Štev. 249
IZHAJA VSAKI DAM —
si« t>b nedeljah 1b pr«--ikth ob 5., ob ponedeljkih ob S. zjutraj-?*MmlČBe IteT. s« prodajajo po 3 nv&. (fi sS©t) v	1
»abakarnah v Trs*« i a ekolici, Gorici, Kraaja, Si- Petrm, f •stoj ni, Sefcani, Kabreiiai, St. Luciji, ToLm*, Ajdov-Dornbergu iWL Zastarele Stev. po 5 nvč. (It slet.). 9«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ StrokoeM 1 melone. CENE: Trgo-rimska in obrtne oglase pa 9 a t. mm,
*vmrtnice, zahvala, podanice, oglase denarnih aavodav M <H» st. mm. Za oglas* v t«kstn lista do 5 vrst 20 K, vBaka a*daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-
pa 4t stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Waostia. — Plačaje s« izključno le upravi -Edinoafci*.
TRST, v nediJjo 5 septembra 1909.
Tečaj XXXIV
Glasil« političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko«
je moč I
— NAROČNINA ZNAŠA ™
sa vse leto 2« X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; rt na*
ročbe brez dopo9lane naročnine, se uprava ne or-.ra. ■aroealna na ■*4«lJako tzd&nj* „EDIHOSTI" atan*: ••>•>
—_ letno S 5-30, pol lata a SO	■
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»»
vana pisma •• ne sprejemajo In rokopisi se ne yra5aja Naročaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
URBDNIŠTVO: alloa Giorgie Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI. Lastaik konaorcij lista „Edinost*. - Natisnila tiskarna konsorcijs
lista „Edinost* v Trstu, nI. Giorgio Galatti 6t. 18. Paftno-hranUnKnl ralun Si 841652. TELEFON it 11-57.
Borba za Dunaj in Trst.
Trit, dne 3. septembri.
„Piccolo" je zopet enkrat zajokal zbog nevarnosti, ki da preti italijanstvu Tista od strani S'ovanov, A takrat je „Piccolo" po-tegr ii paralelo med Dunajem in Trstom. Voglom Trievta, ma voglicno ancbe Vienua — hočejo Trst. a hočejo tudi Duoaj 1 Tako je nasiovil „Piccolo" svojo najnovejšo jere-mijado.
„Piccolo" pravi, da je Danaj brezdvomno nemško mesto, a v tem mestu ae je naenkrat
pojavilo 400.000 Čehov, tako, da ni več možno tajiti češke narodnosti za avstrijsko prestolnico, kakor ne tajijo oni. I:al;jin, slovanske nevarnosti za Trs% Vse to pa da 16 zakrivila vlada, ki ie očitno in pov a o d i favorizirala Slovane. Ssd&j iua to, kar je seials. Viada da je pripravljala vclilni teren Slovanom Dalmacije, I<tre in Goriške; a sedaj, so izvoljeni, vstopajo ▼ parlament in pomaožujejo element, ki groai Eira Dunaja, to je: države same.
In da prihaja „Piccolo" po taj svoji jeremijadi do zaključka, da se marajo Italijani in Nemci združiti proti slovanskim „barbarom", je pač nekaj samoobiebi umevnega.
Tu hočemo na kratko zavrniti edinole „Piccolovo" drzno trditev, da je vlada favorizirala Slovane.
Poglejmo pred vsem, v čem osj bi cbsfaiala ta fivorizacija Slovanov v Dalmaciji ?! Ah morda v tem, da je slednjič ogromna večina v deželi prišla do veljave tudi v javnih zastopih? Da je Slo po srčni želji avstrijskih vlad bi bržkone Se danas le Italijaai zastopali Dalmacijo tam gori na Dunaju. Ali moč narave je biia tudi v Dalmaciji močneja, nego srčae želje avstrijskih vi s d ! !
Potem v Istri ? Ali je favorizEcija v tem, da ima tretjina Italijanov na Dana u toliko zastopnikov, kak.r dve tretjini Slovanov; da so zastopniki te tretjine v deželnem zboru celo v večini ? !
In v Goriški, ali ni enako kakor Istri ? !! Manjšina Italijanov zapoveduje ve-čiri SioiaDor, manjšina je absolutna gospodarica v deželnem odboru.
In poten v Trstu? Ali je favorizacija v tem, da ee moramo mi SloveDci že nad eno četrtstoletje brezvspešno boriti za eno samo ljudsko Solc* ? !!
Da ai upa kdo ob takih razmerah trditi, da vlada favorizira Slovane, v to treba pač č:futeka nesramnosti!
Ali ne ve „Piccclo", kaj in kako bi bilo, da nas je vlada res favorizirala ? ! Mi bi bili imeli v Trstu že pred 50 leti svoje šole ia vsi oni razni „čl", ki sedaj množe vrste tržaškega italijanstva, bi bili v našem taboru! Na mu nicip^lni palsči bi danes Mihec in Jakcc tolkla po slovenski na uro! Pane Mayer pa bi bil v tem slučaju osncval „Mali hst" in ne „Piccolo* ! B 1 bi ravno tako vneto branil Slovanatvo Trata, kakor brani sedaj „itali-janstrc" 1
A da-zi je bilo vse proti nam, imo mi vendar napredovali in se razvijali. Zakuj, — smo povedali „Piccclu" ž 3 neštetokrat, a on t pa nikakor noče umeti : Trst je mesto, ki leži na slovanski zemlji; zaledje mu je iz končno tlovanuko; obkoljeno je okoli in okoli od Slovanov; ia reserve svojega prebivalstva dobiva iz slovanskih zemell, Le naravna posledica temu je, da se bo slovanski element v Tratu jačil tem bclj, čim bolj se bodo Slovani narodno zavedali. To ni nič druzega, nego logična po-
sledica naravnoga razvoja. Boj proti tessu razvoju bi b>l sličan boju z mlini na vstor. Središča velikih narodov, kakor d. pr. Paril, B<m, Loadon, Berolin itd. ne bodo nikdsr ▼ nevarnosti, da bi se razoarodila. Zakaj na? Enostavno zato ce, ker so ta mesta središča francoskega, italijanskega, arglež-ksga in nemškega naroda, ker se v teh ms-aiik osredotočuje ku tirno in gospodarsko življeaje teh narodov. Drugi naredi tam ne prihajajo t po štev; a Če «e v teh mestih vssdar nastaojajo pripadniki posamičnih drn-g k narodov, se tf posamični ki kar poizgub ljajo t masi pripadnikov enotnegs, aaroda lastne države.
Prav za prav niti ni potrebno, da jei.ljsmo za prispodobo velika mesta izven države. Lahke vzamemo primero kar pred nosom. Koper je n. pr. obdan okoli ia okoli od S.ovencev. Veudar ni po navadnih pojmih in današnjih razmerah za to mesto nikaka nevarnosti, da bi se poJcvenilo. Zakaj te? Enostav&o zato ne, ker v Kopru ni cikake industrije, ker to ni nikak večji gospodarski cer trum, ker terei nima nikakih pogojev za daljni razvoj! To, kar ie danes, to tudi oitane za dogledne čase. Nima torej nikake pri'lačos sile za druge, recimo slovamke — elemente, ker v tem msstecu enostavno ti majo pričakovati zaslužka 1
S.ično je tudi ^ večino drugih istrikih italijanskih mestec. Življenje v teh mestih ni tako nerednn, kakor v velikih mestih, n. pr. Tratu ; umrljivost ni več''aT nego ca kmstih, in zato ni patrebno priseljevanje ptujih ele-mettov niti zato, da bi spopclnjsvali pri-tranjkljaj, ki nastaja naravnim potom: zbog izumiranja.
Nasproti temu je pri nerednem veliko-meat&saa življenju umrljivost veča, nego število rojstev. Naravno je torej, da treba razliko med rojstvi in umiranjem nadomeščati s preseljenimi elementi. Poleg tega se pa gospodarski centri, kakoršnja sta Trst in Duaaj razširjajo, kar je le naravna posledica industrijalizacije današnjih gospodarskih razmer. Da ostanemo pri Trstu I Skozi etcletja se je število prebivalstva Trsta le mnlo ptmnožilo; a slovanski priseljenci, ki so prihajali v meato le po malem, so se asimilirali, opu ščali stojo narodnost in se poita-ijančevali. Danes raste mesto v brzih skokih ; priselje vanje se vrši v velikih masah ; t mest3 prihajajo d&n na dan nove reserve, ki eo slovanske. Teh ntas pa ni več možno, kar na slepo raznarndov&ii. To je možno, dokler gre za posamičnike, a velikih mas ni več možoo raznaroditi! To tem manje, ko se je v istih enkrat vzbudila narodna zavest.
Bodi torej ponovno povedano „Piccoluu, da mi nočemo Trsta pcslovaniti, ali sam od sebe postane tekom Časa mesto, v katerem bo odločal enakopraven Slovan poleg enakopravnega Italija n 8. A isto, kar velja glede Trsta, velja tudi glede Dunaja, s to razliko, da je Danaj obkoljen od Nemcer. Ali „Piccolo" je pozabil, daje Dunaj središče vse države, da bi torej to središče moralo biti kolikor toliko verna slika razmer vse države. Tam je palača parlamenta, tam so palače raznih ministerstev in druzih centralnih oblastnij itd-, kar vie je biio zgrajeno z denarjem vseh avstrijskih davkoplačevalcev. Ia potem ko so ti davkoplačevalci morali žrtvovati toliko milijonov, naj bi se čutili ptujce, ko orihaj&jo na Danaj ?! Ne in stokrat ne 1 če so pa Italijani pripravljeni igrati napram Nemcem nevredno ulogo s u ž n j e v, ulogo. ki bi bila slična ulegi psa, ki mirno prenaša brce in
PODLISTEK
Iz obličja v obličje smrti.
Češki spisal I. S. Machar. Poslov. T. L.
Umolknil je. Zdelo se mi je, da hoče caiašč razdražiti nLjino radovednost in biti naproien, da bi pripovedoval. Prosil sem ga.
Tujec je dvignil sedaj svoje roke in jih poleži! pred se na mizo in gledal pazljivo v najin obraz. Obšlo me je ono neprijetno čuitvo bolesti, ki je čutim vedno ob pogledu na tujo rano ali gojusno stvar. Njegovi roki sta bile grozne. Konci tankih koščenih prstov so bili zabuhli, temno-modri, tuintam raz-prask&nf, nohti so bili zaliti s temnovijoli čaito krvjo. Naimeh&il se je trpko, obrnil nekolikrat roke in pokasal dlan in hrbet roke. Najina osupiost in radovednost sta bili razdraženi v največji meri. Gledal je še trenutek na naju, potem položil roke zopet na kolena, pogledoval med pogovorom, sedaj name, sedaj na prijatelja, in je pripovedoval :
„Kaj sem bil pepre], je postranska stvar.
Sedaj sem potnik nekega velikega mlina. Ku pujem žite.
Včeraj zvečer sem dospel do neke vasi, skoro četrt milje od tu proti severovshodu. Tam sem hotel prenočiti. Utrojen in lačen sem krenil v gostilno, ki je bila edica v tej vasi. Jedij ni bilo na izbero. Pojedel sem nekaj malega, spil kapico mrzlega piva in vprašal za prenočišče. Gostilničar je zrl trenutek začudeno va-me, in potem sem izvedel, da ni še nihče zahteval pri njem prenočišča in da ie tudi nemožno, da bi prenočil pri njem. Ima samo gostilniško sobo in še eno izbo; v prvi spi sam s svojo ženo, v drugi njegovi dve hčeri ia sin. Obupen položaj I Okoli in okoli vasi sam gozd, poldrugo uro daleč nobene druge vasi, noč — in jaz sem bil truden kakor pes.
Gostilničar je gledal pomilovalno nama in našteval v dolgem monologu imena in okolnosti sosedov; rtfrain vsakega odstavka pa je bil: „Tam tudi ne pojde !*
Slednjič ie je spomnil 1 Domislit ie je nekega kajžarja na dragem konca vasi, pri katerem mi bo baje možno prenočiti. Poklical je svojega sina, ki me je spravil tja.
Dvajset korakov za kajžo se je začenjal gozd. Bilo je že popolnoma temno. Eaookno
lifta gospodarja roko, v zahvalo za vrženo kost: faiUo jim!Mi pa tega nočemo. Slovani plačujemo milijone m milijone ia Dunaj; in zato da bi dopuščali, da sa aas smatra tam za ptu;ce ?! Ne in zopet ne! Zsto najdejo Čehi v borbi za pravice na Danaj n na svoji strani vse Slovane; prav gotovo pa nas Slovence! Kakor v državi sploh, tako morajo priti tudi aa Dunaju do onih pravic, ki jim gredo po njih številu, pa naj bo potem „Piccolu" in njegovim pstronom ljubša uloga — sužnjev !!
Izgled Iijubljape!
>
Ljubljanski župan Ivan Hribar je izdal do starišev slovenskih otrok pozi', naj pošiljajo svojo deco le v «!o*eus*e šole in ključni« ta poziv z beiedcmi:
„Zato ne odtujujte svojih otrok jeziku, Tci je nam najJcrasnejŠi in najsvetejši! Ne množite števila odpadnikov, ki so največi škodljivci našega milega naroda.
Slovenski otroci v slovenske šole!"
„PiccoloM je naprej med brzojavnimi vestmi objavil ta poziv, a v naslednji številki je spisal o tem članek pod naslovom „L' e-sem pio di Lubianau.
V tem članku hvali energični nastop ljubljanskega župana in stavlja njegovo postopanje v izgled tržaškemu municipiju. Kakor župao Hribar, tako na) bi tudi tržaški župan pozival Tržačane, naj svoje otroke pošiljajo le v italijanske dole. Zraven pa napada tržaške Slovence, ki hvalijo nastop župana Hribarja, a v Trsta zahtevajo od Italijanov celo to, da jim dado slovenske šole. Seveda pravi „Picc^lo", da se nahajajo ljubljanski Nemci nasproti Slovencem v istem položaju kakor tržaški Slovenci nasproti Italijanom. Ker „Piccolo" ni vajen povedati avo-jim čitateljem čiste resnice, zamolčuje modro, da se župan Hribar obrača le do slovenskih starišev in da jih poživlja, naj svoje slovenske otroke pošiljajo v slovenske šole !
Ta članek „Piccolcv* vsebuje tako be dastočo, da se čudimo, kako si upa „Pic coioa žnjo pred svoje čitatelje. Mora imeti pač zelo slabo mnenje o svojem čitajočem občimtvu, če je poslužuje s takimi absurdnostmi. Pred vsem je polož&j ljubljanskih Nemc9v nasproti slovenski večini vendar le zelo različen od položaja tržaških Slovencev ca*proti italijanski večir.i. Dočim so Nemci v Ljubljani le 6. del prebivalstva, nimajo nobenega kontakta s kompaktnim nemštvom in se ne morejo smatrati avtohtonnim prebivalttvom ljubljanskega mesta — je Slovencev v tržaški občini dobra tretjioa, so zvezani z izključno slovenskim zaledjem, ki cd vseh strani obdaja tržaško mestno občino, in so nedvomno prarodao prebivalstvo tržaškega ozemlja. Kar velja torej za ljubljanske Ne cce, se nikakor ne da uporabiti na tržrške Slovence.
Sicer bi ti poslednji ne imeli čisto nič proti temu, da bi se jim na šolskem polju godilo tako kakor ljubljanskim Nemcem! Kajti Nemci imajo v ljubljanskem mestu nemške ljudske šole, ki jih vzdržuje občina, tržaški Slovenci pa ne morejo debiti ne cd občine ne od vlade v < riaškem mestu ljud skih šol v materinem jeziku. Naj se torej tržaška občina le vzgleduje na Ljubljani, n a j jo posnema v tem oziru — mi ni mamo nič proti tema f
Kar se tiče pa Hribarjevega poziva, ne vemo, kje najde „Piccolo" namiš jeno od-iečno intransigenco, ki jo postavlja v nasprotje s popuitljivost.o, ki jo zahtevajo trž&ški Slovenci od občine tržaške. Saj župan
je bilo zaštito z belim zagrinjalom, na katerem je migala sključena ženska senca. Vstopila sva na dvorišče in fant je šel klicat kajžarja.
Prišel je veo. Profil sem ga za preno čišče. Nove zapreke. Imel je dve sobi. V eni je ležala njegova žena, ki je pričakovala še tiito noč poroda, babica in njegova mati sta tudi bili tam. V drugi je spal on z nekoliko otrok.
Bil sem ves obupan. Vprašal sem ga, če bi me pustil spati v skedoju na s ami, ali v vrtni lopi, ali vsaj v kaki čumnati.
V čumnati. To bi šlo. Tam je postelj ■ pernicami.
Dobro. Sprovel me je tja. Med potjo mi je povedal, da ima že enega prenočevalca. Nekega berača z bolno nogo. Ugriznil ga je baje pred tedaom pes. L&ži tam na tleh na slami in me gotovo ne bo motil.
Prifgal je svečo in vstopila sva. Objel me je hlad in začutil sem duh zelenja, krom pirja, svežih drv in gozdae smole. Ozrl sem ie po eobi. Na eni strani pri zida je stala skladalnica nasekanih svežih drv; njej nasproti na drugi strani postelj. Pri poiteljnem vzglavju je t tala visoka nepobarvana omara z različninci rezbami na ovratnicah. Bila je na
Hribar zahteva ?e, ubj Slovenci svoje slovenske otroke pošiiftio v slovenske Šole, a tržaška občina heče «ili ti meščane sploh, torej tadi Slovence, da pošiljajo svoje slovenske otroke v italijanske tole. Župan Hribar se v svojem pozi n ne dotika Nemcev, katerim prepušča — nemške šole, ki jih vzdržuje ljubljanska občina.
Tržaški žup?n ne bi m g^l trga storiti nasproti Slovencem, ker v me tu tržaškem slovenskih šol — ni!! In sploh bi tržaški župan ne im 1 nobene?* po?cda odvračati itaiijanake me tne otrobe cd iloveuskih šol, ker takih šol sploh ni! Če Da miili „Piccolo", da bi se mi zgrcžiii č«* bi Italijani poživljali italijanske etariše, naj poš>l<sjo svoje otroke ie v i talija nike šole, potem se ifko m; ti. Mi se zahtevamo slovenskih šol za italijanske otroke, temreč le za slovenske. Naše mneoje je bilo vedno: Slovencem slovenske šole, Italijanom italijanske! Če bi hoteli torej Italijani — kakor svetuje „Piccolo* — posnem&ti Ljubljano in njenega župana, bi morali predvsem nam dati dovolj slovenskih šol in potem svariti svoje rojake, naj ne pošiljalo svojih italijanskih otrok v te slovenske šold! In mi tržaški Slovenci bi odobravali njihovo postopanje ratno tako, kakor odobravamo — Hribarjev poziv!
Da znamo biti v takih ob sirih sb; aktivni in pravični, to smo dokazali nedavao. Saj ni dolgo, ko je bilo naše mesto polno lepakov, ki so poživljali Italijane, naj pošiljajo svoje otroke le v italijanske šole. Mi smo ta poziv odobravali in smo ga celo ponatisnili v našem listu ter ga naslovili tadi na Slovence, katerim smo le želeli, da bi imeli dovolj šol s poukom v materinem jeziku, da bi se mogli ravnati po — izgleda Italijanov! Mi priznavamo tudi, da je bil oni poziv Italijanov potreben, ka)ti veliko število italijanskih otrok zahajajo v tujeiezične šole, ki pa niso slovenske, temveč nemške. Mi se torej popolnoma strinjamo s „Piccolom" in proaimo ie eJcr£ *.'žaš*e Italiiane, naj V šolskem pogledu pe n majo izgled Ljubljane in njenega župana! '
„Veleizdajnici proces"
v Zagrebu. (137. dan razprave.)
Zagreb. 3. IX.
Danes — ravno po 6 mesecih — je prispelo takozvano dokazilno postopanje do zaključka.
Ob tej markantni tjčki na sramotnem potu tega škandalozaega procesa se je hotel slavni senat enkrat pokazati — milostnega.
Na z&ključku včerajšnjega poročila smo rekli, naj se dr. Medaković — ker je državnemu pravdniku zabrusil nekaj grdnke resnise — pripravi na globo par sto fcronic.
Nu, danes je predsednik takoj na zaključku razprave priobčil, da je senat uvaževal razburjenje dra. Mćdakovića in zato mu podelja le strog ukor,
Zadnja priča je bil orožniški postajevedja D. M i 1 k o v i <5. ki je obdolžil Milana, Adama in Valerijana Pribičevića, da so imeli neko tajno konferenco in potem da so klicali „Ab-zug Avstrija" ter napijali kralju Petru kakor vlad&rin veeh Jng-)»livpnov.
Obtoženec A. P r i b i č e v i ć je najodločneje oporekal tej trditve. Vrednrst te izpo-vedbe priče mor mo soditi po dejstvu, da je mož bil še le celih 16 dni v Malem G.&cu in da je vse to izvedel od druzih in da e slednjič priznal, da mu je njegov zaupnik rekel,
pol odprta. V kotu je bil nametan na kup krompir, druge naturalije so visele na dro-gih na stropu. Nad posteljo v steni je bilo majhno zamreženo okno, skozi katero sem videl polno ploščo pomerančevega mesecs, ki je ravno vstajal nad lesom. Ozrl sem se na svojega tovariša. Ležal ie na razitlani slami pri skladalnici drv, oblečen, deano nogo skrčeno, kadil je iz ma.hae gipsovke in je odmerjeno spuščal oblačke modrega din a iz ust. Gledal je na-me s svetlimi očmi, a spregovoril ni ničesar.
KajŽar je odstlal postelj; legel sem nanjo oblečen, sezul sem tamo čevlje. Prtljage niiem imel seboj; moj kovčeg je ostal v gostilni.
Čeprav sem bil utrujen in slab, nisem mogel zaspati. Lunin svit je razsvetljeval vso čumnato. Zategnjeno lajanje kakih desetih psov se je oglašalo otožno in se odbijalo nekolikrat od gozda. Slišal sem šumenje borov; nočni stražnik je trobil vsako uro ca vseh koncih vasij. Čez hodnik se je slišalo plakanje in stokanje kajžarice in pomirjajoči glasovi starih žen. Moj tovariš je kmalu zaspal ; tupa tam sem slišal bolestno ječe nje, morda je berača bolela noga ali pa je imel zle sanje.	(Piide še,)
gtran II
„EDINOST" H. 24$
V Trsta, dne 5. septembra 1909
da te mu tedaj zdelo, da Je to ?§klikali „Doli
z Avstrijo".
Ali priča je bil zaprisežen in sodišče bo aodilo na podlagi takih več nego šepavih iz-povedeb.
Na to je predlagal dr. H in ko Ti 6, naj se prečitajo akti vojnega sodišča t stvari d«. Miladinovića. (Proti temu je namreč vojno sodišče vodilo preiskavo radi veleizdaje in nedovoljenega vojaškega nabiranja. A pred par dn?vi — po dolgi najstroži preiskavi — je varno sodišče zavatavilo postopanje in izpustilo dra. Miladinovića na svobodo.)
Dr, Hinković je zahteval čitanje aktov te preickave v svrha orijentacije o objektivnem ■u>;a strari. Ali državni pravdnik se je uprl tema predloga, kakor splok vsem, kar bi moglo pomagati reinici na dan. O a hoče imeti svoje žrtve in — baš ta. Senat je bii — ali treba ša-le praviti to ? — na strani državnega pravdnika, radi česar je dr. Hinković prijavil pritožbo ničnosti.
Na to so se v tajni seji in ob zaprtih vratih čitali članki iz „Srbobrana" in „Amerikanskoga Srbobrana". Navzoči ao bili: cd branitelje v dr. Medaković, 5 obtožencev in žurnalisti, ki so jih obtožecci imenovali svojimi zaupniki.
Po pavzi je bila razprava zopet javna in so se zopet čitala neka mesta iz „Srbobrana".
Glede sfere dra. Žarka Miladinovića ae Ig državni pravdnik skušal izzviti s trditvijo, da je vojno sodišče vodilo preiskavo le radi nedovoljenega nabora in ne radi veleizdaje.
To je direktna neresnica. Kajti, da je je senca suma veleizdaje, bi bilo vojuo sodišča sedaj izročilo dra. Miladinovića civilnemu sodišču. Važao pa je — kakor je na-glašal dr. Hinković — da vojno sodišče ni verovalo ni tu zaslišani priči obtožnice Cvetku Daliću, niti ne — Nastiću.
In na to neoporečno argumentacijo si je drž. pravdnik zopet skušal pomagati s kle-vetniško hinavsko tirado, češ, da se tacih sredstev ni še nikoli posluževala kaka bramba. To je že tako metoda tega drž. pravdnika: kar ma ni v prilog, pa nai je še tako utemeljeno, to je grdo, nemoralno, zloraba itd.
Ko je dr. Hinković zaklical predsedniku, da ga je drž. pravdnik žalil, je odgovoril famozni Taraboccbia lakonično: „N as ni žalili" To je cinizem, ki naravnost bije v obraz dostojanstvenosti, ki jo mora čuvati pradsrdnik sodišča. Ali ta predsednik ne spoštuje vrbne svoje dolžnosti, ki je, da je nepristranski sodnik v vsakem konfliktu med obtožbo in brambo.
Kakor je Škandalozen ves ta proces, tako je bilo vse dokazilno postopanje in škandalozen tudi zaključek temu.
Jutri prično govori samega tožitelja in braniteljevi!
Poslanec Milic o duvallzmu.
Dopisnik zagrebškega „Obzora" se je razgovarjal s prvakom stare narodne stranke, pravim narodnim veteranom v Dalmaciji sedaj členom „Hrvatske stranke", poslancem Viokom Miiičem. V svojem razgovoru je Milić izjavil, da ne veruje v oživotvorenje t r i a-1 i z m a ; misli pa, da se hrvatsko vprašanje daj a najbolje in najlepše rešiti v sedanji formaciji monarhije, v duvalizmu. Davalizem ne obstoji še la od leta 1867., kakor se to pogrešno misli, marveč že od stoletij, odkar sta si Ogrska in Hrvatska izbrali Ferdinanda Habsburškega za svojega kralja. Davalizem ni kriv našim nezgodam, marveč to, da eksekutiva trpi, da Ogrska agresivno postopa nasproti Hrvatski, V tem davaliamu bi bilo mesta svobodi in jedinstva Hrvatske, fti&vno je, da bomo vodili jedinstveno in vstrajno akcijo za dosego narodnega evlja.
O Bosni in Hercegovini se je izrazil po slanec Miiić, da morata pripasti k Hrvatski, a potem tudi k skupnosti z Ogrsko, ali na vsak način na podlagi razširjene nagodbe,
V dosego trijalizma je vsaka borba jalova. Trializam ne odgovarja zgodovini, niti sedanjim državnim uredbam, tar bi naietel na največi odp^r Ogrske, m zato maci poslane« Milic, da se v davalizma nahaja minje zaprek našemu jedinstva iu svobodi. Sicar naletimo tuli ta na odpor Ogrske, ali ko nas Ograka niti v prošlosti ni uničila, nas še manj e sedaj, ko je naš element po aneksiji Basne in Hercegovine ojačan in ko je zavest naroda probujena. Madjari bi nas mogu zatreti jedino z mate-terijalno silo, ali te ne dobe ne od dinastije ne od Avsrije. Naš bodoči položaj — tako je zaključil poslanec Milić — je odvisen od nas in od moči našega odpora proti Madjarom.
Madjarski jezik na bosanskih železnicah.
Iz Sarajeva poročajo, da je Že izšla od-, redba, po kateri morajo vsi železniški uradi-niki v Bosni in Hercegovini znati madjarsko, List „Muslimanska sviest" piša, da se v dobro obveščenih krogih govori, da je ta cdredba delo Schnaeka, ravnatelja boiamko-hercegov-ekih železnic. Hotel se je s tem prikupiti Madjarom ter je pred ož i in izdal to odredbo-
Madjari se boje ruskih spisatelic.
Te dni je pn s i a sa svojega potovanja po Češki v slovaški kraj znana ruska spisstaljka gospa E. de Vitte, da prouči življenje slovaškega naroda. Razum« se. da je rus'<*
sate lika zelo nevarna v — slovaški zemlji. In V dotičnem dopisu napada neki „zave res, hitro se jo obiskali žandaji, in jo od- den Rocolian" vse druge „nezavedne" Rocol pravili črez mejo, češ, da se je družila z čane, češ, da obešajo vsak malenkosten na-„sumljivimi elementi".	, predek v tem okraju na velik zvon; zraven
