C4400 L7 I. * A-' » EUCLID.OHIO 23 Г OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine Vol. хххп. — leto хххп. EQVALITY FODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE,V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of AU Kinds CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 4,1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 88 Novi grobovi ^ttank istenič Včeraj popoldne je preminil po kratki bolezni na svojem do-poznani Frank Istenič, star ^ let. Stanoval je na 21950 Mil-^er Ave. Doma je bil iz vasi Črni nad Idrijo na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Bil je član društva Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ ter Je delal pri Hydraulic Equipment Co. Tukaj zapušča žalujočo sopro-So Fannie, preje Meh, rojena Ivančič, v Canonsburgu, Pa., se-strično Mrs. Anna Habe, v stanem kraju pa dva brata, Karla Antona ter dve sestri, Mrs. Antonijo Blazič in Mrs. Mary ^k. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8.15 uri iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. * Terezija ferfolia Po daljši bolezni, je preminila včeraj opoldne poznana Terezija ferfolia, rojena Kastelic, 9435 Birchwood Ave., Garfield Heights, Ohio. Pokojnica je bila stara 72 let in je bila doma iz Selče vasi, fara Sela pri žužem-kerku, odkoder je prišla v Ame--^iko pred 50 leti. Bila je člaiiica društva Bled, št. 20 SĐZ, "društva Zrinski Frankopan, št. 403 HBZ ter društva sv. Rešnjega telesa. Tukaj zapušča žalujočega so-I'^'oga Johna, hčer Thereso, si-^ove: zdravnika John J. Folin, ^ouis L., ki vodi pogrebni zavod, franka, ki vodi trgovino s pohištvom na E. 93 St., Anthony, ki Vodi trgovino z moško opravo E. 93 St., ter Stanleya in več Vnukov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8.30 uri iz Fer-^oilatovega pogrebnega zavoda У cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri nato na pokopališče Calvary. * ^ijdolph cerkvenih Snoči je umrl na svojem domu poznani Rudolph Cerkvenik iz ^^606 Lake Shore Blvd. Pogreb Oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavočL Podrobnosti bomo poro-jutri. jomunisti so uspešni svoji kolekti New YORK, 1. maja—New-^orška Komunistična stranka je Naznanila, da je zbrala prosto-^^Ijnih prispevkov v znesku ^®50,000, kar je bila njena kvo-^ v splošni kampanji za $2,000,-,"0. ki jih komunisti potrebu-^јо za obrambo dvanajstorice Voditeljev, upravne stroške, lite-^^turo itd. Pri kampanji za nove člane pa Oftiunisti niso bili tako uspešni, obili so v New Yorku le 800 Jl'^vih članov, kvota pa je bila '^.SOO. ^®stanek kegljačev У petek zvečer ob osmih se »^ši sestanefk vseh onih moških-G^ov SNPJ, ki želijo kegljati ^""ihodnjo sezono. Moške skupi-e kegljačev bodo kegljale na ' Clair-Eddy kegljišču vsak ^®tek zvečer ob 9.30 uri ter je ^trebno, da se vsi v naprej pri-^asijo. Več informacij se dobi pri Al Zupančiču, 1233 E. ^ St. ali potom telefona EX '97 ali MU 9020. Zapadne sile predlagajo, da se blokado Berlina ukine 9. maja LONDON, 3. maja—Iz zanesljivih virov so danes sporočili, da so zapadne sile predlagale Sovjetski zvezi ukinitev blokade prihodnji ponedeljek 9. maja, dočim bi se sestanek sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil vršil 23. maja. Nepotrjena poročila pa pravijo, da je z druge strani Sovjetska zveza svetovala ukinitev blokade začetkom junija, sestanek pa v sredini junija. Zapadni diplomatični opazovalci menijo, da so pogajanja glede ureditve vprašanja Berlina in na splošno vprašanja Nemčije na kritični točki. V tekočem tednu bo verjetno padla odločitev glede blokade. Baje so se zapadne sile sporazumele s Sovjetsko zvezo glede dveh točk: prvič, da se istočasno ukine blokado Berlina s strani Sovjetske zveze in proti-blo-kado sovjetske okupacijske zone Nemčije s strani zapadnih sil in drugič, da svet zunanjih ministrov štirih velikih sil nadaljuje pogajanja glede Nemčije, takoj ko bi obe blokadi bili dvignjeni. Točke nesoglašanja Isti obveščeni krogi pravijo, da je prišlo do sledečih nesoglasij: Sovjetska zveza želi, da bi se sestanek zunanjih ministrov vršil en teden po ukinitvi blokade, dočim zapadne sile predlagajo dva tedna. Zapadne sile hočejo, da se blokado dvigne 9. maja, sestanek pa da se določi za 23. maja. Sovjetski predstavniki predlagajo sestanek v sredi junija meseca. Tretj6 nesoglasje se baje nanaša na sovjetski predlog, da Zedinjene države v tekočih pogajanjih zastopajo tudi Anglijo in Francijo, dočim zapadne sile želijo, da bi pogajanjim prisostvovali predstavniki Anglije in Francije. Evropski svet snujejo v Londonu LONDON, 3. maja-^Tu se je začela konferenca zunanjih ministrov desetih držav, ki snujejo nekakšni Evropski svet, iz katerega bi bile izključene vzhodno-evropske države. Zunanji minister Irske Sean MacBride je naznanil, da bo podpiral Španijo, Portugalsko, Švico in možno tudi druge države za članice Evropskega sveta. S tem se je zoperstavil Angležem, ki so včeraj naznanili, da bodo proti sprejetju Španije v članstvu sveta. Vsi delegati pa podpirajo Grčijo in Turčijo. Evropski svet bo očividno naperjen proti Sovjetski zvezi in deželam ljudskih demokracij. Imel bo svetovalno zbornico z okrog 100 članov in odbor ministrov, sestavljen od zastopnikov vsake včlanjene države. Ustanovitvene članice Evropskega sveta, ki bo imel prvo sejo v avgustu, so Anglija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luk-semburg. Norveška,. Švedska, Italija in Irska. ši radi smrti člana Frank Iste nič ter se bo ukrenilo glede po greba Kitajski komunisti zavzeli Hangcow Več kot 80,000 vojakov Čiangkajšeka zajetih v veliki bitki pri Šangaju ŠANGAJ, 4. maja. — Nacionalistična komanda v Šangaju je danes priznala, da so sile Ljudske osvobodilne armade (komunisti) zavzele veliko pristaniško mesto Hangčov, ki se nahaja 100 milj južno od šan-gaja. Zguba Hangčova je strahovit poraz za nacionaliste, ker je to bilo edino pristanišče, iz katerega bi bili lahko zbežali na jug Kitajske. Z zavzetjem tega mesta pa je tudi sam Šangaj popolnoma odrezan od zaledja. Hangcow je padel v roke komunistom, ne da bi nacionalistična posadka nudila odpor. Šangajski časopis "Sun Pao" je sporočil, da je 4,000 vojakov Ljudske armade vkorakalo v Hangčow včeraj popoldne. Komunistični radio še ni ome. nil zavzetja Hangčowa, toda pravi, da je "v zaključku velike bitke v trikotniku Nanking-Šan-gaj-Hangčow bilo zajetih več kot 80,000 ^ nacionalističnih vojakov." Naštel je tudi imena nadaljnih 12 mest, ki so jih osvobodile sile Ljudske armade v južni Kitajski. Še vedno ni znano, kaj nameravajo storiti komunisti s Šan-gajem. Čete Ljudske armade se nahajajo tik pred samim mestom in po mnenju zunanjih opazovalcev bi lahko zavzele "biser Orijenta" brez vsakih borb. Nekateri opazovalci menijo, da za enkrat komunisti ne bodo zavzeli Šangaja, ker se hočejo izogniti upravnim težavam, ki jih nudi to četrto največje mesto sveta z okoli 6,000,000 