----------
Majveiji slovenski dnevnik
▼ Združenih dr&avah.
Velja ra vie leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto___$7.00
flfo. 886T AOTTOlinP OT tU APT OF 0W0B11 C i«*, ^»jg fOFWOWCT OF Bf Y01K, g. T. By Ofgtf H tSi Fre«H. A. B. Burleson. P. K. 04*)
GLAS NARODA
list slovenskih delavce? v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the Unitxl States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. If 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, "N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT-
NO. 221. — ŠTEV. 221.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 21, 1921. — SREDA, 21. SEPTEMBRA, 1921.
VOLUME XXIX.
LETNIK XXIX.
GROZOTE VMES TU ROSTOVU
OČIVIDEC, NEKOČ BOGAT INDUSTRIJALEC V TEM NEKOČ CVETOČEM RUSKEM MESTU, OPISUJE GROZOTE, SKOZI KATERE JE ŠLO MESTO. — POROČA ALEKSEJ POPOV.
Riga, Let ska. 20. septembra. —
M .sto Kontov, v provinci don-m<ui Kozakov, katero se je nekoč £telo meti najbolj razvita in napredna mesta v Rusiji, je moralo iti skozi največje orgije, kar so jih boljšcviki vprizorili v Ku»iji. To pa še ni l>il«» vse. Mesto jc moralo okusiti tudi težko roko proti - revolueijonarjev. kateri so Ufranjali nepopisne »»krutosti z ženskami, kakorhitro so s«* polastili kraja.
Skoro uevrjetno se zdi človeku, tla morejo ljudje toliko trpet i,a se fce vedno oklepati stvari, katero .uieiujejo življenje, če pomislimo. Kako malo so cenili oni. ki so morili na desno in levo ter divjali v pijani strasti po naših ulicah.
Boljš»-\ ik« imajo &t*<laj kontrolo v rokah, a je le malo. kar jt- še ostalo za kontroliranje. Xa tisoče ljudi je poginilo, bolnice -o polne i'i trgovina je praktično i/p :'a V zadnjem času pa se je pričela oživljati m sicer radit«-«/;:. ker so prišli boljševiki sami <lo tpobuanja, da morajo zopet spra-viti trgovino v tek. če hočejo vzdržati na površju. IV ne bodo kmetje producirali žita in drugih živil. bodo prišli boljševiki sami v velike >-tiske, a oni ne bodo hoteli sami trpeti pomanjkanja, tudi če hi morali gnati kmete /. bičem in bajouetom na polja.
Vse telesno sposobne ljudi so poslali proč v velikih karavanah, da delajo v rudnikih ter drugod po deželi. Ljudje umirajo b.< z zdravniške pomoči in tudi nobenih zdravil ni na razpolago, /i-vila. ki jih dele boljševiki. so tako s hi I m- ka kovosti. da ne /,ad«V»l ujejo za v/.d rž an je telesnih sil. O sani-taciji ne more biti govora, in ceste so strašno umazane. (V umrje človek, mu slečejo obleko ter po-t'opljejo nagega v plitvem grobu, komaj dva čevlja pod površino. Ta grob pa izkopljejo šele potem, ko se je nabralo dovolj mrličev.
Mestni vodovod je postal tako zanemarjen, tla si nihče ne drzne piti neprekuhane vode. a kuhanje ne spravi iz nje smradu.
Pred vojno je šl elo mesl o Rostov približno LT»0.000 prebivalcev. Tekom vojne in takoj pa prevratu je naraslo prebivalstvo na (MKUMM). Koliko ljudi je sedaj v mestu, je tenko reči, a jih ne more hiti dosti več kot stotisoč izmeti prvotnih prebivalcev. Mesto je bilo zelo napredno pred vojno ter bi se ga dalo primerjati C'ikagu z ozi-rom na razpečavanje poljedelj-
'-kili strojev. Vsepovsod naokrog so bile obširne farme in žitni pasovi kot na vašem ameriškem za-1 padu.
PREMOGARJI PROTI ZNIŽANJU PLAČ
Poročilo predsednika na konven ciji. — Boj v Mingo okraju mora biti na vsak način dobljen.
Indianapolis, In 1.. 20. sept. —
Dane* se pridela tukaj kenven-« i.ia I ti 11 »••< 1 Miii" Work"Ts of America. Navzočih je~l>00 tlele jjatov.
Predsednik John Lewis ]» pic-< itj-1 voje p:>ročilo. v katerem s? j»* največ bavil z vprašanjem «.rle de plač.
Povdarjal je. ia mora unija odločno nastopiti proti premoirar-•Hm baronom, ki skušajo pla<"e znatno znižati.
Ker poteče jo vse pogodbe trlede I lač dne 31. marca 1922. se ?nora jo pogajanja o nTačah preložiti do prihodnj <?a februarja.
Nadalje «?« je Lewis na doljro ir široko pečal t razmerami v Minpro okraju ter s tauiošnjiini borbami med majnarji in tb lod.-«-jalci.