In kdo ni „sumljiv11 in „nevaren" v ma- tega pa čitaj o rajši „Piccolo" nego „Edi-diarski domovini, kjer je najmanja — Ma*[ nost1*. djarov ? 11	j
Irredenta v Trentu.
Zadnje irredentovske demonstracije v Trenta povedim cesarjevega obiska v Tirolu, utegoejo prinesti dalekosežaih posledic. Ker so kolovođe irredantovcev zajed ao glavni vodje v „Unione ginnastica". je vlada že dala
Priznati moramo, da skoro tri četrtine naših RocolČanov ne zna čitati slovensko, kar- pa ni nikako čudo, ker so bili primorani obiskovati italijanske šole.
Kje naj se torej nauče slovensko ? Dotični „zavedni Rocolčan" pa zelo slabo pozna ro-eolske razmere : drugsči ne bi mogel trditi,
zapreti nekoliko njih. Sledile so neSteulne pre-' da je večina Ricolčanov na zadnjih volitvah iskave, tudi v uredništvu lista „Alto Adig3*.; glasovala za Cimadorija, ko je vendar jasno Zaprte osebe varuje vojaška oblast zelo stro-i dokazano, da je bila večina za dra. Siavika
go. Zaplenjene ao tudi neke fjtogrefiSne negative, ki baje zelo kompromitirajo dotične fotografa. Oblastnije so tudi prepovedale „U. Ghnaastica" nošenje društvenega kroja, ki da je podoben uniformam v bližnjem kraljevstvu.
Dnevne vesti.
Umrl je v petek na slojem domu Križu pri Litiji v star os d SO let umirovljeni župnik tržaško - koperska Škofije g. Karo! Mik i a v č i č. Pokojnik e služboval kakor kapelan v Pazinu, Rojanu, Skednju in potem več let kakor župnik v Žminju, kjer je imel hudih bojev a tamošnjimi itaUjana&i. Tu si je tudi nakopal bolezen, vsled katere je moral še mlad stopiti v pokoj. N. p. » m. I
C. kr. polici sko ravnateljstvo In „Sokol" V Trstu. Policijsko ravnateljstvo je tržeškemu Sokolu" prepovedalo korporativni pohod od Narodnega doma" v Trstn k Sr. Ivanu. No Sokol" se vkljub temu udeleži slavnosti in dolžoost vseh je, da se zberejo v kolikor mož no velikem številu do 3. ure v „Narodnem domn". Komentarja k prepovadi ni treba 1
Našincem Iz okolice. Prejeli smo: Naše ženske izlasti iz bližnje Istre, a tudi iz druzih bližnjih krajev, ki prihajajo dnevno v Trst, ae kaj rade zatekajo v neko .ljudsko kavarno* v ulici Arcata, ki jej je lastnik zagrižen Italijan in sovražnik našega naroda. Ker pa mu je soproga Slovenka in je mož toliko prebrisan, da ima slovenske služkinje — imponira to našim ženskam, da znašajo svojemu sovražniku lepik denarcev.
Ali tu moramo prijeti za ušesa tudi možke — izlasti delavce i? okolice — ki zahajajo v take lokale. Kako to, da se ne uprejo proti temu, da so v enem lokalu le italijanski časopisi na razpolago?! Zahtevajte tudi slovenskih. Mari vaš denar ni ravno tako dober kakor oni Italijanov? Ako bi se pa ne hotelo ustreči vaši zahtevi, saj se dobiva kave tudi drugod in celo v tamošmi bližini po isti ceni. V načelo vam bodi: Kdor nas pri poznava, k temu zahajajmo; kdor ue, tega se izogibajmo.
200 x 1000. Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se priglasili zopet aledeči: 343—34^. Podružnica družbe 9v. Cirila in Metoda na Uncu. 346—348. Podružnica družbe sv. Cirila in M*tada v Cerknici, 349. Vahtar Ante, blagainik akraine bolniške ble-gajne v Voloski. 350. Dr. R. R. v Št. Vidu pri Zatičini. 351. Marij Perhavc, inženir. Trst. 352. Dr. PiOj Miroslav, državni poslanec itd., Dunaj.
Najiskrenejša zahvala vsem prigleSencem, posebno pa onim, ki so svoje prispevke tuii že poslali. Le krepko naprej, da bo število 1000 v najkrajšem času doseženo!
Uboj radi politično-gospodarskih nasprot-stev. Kakor so v poročali nekateri listi, bi bii uboj na osebi Čarnovca Viktorija, ki io je te dni izvršil v uL Acquedotto, — nekak politi čen uboj! Na prvi (»ogled se zdi, da je stvar res taka. Ako pa pomislimo, da je bil umorjeni Cernovez Slovenec le po imenu in no po mišljenju, spoznamo, da se je tažaloigra odt grala le med bratci italijanskega mišljenja. Pokojnik je bil nasprotnik Slovencev, kakor šen je tudi obdolženi Serpo.
Pred nekoliko dnevi je kaka petnajsto-rica mladeničev iz okrožja javnega vrta napadla nekega c. kr. redarja in ga tudi ranila. Redar je okoličan. Oni, ki je najbolj vpil „ščavo porco", je bil baš ubiti Cernovez. To smo hoteli objaviti, da ne bo kedo mislil, da ie bil poboj med Italijani in Slovenci.
Sploh pa moram konstatirati, da se je v zadnjem letu naselilo v okrožju javnega vrta polno subjektov, ki vznemirjajo vse noči ves okraj.
Zadnjič ste poročali o napada na g. P. in njeno mater. Par dni potem so se stepli v ul. G. Galilei in v ni. Molin grande so napadli gori omenjenega stražarja! Pisec teh vrstic je z okna svojega stanovanja gledal in jpoaloš^ kako je redar gotovo dober četrt ure s piščalko klical na pomoč — a zastonj 1 Ker stvar postaja vedno nevarnejša, bo dobro ako redarstvene oblasti določijo pomnožene patrulje za ponočno slnžbo.
Glede narodnostnih prepirov pa moramo izjaviti, da se v tem okraju le redko »li&i beseda „ščavo" in da se večina Lahov vede dostojno.
Ponočno razgrajače naj strogo kaznujejo in mir v tem lepem mestnem okraju bo zopet vzpostavljen.	'	K.
V odgovor in pojasnilo. — Iz Rocol a:
Canjeni gospod uredaik! — Blagovolite vsprejeti v svoj cenjeni list k tozadevnemu dopisu od doe 3. septembra t. I. naslednje pojasnilo v obrambo narodne stvari v našem i kr« u.
vzlic temu, da je našemu okraju priklopljen še precejšen del mesta, ki vedno glasuje proti slovenskim poslancem. Ne more se tudi primerjati R>cola z Lonjerjem, kjer ni niti enega nedomačina, katere vasi razdalja doseza komaj pol kilometra, medtem ko je naš Rocol skoro štiri kilometre dolg, kar znači — zelo težavno kontrolo ob času vo-Sv. lit ve.
Sicer pa naš „zaređen Rocolčan" niti ne ve, kdaj so se vršile volit »e, ker piše 25. julija, medtem ko je pravo 25. junija.
Glede italijanskega napisa na Gospodarskem društvu poleg slovenskega, moramo očitati našemu „zavednemu Rocolčanu", da ne pozna naše ckolice, ker drugače bi vendar moral vedeti, da ima velika večina naših kon-sumnih društev zraven slovenskih tudi italijanske -napise ; to pa s komeraijelnega stališča, ker zahaja v naše gostilne tudi veliko italijanskih izletnikov iz mesta.
Nadalje ne zaa naš „zaveden Rocolčan" ločiti niti avstrijsko madjarake zastave od tržaške rudečo-belo-rudeče, ker drug&Če ne bi zamenjaval druga s prvo.
Da pošiljajo členi podružnice Ciril-Metc-dove družbe svoje otroke v laške šole, se ne-smemo Čuditi, če pomislimo, da nimamo v Rocolu nikake „slovenske šole, a da bi pošiljali v Št. Jakobsko šolo, ni možno iz jednostavnoga razloga, ker nam tam ne vsprejemajo vseh naših otrok. Čudno je tudi, da naš „zaveden Rocolčan" sliši govoriti v družinah jezik, ki ga tam aploh ne govore.
Priporočali bi našemu „zavednemu Rocolčanu*, ki mu baje toliko leži na areu blagor slovenskega Rocola, naj vendar nastopi pot javnega delovanja, naj stopi v krog narodnih delavcev, katerih v Rocolu tako krvavo potrebujemo, in prepričan bodi, da mu bomo vsi hvaležni za njegovo delo. Priliko ima že prav kmalu, ker dne 19. t. m. se vrši veselica pevskega društva „Zvonimira", za katero bi potrebovali Še nekaj dobrih moči, kakor je naš „zaveden Rocolčan".
Nezavedni Rocolčani. Iz Banov. Minolo je že leto dnij, odkar tpio se začeli zbirati z namenom, da osnujemo v naši vasi pevsko društvo. Ali žal — vse je šlo nekam po vodi. Pevsko društvo „Zvon" z O p čin se svojim pevovodjo g. Fer-iugo je prišlo tudi neke nedelje k nam, da bi nas vspodbudilo. Zbranih nas je bilo mnogo v prostorih „Konsumnega društva". Rečeni gospod pevovodja je krasno govoril o pomenu narodne pesmi in nalogi pevskih društev. Vsem so njegove besede segale v srce in jih oživele. Žal pa — kakor rečeno — navdušenje ni bilo trajno.
Tem povodom se obračamo do naših zastopnikov v mestnem svetu. Vsaka najmanjša vas po okolici ima svetiljke. La mi smo zadnji. Zakaj. Saj smo tudi mi pripadniki in — davkoplačevalci mestne občine tržaške.
Prosimo torej gospode zastopnike, naj podrezajo, da se odpravi ta nedoitatek. Veaj štiri svetiljke naj se prirede, da bo bolj varno po vasi.
Prezzolinijsvo pismo „PiCCOlll". — Opozarjamo Čitatelje na današnjo prilogo, kjer prinašamo znamenito in tolikokrati omenjeno pismo žuraalista Prezzolinija uredništvu „Pic-cola".
Slsdoča telefonska govorilna razmerja
so uvedena s 1. septembrom: Trst-Budejovice Trst Vieoke Myto, Trst-Kralovi D?cr nad Labo, Tr«t Nachod, Trst-Trutnov, Trst-Lito-mjšl, Trst-Jarome t.
Govorenje je omenjeno na č»a manjega prometa to je od 4. ure pop. do 10. ure zj. Govorilna pristojbina znaša 4 krone za nenavadni triminutci pogovor — trojno za nujoe pogovore.
Tombola na Opčinah. Danes popoludne ae vrši na Opčinah tombola z veselico. Posamična kartela stane 40 stot., dobitki so: gnjat, omot platna, junica in slamorezoica.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva v Ljubljani.
V službo ae sprejme jo 4 knjigovodje, 4 kontoristi, 2 poslovodji, 10 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočni kov manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 10 prodajalk, 5 kontoristinj, 8 pomočnikov špecerijske stroke.
Službe iščejo: 4 knjigovodje, 0 korespondent, 2 poslovodji, 2 potnika, 3 kontoristi, 27 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomoč-
nika modne in galant stroke, 7 kontoristinj, 8 blagajničark, 10 prodajalk.
Posredovalnica posluje 2a delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za drage pa proti mali odškodnini.
Družba sv. C.rlla In Metoda v Ljubljani je imela meseca velikega srpana t. 1. sledeči promet:
I. Prijemki: 1. redni dohodki;
a)	prispevki iz nabiralnikor . . X 19M'61
b)	prispevki po družne :
Kranjska . K 4.631*86 Šisjersko . „ 870*07 Korcško . „ 93-82 Primorsko , 2.227-20 . . K 7.722'94
c)	razni prejemki, carua, skupila za družbeno blago itd. . . . K 3.564'27
Skupaj . . E 13.283*82 2. izredni dohodki: za Ciril-Metodov skl?d se js
vplačalo.........K 7.9S5'33
Skupaj . . K 21.239*15 II. Izdatki:
1.	red a i izdatki.....K 13.773*35
2.	izredni izdatki :
a)	naložena volila iu pokrovitelj-nioe...........K 11.744*57
b)	naloženi znesek za obrambeni sklad K 12.415 33 .....K 24.159-90
Skupaj . . K 37.933-25
primanjkljaja je torej.....K 16.694'10
ki se je pokril iz prebitkov prejšnik mesecev.
Glasbena iola Št.^Takobške ,Čitalnice" se otvori z dnem 1. oktobra. Vpisoranje se bo vršilo od 10—25. t. m. vcaki večer od 8—9. ure, v „Čitalnici" (Campo S. Griacomo 5, I.) Letos ca otreri 3-tji vijolinski tečaj. V drugi in tretji tečaj se vsprejemajo tudi tisti ki že kolikor toliko znaio svirati. Poučevalo se bo tudi glasovir iu vsa pihalna godala. Natančne p:datke glede učnine, učiteljev itd. podamo * kratkem. S^daj pripominjamo ie, da je „Čitalnica" najela za šalo posebno stanovanje, da ne bo motenja.
„Dramatično društvo14 išče suflaiko (še-petalko) za letošnjo sezono. Priglnse takoj sprejema Pran Zoreč, trg Ir9onardo da Vinei l/I.
Prvi nastop telov. društva „Sokol" na Vrdell. — Danes priredi telovadno društvo „Sokol" na Vrdeli veselico združeno z javno telovadbo. Vspored: 1. Telovadba: a) proste vaje moškega naraščaja s zastavicami, c) vaje na orodju. 2. Petje (proizvaja sokolski pevski zbor). 3. Godba. Umetalni ognji! Srečolov! Po veselici plei. Vstopnina k veselici 50 stot., k plesu moški E 1, ženske 50 stot. V slučaju slabega vremena se veselica prinese na pri-lodnjo nedeljo.____
Tržaška mala kronika-
K krvavemu činu poslednje sobote. — Kakor imo poročali je bil v četrtek aretiran težak Fran Serpo pod težkim sumom, da je ■ tremi vdarci z nožem ubil delavca Viktorja Černofca. Serpo taji, ali policijske poizvedbe so privedle do gotovosti, da je on zakriTil
nbojstvo.	..
Dogualo se je, da je med njima že dlje časa vladalo sovraštvo. V kritični noči sta se oba nahajala v kavarni Rossetti na Acfluedottu. Prišlo je med njima do prepira, ki je tudi nadaljeval na cesti, kjer je Carnovec grozil Serpu. Ta je na to potegnil nož in ranil nasprotnika. Pri aretiranem so našli tudi nož. ki je bil očividno pred kratkim očiščen. Njegov rumeni čevelj je imel sledove
krvi.	... ...
Včeraj popoludne je višji pol. komisar
dr. Pechotsch podvrgel Serpa zopetnema zaslišanju kjer je isti slednjič priznal, rekel je pa, da je storil to v silobranu.
Hiša zgorela. Minolo noč okolo 1. ure so bili ogojegasci opozorjeni, da je pri Sv. M. Magd. spodoji blizu Kolonkovca izbruhni i požar. Prišel je takoj ognjegaški oddelek z vozom pod poveljstrom kap. Chaudovioa. Gorela je enonaditropna hiša št. 37, last Marije in Tereze Serbo. Ob prihodu ognjegascev sta se Btreha in pod prvega nadstropja že
».i
Veter je odnašal iskre nad bližnje hleve; zato se je delo ognjegascev zlasti nmejjjvalo le na to, da so lokalizirali požar. Skoda na uničeni hiši znaša K 12.000 ia je pokrita z zavarovanjem. Pač pa pohiitvo v vrednosti K 3000 ni bilo zavarovano.
Odmev predvčerajšnje tragedije. Mrtvaški sprerod obeh zaročencev, ki sta na tako tra sičen način storila konec svojemu m ademu življenju, se je vršil včsraj ob spremanu jako mnogo ljudi — pa brez duhoTn.ka; žensko io ■eve t-onle večino.
Loterijske številke, septembra :
Gradec	79
Dunaj	74
Koledar In vreme. — Danes: 15. Nad. ao Bink. Ang. tarhi. Jutri: Hermogeu niuft.
Temperatura včeraj ob 2. uri pop Pucine 4- 22.° C. — Vreme včeraj : lepo.
MM^SS^S^BB'Ijggi uret-u.Li^j ' J i i u j-tm
flSTfiEDNl BANKA ČESKYCH
SPORITELEN r^^ST, VLOGE u KNJIŽICE 4»/«» PREMIJ07E VLOGE 4""" RADIJE i KAVCIJE - - - MENJALNICA
izžrebane dne 4.
88 20
64 45 11 28
37 25
VpTrstn. d ae 5. septembra 1909
»EDINOST« it. 249
Sirarn HI
Vrememka napoved za Primorako: SeM-tertja oblačno. H'adri vetrovi. Vroče.
Naše gledališče.
V četrtek ae je zbralo na vabilo inten-dantovo 20 mladih in navdušenih l uđi. V gledališki dvorani jim- je intendant razložil veliki kulturni pcmen alovemkega gledaliiča v Trstu in jih ie bodril k složnemu in smo-trenemu delu. Ne samo navdušenost in veseli e do stvari naj vodita igralca; ljubezen do naroda, do domovine jim bodi pred očrnil Zakaj napredovaoje, prccvit slovenskega gledališča v Trstu povzdigneta ugled slovenskega imsna ob Adriji; s prosveto se utrdi slovenski živel j. — „Ta z našega tkromnega odra — je rekel intendant — širimo lepoto naše materinščine, ljubezen do nsš?ga jezika Vas vodi in navdušuj — in z ljubeznijo za pričeto delo bo dovršeno v prijetnem, zadoščenju lepo dovršene naloge. Ko prestopate to dvorano, ko ste na odru — pustite zunaj vse, kar bi Vas razdvajalo! Pozabite in živite samo umetnosti. Zavedajte se velike in lepe Svoje naloge, Svojega vzvišenega poklica. — Gotovo! Pot, ki vodi do odra, ni posejana z rožicami; polna je trnja. Ampsk tedaj, ko živite v Svoji ulogi, je vse pozabljeno, vae trpljenje je daleč pod Vami in za Vami..,"
Na to jim je intendant omenjal in+erne stvari. Opozarjal jih je na to in ono in jih je svaril pred vssm, kar bi bilo na kvar dobri strari.
Na obrazih igralakega osobja je bilo či-tstf, kako ao jih prevzele vroče besede. Vai ao ai glaano obljubili, da hočejo posvečati vae K?oje zmožnosti slovenskemu gledališču v Trstu.
Režiserka goapa Danilova je opominjala vseh k složnosti in medsebojnemu prijateljsku. Složni bedimo in prijatelji — pa bcmi do?ezali, ker cam je povedal g. intendant. Trdno voljo imejmo pa vstrajni bodimo, in videli bo?te, kako lepo se nam bo vse po-arečalo !
Pa je bilo rea lepo videti, kako se Tgi grupirali ckoli gospe Danilove. Ona uživa v Trt tu velik ugled med občinatvem, med igralakim ovobjem pa spoštovanje in zaupanje. Trdno amo uverien', da bomo letos naravnost presenečeni, tolik bo napredek na našem odru.
Vsi igralci imajo že svoje uloge ; v po* nede jek bo Že redna vaja.
Veliki in pohvale vredni trud, skrb in delo v odboru —£*te to pa ne bo dovolj Č e ne bomo tržaški Slovenci posvečali svojemu gledališču še več pozornosti. Vsakega posamičnega izmed nas mora prešinjevati lakrena zavest, da se igralci in odbor „Dramatičnega društva" trudijo za naa, za naš ugled, && čest našega lepega je/ika io našega nareda!
Drugi mesec prične sezena. Zrtvujmo malenkost in polnimo dvorano. Dolžnost naša bodi, da bomo redao zahajali v gledališče; kajti le tako omogočimo gledališkemu podjetju obstanek. No povzročimo kriz, ki bi bile lansko leto skoro uaičile naše mlado gledališče.
Saj je gledališče poatalo neobhodno potrebno ! Vsi vemo to. a tega nočemo vedeti: da sije vzdrišimc le z rednim obiskom! In tisti, ki so večni nezado-vcijceži, rečni sodniki in kritikastri, tisti bi gotovo občutili veliko izgubo, če bi ponehalo lepo naše gledališče, če bi bili prisiljeni zapreti hram naše Talije.
Bodimo torej dosledni v svojih mislih in dejanjih. — Ne pozabimo, kaj smo dolžni i^ebi in naše umetnosti. — Mlada je Š9, veliko žirljecskih si ima, zdrava je in živ-Menja in napredka — zmožna in potrebna.
Letošnji repertoar bo mo ral ugajati vsakemu. Odbor se je oziral na ukus in potrebo občinstva.
O vsem tem izvemo podrobnosti takoj
te dni.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol*' v Trstu.
Bratje S o koli!
Poživljamo Va*, da se zberete danes do 3 ure popciudne v rNarodn»m domu", da i»e potem odpeljemo na Vrdeiu ca prireditev brat kega društva.
Podite mnogoštevilno, da pokažete svojemu bratskemu društvu da l.u želite uspehov v delu za sokolsko i de; o. Na trdar 1
Odbor.
Telovadno društvo	^
TRŽAŠKI SOKOL
v Trstu
Jahalni odsek ima v torek 7. t, ia. sestarek ob 8, uri in pol zvečer v restavraciji „Balkan". — Ker se ima določiti kedaj začnejo redne jahalne vaje, prosi se vse stare in nove jahače, da pridejo gotovo k sestanku.
Vaditeljska seja je v ponedeljek ob 8. uri in pol v telovadnici. Prosi se, da pridejo vsi vaditelji.	Načelnik.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan"
vabi tem potom vse gg. člene, da ae v največjem številu udeležijo današnje sokolske prireditve v ,Nar. Domu" pri sv. Ivanu. Priti :e v promenadni obieki z društvenim znakom. Kolesarski -Zdravo!" Odbor.
Darovi.
lavni knjižnici Št Jakobske „Čitalnice" je daroval g. Orosiav Perklič povodom odhoda na Štajersko E 10*— V isti namen so nabrali mej pevci „Čitalnice" povodom od-kodaice g. Oroslavu Perklič K 3*50. Srčna hvala! — Nadaljni darovi se hvaležno vsprejemajo.
Za podružnico družbe av. Cirila in Met v Skednju so nabrale gospice na slavnosti Velesile K 10*04._
Vesti iz Goriške.
Začetek Šolskega leta. — Na o. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Goriei prične ftolsko leto 1909—1910 dne 16. septembra t, 1. se sv. mašo ob 7. uri zjutraj.
Vpitovanie učencev bo dne 15. septembra od 9.—12. uri predpeludne in od 3.—4. ure popoludne v tamošnjem šolskem poslopju.
V ta za*od se vsprejemajo krepki in zdravi dečir, ki bo dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa ka^ razred srednjih šol, se Žele posvetiti učiteljskemu stanu ter so dosegli vsaj 13 in pol leta svoje dobe.
Za v&prejem se zahteva: 1) zadnje Šolsko spričevalo, 2) kr&tai list, 3) zdravniško spričevalo, 4) spričevalo o vedenju pa le oni, ki ževdlje časa &i*o obiskovali šole.
Šolnine ae na te] šoli ne plačuje, temveč dobivajo pridni in pGtrebni učenci nekaj drž. podpore.
Učenci naj prihajajo k vpisovanju v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov.
Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu bo vpisovanje učencev dne 15. t. m. od 4—13 dopoludne in od 3 — 5 pop. Dečki, ki Želijo obiskovati to šolo, naj pridejo omenjenega dne v spremstvu stari še v ali namestnikov k vpisovanju in prineso seboj: zadnje šol. spričevalo, krstni list in zdravniško spričevalo, zahteva ae najm. starost 13 let in pol.
Cene stanovanjem v Tolminu so okoli 32 K mesečno; na željo dajo vodstvo potrebna pojasnla. — Pridni učenci dobe koncem leta nekaj drž. oodpore.
x Razstave goveje živine. — V] planinskem govederejskem ozemlju (političcJ okraj tolminski) se prirede po inicijativi dežel, odbora naslednje razstave goveje živine :
1)	Dne 20. septembra v Cerknem, za občine sodnega okraja cerkljanskega (darila v skupnem znesku K 550).
2)	Dne 21. septembra v Tolminu, za ob čine sodnega okrni a tolminskega (darila v skupnem zneiku K 750).
3)	Dne 23. septembra v Kobaridu za občine sodnega ekraja kobarid*kega (dtrila v skupnem znesku K 500).
4)	Dne 24. septembra v Bo? cu za občine bovškega sodnega okraja (darila v skupnem znesku K 200).
Interesovanim občinam je deželni odbor že razposlal primerno število programov ras-stav, k;er so nataačno navedeni tudi pogoji gl.de podelitve daril. Dotične občine n&) torej razdele piograme med živinorejce, katere naj poiovejo, da se udeleže razstav in da tekmujejo za daril«. Prii&ve k razstavam naj vsprejemajo županjima v posebne v ta namea določene tiskovine, katere naj predležijo potem goriškemu deželnemu odboru do 15. septembra t. L
x Nezgoda. — V četrtek je razsajala v Brdih huda nevihta. V vasi Vedrinjan je sedel pri večerji vdovec Anton Vuga s svojimi sedmimi otročič!. Naenkrat je udarila strela v poslopje, ter močno poškodovala gospodarja Vuga in je omamila tudi troje izmed prisotnih otrok. Očeta so prenesli v goriško bolnišnico, dočim se zdravijo otroci na domu. Stanje ponesrečenca je opa;c?, vendar je upati da okreva.
x Gradišče v Furlaniji je imenovalo drž. poslanca dr. Bugatco in Faidutti ja častnima meščanoma radi zasluge, da je laško učitel išče primeščet o v Gradišče. Laški listi pojejo slavo odstopivšemu drž. posL Maraniju, da je znal preprečiti premestitev slo* v e n s k e g a u č it e 1 j i š Č a i z Koprav Gorico! Baje je bila tudi ta koncesija med onimi, radi kuterih so Lahi g 1 a s o v a li z vlado radi bosanske agrar ne banke.
x Goriški poštni urad št. 4 je ustavil 31. avgusta dostavljanje pošiijatev ob neds-ljah. — Naslovljencem je na voljo dano, prihajajo osebno po take pcšilj&tve v poštni urad ob določenih urpb.
x Jesensko vreme imamo naenkrat v Gorici. Dan se krči rapidno in nastopa mrzlotno vr?me.
x V postelji pred sodnijo: V petek je
ležal pred scdoiki nek natakar, ki je pone-verii večjo sveto v hotelu „pri Pošti". Privedli so ga iz Berolina, k&tc^r je bil uteke!. Ker je težko boian, je ležal v svoji oelici v tuk. zaporth. Vsied tega je bii primoran sodni dvor podati se v celico, kjer se je vršila razprava in obsodba. Prisodili so na postelji ležečemu dva meseca ječe, na kar so ga odpeljali v bolnišnico.
Pevsko društvo „Venček" v Dutovljah priredi v nedeljo dne 19. t, m. pivo društveno veselico s petjem, deklamacijami, igro m plesom. — Na vsporedu, kakor tudi k plesu bo s vira! a vojaška gc.dba pešpoika Grof Beck šta». 47.
gospe in gospodične!!
zadobć v 8 dneh bujne In krepke prsi po
uporabi Creme Sultana
Cena K 6 lončku, ki zadostile ln 3a50 „ za poskndnjo.
i
MIBOD1LMCA
BABUĐEE
TRST, ulica Ponterosso št. 10
Tajne pošiljatve na vse kraje.
i
Skladišča kož
vseh vrst trne m barvane, vseh vrel! rumene In ftrns za tevljarje In sedlarje i to lavnlco gornjih dslev dsvljev (teaiaJe). Tale* koža ime In romana (Bokakalh). VeNfla a«£ bolje vrste za barvane " kraje Male
■vana ftevlje. Nareibe as Izvrtale teine In Mr»
FRCONAN «1
Trst,al.Casarma II [pelst kavarne Seeiatf
EUGENIO VENUTf
Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga
(zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke.
trst, piazza S. Caterina št. 3.
I. nadstropje.
Pozor! M. LEVI Pozor!
Trat, ulica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trat
Kupuje rabljeno pohištvo, ponoSene obleke In šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom
nizke cene
dvokales, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilna, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo
poprave.v?ri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4.
Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.