prebivalcev. ameriški vojak baje ubil tri nemce FRANKFURT, 2. maja. — Ameriške oblasti v Stuttgardu danes obtožile ameriškega so vojaškega policaja Russela Jo nesa, da je ubil tri Nemce. Jones, ki je bil pijan, je najprej ukradel nekemu nemškemu policaju jeep in policaja ustrelil z njegovo lastno puško. Pozneje je ustavil nekega Nemca, ki se je nahajal v družbi dveh mladenk. Ko mladenki nista hoteli stopiti v jeep, je eno od njih ustrelil. Nato se je odpeljal v bližnje mesto Schweidingen, kjer je ubil še tretjega Nemca. Frančiška Sorz, v starosti 72 let Njen soprog je umrl med vojno leta 1945. V starem kraju zapušča dva sinova in tri hčere, tu pa sina Johna. Pogreb se je vršil na veliko soboto. Bodi po-kojnici rahla domača gruda! BREZPOSELNOST SE DVIGA NA PODROČJU ŠIRŠEGA CLEVELANDA Po statistikah, ki jih je pripravil ohijski urad za vposlevanje v Clevelandu, se je brezposelnost v mesecu aprilu zopet dvignila, tako da je začetkom maja bilo na področju širšega Clevelanda 42,000 brezposelnih delavcev. Vposlenje v industrijah je v aprilu padlo za 1.8 odstotkov, v marcu pa za 3.2 odstotka. ; Statističar clevelandske Trgovinske zbornice Van-den Bosch je sicer priznal, da je položaj vznemirjajoč, toda trdi, da še vedno ni tako resen. Pri tem se opira na primerjavo današnjega položaja s položajem v letu 1940, pred velikimi vpo-slitvami v vojni Industriji, ko je na področju širšega Clevelanda bilo 92,000 brezposelnih --- dvakrat več kot pa jih je sedaj. Clevelandskt delodajalci očividno skušajo stabilizirati položaj z znižanjem tedenskih delovnih ur. Bosch pravi, da je v aprilu povprečni delovni teden zna^ šal 38 ur, v marcu 38, 9, lani v aprilu pa 40.8. Po statistikah Plain Dea-lerja pa je splošni položaj v Ohiu sledeči: Okrog 8 odstotkov vseh delavcev je brez dela. Od 8,300,000 delavcev v 120 tovarnah jih je 286,000 brezposelnih. V največjih mestih—Cleveland, Cincinnati, Columbus, Toledo, Akron, Dayton, Yougnstovra in Canton — je koncem aprila bilo vkupno 144,800 odpuščenih delavcev. Lani v oktobru pa je bilo le 61,000 brezposelnih. Poslanska zbornica uniola zadiqe upe delavstva, da bo T-H zakon preklican Ni nevarnosti, da bo prišlo do resne depresije, pravijo WASHINGTON, 3. maja — Trije govorniki na letni konvenciji Trgovinske zbornice Zedi-njenih držav so danes povedali, da deželi ne grozi nobena resna nevarnost depresije. Trije možje so podali različne nasvete za utrjevanja ekonomije Zedinjenih držav, soglasno pa so zagotovili, da "komunisti skušajo sabotirati svobodne dežele." Najbolj optimističen je bil predsednik Trgovinske zbornice Earl O. Shreve, ki je med ostalim dejal, da je doba črnih ih sivih borz minula in da se "pravi časi obilice nahajajo tu." Drugi govornik je bil predsednik odbora General Mills Inc. Harry A. Bullis, ki je izjavil, da зе preko morja nekateri nadajo, da se bo nedavno padanje cen razvilo v depresijo. Po njegovem mnenju pa se v tem varajo, ker da depresije ne bo. Henry Birks, ki je predsednik Kanadske trgovinske zbornice, je izjavil, da največjo oviro stabilni svetovni ekonomiji predstavlja razdelitev sVeta v dva bloka—v dolarsko in sterlinško področje. Tudi on je mnenja,^ da resne depresije ne bo, ' ^ angleški diplomat storil samomor MANILA, 3. maja. — Vršilec poslov angleške legacije na Filipinih John Herbert Dichonson je danes storil samomor s skokom s petega nadstropja poslopja, v katerem so se nahajali uradi legacije. Policija pravi, da je Dichonson ni bil v stanju trezno presoditi svoje dejanje. Jugoslavija želi ameriško posojilo BEOGRAD, 3. maja. — Iz zanesljivih virov so danes sporočili, da bo Jugoslavija vprašala ali pa je že vprašala za večje ameriško posojilo. Jugoslavija namerava dolarje uporabiti za nakup industrijskih in poljedelskih strojev, katere ne more dobiti iz držav Komin-forme. Nepotrjeno poročilo pravi, da bi posojilo znašalo več milijonov dolarjev in kot zgleda bo posojilo verjetno tudi odobreno. Dalje je bilo poročano, da je - jugoslovanska vlada vprašala žalostna vest Mr. John Sorz iz Lucknow Ave. je prejel iz rodne vasi Slav na pri Postojni žalostno vest, da pri newyorški Chase National mu je umrla ljubljena mati banki za posojilo v znesku več Izredna seja, članstvo društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ je prošeno, da pridejo nocoj ob 7:30 uri na New York. — V Williston izredno sejo v Slov. društveni Parku, L. I., je 23. aprila umrl dom na Recher Ave. Seja se vr- Joseph Švalj, star 63 let, rojen na Jesenicah ob Savi, član samo I- stojnega podpornega društva od 1914. Zapušča družino. kot $15,000,000. (Zadnja poročila pravijo, da so diplomatični uradniki Washingtonu razkrili, da Uvoz-no-izvozna banka razmotriva posojilu Jugoslaviji v znesku $50,000,000. Pred tremi leti je baje Jugoslavija zahtevala $500,000,000. Diplomatični opa zovalci menijo, da bo Jugoslav! da bo zavržena prošnja za po Katoličani napadali ameriško politiko na Daljnem vzhodu WASHINGTON,' 3. maja — Skupina rimskih katoličanov je nedeljo kritizirala ameriško politiko na Kitajskem in Japonskem. Katoličani, ki so organizirani v Katoliški zvezi za mednarodni mir, so med ostalim obtožili Ameriko, da je zapustila večino Kitajcev, ki da so na poti izgube svojih "osnovnih pravic in svobodščin." Predsednik pododbora omenjen organizacije je neki Rev. Gregori Schramm. Katoličani menijo, da bi Zedinjene države morale podpirati kitajske voditelje, ki cenijo vrednosti "človeških bitij in človeških pravic kot pogoje svobodne družbe." Katoličani so priporočili, da se Marshallov načrt razširi tudi na azijske države, ker menijo v deželah Daljnega vzhoda. Kri- trgovino in izseljevanje Z eno točko svojih priporočil katoličani predlagajo, da Zedinjene države ukinejo plemenske omejitve pri vseljevanju in naturalizaciji pripadnikov azijskega ljudstva. Zbornica je odobrila Woodovo predlogo, ki temelji na osovraženem T-H zakonu; volilne obljube Trumana le kos papirja WASHINGTON, 3. maja—Ameriško delavstvo je danes doživelo strahovit poraz, ko je poslanska zbornica z 217 proti 203 glasovom odobrila Woodovo zakonsko predlogo, ki pa ni nič drugega kot Taft-Hartleyev zakon pod novim imenom. Vladna predloga, ki jo je predložil kongresnik Lesinski,^ je s to akcijo bila končno zavržena. Pomeni, da Taft-Hratleyev zakon ne^bo preklican in namesto njega ozakonjen stari Wag-iierjev akt, kakor je to obljubila demokratska stranka in v volilni kampanji opetovano zagotavljal predsednik Truman. Odobreno zakonsko predlogo je predložil demokratski kongresnik z juga John Wood, toda javno se je priznalo, da so mu pri tem pomagali sami republikanci. Končna odločitev bo padla jutri, ker je v zadnjem trenotku new-yorški kongresnik Vito Marcantonio zahteval čitanje zgotovljenih kopij Woodove predloge. Vzelo bo več ur, pred-no bodo zgotovljeno predlogo tiskali, toda opazovalci menijo, da bo jutri pri končnem glasovanju odobrena in poslana v fee-nat. Kompromisna" predloga