Po njegrovem mnenju bo mir v Min*ro kraju šele tedaj zavJedal, ko bodo dobili majnarji absolutno ]»ravieo. da se smejo organizirati
Za to se bo najbrže zavzel tu.** senatni odbor, ki sedaj preiskuje > a mošnje razmere. Na vsak način je treba zaščititi pravice tamoš-n »ih ma jnarjev.
Borba v West Virginiji mora
ti Izbojevana in sicer v prid d" lavcein.
2A VSAKIH PET DRUŽIN EN PROHIBICIJSKI AGENT.
Načelnik zvezm ga prohibiei; sk«'^a urada ^a državo New York. Kmst Ijauglev. je rekel, da bi bile P« treba v New Vorku za vsakih pet družin enejra prohibieijskega ajrenta. če bi vlada hotela napraviti konec homebr^wu.
I j. tega je jasno razvidno, kal: stališče zavzemajo newvorca-ni napram prohibiei jski postavi.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
** potoni na^r Itjutk* iniiujrjo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Vrcraj so bile naše rene sledeče:
Jugoslavija:
Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Kr. pušt^ii čekovni urad" In "Jadran)«ka banka" v Ijubljani.
300 kron . .. $1.80	1,000 kron ... $ 5,10
400 kron----$2.40	5,000 kron ____ $26.50
500 kron .... $3.00	10,000 kron .... $52.00
Italija in zasedeno ozemlje:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu.
50 lir 100 lir 300 lir
$ 2.80 $ 5.10 $14.70
500 lir 1,000 lir
$23.00 $46.00
t i
Nemška Avstrija:
Razprtija na zadnje pošte in izplačuje "Adriatisrhe Kank"~na Dunaju.	. |
1,000- nem.-avstr. kron S 1.60 10,000 nem.-avstr. kron $13.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 6.50 50,000 nem.-avstr. kron $60.00
Vrednost denarju sedaj ni stain", menja se večkrat neprirako-• ; i« lega razloga nam ni mogoče podati natančne rene vnaprej. Ml računamo p* reni istega dne kot nam pot-lani denar dospe v roke.
Kol generalni zastopniki "Jadranske Banke** in njenih podružnic imamo zajamčene iz \ an redno ugodne pogoje. U bodo velike ko-rhdl za ooe, ki ne že ali se bodo posluževali naše banke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, aU pa pa Ne«- York Bank Draft.
PRANK SAKBKB STATE BANK, 82 Cortland^ St., New York
fiJTtrftMIIHIlI)
LEL MESTA SAN ANTONIO PO STRAHOVITI P0V0DNJL
RESIL STARISE
GOTOVE SMRTI
—	Pri svojih sta risih s«-ni ost; 1 1:'•)•'< tri m»-s«*e. Izgubil sem
' ro 4(j funtov na teži. moji storiš; n> se z«lehehli ter ]>.>s1;ili /.Mj).-t n.'ocni. P»jiii:i4ral >»-m družiiiani ••>■<• dečkov. \\ s(» prišli v. ni« noj. i'i<in med st.-'riini ljudmi j»- s-traš-n:;. kajti sovjetska vlada ima v:
•	Osli opravka s prehranjevanjem < stalili.
—	Otroci ::i stari ljudje trpe rajve«'. Ime! sem dusti iv'eah-v jif ihio si-m d ispel v lJ.isijo. Id«.i-ii s'* bili tudi vzrok, da s.-iti pri ><•1 v Ameriko. !ii{ sem v Kusin .retiran sedemnajst krat, pi edno som Iti! star <Ivajsct let, a v Amc-i ki nisem In I aretiran niti enkrat.
—	Našel sem. da s«- sedaj v Rusiji vrte vsi ideali krog1 ii^-!. »dca.
Fajrin je (udi delal v svoji stro-.:i v Moskvi, tekom ostalega ča-a. k<» se je mudil v Rusiji. Bil je označen kot špeeijalist ter fJo-luval poltedensko raci jo, obstoje-
•	o iz mesa. sladkorja in biskvitov, ^ sake«ra po Iva unta. Rek »d je.
SKRIVNOSTNA ŽENSKA V ZADEVI ARBUGKLA
Delavec iz Chicaga je naše: svoje stariše v Rusiji, o katerih ni imel že pet let nobenega poročila.
Eeval, Estonska, 1!j s. j/. — »«nkob Katrin, krznar i/ <'hieaga j-; dosjnd ve.-raj sem iz ?.Toskvt-na poli proti domu. potem k<> Je iešil svoje <tariš»* jrotove >!rir?i \s!«'d stradanja ter izdal več krt dvajset miljonov rubljev ali .^4011. da jih založi z ži\ili ni kurivoie.
