nižavi pa še vedno tako mrzlo, da kar škriplje pod nogami. To je pa vendar preveč; ali ni to narobe svet? Pa ne samo naše ponižne gore, marveč cela vrsta Karavank, so na solnčnati strani skorej popolnem kopne! da, celo nehotični velikani kamniških planin: Grintovec, Kočna, Greben in drugi bratci in sestrice za njimi, kažejo ti uže gola rebra, česar se lahko vsak sam prepriča, ako ga je volja, o jasnem dnevu ogledovati jih. Nasledek tega je pa tudi, da so studenci skorej vsi posušili se in vode v potokih take upadle, da pri mlinih k večemu eno kolo še vrte. Po polu ure in še dalje morajo ljudje pri nas po vodo hoditi. Kaj bo še le po leti, kako hudo bo za vodo, ako ne bo več snega padlo po planinah in če ne bo prav pogostoma deževalo čez leto; od kod se bo le voda jemala? Ljudje sicer prerokujejo, da bo prav v kratkem času še obilno snega se nasulo, zlasti po planinah, a kdo ve, ali se bo to tudi res zgodilo, in če se zgodi, ne bo zime, katera uže čez stri mesece traja, nikdar konca. Take zimske prikazni, ko jo letos imamo, gotovo uže dolgo ni bilo. Iz Vipave 8. sveč. — Tudi mi smo v čitalnici naši 2. dne t. m. slavili spomin Valentina Vodnika. Pri tej „besedi" odlikoval se je posebno gosp. koncipient Steier s slavnostnim govorom, ki ni bil le jedernato zložen, temuč tudi res mojstersko govorjen. Slava mu! Gospod Steier je govornik v pravem pomenu besede, ob enem je pa tudi odličen, delaven narodnjak, do katerega se obračamo s toplo prošnjo, da naši čitalnici tudi v bodočnosti svoje spretnosti ne odtegne. Gledišna igra „Dve bratranki" vršila se je tudi dobro, za kar gre v prvi vrstij, se ve da, hvala vrlemu našemu gosp. Radoslavu Silvestru, v drugi pa tudi vsem gospodom in gospodićinam, katere so lepo sodelovale. Edino to je obžalovati, da čitalnica zdaj Čisto nič petja nima, in da ravnatelji Vodnikove veselice so premalo strogo na red pazili, ki je potreben pri vsaki skupščini, če tudi je namenjena razveseljevanju. Kaj neprijetno je bilo, na pr. med slavnostnim govorom kakor tudi med gleda-lišno igro slišati nespodobno vpitje nekega vinjenega človeka pod galerijo. Gotovo ne manj neprijetno bilo je pa tudi to, da so ravno tistega človeka, se cel6 k sledečemu plesu pustili, in da je bilo na galeriji med plesom več neodkritih ljudi videti s pipo v ustih! V naši čitalnici se sploh premalo na to pazi, kakim osebam da se vstop dovoli. Ni čuda toraj, ako se zapazuje, da se precejšnji del inteligence čitalniškim veselicam, posebno pa plesom, odteguje. Sicer imamo pa tudi nekatere odlično narodne gospćde, kateri čitalniških veselic ne obiskujejo. Vzrok temu je neka bojazen, katera bi se mogla uže skoraj smešna imenovati. — Naša čitalnica preselila se je te dni zopet v nekdanje svoje prostore v hiši gosp. Uršiča, iz katerih se je moralo ,,bralno društvo" respektive „leseverein" umakniti. Sicer se sliši, da bode to društvo prav v kratkem mirno zadremalo. To bode joka po njem! Kaj ne? Iz Rovt 1. sveč. — Pri volitvi občinskega starešinstva 25. dne u. m. so bili izvoljeni: za župana gosp, Jak. Petkovšek, za svetovalce pa dosedanji župan gosp. Fr. H a dni k, gosp. J. Kavčič in gosp. Jakob Kune. Iz Železnikov 6. febr. L. (Stiske in delavci.) Sicer je res, da celi svet toži o hudih časih, vendar pa nekateri kraji stiske veliko hujše čutijo memo nekaterih, V takem žalostnem položaji smo tudi mi v Železnikih. Slabe železniške kupčije zadnjih let bi bile našim delavcem — kovačem do malega uže vsem potisnile popotno palico v roke, ter pognale