Struchel S Heritsch
Trat, Piazsa Nuova
- vogal ulica S. Caterina
□ II
zbera perila, volnenega blaga, trliža, preprog, zaves, pletenin in modercev. Perkal. Satni zefir in batisti. Žida.
Čipk«, vssllft, obiivi. — Drobni predmeti.
- --
■ 111UUUI
Zobozdravnik dunajske poliklinike
izdiranje brez bolečin
PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zlatemu. CENE ZMERNE. Barriera veoohia itev. 33
TELEfOD itev x7on
I

Neva prodajalnica ur in dragocenosti
O*. BUCHER
(ex drug Drag. Vekjeta)
SGR20 itev. 33 — TB1T
lu?rifl mili}« jntilai. 1UI TU]IT.
acrjtti Izbor zlatanlno, zrekrnlit«, drajocenesU In icpnllt ur. Kupujo In zmonjujo staro zlato srekro s novim! predmeti. Sprejema aarocbo In popravlja vsakovrstno, srebrnhio Is Žepne ure. ifffr Ooae S
V
I
ANTON MIHELIC
trgovec z jestvinami
Rojan št. 8 (pred cerkvijo)
Priporoča svojo bogato z najboljšim blagom vsake vrste PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolago ima najboljše vrste Karo, testen ne, olje, mineralne ▼Ode, vino ln pivo v buteljkah itd.
Cene zmerne. Postrežba točna.
V prodajainicl manufakturnoga blaga
G.LOolombani
ulica Vince' o Bellin? 5t, 18 Proda se vsakovrstno blago po
MT nizkih cenah.
Specijaliteta : biuze in obleke za gospe.
Arturo Modricky
Prodajalnica nanfskirnega biaga In drobnih predmetov, Trst, ulica Bel vede re 32
Novi dohodi za pomladno sezono. Perkal, zeflr, satim beli in bamnl batiat, Perilo na meter dvojne Sirokoati kakor tudi za rjuhe 156[l0i). Izbera moSkih in ženskih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic.
Moderci, nosni robci, maje, trliž.
Moški in otroiki slamniki, rokovice, nogovice in čipke
Dežniki iz bombaževine in svile. Zavese iz blaga in čipk. ter velika izbera drobnih predmetov.