vlade tudi poražena V naglici pripravljena "kompromisna" predloga skupine demokratskih voditeljev je bila zavržena z 211 proti 183 glasovom, čeprav je vsebovala nekatere najvažnejši določbe Taft-Hartleyevega zakona. Takoj, ko je bila "kompromisna" predloga zavržena, je postalo jasno, da je delavstvo izgubilo bitko, radi katere je v novembru glasovalo za Trumana. Vsi napori delavskih voditeljev za preklic Taft-Hartleye-vega zakona so se izjalovili. To-je tem bolj značilno, ker so demokrati na novembrskih volitvah dobili kontrolo poslanske zbornice in senata. Woodova predloga je hnjša od T-h zakona—Lesinski Kongresnik Lesinski je glede Woodove predloge izjavil, da je "hujša kot pa sam Taft-Hartleyev zakon. (Snoči je glavni svetovalec ClO-a Arthur Goldberg izjavil, da organizacija smatra Woodovo zakonsko predlogo za "Taft- da bi se s tem lahko ustavilo Hartleyev zakon pod drugim zmagoslavni pohod komunizma imenom.") Woodovo zakonsko predlogo tizirali so tudi ameriško politiko se je skušalo omiliti z nekate-na Japonskem, zahtevajoč da se rimi popravki, kar republikanci brez odlašanja sklene mirovno ш nekateri demokrati smatra-pogodbo za Japonsko, ji pomaga jo za odstopek delavstvu. Tako pri obnovi, je dovoli svetovno ena določba predvideva, da lah- Delavske stranke Vito Marcantonio. Ohijski kongresnik! so glasovali po pripadnosti stranki. Za Woodovo predlogo so bil! sledeči republikanci: Frances Bolton iz Clevelanda, Clarence J. Brown iz Blanches-terja, Charles Elston iz Cincin-natija, Thomas A. Jenkins iz Irontona, William McCulloch iz Piqua, J. Harry McGregor iz West Lafayetta, John M. Vorys iz Columbusa in Alvin F, Wei-chel iz Sandusky-ja. Republikanski kongresnik Walter E. Brehm iz Logana je edin! glasoval proti, dva republikanca, Cliff Clevelenger in Frederich C. Smith, pa nista glasovala. Demokratski član! poslanske zbornice so, vsi glasovali proti in_sioer_?ledeči: Robert Grosser, Michael feig-han in Stephen Young, vsi iz Clevelanda, Walter B. Huber iz Akrona, Thomas H. Burke iz Toleda, Edward Breen iz Day-tona, Michael J. Kirwan iz Younstowna, John McSweeney iz Woosterja, Wayne L. Hays !z Flushinga, James G. Polk iz Highlanda, Robert T. Secrest iz Senecaville in Earl Wagner iz Cincinnatija. * Whitney napadel Woodovo predlogo Woodovo zakonsko predlogo je včeraj napadel predsednik Bratstva železničarskih delavcev A. F. Whitney, ki je izjavil, da ta predloga pomeni kapitulacijo pred zahtevami republikancev in velikega businessa. V telegramu predsedniku Tru-manu je Whitney med ostalim dejal: "Hvalimo čvrsto stališče, ki ste ga zavzeli pri podpiranju ljudstva, ki zahteva preklic Taft-Hartleyevega zakona. "Voditelji delavske stranke morajo izpolniti svoje obljube ljudstvu z vztrajnim podpiranjem vladne predloge in brez kompromisa z interesi, ki bi nas uničili," Kopije telegrama je Whitney poslal tudi raznim demokratskim voditeljem v kongresu. Chisholm, Minn. — Dne 1. aprila je umrl John Rus, star 75 let, rojen v Sodražici, Dolenjsko, od koder je prišel v Ely, Minn ja posojilo dobila, istočasno pa leta 1893, lesta 1901 pa v Chis- holm, Tukaj zapušča ženo, hčer dobno posojilo, ki jo je vložila in pet sinov, v Evelethu pa dru Češkoslovaška.) " go hčer. ko posamezne zvezne države legalizirajo zaprto delavnico, če to želijo. Dalje je amendment, ki pravi, da delavska organizacija ni odgovorna za akcije posameznih unijskih članov. Toda na splošno ni bistvenih razlik med Taft-Hartleyevim zakonom in Woodovo predlogo. Kako so glasovali Za Woodovo zakonsko predlogo je glasovalo 71 demokratov in 146 republikancev. Proti pa 180 demokratov, 22 republikan I cev in levičarski kongresnik verzi Illionisa. progresivna žena bo financirala časopis CHICAGO, 3. maja. — Premožna Mrs. Anita McCormick Blaine, ki je stara 83 let in je zelo napredna, je danes naznanila, da bo z denarjem podprla nov časopis, ki ga bo urejeval bivši urednik Post Home Newsa iz New Yorka Ted O. Thackery. Mrs. Blaine je tudi v preteklosti podpirala liberalna gibanja. Tako je med ostalim zelo mno-go prispevala za Progresivno stranko Henry A. Wallace, sama pa je na tiketu stranke kandidirala za nadzornico na imi- STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za trl mesece) __$8.50 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, JS-vropo in druge inozemske države): For One Yea kar naj bo našemu ljudstvu v pouk in dokaz, da se naj ne pi*' sti vplivati in odvračati od cepljenja po zlonamernih, škodi ji" vih in nekulturnih posameznikih, ki se ne ustavljajo niti tako važnim in prepotrebnim delom, ki hoče samo zavarovati naše delovno ljudstvo pred tuberkulozo in nas tudi v tem P"* gledu uvrstiti med napredn® in kulturne države. Dr. Josip ProdaH' PRIMORSKI ZADRU!NIKI OBISKALI VOJVODINO li tudi tak, ki јб imel pozitiven tu berkulinski preizkus, in ga cepi-'men, da bodo doma, na majhnem Pred nedavnimi dnevi je 480 zadružnikov s Slovenske Primorske obiskalo Vojvodino. Zadružniki so šli v Vojvodino predvsem za to, da spoznajo vse prednosti modernega kmetijstva in zadružništva in da vse, kar se le da, prenesejo v svoje domače vasi, kjer sicer ni toliko zemlje, pač pa dovolj volje, ki bo dvignila tudi na Primorskem kmetijstvo na višjo raven. Obisk je bil istočasno prava manifestacija »bratstva in enotnosti. Na postaji v Belem Mana-stiru, kamor so zadružniki s Primorske prispeli najprej, jih je sprejela velika množica ljudi. Goste so pozdravili predstavniki Ljudske fronte, nakar so zaplesali kola in zapeli slovenske in vojvodinske pesmi. Naslednji dan so si zadružniki s Primorske ogledali ogromno državno posestvo Belje. Pod glavno direkcijo tega ogromnega posestva, ki meri 540 kvadratnih kilometrov, spada 47 uprav. Na tem ogromnem posestvu, ki ga je okupator pri svojem umiku popolnoma izropal in zapustil 70 glav živine in prazna gospodarska poslopja, je čutiti močno roko, ki vodi vse skupaj. To je plan. Vsa 'dela so normirana. Nad vsem delom se vodi točna evidenca in kontrola, na posestvu je že zopet na tisoče glav živine, ki je najboljših pasem, na desettisoče prašičev. Skratka na posestvu, ki bo leta 1952 tudi popolnoma mehanizirano, so Primorci videli, kako važno je načrtno delo tudi. v pol jedel j-stvu. Razumljivo, da si niso mogli ogledati vsega, pač pa so si zato ogledali le one uprave, kjer goje tiste panoge kmetijstva, ki pridejo v poštev tudi za Slovensko Primorje. Ustavili so se na upravi Širine, kjer so si ogledali ogromne staje in hleve, kjer goje najrazličnejše pasme prašičev. Primorske zadružnike so predvseni zanimale norme in pa način krmljenja prašičev. Zvedeli so, da posebne komisije določajo norme delavcem pri skupinah prašičev, in sicer tako, da dobi na primer vsak delavec 100 prašičev v oskrbovanje. Vsakega prvega v mesecu prašiče tehtajo ter po tem, koliko so pridobili na teži ugotovijo izpolnjevanje norme. Seveda gledajo pri tem na starost prašiča, bolezen in