jih po svetu z tre-bnhom za kruhom, ako bi — in to je gola istina, kar bom tu zapisal — ako bi usmiljeni gospodje bratje Globočniki ne bili v gotovo lastno škodo preskrbovali ubogih ljudi z delom. Od sile imajo uže raznovrstne železnine nakupičene po svojih mnogih hramih, ki jim leži brez prida, in celo na občutno zgubo. Edino le up, da bi se utegnile kupčije s časom vendar zopet kaj zboljšati, podpiral jih je dozdaj pri njihovem nikoli dosti prehvaljenem početju. Al zdaj se kažejo našemu kraju nove stiske. Od sv. Nikolaja sem, tedaj cela dva meseca, stojijo zamrznjene fužine Spodnje- in Zgornjo-železoiške, in tudi Jesenovšk© z valjanskimi stroji (Walzwerk) vred. Zamrznjene pa stojijo tudi žeb-ljarske kovačnice. Ubogi trpini kovači so si pomagali dozdaj vendar vkljub strašanskih mrazev z tem, da so žeblje kovali „na pihanje", t. j. da so si s človeško pomočjo dali goniti mehove. Al zdaj potekle so zaloge drobnega železja, iz katerega se kujejo žeblji, valjanski stroji ne morejo napravljati potrebnih cajnov, in Če nam Bog uže skoraj ne bo dal pihati bolj mehke sape, da bi se kaj otopilo , in bi zlasti na Jesenovecu ne mogli kmalu zopet delati, bodo ljudje nemilo primorani, razkropiti se , ter iskati si po svetu druzega zaslužka in ljubega kruhka. Tudi mlini stojijo vsi zamrznjeni, in moka se cel6 za denar uže težko kupi. Drugje se ljudem pomaga z milodari; tudi nas kraj bi potreboval na moč enacih dobrot. — O hudi zimi, kdo bi uže pisal, ker je povsod zel6 enaka; al hudih nasledkov njenih se je bati. Ozračje je silno suho; posušili so se pri nas vkljub visocih gora uže mnogi vodnjaki, sneg pa tako gine in je tako presušen, da prav nič ni upati, da bi namočil kaj prida zemljo, ako bi tudi jel pihati jug. Bati se je toraj, da bo snegu sledila zdajci huda suša* 47 Za take, ki pri delu trpijo hude mraze, bi na spomlad tudi kake bolezni utegnile nevarne biti. Z eno besedo: kamor se ozremo, povsod se kaže žalostna prihodnost Le eden je, ki more pomagati, in ta je — Bog, naš mili oče nad oblaki! Naj bi se usmilil vseh, ki so v bedah, revah in stiskah! Iz Ljubljane. — Čakali smo zopet cel teden, da nam pride glas z Dunaja o dopolnenji ministerstva, — al do danes nimamo druzih poročil, kakor to, da je zmešnjav brez konca do kraja in vsak dan več. Na celem svetu je v politiškem življenji ni anomalije takoŠne, kakor je v Avstriji, kjer vlada vodi opravila v duhu manjšine proti vsem načelom večine, proti vsem načelom ustavnosti in parlamentarnosti! Po tej poti ne pridemo nikoli do miru, dokler ne stopi vladi na čelo mož, ki z železno roko prime za krmilo, na katerem napisano stoji: „pravica je podslomba držav". — {Iz seje družbe kmetijske 1. dne t. m. — Konec.) Dunajsko podporno društvo ubozih dijakov na višji šoli kmetijski je povabilo kmetijsko družbo, naj pristopi kot ud podpornega društva; odbor je sklenil pristopiti kot letnik. — Okrožnica si. ministerstva kmetijstva, po kateri se avstrijskim kmetovalcem svetuje, naj bi pridelano svoje žito vsako leto hitro postavili na žitne trge, ker le tako je mogoče odb ti konkurenco z amerikanskim in ruskim žitom, je bila na znanje vzeta s to opomnjo, da kranjska dežela žita le v dobrih letinah za svoje domače potrebe pridela, v unanjo kupčijo pa ga nima nikoli prodati. — Odbor za letošnjo deželno razstavo kmetijskih pridelkov in obrtoijskih izdelkov v Gradcu je poslal družbi program te razstave s prošnjo, naj ga objavi; odbor sklene vstreči tej želji. — SI. ministerstvo kmetijstva naznanja