KAVA IN SUHO SADJE wj A. Jei'kie
vedj^^ofaoB^ R^poSiija DAV?DE VERSOLATTI, Trii i Trst, ulica Belvedere 24. Trst
— j — t odi* poštne zavoje ulica Barriera veoohla 4.
ZALOGA
kož in usnja,
potrebščin za čevljarje v veliki izberi
po zmernih cenah.
Umetni zobje „v.
ZQ sov.
izdiranje zobov bre^
a
GIUSEPPE TABOURET
inžener in pooblaščeni civilni geometer
Trst Androno S. Glustlna 6
sprejema izdelovanje načrtov in delitve zem-da Ijišč, kakor tudi likvidacije, cenitve, nadzorovanja in oddaje del kakor tudi proračune.
Mi
m m vsane
v zobozdravniškem kabineta
Dr. 3 in ZuscU t
TR>f
bHm Olla Guirni iUv. 13, IL nto.

Kroj a eni ca zrn civilne
in vojaške obleke ter monture kakor tudi vsake uniforme
avatrijskega Lloydr
ANTON GROSSER - Trst, Corso 21, II. n.
s bogato zalogo narodnega in tujega (angleškega) blaga zadnje novost*, Perfektni kroji.	Cene jako zmerne.
Priporočamo našim gospodinjam
KOLINSKO CIKORIJO.
Podpisani nazn&Dja slavnemu občinstvu in cenj.' odjemalcem, da odpre v soboto 4. septembra v ulici 'Giosuč Carducci 15 (nova palača Covacich)
najzanesljivejših tovarn tuzem-
lastnega izdelka in stva in inozemstva.
V tej prodajalnici bo lahko kupilo P. N. občinstvo čevlje garantirane kvalitete največje elegance in po najzmernejih cenah.
Udani JOSIP 8CUBICH.
Stran IV
EDINOST" St. 249
V Trstu, dne 5 septembra 1995
PASSEGIO 8ANT ANDREA št. 36
Toči Izvrstno pivo, vino I. vrste. Dobra kahinja. Velik« dvorana lo poaobaa B EvffinfM1 bivii laatalk goatfl. aaba za draitva ;. 1- LiJUVCl.. „ALLA STELLA'.
JI«J AHTICHI CflMPI ELISI":: »St
| TRST, ul. Cavana 2
PEKARNA iN SLASClCARNA ■
| .:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna in nadom.
0 K EPI j 'J J U C i ŽF' L'O^ĆN! EUS'?- 5?
-v H


IOKREPLJUJUCI ZELUDflCMlEUSIRl Glavni zastopnik za Trst, Istro in Goriško:
Virgilio Gallico
TRST. via 9iu!ia fit. 17. — Telefon 1978
IZDELANE S HIGIJENICNOj
AMTIMIKOTimCMO VAT6-

E. M Mil k CO.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne ia jedilne aobe na isbero.
Najnovejši jzorct.
Trst, Via del Rettori št. I
Telefon št. 71 Romano IV
MNManaMi Tvrdka vstanovljena lota 1877.
Sclmabl & C° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kra^z) Urad: ulica Nicold Maokiavelli št. 32.
Skladišča: ulica Gioachino ftossini.
Naslov za bnsojavke:
, U ni ver sum" — Trst.
Telefona:
urad: St. 14-09. — Skladišče: št. 61.
Prodajajo po zmernih cenah:
Sesaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsake vrst* za napeljavo vode, plina ia pare. Pipe, guarnicijs in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo avoj tehnični urad
za Izdelovanje In oskriillenje vsakovrstnih strojev za obrt
---Ceniki MstoaJ.---
yv	ef
Artistični zavod za izdelovanje
klišejev
po raznih fotomehaničnih zistemih
Visentin & Daris


Trst, ulica S. Nicold št. 34
TELEFON 21-i 8

OIOKOXX)IO!OaOIOK>aOOCXXX^
Zasebni dekliški licej '
trgovski kurz, gospodinjska ljudska šola Šolski sester v Trstu
Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francoskj^ angleško, italijansko in kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna ^ penzija 600 K; šolnina : za Hcej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinj-X sko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se
otvorijo prvi 4 licejalni razredi. W Na zahtevo se dopošljejo prospekti.	Na zahtevo se dopošljejo prospekti.
V9000QOOKXX)OIOOOOCXOXXXXXXXXXXXXXXy ASSICURAZICNi GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstro dne SI. decembra 1908 K 84«,151.871-42. — Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra li)0S K 972.10S.481'17. — Plačana podvračlla od leta 1831 do SI.
decembra 1908 K M»t74tt.Ml tl.
8 1. januvariem 1907. je društvo uvelo za življ enaki oddelek nove glavne pogoje police nadarjene Dajvećo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti polloa:
I Veljavnih takoj od Izdanja:
a)	brezt lačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti tojaiko tlužlo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec lO4/0o od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgnbila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrSi v teko 6 mesecev po preteka roka.
IX. Veljavnih po preteku 6 meaeoev od isd&nja :
a)	zavarovanec more — ne da bi za-to plačal pose boe premije in brez vsake formalitete — potov aa in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejsibodi deželi tega sveta (Svetovne policej.
b)	Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju, m. Veljavnih po pretekn aaeg) lete po Izdanja polio« :
a) Zavarovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju da postane nespeaobeD za delo.
IV. VelJ avnlh po preteku teh let od izdanja :
a)	Absolutna neizpodbojnost zavarovanja rasum slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl valed samomora ali posku-senega samomora.
(c Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 '/a °/ .
Mnogo denarja :
zaslužijo oni trgovci in kupovalci, ki kupujejo ceno perilo pii tvrdki
V. BULTAS Nasl. Pizen
Uzorci se pošljejo po poštnem povzetju.
Jrst, £rg ponterosso št. 7
blizu vodnjaka.
Prodaja porcelana
steklu, poner Iz litega železa, žlic ln Tilie, drobnih predmetov ia l^rač. Krta fclcc in metle iz slame iii žime. Glavniki, torbe za nakupovanje, listnice In mo šujičkl, vse po najzmernejših cenah.
Društvo »prejema zavarovanja za
življenje, požar, prevažanje in ulom.

:: AUSTRO-AMERIČANA ::
brza zveza z Ameriko.
TRST—NEW-YORK
, Alicee4 11. sept. 1909 — „Oceania'
18. sept 1909. Potne cene : HI. razred K 190 do 205; II. razr. od K 250 naprej ; I. razr. od K 350 napre;.	Trst—New-0rleans:
„ERNY" 25. aeptembra Ii09
Trst—Buenos-Ayres
SOFIJA HOEEIBEBO dne 30. aeptsm. lOOO.
iz Trsta v Buenos-Ayre8, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palmam, Sant03, Monte-— video in Rio de Janeiro. —
Potne cene:
III. razr. K 160; II. razr. od K 600 naprej; I. razr. od K 800 naprej.
V prevozni ceni III. razr. ura?unjena je hrana in prenotiSče v TRSTU, pred odhodom
parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, IL in IEL razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadii in Lax Palmas obrniti se je na .Urad za potnike v Trstu", Ulica Kolin piooolo it 2, za tovor in blago pa pri O. TAJLABOCH1A t C.o, Trat, ulioa Ponteroaao it. 3, I. nad.
SOVA MESmCA sftttss"^
prve vrste, kakor tudi gra-
ško meso, najfineje telečje in jančje, kokoši, vampe in osoljeni jeziki. — Vse po najzmernejših cenah. ========================= Udani G. tf o vrano.
TVRDKA
Ado, Kostoris
ekladiSde oblek za moške In de&ke
Trst; via S, Giovanni 16, I. n.
(araven Restavracije Cooparatlva ex Hackcr*
prodaja 11a mesečne ali tedeusfce obroke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Flajdogovorneišc eene. POZOR! Skladišče ni v pritiijču ampak v prv*m nadstropju
C. kr. priv.
Siunione Adriatica di Sicurtž
Glavnica in rezervni zakladi druStva glasom bilauoe SI decembra 1908.
8,000.000 9300.000
1,495.547
114,268.49
410,348.550
640.371.656
Zadružna glavnica (od k^jili vplačano K 3,200.000).......
Rezervni zakladi dobitkov ....
„ zaklad proti vpadanju vreclnostii javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............
Savarovnja na življenje v veljavi
31. decembri 1908 ......
[(plačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1908]
Društvo Bprejema po jako ugodnih pogojifc za rarovanja proti požaru, streli, škodi valed razatrelb ■ir m j kakor tudi prevozov po suhem in naorju-•klepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno *rstnih kombinacijah, r.a glavnice, rente plačljive z? Življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokou..
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Internacijonalno prevajanja in selitve
—--na vse kraje — — —
s posebnimi zaprtimi vozovi.
a	3
m
sa	a
M	»B
■s	s.
-S	a
od	<e
Jellinek
Celcf. 16-27. Trsi - Ulica Carraaori 15 - IrsK
V mirodilnici
jVlario Ferlio
sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3
vogal ulice deli' Istria, blizo iol
dobi ae VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BARV, SiP ŽEBLJE V, PETROLEJA,
■•411 ni prMfk m pitanje »vlnj, krav, k«nj, it«. l»k D*. TBMKOOZT-J* v LJablJnil. Pr«dMj» b« drobno Iti d«i»U
Aurelio Mg
Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec
Trst, ulica Huooa 42, II. nad.
■prejme merenja, elcBkorr»or»ciJe, intalacijc lid. ■ploino Tsa geom a tri ć ni dala,
"r
3
Pekarni in slaščičarni	-
BIAGIO MADO^S, TRS
nI. 6hega st. 7 in nI. Caserma št. 12
»ta preskrbljeni s sve 'im kruhom 4-krai na dan, kakor tudi s slaščicami in sladkim' prepečenci prve vrste. POSTREŽBA NA DOM.
i-*
Čevljarčki mojster
Viktor Schenk
priporoča
svojo salego : raznovrstnega : p obuvala
za gospe, gospode in otroke
Prodaja najboljši bili. Fredin (tlobla. cav&iier.
Trst, «811*2 32
o