podobno. Primorski izletniki so se čudili temu načinu dela, ki ne rodi majhne uspehe. Občudovali so svinje, težke, 400 kilogramov in poslušali razlago delavcev-ži-vinorejcev o mongolskih pasmah, o kvašeni hrani, o cepljenju itd. Vse to delo ogromno bi bilo nemogoče opraviti brez mehanizacije. Hrano za prašiče kuhajo v ogromnih kotlih—Primorci so videli, da so to tudi edini "skupni kotli" v Vojvodini,—nakar Jo z vožički razvažajo po vseh hlevih. Po vsem posestvu je namreč razpletena oskotirna železnica, ki je dolga okoli 200 kilometrov. Primorski zadružniki so si zapisovali vse, kar so videli. V selekcijskih postajah in semenarnah, skratka povsod, kjer so le našli priliko, so si spravlja-prgišča najrazličnejših se- koščku zemlje, poizkusili, kako bi ta ali ona rastlina uspevala na Primorskem. Dva dni so si ogledovali to največje kmetijsko posestvo v državi in dva dni so jih tamkajšnji prebivalci gostili kot prave brate. Potem pa so zadružniki odšli proti Novemu Sadu, kjer so jih zopet slavnostno sprejeli in po kosilu odšli proti Vršcu. Takšnega sprejema kot so ga Primorci doživeli v Vršcu, še ne pomnijo. Ogromna množica ljudi s transparenti, slikami in zastavami je sprejela goste. Sprejema so se udeležili Srbi, Madžari, Romuni, Bolgari, združeni v frontovske brigade, člani obdelovalnih zadrug. Sprejem se je spremenil v manifestacijo bratstva in enotnosti. Dijaki madžarske gimnazije so zapeli pesem, Romunke so zaplesale kolo, nakar je zapel nekaj slovenskih pesmi pevski zbor iz Dornberga. Naslednji dan so si ogledali Primorci dve zadrugi: "Bratstvo in edinstvo" in zadrugo "Sloga." Zadruga "Bratstvo in edinstvo" je prav za prav nova zadruga. Letos sta se namreč združili slovenska zadruga "Triglav" in bosanska zadruga "Krajina" ter tako tudi v borbi za novo življenje na vasi manifestirali enotnost naših narodov. 2e lansko leto so člani te zadruge dosegli ogromne uspehe. Zadružnik Bratuš, kolonist iz Slovenskega Primorja, še pred leti je bil doma v Lokovcu, je pripovedoval, da bi ne šel nikdar več sam obdelovati zemljo, ker je tu, v zadrugi, sedaj videl, ka- ko neplodno in malenkostno 3® bilo njegovo delo, ko se je sai® ubijal na zemlji. Primorci so bili navdušen' nad vsem, kar so videli v tej drugi. Način dela, norme, evidenca, kulturno društvo, ki imajo, in pa predvsem tista pr*' va volja za skupno delo, ki j« manjka v tej zadrugi, jim je la všeč. Ogledali so si tudi drugo "Sloga," ki ni nič slabša od prve. Ta večer pa je bila ^ polnem Delavskem domu ditev za goste. Poleg madžai" skih, romunskih, srbskih ples"^ in petja so zopet zapeli Dornb®^' čani. Iz tega kraja so odšli P""'' morci z ugotovitvijo, da žive 2®' družniki bolje kakor kmetje, obdelujejo zemljo še sami-so ugotovili tudi kmetje v ter vsak dan vstopajo v zadrug"^ Primorci so se vrnili doi«^ navdušeni nad napredkom ga gospodarstva in s trdo''" sklepom, da zastavijo vse sil® razvoj zadružništva. Sedaj ® ^ ;elG prav za prav primorski zadi^^ iiiki razumejo, kaj pomeni skuP" no delo na zemlji. Vaščani iz Srednje KonoifllJ®! Vojskega, Zadloga so sprej^,_ zadružnike, ki so bili v Vojvod'', ni, z besedami: "Govorite, ste videli. Povejte nam рГ® vsem, kaj je takega, da tudi pri nas lahko uporabil'' Primorci, ki so videli Vojvodi"" in njene zadruge, radi pripo^^ dujejo vse, kar so videli. re o skupnem delu, o tem, da ^ dajo norme uvesti tudi pri ži^'^ nore ji in končno, da bodo zad^ ge lahko ustanovili tudi oni, prav nimajo toliko zemlje Ponatis iz "Ljudske pr» ivic« Nove provokacije pred volitvami v Trstu v času predvolivne kampanje pripravlja okupacijska oblast nove provokacije proti naprednemu gibanju v Trstu. V zadnjih dneh je civilna policija aretirala več antifašističnih borcev, med njimi Giordana Luxa, člana Glavnega odbora Enotnih sindikatov Desantija in še 10 drugih oseb. Delavci iz tržaških ladjedelnic pripovedujejo, da so zaprli tudi neke delavce, katerih imena še niso znana. Krožijo vesti vesti, da so aretirance obdolžili za ugrabitve meseca maja 1945, ko so bile v Trstu jugoslovanske edinice. Dne 22 t. m. pa je začel v Trstu proces proti 8 osebam, ki jih dolže, da so ugrabile in umorile meseca maja 1945 policijskega agenta Fabiana, ki je bil član Colottijeve tolpe. Fabian in člani fašistične policije so iz-vršiU številno iločine nad slovenskim prebivalstvom tržaških okoliških vasi. Na razpravi je izjavil obtoženec Danilo Petiros, da so ga na inšpektoratu^ leta 1945 mučili 17 dni in da je bil med mučitelji tudi Fabian, ki ga je osebno privezal na električni stol. Zaradi svojih zločinov je Fabiana obsodilo na smrt vojaško sodišče, nalog za aretacijo pa je izdal kapetan jugoslovanske armade Ante Jelac. Proces se nadaljuje. Proces proti osmim obtožencem je eden izmed političnih procesov, ki so jih okupacijske oblasti organizirale, da bi oblatile narodno-osvobodilno borbo in poglobile sovraštvo pri janskih šovinistih proti Jugoslaviji. Nadalje je takih procesov rehabilitirati ne zločince in kolaboracioni® in dajali potuho ljudem, ki zagrešili kakršno koli protilj'' sko dejanje. Značilno je, da so začeli ^ ,tem procesom prav v o k vi' predvolivne kampanje in da*^ aretirali že tudi nove borce tifašiste, kar pomeni, da ameriška okupacijska oW^ ^ pripravlja nove sodne proti naprednemu gibanju i# . ^ so začeli z novimi provokaciJ^ mi v času pred volitvami. Kam je privedla politika habilitacije fašistov, so tržas^^ demokrati že neštetokrat tili in zato obsojajo okupacijf .^ oblasti, ki že četrto leto vla^J po zaporih an tifašiste. TELEVIZIJSKI APARATI ZA OBNOVO ITALIJE RIM, 3. maja. — Italija'^J^j^ radijska družba RAI je v o ru Evropskega obnovitvei:^^ programa (Marshallovega - Jj-29 ital® programa (Marshallovega ta) naročila iz Zedinjenih di televizijsko opremo, ki bo ^ $760,000.. (Kakšno vlogo ima tele^i^'^^ ska oprema pri obnovi Ita 'J kjer vlada brezposelnost manjkuje najosnovnejših Ijenskih potrebščin, ni bilo jasnjeno. Televizijsko opre verjetno potrebuje vrhnja P Italije.) 