družbi, da je poročila o porabi lanske državne podpore za sirarstvo in napravo vodnj ako v odobrilo, isto tako tudi porabo podpore za pospeh govedoreje. Ker pa lansko jesen zavoljo goveje kuge delitev premij za goveda na Notranjskem v Postojni se ni moglo iz-vršiti, zato je sklenil odbor, pozvati podružnico kmetijsko postojnsko, naj poroča, kedaj in kako naj bi se letos lani opuščeno premiranje nadomestilo. — Prošnja okrajnega šolskega sveta novomeškega je bila rešena tako, da se za šolsko mladino pojslje nekoliko poučnih kmetijskih knjig, denarnih daril za marljive učitelje pa nima družba kmetijska na razpolaganje , zato jih morejo dobiti le iz državne podpore, ki jo c. k. deželni šolski svet od ministerstva dobiva, da jo po zaslišanji družbinega odbora razdeli. — Po predlogu podružnice kranjske je bil gosp. Jožef Burger, posestnik in župan v Vogljah, za uda sprejet. — Junci in junice pincgavskega plemena, ki jih je po odborniku gosp. Lasniku kmetijska družba iz državne podpore nakupila in v Kranj i 6. dne t. m. po javni dražbi prodani, so bili živinorejcem zelć všeč. Prihodnjič povemo, kdo je junce kupil za pleme svoje okolice. Isto tako tudi povemo, kdo je koroške ovne dobil. — Ministerstvo trgovstva je volitev gosp. Aleks. Dreota za predsednika, gosp. Karola Luk mana pa za podpredsednika trgovske in obrtnijske zbornice kranjske za letošnje leto potrdilo. — Iz Novomesta nam je došlo žalostno naznanilo, daje prečastiti gosp. Anton Grašič, kanonik starosta in predsednik kmetijske podružnice novomeške, po daljši bolezni, 77 let star, 8. t. m. umi. Danes velečastiti kapitel napravi blagemu rodoljubu slovesen pogreb. Naj v miru počiva! — Tukajšnjemu veteranskemu društvu je došla čast, da je presvitli cesar prevzel protektorat nad tem društvom in mu padaril 100 gold. — (O Abendrothovih sleparijah) piše ,.Edinost,, to-le: Mnogo naših kmetov, katere je Abendroth v Hercegovino z vozom in živino zapeljal, čaka še krvavo zasluženega plačila. Odkar se je poslanec Obreza v državnem zboru potegnil za uboge kmete , opazuje se prizadevanje, da se ta reč poravna; mi smo pozvedali o tem in priporočamo vsem tistim voznikom, ki niso še prejeli vsega plačila, in tudi še niso komu dali pooblastila, da se potegne za plačilo, naj se obrnejo naravnost do našega rojaka dr. Ferd. Pogačnika, odvetnika na Dunaji (L Riemergasse Nr. 15). On je vesten mož ter se bo prav krepko potezal za to, da pride vsak do zasluženega plačila. — V delegaciji je pa 6. t. m. minister odgovoril na interpelacijo poslanca Winklerja o Abendrothovem ravnanji s kranjskimi vozniki. Ta odgovor ne daje veliko upanja, da bi ljudje z lepo dobili svoj zaslužek. Gosp. Obreza misli zdaj reč izročiti odvetniku in Abendrotha pa njegovega pajdaša tožiti. Vendar pa je treba reč dobro prevdariti, da ne bodo imeli ljudje še veče škode, ter s svojim zaslužkom zgubili še tožbenih stroškov. Bodemo videli, kaj da porečeta Abendroth in njegov pajdaš, nek bankir Rus. — (Navadna bozidnica v bolnišnici ubozih otrok) na Poljanah se je letos zakasnila do pretekle nedelje zato, ker je izročitev režije usmiljenim sestram bila še le dovršena 3. dne t. m. Nazočost preblage gospe soproge gospoda deželnega predsednika in mnogo druge gospode, kakor tudi obilo darov pri božičnici nakupiče-nih je kazalo zadovoljnost, da je režija prišla v roke usmiljenim sestram. Gosp. župan Lašan in gosp. kne-zoškof dr. Pogačar sta poprijela besedo in v zahvali vsem dobrotnikom sta oba še posebno povdarjala do-brotljivost