KOTEL BALKAN ^S&STTSiS-ZS. HOTEL BALKAN
V Trdtu, dne 5. septembra 1909
»EDINOST« št. 247
<vian V.
Pismo gospoda Prezzollitlla.
Po l upravo italijanskega knj ževnika in publicista, gospoda G i u e e p p e P r e z z o -1 i n i, izhaja v Firenzi od novega leta sem dobro urejevan tednik „L a Voće".
Daleč proč misel, da se s tem listom toliku bavimo morda zalo, ker nam je La-klonjen. Nasprotno! V njem so d bili primorski Slovani še enega nasprotnika, ki ga pa nor amo srečevati s spoštovanjem, ker se je vsaj dosedaj boril proti nam leulnim orožjem.
O naših razmerah piše v „Voce" iz Trsta neki „Gavran" (psevdonim), ali kakor se imenuje z očetovsk m imenom : Josip V i d o s s i c h. Ome.i - no.uen ! Ali se spominjate pregovora, da je poturici hujši od Turčina? ! G. V dossich nam sporoča, da mu je za naše kraje politika in-t r a n s i g e n o e ljubša nego ona koncesij. Ali vendar: govoreč o nas kakor Slovanih. govori prilično bjekiivuo. To je : on presoja objektivno značaj borbe našega nareda. A to je za nas glavno.
Nismo tako naivni, da bi od Italijanov pričakoval za najbližo bodočnost vsega, kar nam gre po človeškem in božjem pravu. Na take „koncesije4" nismo še pripravljen . Ali ko so 6e med Talijani našli ljudje, ki smejo že javno — pogledom na nas — reči bobu bob to je : ko so se med njimi našli ljudje, ki so zapu tili politiko iiegaci;.e, podcenja-vanja in preziranja, da gledajo resnici naravnost v oči — je to za nas — vsaj za sedaj — dovolj. Mi se hočemo tudi nadalje borili, : li naša borba ne bo več ustvarjala fikcij, niti ne bo dovoljevala starim lažem, da žive še nadalje. Spoznavali se bomo. A ko se dobro spoznamo med seboj, uvidimo, da cilj n a 5 e borbe ne sme biti smrt enega od nas, ampak prijateljska skupnost obojnih ter složno delo za više cilje.
Zato z veseljem pozdravljamo ter sprejemamo bitko, ki nam jo nudi lealen nasprotnik.
Ali povrnimo se k stvari. Povodom zadn ih volitev je na vstala v italijanskem tisku silna polemika radi znanega „zločina" tukajšnje socijalno-doino sratične stranke. Rezultat volitev je prisilil italijansko novinstvo, da posveča malo več pažnje slovenskim številkam, katerih do tedaj „ni bilo", a urednik „Voce", g. Prezzolini, je napisal v 32. števi ki svojega li.-ti članek, v katerem graja naše Italijane, da u s;mi krivi svojemu porazu, ker da so dosedaj igrali politiko tiča noja.
„Piccolo" je pla:. 1 s poznanim člankom ..Pcr una cittfl bilingue*, a neiii „Trie-stini" so — ne da bi bili p recitali Prezzolinijev članek — poslali temu gospodu nekoliko pisem, s katerimi ga obtožujejo, da je prodan Slovanom in — Avstriji ! A v nekem pismu mu celo groz-i z udarcem bodala („Voce" št. 36).
G. Prezzolini je na to naslovil na .,Pic-cola" pismo, ki je je pa „Piccolo" junaški — vrgel v koš, a je prinesel v številki od sobote članek, na kateri smo že reflektirali minolo nedelje.
Sedaj pa nam je na razpo ago 37. št. rVoce", pa smatramo vrednim, da dobesedno prinesemo po „Piccolu" odklonjeno pismo, ker nam to sijajno karakterizira tisto nelojalno, nepošteno tlako čifutskega politi-kanstva naših „liberalnih" Italijanov in njihovega tiska.
Opazke v oklepih in markacije nekaterih navedeb so naše. Mnogih neresničnost' in netočnosti v pismu g. Prezzolinija ne po-bjjamo za sedaj, ker smo uverjeni, da so napisane v dobri veri.
Pismo se glasi :
Fireuze, 14. agosto 1909 Egregio signor direttore,
consenta che io risponda : brevemente, ma risponda. Perchfe 1" articolo „Per una cittil bi'ingue" b valso. come ve-dremo, a farmi considerare per quel che non sono: per anti-italiano. Nella „Voce"* ho anzi sempre inteso di concorrere per quel che potevo e volevo a mantenere 1' italianitit di Trieste : soltanto non alla cieca. Mi ascolti.
l.° Ho detto: „uno degli scopi del par-tito nazionale, con la complicitii deli a stampa retorica borghese letteraria italiana, ^ stato sempre quello di far apparire gli slavi come un: inondazione deli I. R. Governo". Mi si obbietta : „Queste cose non si dicono che... a Firenze". Rispondo : No, le si dicono anehe a Trieste. Ricevo ora di costl una cartolina anonima do ve mi si da del venduto (si vede che a Trieste conoscoao benissimo lo splendore della mia vita privata e il lusso della redazione della ,Voce") e si aggiunge: „L1 inondazione d^gli slavi voluta e impost^
dali' I. R. Governo a nulla serviržl". Mi si rii^ponderji che si tratta di sciocchi : non ne dubito, ma in tanto ci sono. E ammetto anehe che le persone intelligenti per esempio loro del „Piccplo", non la pensino ( c o s i (ma cosi serivono ! Naša opazka) Ma I allora perchfc non protestano quando si cerca, icon scritti che provengono da Trieste, riempire la štampa del regno di menzogne, o nella migi i o r e i poteši, diasinerie e d i assurditž? (perchfc tutte quelle asinerie e assurditž vengono fabbricate neile reda-zioni del „Piccolo" e del „Indipendente". N. op.) Non si accorgono che tutto il na-zionalismo eretino che non si pud smerciare a Trieste si cerca di immetterlo nelle fogne del giornalismo del regno? E' vero che ora-mai le son cose risapute da tutti in Italia, ma non farebbero bene a o p p o r s i anehe loroallo spargersi d i tali leg-g c n d e ? (per ora impossibile, si^n. dirat* t-ire. X. op.) PerchS mai fino a qualclie tempo fa si t udava predieando che i' Is ria era tutta italiana, e ora ci siamo d ovu ti acoorgere che per tre q uarti č slava? (credendo cosi fate torto ai fratelli irreden-ti che ad ogni costo vogliono rimanere „la magioranza". N. o j )
2.°	Io dico : .gli Blavi ereseono" ; e loro obiettano : „anehe gli italiani creicono"*. Sfido io ! Le signore italiane ci saranno pur3 per (jualehe cosa. Ma si tratta di ben alt.ro : deir lmmigraz one Non S vero che b tutta te :escoslava ? (propriamente tutta, no. In muteria vi p trebbe fornire drgli schieri-menti — il Magistrata. N. op ) e che tutto il serbatoio economico della mano d' opera, la campagna, b slavo ? e chi chiama gli slavi in cittil b il capitale italiano o te-desco ?
3.°	Sulla queatione delle Banche sorvo-lano : „Fondatori di banche non ee n" e purtroppo solo a Trieste". Cioč : ci saranno in tutti i luoghi ma a Trieste no. Dov' b V attacco ? Forse la „Cassa di risparmio triestina" che per statuto ha le mani legate completamente e non puo servire a nulla ? Quante banche rurali ci sono in Istiia e nel Goriziano ? E invece com' b che le banche slave fanno buoni affari pur facendo opera politica ? Si desidera forse, per e.ssere con-vinti, ch' io fornisca una lista di tutti quelli che sono costretti a rivolgersi alle banche slave per le diffilcoltit e le garanzie che esi-gono le altre i anehe ? e ad;iiti 1" analogia che il fenomeno presenta con 1' aiuto che da noi le banche catto:ie e danno al partito clericale ?
E' per il possesao fondiario che cosa si b f .tto ? Come si son > aobandonate tutte le terre ? E vero che il padrone slavo rise tta i debiti del contadino italiano verso il pa-dr ne italiano ?
E per le scuole lasciamo andare il sen fimcntalismo! II comune doveva dcirle per legge. In citta non sarebbe meglio avere una, scttola popolare per gli slavi in mano d i italiani, invece di obligare gli slavoni citta-dini a recarsi nei suburbi ? Ma per questo ci sarebbero voluti degli italiani che aves-sero saputo lo slavo! Ei eccoci al punto capitale della contesa : „Imparare lo slavo !"
4.°	Gik dal titolo „II Piccolo" per aver ragione fa appello allo spauracchio di una cittil bilingue ! E chi ha mai pariato di questo?Come se del resto Trieste nonfosBegii diseretamente bilingue, se, ad esser ir.odesti, (di gra zia m o d e st i s s i m i. N. o.) ci sono 40.000 slavi su 210.000 cittadini. Ma poi
10	dicevo che occorreva imparare lo slavo per concorrere ai posti governativi e impe-dire che fossero occupati dagli slavi (b vero per esempio, che ultimamente in un con-corso per posti al Tribunale d" appello fu-rono eletti tutti slavi e tedesehi, (c .ttive e maliziose informazioni, signor direttore. N. op.) e a chi si lamentava, fu risposto : , occorre sapere lo slavo, e nesaun italiano si b presenta to ecc.") ; per poter sapere co3a ci minaccia chi b capace di leggere i gior-nali slavi dei tanti nostri nazionalisti che oggi sb: aitano ? [hanno degli „amici" interpreti e per interpretare male e Bcrivere delle „asinerie" e „assurait^" — basta. N. op.] Non sarebbe un dovere, questo, degli italiani ? Non si ramment* che la prima parola dei fruncesi dopo il 1870 fu quella di „imparate il ted sco" ? Non b questa la parola d' ordine dei tedesehi in Boemia ? E, infine, quale migliore esempio a prova che
11	conoscere la lingua del nemico n m fiacea, se non quello degli slavi di Trieste, che sanno i' italiano, e dei quali lodate la com-pattezza e lo spirito naz onale ? I quali hanno occhi per sapere tuito quello che noi facciamo, mentre noi per uno stolido pregiu-dizio ce li chiudiamo di fronte a loro ?
Mi čreda, egregio signor direttore, come J lei desideroso di salutare sempre in Trieste la pift grande citta italiana deli' Adriatico, : ma convinto anehe che per ci6 occorra una ; tattica differente da quella finora seguita. (I j vostri saluti, signor direttore, non vengono accettati p r il semplice motivo; che il '„Piccolo" inter nos vede „la pifl grande j citti italiana deli' Adriatico" — impiecolire. j Naša op.)
Giuseppe Prezzolini.
Oglase treba laslovljati na Inseratni oddelek „Edinestl"
"•JTTrVjTgrni
i t^j Uli tfffi M ; \ ia
P. Homas i, Trst
ulica Giosue O^rducci 20, Trst
Ve ika zabga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kri3 ali v?ake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, prevlačenja a steklom, verande itd.
M

Zii? ga^clj avb podjetnikov |{
Širite „ladmost".
l| Dr. Fran Korsano	|
Specijalist za s.fHhifne in kožne	i
bolezni	.
ima svoj ambulatorij	*
|| y Irsh * alid Sar. jftcelo sliv. s	gi
(r.ad Jadransko btnko)
gŽ iž 12. ti i U a i. is i»i h s. u vi	r(f\
Mf BS1 f^t SS!	fJ
Pradajalaica VmC8nC-a PibroUZ
Trst, ulica Poeta auove ššav. 3, Trst
VELIKA IZBEEA HIŠNIH nT SUH NJBKIH POTREBŠČIN. □
Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izbera <0 <j <] predmetov, pripravnih za darove. C> C>
Ledenice, kopanje itd. po Jako zmernih cenah
ifl f™3 II!
AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17
=1
od 9 -1: 3—6
cd 9—1, 3 — 6
b
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najrnoder. metodah.
UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemn in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine.	= Reguliranje slabo zraslih zobov.
12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku.
IG
3li
31
J
Tržiška tovarna za olja, mazilo za uozove, kemiški proizvodi
Kollar
Tovarne: Katram, Asfalt, Kartofi	lasal
liArbolineJ, Naftalina „GSOSSOL" itd. itd.
zs ss^sj ;R?.n* kaker	fs taf-
tra]R9je n?azllo, ki ?>lvnis^a 09vo ^issti ne asfoHHMh kartesi^, tkrt^l goščah I rt v s vk^ vrstne® timar i««.'.
kartorsi- Issat ses&sat,	karbo&mft
Asfaltirani kart mai. kislin*, ^cfalti in fi
Hi. i;-a t sireje, masik ss, nosova, pHsa&ao in najbolj« ssutaoks (regi^fes®«) * X3.&ef ra	mftst-vaieli&t asstktjae, laast orodje,	derlje šfe£. i
Tovarna ir- pisarna v TRŽIĆU (MonfaScone) pr! Trstu.	P


sa boleime m rekonvalescente
Provzroča voljo do jedi. utjjje želodec in ojačujo tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z na'! 6000 zdravniškimi spričevali,
izboznl oka*.	^zborni oknu
Lekarna Serravallo - Trst
mm
H STI31EL in drug 1 se je preselilo na
z bogato opremo za	o št? 49 (Piaziza bioidoni)
vsakovrstni pogreb.	w
NOVO P08BEBH0 PODJETJE
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd.
: Veiika zaloga :
voščenih sveč.
Prodaja na deb. in drobno.
i ... t /

Živnostenska banka pro Čechy a ćoravu - (Obrtna banka za Češko in Moravsko)
Ustanovno leto 1868. Menjalnica : Via Nuova štev. 29. Podružnica W TPfitu. BauSni prostori : Via S. Nioold 30 Dstacovno leto 1863.
CENTRALA v PRAGL — Podružnice na Dunaju, L Herrengasse 12, v Brnu, Bu^jejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. O^travi, Plznu, ProstSjovu in Taboru. — OENTRAiiA v PRAGI.
ESK0MPT MENIC IN INKAS0. BORZNA NAROČILA
- - Tekoči računi in računi nt bančni žiro. - -
STAVBNI KREDITI. — KREDITI PROTI .... DOKUMENTOM VKRCANJA. - - -
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - -
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH......
Akcijski kapital: K 80,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi približno 10,000.000. — Brzojavi : Žiruosteuski, Trst _ TELEFON: 21-57 -
Obodno obratovanje: &
----------51/2 o/o deioiot Žlvno iteoske banke
Stran VI.
»EDINOST« St 247
V Trstu, 5. septembra 1909
Sprejema zavarovanja človeškega živ-jenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
99
S \j A VIJ A

vzajemno zavarovalna banka v PRAGI oo<
Rez. fondi: 44,437.036 01 K. Izplačane odškod. in kapitalije 98,323.486-35
Po velikost! druera vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko- narodno opravo.
vsa pojasnila daje generalni zastop v ijubijani čigar pisarne so v iastnej iiacčncj tiši.
GOSPODSKIH ULICAH itv. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne :: ::	namene.	:: ::
Podpisani naznanja slav. občinstvu, ds je odprl v Trstu, ul. Domen. Rossetti 35
Pekarno-slaščičarno
s prodajo moke
pivih ogrskih mlinov, kakor tudi vina ir finih tuzemskih in inozemskih likerjev.
ter raznovrstnih sladčic.
= Postrežba na dom. JAKCB JELEN — TRST,
annnnnnnnnnnnnna
— V dobroznani žganjarni —
FERDINAND PEČENKO
v ulici ftiramar štv. 1
dobijo se vedno
pristne pijače I. vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec ::
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindi in šemade
Vsi Slovenci v slovensko trgovino! .
l)oban§ehek, Trst
ulica Giosue Carducci II
BERITE VSI!	IZREDNA PRILIKA!
Eer je polctua sezona skoraj končana, ij da napravim prostor za novo blago za jesensko in zims o sez no, prodam V3e blago, ki se nahaja v skladišču p O jliSO ZUlZSuih COU&ll.
Obleke za moške od K 14.—naprej I Obleke za otroke od K 2.40 naprej Obleke za dečke od K 12,— naprej | Jope za moške od K 2.80 naprej
Vrha tega vsakovrstne srajoo, spodnje hlače, pletenine, ovratniki, zapestnlkl itd.
Črni klobuki od Iron 2.2O naprej
Lastni izdelek ! — 10.000 parov delavskih hlač po E 2.20. — Lastaa krojačnica.
Izgotovljajo se obleke po meri.	: Govori se slovensko.
seansscsiKazzaBi- aasa. ■: aaanuBBaaanBaB kezoobez a .s tj>. Mr^^^^tsk^ar."*-1^;*^:^*
					
^i			'i		
Prodajalnica usnja :
Crst, ul. {Violino a Uento 7.
Bogata izbera telečjih barvanih kož, izborneg? kozjega usnja in francoske teletine kake; tudi tu- in inozemske krznine
do cenah, da se ni bati konkut encc
Gotov, da me si. občinstvo počasti, biljožiti
udani AG0STIN0 di LIBERTl p«
Krčmarji in — - - gostilničarji!
v ul. Giulia 2t. 16 ae je od prla velika zaloga na drobno, atekla in porcelana. namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po jak.0 nizkih cenah.
Se priporoča udani
^ Gustave IMEarco. ^ Točne ure prodaj« 1
Smilio JKttller
»«Jmgl«dnqji» ia maj staraj Z*
dajalnica mv t TESTU
vit Ponttroste, § gel Nuavt & i
VELIKA IZBERA verižic, zlatih in arebr-nI h ur, kakor tudi
stenskih ur vsake vrste !
Himni lite iriuiiiie 18».
TOkn posojil, in hranilnica
V lastili hiši.	registrovana zadruga z j :: omejenim poroštvom :: j	Telefon št. S52. 1
Trst Piazza Caserma 2t I. n. - (Uhod po Slavnih stopnicah)		
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in ga^B^* JL jih obrestuje J&^^r	,g |4 jO
Bentnl davek od hranilnih \log plačuje zavod sam. Vla^a ss lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6o;0, na znstave
po 5*/»% in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora o o o o o
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačaj e se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Puštno - hranilnič :i račui 818 GG4.
ma najmoderneje urejeno varnostno celloo za sh rami o vrednost, papirjev, listin itd kakor tudi hranilne pušice. s katerimi se najuspešneje navaja štedi:i s ojo deco
Pekarna in slaščičarna
Benedikt ■ Suban
TEST ulica Donasto Eradamante 11
e preskrbljena s kruJio.n lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moko najbolje *rste. — Svež kruh 3-krat na dan. — POSTREŽBA NA DOM.
flnton Ursich
SarHera wscch"a ši. 14
ZALOGA
oarv9 čapicev, povlak in mazil za pode, izrezov za slikarje (štampov), zamaskov in dišav.
V novi prodajalnici S
Elvira Laapiocicb
Trst, V*a Nuova štev. 49, Trst
dobi se velika izbera
cnčevira ir< kuhinjski potrebščin is najboljših Sovam
FO JAKO ZMERNIH CENAH.
? mu za primacne Mm um
I. prostori 20 atotink; II. proatori 10 fitotink
i
:: JVIIHODIIINICA ::
Tm Cociancich
Trst, ulica Ugo Foscolo Filialka : ulica deli' Industria štev. 668
telefon i g-6 Zaloga kraifoniekčmn, em- izdelanih barv, posebna orSmo za čiščenje poda. prodaja na drobno in debelo. % INI — . ___#
HBgggggsgaggron^^	-
Triov.-otrtna mmm Tntu
via S. Francesco d' Assisi 2, I. n.
kjor je bila prej „Trž. posojil, in hranilnica". Poštno-hrcnilnični račun 74679. TELEFON 16-04
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni čian, in jih obrestnje
m
Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po
260 tednih dobi Kron 300,— Sprejema hranilne knjižice tajili zavodov in jih realizuje
ne da bi se obreatovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke ia proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži so po K 2O in po K 2
adaljna pojasnila se dajejo ▼ uradu med uradnimi mami, ki bo : ob delavnikih od ». do 12. dop. in od 3. do 5. pop.
TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA
rs2istT07ana zadrnsa z leomeleijm jamstvom.
Telita izbera oM za moške in otroie :
SPECIJALITETA.: Površniki, paietot, jopiči, hlače in kostumi.
Ignaz Potocnig - Trst
ulica Riborgo — Vogal ulice Beccherie.
IZBERA OVRATNIC. Dežniki za gospode In gospe.
Velika izbera Blaga za možke obleke.
Izvršujejo se naročila po meri in po zmsrnlh cenah.
Zobni ambulatorij
HANS-a SCHMIDT
■ ■ prej sodruga ==
---Dr. A. Mittak-a---
ulica della Zonta 7, I. nadstropje.