4. maja, 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Metod Mikuž: DUNAJ (Nadaljevanje in konec.) Zaradi najrazličnejših ljudi tudi dunajska ulica tako pestra. Poleg velikega bogastva vidiš najnižjo revščino, poleg bankirja jetičnega brezposelnega in poleg lepo napravljene da-ki je "poštena," dekle, ki ni "pošteno." Na Dunaju je težko potegniti 'ftejo, kje se konča beračenje in kje začenja že Geschaft. Denar Vzame rad vsak, treba pa je biti previden, kako ga daješ. Brez potrebnih "zvez" ne dosežeš na Dunaju ničesar, zato jih je treba pač kupiti. Napačno bi včasih storil, če bi takemu človeku ponudil denar v kuverti, ker si ga upa vzeti, vzame pa lahko skatljo cigaret. Tako dosežeš ce-Gejše in sigurnejše, kar si hotel. Če ne gre drugače, kupi nje-Sovi ženi nek dar in kar dopol-nikakor ni šlo, bo šlo sigur-^0 popoldne in celo sam te bo to opozoril po telefonu, s pri-stavkom, da je sicer težko, a 'bo se našle še neke možnosti." '^o, sicer vsakdanjo dunajsko stvar opisujem samo zaradi te-Sa, ker ta daje šele ključ za spoznavanje svetovno razupite du-'lajske 'dobrodušnosti." Dunajčani se sicer res da sil-^0 radi smejejo, po povedanem J-i tudi narede uslugo, znajo pa morejo oblečeni v uniformo divizije Princ Evgen delati ^ake zločine, da se ti ježe lasje. Od vsakega pogovora na Du-sem imel gotovo korist, po-koristi pa sem postajal iz dneva v dan ponosnejši, da sem Slovenec in Jugoslovan. Velikokrat sem se spomnil na Cankarja ,ki je prav na Dunaju sanjal srečni domovini in tudi prvi poskušal pokazati pravo poti na Vodstva proletariata. Danes je pri nas uresničenega že nepri-'^erno več, danes pri nas ni več •Nobena propaganda ,če zapišejo, da je naš današnji dan že % in poln sonca, da pa bo jutrišnji še veliko lepši. Kdor tega uvidi, mu pač ni pomoči. Cesarska grobnica in še kaj Cesarska grobnica pri kapuci-kjer leže v mogočnih pa tu- 'New Unđet The Suti 5k—^ у j. < ШшШ . t f Top news for sun beauties is this "lewest wardrobe wonder—both bra blouse, it's aptly called "Round the Clock" Bra. Slip it on or off your shoulder — it's elasticized to hold! Designed by Warner^in .^rinkle-proof seersucker. di preprostih rakvah nekdanji Habsburžani, ima vsak vsak dan dosti obiskovalcev. Nekateri hodijo tiho, skoraj po prstih med mnogimi mrliči. (Sto tri in štirideset manj eden Napoleonov sin ki ga je Hitler poklonil Francozom) Nekatere zanima bolj zunanjščina rakev od katerih so nekatere prave umetnine in se bleste v bogatem razkošju druge pa so zelo preproste. Napre-prostejša je rakev Jožefa II., o katerem dunajski kapucini še danes ne pišejo povoljno in še danes ne morejo pozabiti, da jih je z ukazom o takojšnji zazidavi grobnice skoraj spravil ob zaslužek. Prvič sem si cesarsko grobnico ogledal le z nekaj šilingi, to je s skupinskim izletom. Vod-všeč in samo zaradi njega sem ja izleta, kapucin, mi je bil takoj lezel v klet še enkrat. Bil je majhen, z brado, plešast. Že leta in leta vrši svojo službo. S pojočim glasom "pripoveduje in razlaga obiskovalcem skrivnosti svojih prostorov. Ima sicer nek določen koncept—kajti, kar je, pač je—a tega časovnim prilikam in razmeram primerno prikroji, tako da Dunajčanov ne bega in da jim samo dopolnjuje By Frances Ainsworth WSi p? We've recently had the outside of our house painted with the new titanium dioxide paint and the improvement is simply amazing! We felt that we were very fortunate in having a close friend in the paint-' ing business, because there are many, many things that every home-maker should know about painting. Do you know that the success of the paint-job on your house may rely on the way in which the surface is prepared before painting? That the surface must be clean, smooth and dry, and all nail holes, cracks and joints must be filled and smoothed with putty? If your house has not been painted for many years, it may be necessary to completely remove old paint. That's why it is so important not to let your painting go. Experts at the Pittsburgh Plate Glass Company say that a good painting job will last about four years . . . and that poorly done work may look terrible in only a few months. Two other factors in outdoor painting are also very important. The paint itself, of course, is something to consider carefully. The new paints made with titanium dioxide are best. A good quality paint also has plenty of oil, which is the life of th J paint. In fact, Jim said with-oi;', oil there is nothing to resist the elements except a thin coat of pigment. Then, too, the weather must be right for painting. Naturally, no one will paint in the rain . . . but it's important, too, that the v/ood be completely dry before painting after a rain. And freezing weather for painting is especially undesirable. In addition to all these factors, is the necessity for a good, professional painter who will know how to prepare the surface, to mix the paint and correctly apply it . . . not just "slap" it on. Painting your house regularly is an investment, for a horse without this protective coating is at the mercy of the elements . . . and other repairs caused by lack of paint protection may become very costly indeed! to, kar slišijo v cerkvah in na političnih zborovanjih. Kapucin govori času primerno in ker so na Dunaju "žalostni in brezgledni" časi, zavije na "žalostno" tudi on. Zato so glavna vsebina njegovih razlaganj v glavnem le trije "tragični" objekti, propadli poizkus avstrijskega imperializma v Mehiki, Maksimilijan (brat Franca Jožefa), Elizabeta, žena Franca Jožefa in njen sin Rudolf. S tem zadnjim zadene premeteni kapucin dve muhi na en udarec: zadosti "t ragični" politični liniji sedanje Avstrije in ljudski radovednosti, kajti afera Rudolfa in Večere je znova razgibala Dunaj, ko so 'napredni' časopisi začeli "z najnovejšimi znanstvenimi dokazi" bogati Dunajčane in jih siliti, da bi verjeli, da je bil Rudolf v resnici velik demokrat in ljubitelj avstrijskih narodov, da pa ga je strla prevelika ljubezen do mladega dekleta. Večera seveda ne leži poleg Rudolfa, ker se za njo, za samomorilko in nečlanico cesarske hiše ne Spodobi. V "Enakopravnosti" dobite :edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno Christiana Lodge . . . and Cottages Edwardsburg, Michigan The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet, There, are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking. ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests. Located in. Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112. Write for folder Christiana Lodge DOMINIK KRASOVEC, Prop. Phone: 9126 F 5 p. O. Edwardsburg, Mich. SEDAJ JE ČAS DA DASTE NOVO STREHO! Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo. Frank Kure 16021 Waterloo Rd. f, ."i ШШ ŽENE V SOVJETSKI ZVEZI V Sovjetski zvezi uživajo žene v vseh področjih državnega, javnega, ekonomskega in kulturnega življenja iste pravice kot moški. Sovjetska žena predstavlja veliko silo v socialistični industriji in prometu. Milijoni delavk zavedno delajo v podjetjih, na železnici, neutrudno izpopolnjujejo svojo spretnost in so mojstri vseh poklicev in strok. Desettisoči žena vodijo in nadzirajo delo v tovarnah in obratih, številne žene zavzemajo mesta ravnateljev v tovarnah, nad 250 tisoč žensk-inže-nirjev in strokovnih delavk je zaposlenih samo v industriji. Sovjetska žena ima važno vlogo v vseh panogah socialističnega poljedelstva. Kolhoznice in delavke na sovhozih nesebično delajo na poljih in kmetijah. Nad 350,000 naprednih žena vodi živinorejske kmetije. Tisoči žena zavzemajo mesta sekretarjev v kolhozniških odborih. 