milostljive gospe* soproge gospoda deželnega predsednika, kateri v prvi vrsti gre hvala, da je zelo zanemarjena režija milodarne te naprave prišla zdaj v bolje roke. Ker se otroška bolnišnica vzdržuje samo po milodarih, zdravila brezplačno daje lekarna Ternko-cyeva, ozdravljanje bolnih otrćk oskrbuje gospod dr. Kovač tudi brezplačno, zato je od mnozih strani nastalo vprašanje: ali je poleg deželne bolnišnice, ki tudi otroke sprejema, in za malo število bolnišničnega ozdravljanja potrebnih otrćk res potrebna ta otroška bolnišnica , ki se s tolikimi težavami vzdržuje v hiši, ki uže mnogo let je od zunaj bolj podrtiji podobna, kakor čedni hiši. — Kakor nam iz Maribora došla pastirska lista kažeta, je gospod knezoškof lavantinski zdaj vendar poleg nemškega lista razposlal slovenskega slovenskemu narodu svoje škofije. — Došel nam je tudi list biskupa poreškega i pulskega v hrvatskem jeziku. — (Pobirki iz Časnikov). „Tagblatt" svoje grdo ro-kovnaštvo v vsakem listu uganja, kajti če bi v vsakem ne metal svojega blata na domaće in druge rodoljube, ne bi vsakdanje hrane imeli njegovi privržene'. Uni dan seje zopet debelo zlagal, da se narodnjaki uže na vse kriplje pripravljajo na boj za mestne volitve, in ker ga je strah, da ne bi zmagali pri prihodnjih volitvah, nesramno natolcuje narodno stranko, da ne zna gospodariti z mestnim premoženjem! No, od vas liberalcev, ki ste celo Avstrijo v strašne dolgove zakopali, ker ste svojim privržencem na milijone goldinarje v nikdar sito žrelo sipali, od vas liberalcev se narodna in konservativna stranka ne bode učila gospodariti niti v mestnih, niti v deželnih, niti v državnih zborih. Kako dobro so narodnjaki, ko so v mestnem zboru večino imeli znali gospodariti, to je tiskano 48 „poročilo" mestnega odbora do leta 1867. s številkami pred svetom dokazalo. Tudi takrat ste, kakor vselej, ob volitvah isto laž gnali, da bi pocrnili narodno stranko, al ono „poročilo'' vam je sapo zaprlo, da niste mogli ne besedice ziniti. Narodna stranka vam je „marš-route" dala, kako treba mestnemu odboru gospodariti. Berite ono „poročilo", da vidite ndrodno gospodarstvo. Lagali boste „Tagblatovci" v kljub temu še zmirom, to je gotovo, kajti laž in natolcevanje je vaše edino orožje, s katerim sleparite ljudi, ki iz vašega lista zajemajo svojo modrost. — (MaŠkerada „Sokolova".) „Kdo ve imena, šteje rode — Ki so prišli v umetnih shode!" Tako je s Ko-seskijem pač vsak vskliknil, stopivši v čitalnice naše Čarobno okinčane prostore pustni večer. In res, čez 600 ljudi obojega spola, raznih stanov in raznega političnega mnenja tukajšnjih in vnanjih med njimi čez polovico mask, druga krasnejša od druge, da se je človek mislil prestavljenega v „Tausend und Eine Nacht", se je gnjetlo po vseh gorenjih prostorih čitalnice, ker prostora je bilo premalo. Okoli 9. ure je počastil navzoče s svojim prihodom deželni predsednik gosp. vit. Kal lin a, ki se je nekoliko časa mudil, pa izrekel prav ugodno sodbo o veselici in njenih vdeleževalcih. — Sploh je zopet le en glas po Ljubljani, namreč ta, da je bila „Sokolova" maškerada najkrasnejša predpustna veselica v Ljubljani, čeravno tukajšnja nemška lista o nji in sploh o veselicah v čitalnici nočeta nič vedeti, kakor ga bi v Ljubljani in na Kranjskem ne bilo nobenega Slovenca. Med maskami je „Pavliha" bil ena najži-vahnejih. — V spodnjih prostorih je bila gnječa še veča, pust se je pokopaval do poznega jutra. Gostilničar je storil kar je mogel, in bo z večerom gotovo zadovoljen.