mr Po neverjetno ufsoHih cenah
se večkrat kupuje blago za moške in ženske
oblake. Temu se lahko izognete, ako naročite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj bre plačno poSiljatev moje
Me jesenskih ii imi uzorcev
Imam v zalogi samo najbol.Je blago zadnjih novosti.
FranzSchmidt, JagerndorflQ3
Avstrijska Slezija.
8iovanm isiersich
rBST, ulica Moliuo a Vcuto št. 1
Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin. — Sksfi, brente, kAde, železne ia steklene« — Potrebščine, namiz^, koši ia rešeta ter vifiko-rratne lončevine. Sveiilke vjiake velikosti. Cene da se ni bati konkurence.
JMIflfi33Mia8SGi6aiimilMI 5 išiuva prcd^?aSnica ur :
mum fifiCflTisfiLL
TR T - Ul. Nuova 41. - TR3T.
(Palače Salsin). Navadne, zlate, srebrne in ko-vinaste ure. Specijaliteta krono-Enetrov regolato^jev i. t. d. z garancijo.
Poprave se izvršujejo najnatančnejše. Stenske ure se prida ponje na d m ter se jik dostmv* tja brezi lačno
PEKARNA
jMekhiore Obersnu
ulica P. L. da Palestrina štev. 4
prodaja sveži kruh
trikrat na dan. "estrežba na dom za družine in javne lokale
'	Specijaliteta biškoti lastnega izdelka.
-'-••■■ ■■ ■	— t^-rrc i m «11 >
I Tirane \n deiavnics pohištva ie stavbenih g Izdelkov v SOLKANU pri
U1U1 isluBiiU Ur t
SfHca, drž.k§l$d,S£?kaii
- - . 1 —JI j	MtarcapgMig
Mlzai
ZALOGE
SOLKAN-
TRST, v>a Sa^rma «
i3ti^a v Solkanu
Osrednje ravnateljstvo.
ZALOGE 1 REKA, Via Pila 2 SPL'T, aaatvojc^ ^
Brz.: ZADRUGA - Trst Telsf št-1631 iRterurbaa Žage v Soteaki (Bouinj) Letna produkcija
===== K
V Trstu, dne 4. septembra 1909
»EDINOST- žt. 24»
Staran VH
TUST « i i — Ulica ArOF ta št. 1. ■=« TRST
Prodajalnica zgotovljenih oblek za možke, —5 = dečke šn otroke. —— —-
Za poletno sezono : izbera trpežnega in elegantnega blaga zadnjih novosti. Volnene •bleke 7.a mcžke in dečke od K 12 naprej, črne obleke raznih kvalitet in cen. Obleke volnene ali iz satina za otroke od K 3 naprej. Jope iz črnega a.pagai*. Volnene jope in hlače. Jope iz bombaževine. Specijalitet«: Približno 3000 parov hlač iz bombaževine lastnega izdelka za delavce. Velika izbcra vsakovrstnih srajc in maj. ilodri in rumeni jopiči za mehanik«
Vrhu tega: Velika izbera blaga iz najboljših tovarn, za obleke po meri. ki se izdelujejo p* najelegantnejžem krojn, solidno in po zmernih cenah. Kdor misli kupiti obleko po zmerni ce»i, naj obišče prodaialnico oblek v Trotu, v ulici Aroata it. I.
VITTORIO PISCUR.
Naznanja se sla vi, emu občinstvu, da s« Je praeslila dafcrozaaoa prodajalalaa kaan j. blaga
S
vi
HOTEL ■■ ABBAZ A
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Fiazza Caeermii) peoolncnm prenovljen in pieekrbljeri z v»em komfortom. Sobe od K 2*— naprej. Omii.bus k vsakemu vlakn. Re-atavracija slov in neuiako kuhinjo. Cene zmerne- Udtni i. Ws*chi!z
j)j J , jwmk
GODNSG
Fratelli Rauber:
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torronto)
Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
FILIP IVANESEVSĆ
naloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v uiioi Valdlrlvo it 17 (Tolafon 140S r kateri prodaja na malo in veliko. — Nada!]« .lopoioća slav. občinstvu svoje gostilne ^AJTAdrta allaa Kuova it. 11 ia ^11 fratelli daliasti„ *iie» ladeaahe it. 8. v katerih toči svoia	I. vrst*
iz utici Nnova v ulic« S. Giovaini *tv. 8
Najboljša češka tovarna
Posteljno perje
po zmernih cenah.
1 kg ilre g a dobrega o g ) a J • n • ga Kron S, bolj lega K 8-40, prima pol-betega K 3-80; belega K4,ke> lega pahaatega K 6-10: 1 kg najfinei. aneinobelega, og laj ene ga K 6*40, K 8 ; 1 kg mehkega perja (puha) droga K 6, 7 ; finega belega K 10 ; najfinejega pranega puha K i« od 6 kilogramov naprej, poitnine prosto.
Narejene postelje.
li goetonltneg* rdečega, modrega la belega ali rataeasga aanklnga 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm Uroka, akapoo dveml 80 cm dolgimi ln 58 cm Širokimi sglavnicaaai, aa-polnjena ■ norim sivim, trpežnim ln puhaetim p e r j s ia K 16 ; p o 1 p a b a at e K <0, puhaste K Si. - P08A-iKZNE PERNICE K 10, iS, 14 ln 16 ; iglami ca K S, in 4. — Poiiljatve po poiinem porretju od K IS naprej pett-nlne prosto. Tudi se ime camenjati ali vrniti. Za kar ae ugaja w pošlje denar na« a j. — Obilrn i ceniki zaasooj
S. BENISCH t Descbenitz ši 766 Snmava Cechy j
iščem US
zmožnega skladi&čarja (magaz'nerja) vt&č?ga slovenskega in itaiii&nskeira jezika, kfcteri bi lahko upravljal tudi službo „pia-
cihta**. ProScje je naslovljati na pcdpi^Hnega <lo 10. stp eoibra t i. — S. H. S k e r 1, ul. Cecilia št. 14.
1473

ZOEOZDKAV3J7.K
Dslv. led, Df. Makso Brisi
V TRSTU
ulica Acquedotto štev. .3
Iziielnje zadelanje z emajlem, porcelanom
srebrom in zlatem. Izdeluje posamezae umetne zobove kakor
tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol
Omenjena prodajalnica je bogato založena s kav«, rižsai, testen««i, sladkorjem in suhin sadjem. V nsdi, da me slavno občinstvo p -seti z obilnim obiskom, se najtopleje zahva-- Ijujt-m ter beležim u dan i
ANTON G0DNIG vulgoKOMENC.
interasantna !! MOVOST !!
Nenavadna prssaosčeaje.
ATtumatičio Tži^aio
m M
REGENT
ii
\ V% > y>
99
Žepno kresi 1* ta istočasno žepaa svetlika.
Jako elegantno in praktićno. Navadn ) uporabljanj« s 1 reko.
z enim pritiskom osenl in luč-
Cena i opitom rred : 1 komal K S S« ; 3 komadi K 7.7» ; S kv>ma<lor K 15"—; U komaJor K 27 —. Poltnlne pro«t e poSillaUe, ake m poilje ilenar maprej ali pa po poraetja.
ALOISSCUAUHAHtl
po povzetjo stane so stotihk vei.
|Cova moda za jesensko sezono w
■	
jfi	
	— i
' 2	
• v	
H	«3 |
1	tNj 5
■ r	
	
	
I	—-
a	
[t.	
	ers. t
	mSA j
	CJ i
	l
	I
	1
	J j
	res J
	r * <=» ;
	£ i
i	rs \
	>■ J
i	1
	
■	
	
	
Diagonal Otoman fmmn
-i ib. črgoviM za
Etofcrno kli§o
trgovski dim
v Eorici
jConespnn Cybeiin
2)rap. dn 11
———
DOSTOBl
V dobroznani
HOVI
Alla citta. 41 Trieste, Trst
prodajalnici oblek ^pS
ul, a. Cardaool 40 (prsj Torrantoj
Velika izbera molkih oblek od K 14 do 44. deških od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tu- in inozemskega blaga sa
•Maka po meri, ki se izvršujejo v lastni dela Laici. 'Specijaliteta hlač, jop in srajc ea delavce, po neverjetno nizkih cenah.	............
, Alta citta di Trie*ie" Trst ul. G. Carducci 40 (prei Ttrrenta)
Uliea Ca v mm 4 Trst
Ker sem kapll od meke tovarne v likvidaciji en bloeeiaperlj gramofomev, zamorem jih prodajati	pa naj zmernejši h eeaah	kakor n^prlmier:
velike gramofone od K I8a» napp. ploiče . B . . y9 —•70 ine igle (200 kom.) „ —•30
Dmevmi dekodi norih plošč. - Samo za malo iasa. - Ceniki zastoaj.
19 99
Angelo Cantoni, ulma Bojano štev. 2 m
— — (hiša Tuszi) bogato auložona — —
ka manufaktur. blaga
drobnih predmetov z bogato izbaro blaga za pomladn. sezono
Veitka izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic
in nogovic po najzmernejših cenah, aaa
i
'i*
prva slovenska zaloga in tovarna ^hišhi
Audrej Jstsr, Trst
zm BREZ lONIURLKCE. ulica «y. Lucija št. 18 (za deL sadiačera) SVOJI I STO*

I
Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION"
(Filijalka Banke Dnion) u Trsta
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami.
Tekoči računi In računi na bančni žiro
▼ kronah ali v inozamskih vradaestlk
Uložne knjižiee
ma Đksnen termia ali dogovoijeaa pred-nazaaaila
po jako agodnimi pogoji po dogovoru. Uk&il	Kupo - prodaja
ia inozemskih vredaot, valut la
divim.
•fektev, dokaasantov, »drezkoT ia izirebaaih sračk.

■	Stiskalnice *
•	23 grozdje •
■	pnbclj^anim mohaniroio™ z dvojno rrft stala« močju. pre-■ikanjen« na roko ia zaaira-— njem obračev s zapahi ""
•	Strugalnice " " za grozdje " Mit ni za sadje


• Stiskalnice a
-	za sadje "
b poboljšanim mehanizmom z dvojna pr!t!sKa'no močjo, premikanjem na roka in zapira-~ njam obračev s zapahi —
-	Navadne sti- ■
skalnics " za grozdje "
Izdaja hranila« knjižica ter obrestuje vloge pe
gftil iAiak od kranilniK vlog plaSvje zavod sam.
Daje predajmo	|| Prejema in hrani deposite
na vrednote in karate paraikav Ltd. |{	ter jik toča« apravlja.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
(proato -,-sakorinih stroškov)
menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia).
Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO.
Daje predujme	|l Odpira earinske kredite.
u blago, police, warranta Ltd. |j Kupuje in prodaja blago v komisiji.
ODDELEK ZA SLADKOR.
mm