254,000 žena, ki so se naučile modeme kmetijske tehnike, na-, čeljuje sedaj traktoristom in vozačem žetvenih kombajnov. Sovjetske žene aktivno sodelujejo tudi pri razvoju znanosti v državi. Na desettisoče žena je zaposlenih pri znanstvenem delu v raziskovalnih institutih in laboratorjih. Doprinesle so važen delež k razvoju sovjetske znanosti. Mnoge izmed njih uži- vajo vseljudski sloves kot ugledni znanstveniki. Za odločilno delo v znanosti, tehnologiji, umetnosti in književnosti je bilo 116 ženam podeljeno Stalinovo odlikovanje. Žene sovjetske države se plo-donosno udejstvujejo n a kulturnem polju. 750,000 učiteljic se je posvetilo vzgoji. Na desettisoče žena zavzema mesta šolskih ravnateljev, nadzornikov prosvetnih odsekov in druga vodilna mesta v prosvetnih ustanovah. Okoli 100,000 žensk-zdravnikov je zaposlenih v zdravstvenih ustanovah. Edino sovjetski sistem je mogel dvigniti ustvarjalno iniciativo milijonov žena, vzgojiti žene-stahanovke v industriji, prometu in poljedelstva, žene-heroje Sovjetske zveze in herojfe socialističnega dela, žene s Stalinovo nagrado in voditeljice vlade. V nobeni drugi deželi žena-mati ni deležna takega spoštovanja kot v Sovjetski zvezi. Sovjetska vlada posveča ženam-materam posebno pozornost. Nad 750,000 mater je bilo odlikovanih z redom materinske slave in z materinskimi medaljami. Častni naslov Mati-junakinja je bil podeljen 5850 sovjetskim ženam. Država ustanavlja velike fonde v pomoč materam in otrokom. V preteklem letu so samo matere velikih družin in posa- ZANATH FLOWERS CVETLIČARNA Krasno cvetje, venci, šopki in v loncih za vse slučaje 4140 E. 93 ST., blizu Miles Ave. Pokličite podnevi ali ponoči—DI 0813 BELOKRAJNSKI KLUB priredi V soboto 7. maja 1949 DOMAČO ZABAVO v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. DVORANA ŠT. 1 PRIĆETEK OB 8. ZV. Igra izvrstna gAdba DAVE TELBAN in njegov orkester Prijazno se vabi vse Belokrajnce in prijatelje na obilen poset. Prijetna zabava—dobra postrežba. ODBOR *' "TOČNA POSLUGA—ZANESLJIVA ZAVAROVAL- | NINA" PROTI OGNJU IN DRUGIM NEZGODAM Če se da zavarovati—vam lahko postrežemo v URADU F. V. OPASKAR THE UNION INSURANCE AGENCY poleg North American banke tel.: MA 3786 3496 E. 93 STREET mezne matere prejele od vlade dve milijardi rubljev podpore. Sovjetska žena častno izpolnjuje svojo plemenito in odgovorno dolžnost pri vzgoji bodoče generacije. Žene-matere kot sovjetske patriotke vzgajajo svoje otroke v duhu nesebične vdanosti domovini. Velika domovinska vojna je pokazala vsemu svetu, da so junaško generacijo sovjetskega ljudstva vzgojile žene-matere. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO za eno ali dve družini, pokličite nas. IVanhoe 7646 Realtor POCENI se proda lepa drevesa—breskve vseh sort, vinske trte in jagodne sadike. Vpraša se pri PAUL MOLAN Middle Ridge Rd., Madison, O. STREŽAJKA za restavracijo in gostilno. Plača po dogovoru. Delo od 7. zj. do 4. pop. Za podrobnosti se vpraša na 5238 ST. CLAIR AVE. Ali kašljate? Pri nas imamo izbor no zdravilo, da vam uslavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini praJsticiralo in se Izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod tamo na E. 62 St. Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. ZV. Tel.: EN 5013 V NAJEM SOBO se odda v najem v Collinwoodu. Na željo se dobi tudi hrano. Za podrpbnosti pokličite po 5. uri popoldne. PO 5356 HIŠE NAPRODAJ LEPA ZIDANA HIŠA za eno družino, 8 sob, se proda radi ureditve zapuščine. Nahaja se na 17618 Grovewood Ave. Cena $15,000. Za podrobnosti se zglasite na 747 E. 185 ST. DELO STREŽNICA dobi delo v gostilni ob večerih. 7 ur vsak večer. Za podrobnosti se vpraša na 747 E. 185 ST. IŠČE SE ZEMLJIŠKEGA PRODAJALCA Mora znati govoriti slovenščino. Izvrstna prilika do dobrega zaslužka na podlagi provizije v napredujočem uradu. Poizve se pri AL BATICK 18009 WATERLOO RD. IV 5577 Zdstopniki Enakopravnosti -k Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. UT 1-8888 Za collinwoodsko in euclidsko okroije: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 Za newburiko okroije: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 802$ Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 3113 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak Čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 Prežihov Voranc SKRIVNA BRALNICA Poglavje iz romana "Prisirah" '^ndar (Nadaljevanje) je imel Vohneči dim &fečudno navado, da ni hotel iz-naravnost skozi to luknjo, ^Ђрак da je pred svojim odho-obral še vse kote dimnice, "^^Uzal stene, se včasih spustil "Naravnost do tal, preden se je ^^.posled zmotal skozi to odpr-ki je vodila šele na pod-®ti"ešje. Na samem podstrešju ta dim zopet okadil vse tr^-preden je našel v sami ®trehi lino, skozi katero je iz Sinil pod nebo. To pa so mogli storiti le tisti ostanki dima, ki so srečno dospeli do te line, ker se je večji del že prej med potoma izkadil iz raznih drugih lu kenj in odprtin, kakor so bila vrata, razne špranje in tako dalje. Vohneča hiša je bila med žganjem ognja podobna veliki kopi oglja, v katero je ogljar pravkar napravil dušnike, da se je lahko ogljikov dim izparil, ker je bila že zrela. Včasih se je kadilo po vseh prostorih hiše, v dimnici, v veži, celo v samo klet je silil dim, da bi se potem lahko motal skozi majhne, pri-zemne dušnike na dan. Vohneči ljudje so se tako navadili tega večnega dima, da jim zlepa ni mogel do živega; dekle so predle kolovrate, ki jih je dim že popolnoma zakril. Le kure, ki so sedele v veži, so postale nemirne, kadar je dira pritisnil v vežo. Celo zadnjo desno stran dimnice in ozadje ognjišča je zavzemala krušna peč, k kateri se je lahko speklo nad dvajset hlebov kruha hkrati in še kaka rinja jegličev zraven. Osteje v peč so vodile iz zidu, vendar je bila ta odprtina tako velika, da. je lahko zlezel človek v peč, kar je bilo potrebno, ker se je sko- raj po vsaki peki kruha nekaj tam sušilo, kar je bilo družini v korist. Peč je bila tako visoka, da je segala čez polovico dimnice in je bilo do stropa še dober meter prostora.- Na peči je bilo nekako javno ležišče, ki je služilo tudi beračem in drugim popotnikom, razen tega pa še ka-" kemu poslu, ki je imel tam stalno bivališče. Vzporedno z osrednjim tramom na njegovih obeh straneh so čez ves strop tekle gliste, to je naprava, kjer so se sušila drva, treske, doge in druge stvari. Dve dolgi ranti sta bili pritrjeni k stropu, na kateri so se te reči polagale, če še povemo, da je bil v kotu za mizo velik križ, ki je bil pa tako črn in sajast, da je bilo težko ločiti če je Kristus na ta križ pribit ali ne, potem smo v glavnem popisali notranjščino Vohneče dimnice, ki je bila podobna vsem takratnim dimnicam naše dežele, katerih je bilo še veliko število, le da je bila ta izredno velika. Tega menda ni treba posebej omenjati, da v dimnici ni bilo nobenega podu, ampak od ilovice zbita tla, ki so se stoletja mešala s sajami in so bila zatorej tako trdna kakor cement ter so se dala tudi pomivati, kar pa se je zgodilo le enkrat na leto. Medtem ko smo si mi ogledovali to bivališče, se je zunaj po- polnoma stemnilo in v dimnici je postalo počasi živahne je. Najprej je gospodinja