Ul. Medla ».27
Zaloga koruzne moke lastnega pridelka ■■■■■■■■■■ in oblode. ■■■■■■■■■■
01. Medla it. 27
Hi!
m\
Vse po najnovejših zistemih, trpežno in preizkušeno.
Vrhu tepa stroji za pripravljanje krme, slamoreznice, stroji za rezanje gmoljk, ztbrn«ko/, stroji za izparjanje, ročaji itd.
iz tovarne poljedeljskih in vinogradniških strojev iz livarne ::::::::::::
Franz Eisenschimsnel & Cona. Raudfiitz ojE.
TRGOVINSKA CENTRALA
udoll Bficber
Frl nakupovanja }<* paziti aa ponarejanja.
Bunai lli.2 I.ovtezgzsjae štev. 37 litrov. otniVi zastonj in polt. prosto. - lšč«jo se zastopniki in razprodajalci
HIRSCH & Co. TRST
--------Mehanični mlin in žaga.-------—
Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 H P
Mlenje dišav, žita, kresuic, gumija itd.
Zaganie finega lesa za zgradbe in dog.
** -- -----
l|| Telefon
lil
j Z2-70
Delalnica amerikanskega pohištva za ■■■■ moderno opremo pisaren. ■■■■
Telefon Z2-70
in liiiii
Ptran Vin
»EDINOST« St. 249
T Trstu, dne 5. septembra 15 09
Vesti iz Štajerske.
Izredna lovska sreča. Iz Ribnice na Po-}"rju no m pilejo: Minoli teden je dijak A, Žol^r n«treiil ▼ tukajšnjem okraja krasnega jele 6. Rudolf Dergar pa lepega srnjaka i»M dan. — Res izredna lovska sreča za te kr-s'.	_
Gospodarski vestnik.
Sporočila o vainejih gospodarskih pojavih zla-ti na Balkanu; potem pa: delavski trg (zvišanje aii znižanje produkcije, blagovne cene, štrajki itd.); velepodjetja (karteli, trusti, monopoli); sooljalna politika (delavsko zavarovanje, brezposelnost itd.); zavarovalstvo; elektrika in vodne sile; kovine; stavbeni materijal (kamenje, cement, opeka les itd.); promet na suhem (železnice, avtomobili itd.) promet na vodi (parobrodi, Inke, kanali); promet v zraku (letalni stroji, zrakoplovi itd); Izselnlštvs; konsum (sladkor, kava, petrolej itd); nova podjetja iti., itd.
Sestavlja PLUTUS.
Bolgarija.
Bolgarija je imela lanskega leta in letos m rogo denarnih strofikc? raredi svojega okl;ca kakor carstvo in neodvisna države, Mobilizirala ie poncvno velike dele evojega vojaštva, k»r je zahtevaio mnoga miliiosov. — Nadalje nora poravnati rtuke obveznosti n3prani Turčiji. (Rusija se je obrezala, da plača bc?g*r*ko od&kodnico Turčiji); potem pa za-hte*ajo mnogo denarja tudi notranje pre-D: mbe v administraciji ia podobnih iostito-c k a prenovljene države. Zsto je bolgarski fi b^čni minister L apčev že pomladi, o pri-»ki, ko je predložil preračun, napovedal v ifobrau}u, da bo Bolgarska prisiljena najeti večje posojilo. Zdaj se smatra kakor popolnoma z nesljivo, da se je vladi posrečilo za-sigurati tako posojilo v znesku 220 mi'ijcr.ov frankov po 41/«, z emisijskim kurzem 86%.
Bo-gartka „Narodna Banka44 namerava izdati za 20 milijonov fraoknv 41/* odft tr>ih obligacij s posredovanjem nemške bajke in pešUnske komercijelne banke, ki je znana pri na« i2l*isti izza zlogiacne afere o nevi bo-s&Jiki benki.
V	Sofiji, glavnem mestu caratva, se je o.novala delniška družba združenih bolgarskih t bačnih tovaren z osnovno glavnico 1 in pol tili] ona frankov, h kateri so pristopile do malega vae obstoječe bolgarske tobačne fabrikt. Mjsto d žavnega so dobili tako Bolgari nekak privaten monopol te industrije m prav mrno se lahko prorokuje — ne bo dolgo, k?> pride v državne rokf, tako, kakor je na Francoskem, Avstriji in mnog.h drugih d'ža^ab, kajti tobak je eden najboljših zaveznikov državnega fi s k n 3 r.
Pokojninski zavod češko-slovanskega de-
narstva šteje za svo;e člene 688 drloiit»;aicev ter 3126 uradnikov z vpisano letno plačo K 7 031 634* — Imetie zavoda znaša dsnes K 502 455*72, ki je nakženo po predpisih tMvaro*£»aega regulativa ia pravil zavoda v vrednet h, ki uživajo pupilarno varno t; na s drjrrvv. i i ie bilo izpltčsno 8 vdovam po umri;h uradnikih K 8 820' — Vspehi d?s£-d^nitg^ poslovanja opravičujejo nadejo na najlepšo bodoSnost, ter se pri nadaljcem normalnem ra^oju že danes lahko pričakuje, da bo že nr?o letno poročilo »ie č'an t o popolnoma zadovoljilo.
Kmetska gospodinjska šola v Tomaju na Krasu. — Našemu kmettkemu ženstvu manjka še do dandanes primerne izobrazbe, da bi moglo pomagati svojemu mežn-kmetu v teh t?ko težavnih časih, ko mora napen'ati v*e •i v oje duševne in telesne sile, da sp;oh š; iz-taja, ko se mera boriti s tako n&ugodoimi gospedarekimi razmerami. A da so kmetijska razmere v sedanjih Čs»ih taico b e upne, je veliko zakrivila ravno prema'a skrt>, ki «mo ]0 obračali na izobrazbo kmetske ž-ne. Resničen je stari pregovor: „Dobra g.spcdna podpira tri cgle pri hiši", toda r&vno tako verejeten je, da slaba gospodinja še četrtka podira!" Sicer pa ni nikako čudo, raj n&m nedostaje primernih šol, kamor bi pošiljali kmetje svoje hčere, da se izobrazijo za svoj prihodnji poklic. Gospodinjskih šol za kmetska dekleta nam primanjkuje.
Poglejmo le v kraje in d zave. kjer stoji kmetijstvo na trdui podlagi, kakor n:*. Dar-sktm, v Holaadiji, v Š*ici, pa najdemo tam razvec kmetijskih šol za mladeniče tudi vse polno šol za kmetska dekleta. Naravno pa je tudi tatu, da lahko v raka ženska zastrpa ii - žkega na veliki večini raznih opravil. In k - e to vredno, če se sine kmet zanašati na svojo Ž3u^ ter jej prepuščati tudi važna opravila. to ve dob o via ki posestuik. K temu pa je ipesc ■ a le primerno izobražena ženska, k: vrneva vsa p?nrge kmetijhtra, kolikor spadajo v njen delokrrg. Tako izobrazbo nudijo dandanes im t'jske gospodinjske šole.
V	tem oziru pa je slovenski kmet žali* bog pteveč zanemarjen. Na vsem Slovenskem je bila do lanskega leta !e edina kmetijska gospodiajika šola v Ljubljani, ki je v področju kmetijske družbe kranjske.
Na Štajerskem nobene in seveda na Primorskem tudi nobene. Da ljubljanska ne more zadostovati potrebi vsega slovenskega naroda, je cčividno, ko ne more sprejemati niti polovice prosilk iz Kranjske. Kaj šele iz drug h! dežtl! Od lanskega leta pa smo Primorci napravili v tem orirn k: rak napre;. Ustanovila se je namieč v Turna;u na Krasu prva kmetijska gospodinjska šolana; Primorskem.
Prvi tečaj te šole je začel že ▼ novembru lanskega leta. Kako potrebna }e bila ta kola, ia razvidno is tega, da že prvo leto ni bilo možna vsprejeti vseh prosilk vanjo. Meseca novembra t. 1. pa se otveri dtugi tečaj te fiole.
Ko je pričela gospodinska šola svoje delovanje, je priskočila tadi vlada na pomoč i s podporo ter prevzela zavod pod svoje nad-: zorstvo. Tako poučujejo na tej fiofi rszven šolskih sester tudi državni potovalni učitelj za i kmetijstvo in živino?dravnik iz Sežane ter i zdravnik iz Komna. Vod&tvo fiole ima patrh-j ničai pristav in namestnik deželnega kultur- i nega nadzornika na namestništvu v Trste.
Gospodinjska šola je urejena na isti način: kakor cmsnjeni zavod v Ljubljani, ki je, kakor sn&no, izmed najboljih v A v - i atriji. Namenjena je v prvi vr^i hčeram primorakh posestnikov; če dopušča prostor, ?e vspreiemajo tudi tika iz drugih dežel. Vea tečaj traja nepretrgoma 12 mesecev torej vse leto, začenja z novembrom in dovršuje ob svršetku oktobra. Gojenke morajo do kosca tečaja stanovati v zavodu. Namen tej šoli je, teoretično in praktično iz»ež-, banje deklet za gospodinjstvo.
Pouk je čiito slovenski in brezplačno ter zavzema poleg veronauka, vzgojeslovja, zdravjt-slor:a tadi spieje in računstvo ter vse one predmete, ki jih mora nmeti vsaka dobra go-. spodinja. Poučuje so teoretično ia praktično o kuhanju, pranju, šivanju na roko in na stroj, vezenju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, perutni&ar*t;u, vrtnarstvu itd. Gcjenke se vadijo tudi o gospodinjskem knjigovodstvu ter ravnan u z bolniki in z bolno živino. Gojenka. ki je v^prejeta v zavod, plačuje za hrane, stanovanje, kuriavo, razcvet i iavc^ perilo itd, sploh za vse ie 30 K mesečnih; toda sprejemajo se lo dekleta z dovršenim 16. letom ; samo v izrednih slučajih tudi po 15. letu starosti.
Šele z otvoritvijo te šole je primorskim slovenskim posdUnikom dana prilika, da pri. pravijo svojim hčeram prmerno izobrazbe, ki jo bodo porrebasalo v s»cjem poznejšem poklicu kfkor sloveatke matere in dobre gospodinje. Elino ta vrsta Sol je v star u od pomoči pomanjkan u dobrin slovenskih gospodinj za kmetska posestva.
R L.
Prva narod, velifca trgovina
na Goriškem in Primorskem mar (Pred 25 leti poznana od Predila do Reke)
Rojaki Pozor!
Stroji bo PFAKF". .Regent"
▼ ftkladtiKn (»klada) Ima rnko Trato iiT«lnlh stroje r u Hrilje, krojače, čevljarje ln domačo rabo rabljiTi tadi u ametno večanje. - V zalogi Imam tudi »iraloih strojev s svetovno anano mimko kateri ne proviročajo pri »ivanje ni kakega ropota. - Na Ubero imam najfineje in trpežne dvokoleaa i,Helieal-Premief •,	„Bover" in „Meteor «. Najniija cena je Kron 108, ■ proaUm tekom Kron ao ve4*
Za prodane iivalne stroje dvokoleaa Jamčim po dogovoru ! - Plaiči sa dvokoleaa od K 6 naprej. - Lastna na novo opremljena delavnica sa poprave iivalnih strojev in koles. — Glavni uutop kmetijskih strojev, kakor si*, moreznie in stiskalnic za grozdje in raznih predmetov, prve slov. tovarne K. 4 B. Jelek, Blansko
Ravnokar Je izšel nov slovenski cenik. — Konkurenca je sploh izključena!
____ Opozarjamo ob tej priliki slavno občinstvo, da vprala pred nakupom po ceniku pri stari tvrdki
kosten! zanesljivi (agent) posredovalci se sprejmejo v službo.
Josip Dekleva v Gorici, via Municipio št. I.
Mednarodna agencija za potovanja
Josip Skerl in drug*
Trst - ulica Felice Venezian stav. 5 - TRST
Izdaja voznih listkov za vsa mesta, toliko za železnice, kolikor za parobrode.
Potovanja hitra, ekonomična in ugodna.
Odhod vsaki dan iz Trsta na vse dele Amerike po po najnižjih cenah in z
boljšimi transatlantskimi društvi.
Naslov za pisma: „UNIVERSUM-" Josip Skerl in drug, Trst, ul. Felice Venezian št.
Naslov za brzojave: „Skerlco" - Trst.
naj-
I
Brzojavne vesti.
V kričanako-aocijalnih krogih so nejevoljni na Bienertha.
DUNAJ 3. — V zmernejih krščansko-scci'aliiih krogih so zelo nejevoljni na Bie-uerhii, feer dela eno neumno« za drugo. Po-; ^ kazal da je svojo totalno nezmožnost za via-: p d »nje ic zato je vladni voz tako zavozil, da ^e ne more ne naprej, ni ne na2aj. Padec 8 eeer?ha je neizogiben, kakor hitro se zopet; sestane držami zbor.
Posvetovanje deških poslance? v Pragi.
PRAGJA 4. Danes prcdpolndiie se vrSilo tuitaj posvet ovanje zreze češk:h possa n šitih klubov v deželnem zboru češkega kra-' l:e»tva :n Zi*>tcpuik:iv ne h češk h strank v češk-m deželnem zboiu. V daljši debati so za" top ciki rt rane izaviiš, da se porabljeni čleii n iho :h kub^v odpovejo povabilu, ie zastopniki kiuba narodnih tccijalietcv in dr-žsvnopra^nik-naprednih strank so izjavili, da ee ne udeleže konference, predlagane od L,i-nisterskega pred;edatka Bienertha. Slednarodni medicinski kongres za-! kljnčen.
BUDIMPEŠTA 4. Danes je bilgna slo-ve?ni se1 i zaključen 16. medoarodci medicn-ski kengee:. Prthodaji kongres se bo vršil i. 1913 v Londonu.	,
Ciklon na Siciliji.
CATANIA 4. Kakor poročno listi iz Scardre, je ra cali tamka- silen ciklon, spremljan cd dbžj?. Prebivalstva se je polastila panika, (ako, as je bežalo iz b?š. Vibfr j-3 odnesel s^r, h» sk 'f.j v«em hilam. Pročelje cerk='. Sji.tu Mana M&£g;ore se je pcdrlc. Prič-in »e 3 .-štva nimi deli.
Generalni štrajk na Švedskem.
STOSHOLM 4 D ;e 2, t. m. je Straj-| kalo 239 855 .idv ce . — Od 26. avgusta dalo je	aopet na deio 19.926 btrbi-j
ko^ca.
Amerikanska vodocestna komisija na Čefikem.
PRAGA 3. Piiiptli so semkai členi vo-. doc^ toe loxigi;e se^eroameriiike Unije, ki so-prižii v E ropo da preštudirajo zn^meaite-ša dela kanalizacije in regulacije rek. Ker ravno; sedij regulirajo češki reki Vitavo in Labo, S p.-.šli so Američani, da si cgleda'o to vc-' J'kanskc- delo, ki služi na ča«r podjftaos.ij Čehov in »posobnoatim češk:h tthnikov.
Zrakoplovstvo.
PARIZ 4. Vodliir balon „Repubi:qica ie ie nedohrovnliao 25 km od Nevre«.i »pc-
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobrozoano gostilno
„Pri Detelji" (Al Trifoglio)
alloa Belvedero it. 7
kjer toči najizvrstneja črns Id bels dalmat. vina. istrski refošk, belo vipavsko in vedno sveže pivo. — Postreže tudi ob VBaki uri s mrzlimi in gorkimi jedili.
Postrežba točaa. Uene zmerne. - Za obilen obisk se priporoča udani Aston Vidaković.


de'alnloa.
Anselinl & Bernadon
TKST, ulica Saii Nicolo 13 -■■■■■■■■-
Uvoz in izvoz -s^s^
orožja >» streliva
Na željo se pošljejo ceniki zastonj In poštnine prosto.


„tržaška posojlnica in hranilnica"
Ž&Z Fiazza della Caserma št. 2, I. n.
v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah)
Telofon 952
Ima no razpolago jekleno varnostno celico
in je varna proti vlomu in proti požaru, v ki sicer
za celo leto kron za pol leta
kateri so shrambloe, ki se oddajejo strankam v najem
30 za četrt leta kron 12 20 za en mesec „ 6
Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov široke, 43 centimetrov globoke. — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.

Oddaja hranilne pušise
katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najuspešneji način ravajajo Stediti avojo deco
Nadaljna pojasnila oaje
zavod ob navadnih urah.
IVAN KRŽE - TRST
Fiazza S. Giovanni fttev. 1
Priporoča svojo trgovino ■ kuhinj »ko posodo vsaka vrste bodi od porcelana, zemlje, emajla kositarja, ali cinka, nadalje pasamanteije, kletke itd.
Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljano in atekleno posodo za vino.
Razpošilja na deželo.
Zaloga kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa in pletenin, ikafov, brent, čebrov in kad, aodčekov, lopat, reiet, sit in vsakovrstnih košev, jerbaaov in metel ter mnogo drugiu v to stroko upadajočih predmetov.
Postrežba na dom. Cene zmerne.
V novem kinematografu

Zrst, via fiazza piccola (za magistratno palačo, crst.
bo danes in naslednje dni:
Lugano, krasna projekcija po naravi. Oskrbnikov sin, drama. Srčne bolečine, drama. Zobozdravnikov a iznajdba, komično
V Trstu, dne b. septembra 1909
►EDINOST« št. 349
Stran IX
atil »a zemljo, k r te je vsled pomanjkanja vede razgrel »3t -r. Balon je z&dei ob neko d.-evo, tako da sta se ztiia gondola in krmilo. Iz Nevresa je edišlo na lica m^sts poni £ao meštvo. Balon spravijo bržkone ▼ Pariz
FRIEDKICHSHAFEN 4. Dreeto držav-nib po«iatcev in več členov zvezoega sveta, mej trmi držsrci ta nik Delb iick e doapeio kai, da si eg edaio zrakoplov „Zeopelic IH." Nekoliko a* j h keče z zrakoplovom vigoiti v zrak. Ker je vreme zelo ugodna, ca pravi zrekopio* š&it poieto*. Vsak-ga poleta se udeleži 15 no*ih gostov. Navzoč bo tudi prof. Hei56?el iD deputacija iz Mooakc-vees,
TUSĆIJA.
?J CARIGRAD 4. Mladotnršk; poslanec Isrc^iil Haki izvaja v „Taninu*, da je ofcvc-ntev Darditei koristna ie za Ru»i;o, za Par čiji pa škcdoa. Odprava kapitulacij ni zadott n pkvhsleot za to.
CARIGRAD" 4. Saltan se je povrnil iz
CARIGRAD 4. F.-sncoski poslanik de-mentajo veit »Tanina-, če§, da je btls ea f^ancosk* konzulate izdana giede kr>p.ialacij slična okrožnica kakor od strani ruskega po-
t tu fctra.
Društvom: »Jadran*, Narodna delavska ojj.
podpora 5 in bralno WUUa
, „Tržaško --------H.
.Delavsko podporno druitvo" Skorky'
ia, „Pfežeren", „Vodnik", kolesarsko Cnpoimptu ea dva ro .Balkan-, „Slavjsnska Čitalnica* in fP^"1®1® ™ stanovanje pn boljš
u L:________x______iini na Manje Terezije cesti štev. 14, L nad
ani.
„ meblirana soba za dva gospoda,	SredStVO Z3L barvanje IaS A
wO ako mogoč« prijatelja. — Rojan-	_ a
št. 260, blizu	---1517	EHl^fe
brano in 5i dru-nadstr. v 1515
9*
se proda v Rocolu
Stev. 437. 1509
^rgsmzacija d uitvo", „Z^on arastvo
„Šolo", ki so s svojo navzočnostjo poteiče-
TKih naš prsZLik.	V-~-
Dalje to ^ak valj uje domaći g odbi, ki sa ZflHIljSirnfl
i* potrudila, da je izvaiala i'brane slovanake ®
skladbe in te zelo iepo in točno.
Srčna hrala družina in : S*ncin*Vrhe. Zgauc, S:an;č ter g. Ardreju Godioa-Jri-l o za darovane c?etlise. Gospe Urški K ari 3, ki je s pcž'-to sloo marlji'ottjo prijavila ra2ne
s aščice. Gg. Urški in Mariju F>go za raz- _
pn dajo isuh v korist društva. V«em enim |||aHani^ trgovsko naobražen, vešč jezikov!	. .
- miaUCllILf išče službo. Ponudbe Dod _Absol-! SUPUU, I,
- . , ,______■	ar-nm« i*m lm or»ao, oorvi — ne
Vzame se M	fiKESft^
spodov na izvrstno in ceno brano. - Via Maiolic*	^ ^ kopell - crno temno-kostanj 8 A, IL nad.
Via Maiolica 1518
Iščem
dečka iz poštene in ugledne družine za prodajalnico zlatan i ne. - Naslov pri Inserat. oddelku Edinosti.	1516
zakonito zavarovano ,) odlikovanu zlato kolajn«, in častno diplsme DUNAJ, PARIZ, tMMN, jo za zdravje zajamčeno ae3kodty*r«t barva trajno osivele in ru-dočkaat« laoo ia brado, obrvi — ne da
oziroma
vo, avotlo-plavkasto in temno-plavka-«to. Veliki karton 2 gl.,za poskućnjs 1 ot. Mital tast 15 kr.	_____
£. Tink
frizer, kosmetik in specijalist za barvanje las.
Budimpešta 4. Pomožni kaitos na
rnd 93» inuae.a Luicvik Ko-sCt-, k; ie v
muze.siti kQ::žo:ci vkradel več dragocenih	______
listm in jih prodal, se 3e daces zjutraj - I mog"i korporatTvno »sprejeti-
I g ošpicam, ki so prod&jale razglednice in tro-§ le CTetlice.
D&lje bodi izrečena srčna zahvala onim, ki so tkrbeli za oiepš&nje in dostojen vspre-jem in vsem, ki sj količkaj pripomogli do večjega uipebe.
Posebna, iz dna duše prihajajoča zahvala — in to ne le tudi vseh množic,
vent"
Proda
se 50 cm debelib. na Pohorju. Sprava ni težavna, ker je cesta zraven in tudi žaga. — Istotam odda se tudi 10 oralov bukovih dreves, primernih za drva, oglje aii late. Pogoji ngodni. | Več se izve pri Rudolfu Dergan, Ribnica V imena .Veiesile", ampak na Pohorju. Spodnje štajersko._1519
ki ao bile navzoče na »lat- ■__■ » __TRST, ulica Giuliaai it. SS
., Spiegelgasse f9 (vis-a-vis Ooroteun) ^____. Barvanje las v posebnem kabineta sa gospo-
1600 smrekovih dreves od 25 do !	Kloktrl«al aparat najnov. zlstema
išče službo. Ponudbe pod na Inser. odd. Edinosti.
1510!
nosti — gre gotpici Ivaaki Sancin*Dre- Kobal Anton Trgovina jest vin, — rvofto
7 a č e v i na t>rekra«nem daru zaitsvi, a Še blago — cene zmerno.	1*0*
krasaejem govoru.	tncih <ocet) najboljše vrsto zalaga tržaška to-
Slednj.č iakreaa zahvala čč. šolskim se- ^Oolll varna jesiha Maksimilijan Pamm, Trst j
:t-tm( ki so priredile za n&&3 zastavo zares;
krasno delo za skromno svoto.	_	,	, ,
Ob tej rriiki prosimo braski društvi . DeČek J? d<L 16 leten.^e J®	Pf^
. . u . J „	r	1	>• i	Poznati mora dobro tržaško mesto m
„Adrtja in eZsstava" opreičen]«,^ ^er iu radi izpati	Naslov: Ing, odd. Edinosti. 3000
zakasnitve '.bog vremenskih neugjdooati nismo i
Gospodična ■
Jesih
ulica Antoaio Cacda tri ali t steklenicah.
zmožna tudi italijanščine sprejme se z
dobrimi pogoji kod prodajalka,----
------Naslov t „Edinoati".
štov. 11. — Povozoni
dr.
Bru^Ti ob Muri ustrelil.
Danaj 4. Nemški minister-roj a k Scbreiner ie odpotoval v L:nc.
Catania 4. G'sscia do paluaoči dc-s^elk vesti te da ci ciklon r Saordiji napravil take širode. kakor «3 je pr*otoo mi-s :!o. Razdejaoih je okolu sto hiš, v katerih si prebivale girom^šne družine. Irpod razgalil so dosedaj potegnili štiri mrtve in »9 ranjeQ'.h, m^d temi tudi težko ra-
Odbor .Velesile." !
Pl*nrloin eo vrata, popolna okna, stopnice, j rrUUaJU OB držaji (ringhiere), strešniki, zi-j
daki, trsmovja itd. Obrniti se i Gilardi.
v nlico Tesa 5tev. 31.
1403
Razglednice a pokrajinami Bosne in Her- f	.	, _ v.	Q	Bj ^^
cegovtne, za kar se niši čitatelji gotovo za jMeSniCa m60 UpCMO in Banami
niEhjo, Dcilje loterija c. kr. polic, uradnikov, Podpisani usojsm se naznaniti slavnemu občinstvu, '
kataie glavni dobitek s-iaša K 30 000, proda- da pričnem prodajati z 29. avgustom v moji mesnici
Talcem srečk brezplačno in pešmine proato. na Openski cesti, ki vo^ v Bs^e goveje meso po •T	, ,	. , ..	1-	_ mski ceni in Bicer: sprednji del a 96 vib. kilogr. m
Ja no z ebanje te totarije «3 vrši 6, no*em-	r J	- - -
1909 Gb 8. uri zvečer na Duraju. Schot-
Severni tečaj odkrit
ora
tmrins 11. Srečke, ki stanejo 1 K, dobivaio
se 7 mer aUcab, tobakarnah in loterij«kih
! nabirairicah. : ___
29
ki vodi
niski ceni in Bicer: sprednji del h 96 zadnji del a I K 20 vlo. kilogr. — Za obilen obisk se toplo priporoča KAROL VATTA, lastnik. 1460
Skoz okno se večk*at meče denar, ki &
iete.a zoacstieao dokazati. Seboj ,e imel tbm0 D» P"0"1'"	T te® JJ°«
izr.t-.ae ia.trameate =a merjenje. 03 85. .to-	trrdke S. Beo»ch »_ Ddemoafc
pia. rapre je viak dan po enkrat meni,. ^^^ kf "dovolj. m po.treie rukega dne JI. in 22. aprila celo d.akra:. Na dan "°pca z mdrnu cen.m.. (G ei rg a.). je prepotoval 18 kilometrov, kar r>e je E^ki-aooas zdalo malo. Potovanje cd nseseca febra-vtirija do /jpnla je tgjdneie nfgj v pranem poleta m času in s:cer radi teg^, ker je led boij trden.
LONDON 4. — Kakor poroča „Daiiy Eipress* iz Skagena, pripravlja dr. Cook odgov«r onim kritikom, ki mu ne verujejo, d>; je odkril severni tečai. Na nekem razgo-
Poslano*)
Ser se širi po Sežani govorica, da sra edino le podpisana kriva, da je oočina Sežanska prevzela avtomobiluo vožnjo med Se žarso in Opčinami v lastno režijo, ker da sva b&]6 mi dva nplivala na merodajnem mestu, voru psrnika nHan« Egede" je rekel: Naj, je naš^ starešinstvo prišlo do tega sklepa, gredo kleptiki na teverni tečaj, tam na'dsio (iz avl;a?a — da bazira to na popolnoma ne-pod zH«tavo pokopana medeno ce7, t kateri atemeljenih informacijah, se nahaja t-itko poročilo o ekspediciji, —j R33 je ^ dfl ,Ta popisana giede Cx>k je nadale iziavil, da ie v?sko nočrgrf _	/ ...	., . . , ,
dJ kače iz snega in ugotovil temaeraturo 85iD36€K* »^omooila napravic potrebne korake.
stopinj po Fth.-onbeitn.	i a	2	?&mo bes=do fe nisva do-
HAMBURG 4. - Predsednik tukajšnje' takniia občine Sežanske, psč pa sva na gec^riifiSae druž?e je danes brzojavno čestital I uplivnein mtstu zapro?i-a, da se nam gre dr. Cooku ca njegovem vspfhn ter ga povabil j	avtcmcbilne vožnje na roko, ter
na svoie* povratku pride iz Kodanja v dK	M ^^ ^ bi Ee mor&le a to
ge: grafične
„I,
družbe.
na;
H miurg. ker bo gost
Ak> se Cock odzove po~aoiia, namerava pred^ doik pohabiti na v;prejem nemške goc-g*ffi*Qe d užbe in druge nemške geegrafe. Dr. Cook v Kodanju.
KOD AN J 4. Med 8. ia 9. uro zjutraj je ogramna mncžca ijnastva h .cela proti pri* ttsniiča na vsprejem dr. Cjoka ki se je imel vrški ob 9. uri zjutraj. Ob nabrežju so bili preitolonei.ednik kakor p-edi^daik geogra-S5ne dražb?, cačeinis družba, trgovinski minister, ameriški odposlanec ter veliko število da?i;k:k ;n iacieaisaik čstnikarjev.
Rjdi vzburkanega m^rja je dospela Is* di a „Hana Eg^d-i" v pristanišče še-4e ckoiu 10. ure. PirniK je bil ve» v zaBt&vah in je raz :i tm^išeo za»tavo. Prestolonaslednik in ničf.ni& sta te v malem parciku podala ra parnik „Hans Egede*4, kjer *e prestolonaslednik im-i nagovor na dr. Cooke. na kar se je Cook zahva:ii. Nato >e ma i pErnik odsedel na kopno preit?ionaslednik8, ostale gospode in d-. C.oka. Čim je macŽJca zagledaia dr. Cj ka, ga je pozdraviia z ^avdušenimi „hura"-kifei, ki eo se ped rojili, ko je dr. Cock s i rstc-lonas?. izkrcal. Od V3ch strani so se -ili i;i:ci: Dvignite ga na rtme. hočemo ga Ti det. Dr. C se cikasor ii mcgel prer.t; -io i mcož c:»j tako da so ga s pomečio polic: j cdved.i v meteoroIogiČGi zavod, rdkocer se ie z Evtomcb.lom cdp-ltal v hotel. Mncž ca je d^ C -ta oc-vsod viharno pozdravljala.
KODANJ 4.	pcpciudne :e kra j
Friderik ▼ gradu Amaiienb .rg v navzočnosti kraoice Luize vsprejei dr. Caoka v avdijtnei, ki "e tra^a?a pri ure.
brigati — ca to, kar misli-a da je popolnoma opravičeno, — da bi se avtomobil po seiem* trdinskem spanju vendar enkrat prebudil.
Toliko na zaas}9 klevetnikom, ki hcčeio s podiimi lažmi naju blatiti, da sebe operejo.
Sežana 3. septembra 1909. Josip Gerbec, Ludvik Mahorčif.
*) Za članke pod teaa naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor m a zakon veleva.
Mizar
finega dela išče delavca. Ulica Santa Lucia 5, pri Demartini.	1320
Druit» -Velesila" iz Skednja se prisrčeo ~ar --t uje -s.m enim. in so pripomogli, daj se ;t2 iavg n;. go ve d raj sttjeicice izvršilo tako.
sije.no.
Zshvaluje se društvom:, rS.avaa, piv-: svežin zbera sv. Jakob tke „Čitalnice*. »Zastavi", pevskemu zo ru ^rdeiikega „Sokola",'
.Adriji* in „Sla-ca4* za prekrasno pet e.
:s Restavracija s:
: Aurora:
Podpisani naznanja P. N. občinstvu, da nastopa od I. t m. vsaki večer od 7. do 12. že znana družba ::::::
„ATILA"
pod vodstvom kapelnika gosp. Josipa Msyer-ja vedno z novim vsporedom. Ob nedeljah in praznikih matinee od 10. zjutraj do 1. popoludne in od 4. do 12. zvsčer.
V onih dneh. ko se vršijo konjske dirke, ostane lokal odprt do 2. popolnoči.
Ustop prost.
Za mnogobrojen obisk priporoča RLSTAVRATER
Josip Domines.
V Gorici
želji enega iz g S., poste restante,
vi a F ormi ca No. 34 se sprejmeta na hrano in Btanovanje 2 dijaka, po želji enega iz gimnazije. Pismene ponudbe na Mario Opfina._14S9
C^onnuonin obstoječ« iz sobe, aobice in ku-OldllUVdllJC kinje se odda v Rojanu 5t
pri Bndolfu Koluta hčt. 140.
1502 i
Proda se
Ulica S. Lazzaro 6
krasen balkon iz kraškega kamena. Delo perfektno. - Izvrstna prilika.
1306
16-letnega pomočnika izueenega oprtsillotjd za. prodajo jeatvin sprejme takoj Maknič v Bazovici.	1503
Čisti boljs šego vsako drog« čistilno sredstvo.
Velika *alo*» kol«. SjJS A. TOSORATTI
RUDOLF ROTL
TRST, ulica Malcanton štev. 6
in podružnica Piazza Glanbattista Vico it. >« po jako zmernih cenah TRST, uL Acguedotto 21. Telefon 1238. ^ ang|dkih ^ „„^jj, tovanL
- taioga Koies • i	—-—^—
Peugeot, Waf- i Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo ia tka-fenrad. Stan-: nine- Zavese, preproge, trliž, volna in žima
dard od 150	^a pernice, kakor tudi drobne predmete, kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Hoja pred Stiridesdtimi leti ustanovlje« ! na obrtni razstavi v Trstu odlikovana
m
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene j ■ i	zmerne. ===^- j
Dr. ii. Ztihorskg
E3HB Trst ■■■ ulica Torre blonca 8,
___ II. nadstropje
. . ORD1NUJE . .
tovarna sodov
zvršuje naročbe vsakovrstnih sodovt bodisi za vina Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraSkin it4. Jamici m za dobro delo in po nizkih ceDah, da ae ne bojim konkurentov. — Na deželo poSiljam cenike
Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44
Zaloga (zgotovljenih oblek in manlfakturnega blaga —
od 10. - ll. pred. In od 3. - 4. pop.
^ i Ali MONDO

Važno naznanilo.
Odgovor na vsako važno vpra tanje, posebno v slučajih bolezn-dobi vsakdo, ki pošlje šest kron v priporočenem pismu ali po poštni nakaznici profesorju PZETBO D' MUCO, ulica Bolferlno 13, Bologna. a\
Preseljena iz Barrlere št 33 ^><3
v Bi. deli' 3stria stev. 8 (Sy. Jakob)
Veliku izbera mošiia, deikih ia otro4tih o-fclek. Zaloga blaga za. obleke po meri. Srajoe spodnje hlade, nogoriee, pleteaine, ovrataikt Mpeeinlti, orrataica itd. itd. ▼ bogati isberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah.

SLOVANI! p°dpiraite samo narodn° p°dietie SLOOAHI!
KNJIGARNO in PAPIRNICO
JOSIP GORENJCA, Trst, al. Uoldlrtoo 40.
Cene zmerne. Telefon 1395
Waldiier
H TRST - ulito Medlo 3 - TRST
Zale za jelovega leaa ■ prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI is bnkovega in jel. leta
iibera vaakovratnih obloienlh ln ost uženih I predmetov la bnkavaga ln Jalovega lesa Itd.	|
Bosata Izbera obložKoo. - Lopate za pekdrle
T "lastu,
5. septembra 1909
„EDINOST" It. 249
Stran X
v TRSTU
Filijalka v Opatiji
Via della Cassa rfi Risparmia št. 5 (lastno poslopje).
Filijalka v Opatiji
KUPUJE iN PRODAJA VHEDNOSTflE PAPIRJE ~~
.RKflTK. OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA. P RltJO RITETE, DELfilCE, SREĆKE i. t. d. i. t. d.)
----V ALi U TE IN DEVIZE----
PREDUJMI NA VRBD3SOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
ESKOMPT MENIC IN DilASO. BORZNA NAROČILA oo SAFE — DEPOSITS <»*»
PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---
-----ZAVAROVANJE SREČK.
BET MENJALNICA.


VLOGE NA KNJIŽICE,
0/ — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - — /n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE ' OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA.
STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI' ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---
Uradne ure: 9.—12.. 2-30—5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst. — Telefon: 1463 ir> 1793
■OB
Ins. F. Bednorz & 6. Mili
■ ■ ■	TRST	^
tehnični zavod - Ulica San Cazzaro St. 16
Motori na plin, benzin, nafto in petrolin.
W Centralni toplovodL
E2

OANIELE PILLIN
TBST - niioa Aeqnedotto 94
TELEFON 241
Velika zaloga gašenega in ? živega apna.
Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči.
Hcrmsngild Trocea
T*avrie+a vccchia štev. 8 ima veliko zalogo - •
mrt^ašMJi predaeUi?
mr venci ^si
•^(i porcelana in biserov vezanih z me-ct-no žico, od umetnih cvetic s tra? kovi in napisi.
porcelanastih ploščah za spomemkc Hp.jniije konkurenčne cena.
Zaloga mak« prvi vrst«.
Aleks. Rupnik & C.e - Crst
ulita Squ«ro nuovo it. 1L
Zastopstva in Umu zalosa
najfinejših ust plenita noke in krmnih izdelkov
— poznatoga valjčnega milna
VINKO tfftJt>IČ-a v Krapju
Brzojavi: Aleks. Rupnik — Trsi
J	Zalaga make irvi vrata
A
Makso Smolensky
= TRST	=
generalno zastopstvo in zaloga večkrat odlikovane pivovarne in (Ječmena) tovarne kneza A. J. Schwarzenberga v Prctivinu (Češko) za Trst, Primorje, Istro, Dalmacijo, države sredi ženskega morja in dežele ru^ečega morja.
Prodaja pivo v sodih in v steklenicah
8vitlo izvozno pivo (4 Ia Pilzen) črno granatsko pivo (a Ia Munchen)
Zaloga za Crst in notranje dežele nI. 6aetano Donizetti 3, Celef. 2284
Izvozna pisarna ulica TGRRE BIANCA št. 20, Telefon 2315. Pri naroči u od najmanj 12 steklenic	prosta vročitev na dom.
Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA"
in tapetarij	-
Faolo C3-astwntl;
v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85
z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —: —
Zadnje novosti te stroke.
Zamore ai vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti
m
i
KROJAČNICA
Andrej Lazzar
Trst, Piazza C Goldoni 10,1, n.
je preskrbljen« g pristnim angJeikIm blagom radnje mode t vtliki izberi ia izdeluje vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju.
m- JAKO ZMERNE CENE.
— — Ugodni pogoji plačeranja.--
VELIKA ZALOGA
apnenega karbida
^odčeki od IOO kg: kron 26 ; 50 kg kror
27; zrnati kron 29 za IOO kg, —— te Ule, mbalsia zastonj, sa
PAOLO PATRIZI, TRST
ulica San Lazzaro Štev. 9

Za 175.000 kron
:: moškega in ženskega perila ::
sem nakupil ob priliki neke konknrzne licitacije. Prodajo se radi pomanjkanja prostora :: :: :: ::
4anfikfl epoiro iz najfinejšega na-zensae ardjue ravnega chiffona s
pristnimi švicarskimi čipkami in ajonr, jako solidno
zdelane po K "85 komad po poštnem povzetju.
Vrhu tega ženske hlače iz najfinejšega nltn.
chiffona s pristnimi švic. čipkami po K 175 komad.
EMANUEL ROTHOLZ
Dunaj VII, Neustiftgasse štev 77,
Dopisovanje v vseh jezikih. NaroČiti je najkasneje do prihodnje are de.
!== Sedeži v Trstu.
Ces. in kr. priv.
p st. kreditnega zavoda
za trgovino in obrt (Glavnica in reserve 185 milijonov kron)
se bavijo
z vsemi bančnimi operacijami.
hranilne uložne knjižice
po 3 V/o
Rentni davek plača direktno zavod.
Pohrana In uprava vrednosti.
Zavarovanje vrednostnih papirjev proti nezgodam in žrebanja. Kupo-prodaja tu- in inozemskih vrednot, dlvlz ln denarja.
RAČUNI NA BANČNI ŽIRO IN TEK. RAČUN. Inkaso-efektov, dokumentov, nakaznic in izžrebanih srečk.
**** Kreditna pisma ^^
Cheques, nakaznice, poštne spremnice-
Predujmi in posojila na vrednostne papirje, delnice srečke, blago, Warranta, ladije itd.
Carinska posojila. — Carinske garancije.
POSOJILA NA DOKUMENTE NALAGANJA. ŽenitOTimjske kavcije za Tojake in menjava že-obstoječih kavcij.

Edina od c. kr. namestništva avtorizo- j^g vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in vseh mrčosov, stenic in vsea drugih živalic
CARLO JENULL
Delamisa in zaloga TRST, ulica Tesa štev. 30 pritličje.
V mirodilnici
ario Ferlio
sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3
votral ulice deli' Istria, blizo Sol dobi so VELIKA IZRERA KRAMENIJ, BARV, SiP ŽEBLJEV. PETROLEJA,
pruok za ytt*nj« =-inJ, kr*v, k»oJ, Itd. Dt. ?31!iEOOZT.J& v LJubLja-ni. Prodaj« a* drobna le Jebalo
Teodor 3[orn
TRST, ulica Miramar štev. 65
Stavbeni in galanterij. klepar Pokriiai streh vsake vrste.
Sprejemajo aa veakovrat-
na dela in poprave po
= NIZKIH CENAH =
Del o dobro in zajamčeno*
Poslovodja Franjo Jenko. ^^
j}£p nnnn
lil MUjii
f'rodaja tudi koruzno psrje za postelj«:
ud. ZS&ClirESHIl
tiira Liiii ia Palastricai (©i al- Ccro^esi.
Spedicijska in • komisijonalna družba
# Sprejema v svoja dobro u; -, : t skladišča vsakovrstno blago in daj« na isto predujme pod najpovoljnejšimi pogoji, daja carinska posojila in ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun
i.
v Trstu, Riva (jrumnla 14.
Tslef. 21-60. Brzojavi: Balkansped.
Žiro - račun pri Jadranski banki ===== ▼ Trstu.
svojih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve na vse kraje hitro in točno.	=
Obavlja vso reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno.
RtoS