dala na mizo skoraj cel hleb miznika, zraven pa postavila veliko glinasto grčo sadjevca, ki je pri Vohnetu že takrat redno prihajal na mizo, kar je bilo le še ma-lokje navada. Poleg velike grče je postavila na mizo še šest malih glinastih grč, ki je vsaka držala pol poliča, • jih nalila do vrha in jih razvi^stila okrog mize blizu roba. To je bila mala južina za posle, ki jo je pripravila. Kmalu nato so jeli prihajati v sobo posli, najprej veliki hlapec Tomaž, potem volar Kolčkamleka, ki je imel svoj priimek zaradi tega, ker je ved- no govoril: "če bi le količkaj mleka bilo za dobiti," potem pastir, ki še ni bil šestnajst let star, a je že imel priimek Zelen lajbič, ker si je vedno želel zelenega telovnika s koščenimi gumbi, potem se je pridružila velika dekla, nazadnje pa še svi-njarica, ki je imela čudno ime grofica, morebiti zato, ker je bila v svoji mladosti zelo gizda-va, sedaj pa je bila že postarno in v božjo voljo vdano bablje. Drugih domačih ni bilo k mizi, ker jih še ni bilo doma. To so bili Vohneči otroci, ki so bili že odrasli. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v Enakopravnosti / stran 4 enakopravnost 4. maja, 1949- MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje) — Bojevitega poveljnika je treba, vidiš, zato! Treba je hudo bojevitega, kajti ta stvar — ni šala. Odpravo lahko tudi tako zafračkaš, da se niti eden ne vrne! Grigoriju je laskalo, zato je brez premišljevanja pristal: — Povedem, seveda! — Mi smo tule takole ugibali in delali načrte. — je oživljeno spregovoril Kudinov, vstal s stolca in začel hoditi po škripa-jočih podnicah v izbi: — Globoko v zaledje bi ne bilo treba hoditi, pač pa jih nad Donom, v dveh, treh vaseh tako prešek-Ijati, da bi pošteno čutili, nabrati streliva in granat, zajeti ujetnikov in po isti poti — nazaj. Vse to je treba napraviti v eni noči, da bi bili za dne že na brodu. Drži? No, tako, preudari, jutri pa dobodi kozakov po izbiri in jih nabriši. Do takega sklepa smo namreč prišli: nikdo drug ne more tega napraviti kakor Melehov! Če pa boš napravil — ti donski kozaki tega ne bodo pozabili. Brž ko se združimo s svojimi, bom napisal poročilo samemu atamanu namestniku. Vse tvoje zasluge popišem in povišanje . . . Kudinov se je ozrl v Grigori-ja in na sredi besede se mu je zaskočilo: dotlej mirni obraz Melehova je potemnel in se spa-čil od jeze. — Kaj pa misliš? . . , Grigo-rij je naglo prekrižal roke na hrbtu in se dvignil. — Da poj-dem zastran zvezd? . . . Podkupuješ? . . . Povišanje obetaš? . . . Ampak jaz . . . — Ampak počakaj no! — ... se požvižgam na tvoje zvezde! — Čakaj! Nisi me prav .... — ... Požvižgam! — Nisi prav razumel! — Gri-gorij je še enkrat sopihnil in sedel nazaj na stolec. — Poišči drugega, jaz ne bom povedel ko-zakoV čez Don! — Za prazen nič ihto stresaš. — Ne povedem. Zdaj še go-' vora ni več o tem. — Saj te ne bom ne silil in ne prosil. Če hočeš, jih povedi, če nočeš, pa kakor hočeš. Zdaj smo v preveč resifem položaju, zato smo se tudi odločili, da jim bomo pognali strah v pete in jim ne pustili, da bi se pripravljali za prehod. Zastran povišanja sem pa kar tako zinil! Kako da ne razumeš šale? Tudi zavoljo ženske sem ti kar tako omenil, ko pa sem videl, da si nekam nataknjen, zdaj, sem pomislil, še bolj ga bom nakačil! Saj vendar vem, da si na pol boljše-vik in ti vsakršne zvezde smrdijo. Ti si pa mislil, da sem resno govoril? — se je izmotaval Kudinov in se tako od srce smejal, da se je še Grigoriju za hipec vrinila misel: "Morebiti se je pa prav zares prismodoval ?" — Naka, kako si se pa ... . hhho-ho-ho! . . . razpištolil, bra-jtec! Kakor sem tule, sem se samo pošalil! Podražiti sem te hotel . . . — Navzlic temu ponavljam, da ne pojdem čez Don, premislil sem se. Kudinov se je ravnodušno igral s končkom jermenčka, dolgo molčal, potlej pa dejal: — Nu, kaj bi, premislil si se ali ustrašil — to ni važno. Važno je, da naš načrt kvariš! E, mi bomo menda že koga drugega dobili. Za zdaj še ne visi svet na tvojih ramenih . ! . Da pa je položaj pri nas zdaj hudo re- sen— presodi sam. Prejle nam je Kondrat Medvedjov poslal iz Šumilinske novo povelje, čete zbirajo zoper nas ... Pa na, preberi sam, če ne, morebiti še verjel ne boš . . . — Kudinov je potegnil iz vojaške torbice rumen list papirja z rjavimi lisami krvi, ki se je posušila na njem, in mu ga dal. — Našli so ga pri komisarju neke mednarodne čete. Komisar je bil Le-tonec. Odstreljeval se je, satan, do zadnjega naboja, potlej pa se je pognal na cel voz kozakov s puško v roki . . . Med njimi so tudi vragi, namreč med idejnimi . . . Komisarja je podrl sam Kondrat. Ta je tudi našel pri njem v naprsnem žepu tole povelje. Na žoltem, s krvjo oškrop-Ijenem listku je bilo z drobnimi črkami natisnjeno: POVELJE ekspedicijskim četam 8 št. 100. Bogučar. 25. maja 1919. Prebrati po vseh stotnijah, eskadronih, baterijah in edini-cah. Bliža se konec nizkotni donski vstaji! Odbila je zadnja ura! Vse potrebne priprave so za nami. Zbrane so zadostne sile, ki jih bomo vrgli zoper Judeže in izdajalce. Napočila je ura plačila za Kajne, ki so več ko dva mesece zadajali udarce v hrbet našim prodirajočim armadam južnega bojišča. Vsa delav-sko-kmetska Rusija z gnusobo in mržnjo gleda na te migulin-ske, vešenske, jelanske, šumilinske tolpe, ki so izobesile goljufivo rdečo zastavo in pomagajo černasotenskim posest nikom: Denikinu in Kolčaku. Vojaki, poveljniki, komisarji kazanskih čet! Pripravljavna dela so opravljena. Vse potrebne sile in sredstva so zbrana. Vaše vrste so strnjene. Zdaj ob znamenju — dalje! Brloge nesramnih izdajalcev in Judežev je treba razdejati. Kajne je treba iztrebiti. Nobenega usmiljenja krajem, ki se bodo upirali. Prizanesite samo tistim, ki bodo radovoljno oddali orožje in prešli na našo stran. Za Kolčakove in Denikinove po-magače—svinec, jeklo in ogenj! Sovjetska Rusija zaupa v vas, tovariši vojaki! V nekaj dneh moramo očistiti z Dona črni madež izdajstva. Nastopila je zadnja ura. Vsi kakor en mož — dalje! 65 Devetnajstega maja je Miška Koševoj poslal Gumanovskij — načelnik štaba ekspedicijske brigade devete armije — z nujnim pismom v štab dvaintride-setega polka, ki je bil po podatkih, ki jih je imel Gumanovskij, v vasi Gorbatovskem. Še isti dan proti večeru je Koševoj pridirjal v Gorbatov-skij, ali štaba dvaintridesetega polka tamkaj ni bilo. Vas je bila zatrpana z neštevilnimi vozovi prateža druge črte triindvajsete Mironovlje divizije, šli so od Donca pod varstvom dveh pehotnih stotnij in bili namenjeni proti Medvedičjemu ustju. Miška je blodil po vasi nekaj ur in poskušal s povpraševanjem ugotoviti, kje bi bil štab. Navsezadnje mu je eden izmed rdečearmejskih konjenikov povedal, da je bil prejšnji dan štab dvaintridesetega v vasi Je-vlantjevskem, blizu trga Kokov-ske. (Dalje 'prihodnjih) NAZNANILO IN ZAHVALA s iugo in žalostjo vsnaših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalnostno vest, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede našega nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, očeta in ptarega očeta MIKE PIKS Blagopokojnik se je v družbi sorodnikov in prijateljev nenadoma zgrudil in kmalu izdihnil svojo blago dušo dne 1. aprila 1949, Star je bil 59 let. Pokojni je bil doma iz vasi Visoko pri Kranju, fara Št. Jurij, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910. Svoječasno je bil aktiven na društvenem polju ter je bil ustanovni član društva "Slovenec^' št. 1 SDZ in direktor Norih American banke. Pogreb se je vršil 5. aprila 1949 iz Anton Grdina in sinovi progrebne-ga zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje na pokopališču Calvary. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so darovali krasne vence in cvetje pokojniku v zadnje slovo, kar nam je bilo v dokaz, da ste ga ljubili in spoštovali ter nam v veliko tolažbo. Našo prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše, kakor tudi onim, ki so darovali za dobre namene pokojniku v spomin, vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu; društvu "Slovenec" št. 1 SDZ za venec, pogrebce in lep poslovilen govor ob odprti krsti v pogrebnem zavodu, ter članom bivšega samostojnega društva Kranj za izkazano zadnjo čast. Našo posebno zahvalo želimo izreči sestri in njenemu soprogu Mr. in Mrs. Frank Mramor st., ter Mr. in Mrs. Anton Sajovic, ki so nam bili v prvo pomoč, ko je pokojnik zatisnll svoje ocl za vedno. Enako se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem In znancem ter sosedom, ki so nam stali ob strani, bili v pomoč in tolažbo ter na en ali drugi način izkazali svoje sočutje ob britki uri. Lepa hvala Msgr. Rt. Rev. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Rev. Tomcu za podeljene zadnje zakramente ter pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za lepo urejen pogreb in najboljšo postrežbo v težki uri. Bodi vsem, ki ste nam izkazali sočutje in nas bodrili, izrečena najlepša hvala. Ti pa, nepozabni nas soprog in oče, vse prerano Te je bela žena odvedla s seboj. Zdaj počivaš v grobu hladnem, naša srca so neizmerno žalostna, a vse solze in tugovanje nam ne privede našega ljubega. Tolaži nas le zavest, da se enkrat zopet snidemo tam gori nad višavami, tam, kjer vlada večni mir in pokoj. ' Počivaj v miru—snlvaj sladko! ŽALUJOČI OSTALI: I MARY, soproga MARIE, poročena HRIBAR (HERBAT), hči FRANK, sin MATTHEW, zet—MARY, sinaha ROSEMARIE in RAYMOND HRIBAR (HERBAT) ter FRANK PIKS, vnuki JOSEPH PIKS. brat v stari domovini pa brat JOHN in sestra ANTONIJA Cleveland, Ohio, dne 4. maja 1949. Naznanilo in zahvala z žalostnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je preminila naša nadvse ljubljena in nikdar pozabljena mati 1871 1949 MARIJA OBED v petek ob osem in pol url zjutraj dne 8. aprila 1949. Pokopana je bila II. aprila na Highland Park pokopališču, Blagopokojnica je bila rojena 10. novembra 1871 v Cerknem na Primorskem. V Amertkl je bivala 29 let in sicer 10 let v Homer City. Pa., 19 let pa v Clevelandu. Bila je članica društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Na j prisrčne j ša hvala vsem, ki so položili krasne vence in cvetlice pokoj niči v zadnje slovo, in sicer: društvu Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, Mrs. Louise Rink in Mr. in Mrs. Louis Ryavec iz Homer City, Pa., Miss Ann A. Jessih iz Santa Monica, Cal., Mr. in Mrs. Louis Zorc, Mr. in Mrs. Stanley Zorc, Mrs. M. Pucel, Mr. in Mrs. Edward L. Pucel, Mr. in Mrs! E. C. Schmidt in Eileen, Mr. in Mrs. Edward C. Schmidt, Mr. in Mrs. Wm. Schmidt, Mr. in Mrs. Christ Kotsos, Peter in George Keco in druž., Nick Spelich in druž., druž. Subelj in Spik, Double Eagle Bottling Co., Mr. John Potokar, last.. Dr. in Mrs. Hershel Cohen, godbenikom Johnnie, Frank in Joe, The Cleveland Notion Co., Mr. A. M. Kohn, druž. Dol jack, druž. Pol-kovich, druž. Sanko, druž. Woyma, Mr. in Mrs. Stanovic in druž., Mr. in Mrs. Edw. Jerman, Mrs. Močnik in Sylvia. Mrs, Pavlovich in Mr. in Mrs. Ralph Newman. Mr. in Mrs, Frank Benčič in druž,, Sruž. Cimperman iz Norwood Rd„ Mr. Harry Zorman in družini ter Mr. Henry Zorman in druzinli Mr. Joseph Žele in družini, Mr. Herb Thomas, družini Puncoh, družinam Drcals, Stokel in Race, Miss Anne Culovic in Hana Blessing, prijateljem Friendly Tavern, družinam Kengerski, Soeder in Herakovič, Mr. George Poslpanka in sinu, Charles Kasunich in materi Spar, družini Jakše, Mr. Anton Cerkvenik in družini, Istarsko Primorskemu klubu, Mr. in Mrs, Anton Vehar in hčeri, Mr, in Mrs, John Vehar in sinovom, Mr. in Mrs. Jack Vehar in hčeri, Mr. in Mrs. Victor Vehar in sinu, Mr. in Mrs. Charles Samsa in hčeram, družinam Anton Leskovec, Joe in John Lesko-vec, John Samsa, Mr. in Mrs. Joseph Jursicek, Mr. in Mrs. Edw. Krysme-ki, Charles Karlinger, Rudolph Sanko, Carl Minor, Eddie Polls, Qus Shrajner, John Billy, A1 Strohen, Mr. in Mrs. Lust, Mr. in Mrs. Hanson, Mr. in Mrs. Long, Joe in John Laushin, Leonard Schultz, Mr. in Mrs. Newcomb, Tony Laushne, Mr. in Mrs. Penosa. Mr. in Mrs. Miskerich. Skupaj so darovali: Christy Kinsella, Rose Armstrong, Marie Hera-kovich, H. Buchev, Rose Cunningham, Mary Vidmar, Mrs. Hattee Nydur, Myers, Harry McLaughlin, Joseph Labinsky, Mardi, Mrs. Freda Buck-master, Mr. in Mrs. P. Richards. Catherine in Gladys Myers. Iskrena hvala vsem, ki so darovali mesto venca za otroško bolnico in zdravila za siromake v stari domovini: Mr. in Mrs. Jack Habat, Mr. in Mrs. John Tauchar, Mr. in Mrs. Anton Škok, Mr. in Mrs. M. Zivoder, Mr. in Mrs. Vincent Salmič ter družina Bole. Dalje se iskreno zahvalimo pevskemu zboru "Zarja" za tako ganljive pesmi ob krsti ter predsedniku društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ Mr. John Marnu za lep poslovilni govor. Najlepša hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojne, in ki so jo spremili na njeni zadnji poti na mirodvor. Iskrena hvala vsem, kateri so dali svoje avtomobile v poslugo, in sicer. Mr. Anton Vehar, Mr. Jack Habat, Mr. Louis Ryavec, Miss Ann Pucel, Mr. Ludvik Gustinčič ter Mr. Stan Zorc. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vso postrežbo in vzorno voden pogrebni sprevod. Hvala tudi nosilcem krste ter častnim nosilcem od društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Ako smo pomotoma izpustili kakšnp ime enega ali drugega, ki nam je bil v pomoč in tolažbo v dneh naše žalosti, prosimo, da nam oprostite ter se vam vsem skupaj iskreno zahvaljujemo! Tebi, ljuba mati, ki si nas prerano zapustila, želimo, da počivaš v niiru tam, kjer ni vec skrbi in ne trpljenja. Ostaneš nam vedno v spominu! ŽALUJOČI OSTALI: CIRIL in JAKOB, sinova THERESA CERKVENIK in ROSE SALAMANT, hčeri FRANK CERKVENIK, zet CECILIJA OBED (VEHAR), sinaha EMMA ZORC, RONALD, DOLORES, FRANCES MARIE OBED, EDWARD in ROBERT SALAMANT, vnuki in vnukinje STANLEY WALTER ZORC, pravnuk Cleveland, Ohio, dne 4. maja 1949.