Fa<_'in je prišel v Rusijo tekom preteklega aprila z oddelkom vrn-eajoeih se skill izseljene- v, d^. l ajde svoje stariš.«, od k.iterik "i dobil že pet l<-t nobenejra poro . da. Naš. l j.> še oba živa v svo jem rojstnem kraju, v vasi št«-maki v bližini Sloinenska. i;;it« je zapuslii leta 1907. — Ta strašna beda niojil: sfaii
;> v mi je pol-eiila lase. — je r ■ kel Kai^in nekemu poročevalcu, da je rnašala njegova j>lača p> - Rila sla dva živa okostnja j 1»(XM) rubljev na troseč, da pa ta ka. Mati. katere sem se spoini ■ ; <-«-nar ni zadostoval niti za njal kot rd^čelične male ženske rele. Izjavil • konečno. da ljudje ,;e bila sama kost ju koža. .\<> mi j v Rusiji ne stradajo le v »izem-j: prišla nasproti, se moral ■ l.idi, prizadetih od zadnje lakote, opirati na palico. Moj oče je bil 1 t•-inveč tndi drugod. To je počas-t. i k •» slab. da je omahnil na k<de-j-.o strailanje, knjii hrana, katei.) n i ter pričel jokati.
Oblasti iščejo neko strežnico, ki ^ma baje važne informacije glede smrti Virginije Rappe.
—	Nikakih čevljev nista imel:; in obleka je obstajala iz samih krp. Nikake hrane nista im la tei ili bivala le <>d časa. do časa funt • rnega krulia.
—	Spravil sem oba v posteljo ter odšel k kmetom, pri katerih .••m kupil kokoši, jajca in mleko, imel pa sem velike težave, kei i.'so ljudje radi dajali blatra r: jT pirnati denar.
—	Ko so moji siariši nekoliko
0	krevali. s«-!u odšel v Smolensk, kjer sem dooil dvajset milijonov S .Vjetskih rubljev za štiristo tl«»-
1	a rje v od nekega tihotapca, k-operira med Smolcnskom in Poljsko. Denar je popolnoma na polni i moj kov«'eg t r sem bil v strašnih skrbeh, kajti imel sem tak občutek kot bančni tat.
—	Konečno sem varno dospel na dom svojih sta riše v ter d<°' vsakemu poldrugi miljon rubljev. rn mesec pozneje sem kupil kravo, a krajevne sovjtske oblasti sr» rekle, da bodo morali moji sta-r ši plačevati letni davek na kravo. obstoječ iz štirih funtov surovega masla. Moji stariši so potrebovali mleko in oblasti so vsled tega vzele v zameno Štiri funte suifke, za katero sem plačal tisoč rubljev.
—	V Rusijo sem prinesel s se boj za dvajset dolarjev čikaške-:rn semena in ko sem odšel, so sa (leži dobro uspevali na vrtu. Vodne melone jpa ne uspevajo v tem delu Rusije.
dobivajc, ne zadostuje za vzdrža-lije zdritvja.
KOLIKO STANEJO NEMČIJO AMERIŠKE ČETE?
Pari^. Francija, 10. septembra, j Reparaeijska komieija je r)bja\i-I*j pregled stroškov za vzdrzanu j zavezniških okupacijskih cet v P<»renski izza sklenitve premirja do prvega maja tekočega leta. ; \ laile različnih dežel, ki imajo s\oje jNisadke v Nemčiji, so poslali' svoje račune ki znašajo pri-r i i/no za Združene države 2S0 mi-I ionov dolarj»»v. Francija nad 2:1<) i..:ljonov frankov, Anglija 03 miljonov funtov in Italija nekaj nad petnajst miljonov frankov.
Stroški za vsakega posamezne ga moža v okupacijski armadi znašajo p#tnijst frankov, za angleškega petnajst šilingov in za I. škega 22 francoskih frankov.
VELIKANSKO ŠTEVILO AVTO MOBILOV.
Kot kaSejo ravno objavljene Sta t-stike, pride v državi New York r.n vsakih štirinajst ljudi en avtomobil. Država New York pa o-staja še dalj-e za nekaterimi za-padnimi državami kot so na primer Iowa in Nebraska, kjer pride er avtomobil na vsakih sedem ljudi. Skoro vsaka družina ima svoj avtomobil.
5EŠH Em EŠH SEH
San Francisco, C'al., 20. sept. — Skrivnost na .'.ensk;i v zadevi Ros-« <"• Arbuekla j«' baje neka Edna < ii-Mit. o katefi se glasi. <la je bol-is!-:a strežnica. Policija jo je da-4 nes iskala nt jirošnjo okrajnega pravdnika Brady ja.
Njenega imena . icer niso ofiei-jeno objavili, a bila je ona, ki je pisala okrajnemu pravdniku, da jina važne in^ormaeije glede smrti Virginije Rappe.
Pismo je bilo pisano na papir hitela AVhiteomb. a povprašanje v hotelu je bilo brezuspešno, na-1 ar je okrajni pravilnik naprosil policijo, naj jo poišče.
Bradv raziskuje danes tudi ] o rot-ilo. da je *ma izmed prič izjavila : — V tej zadevi tiči denar in tudi jaz ga hočem nekaj dobiti
Bradv je rekel, da bo nr.jbr/o odpotoval v 1 os Angeles, da vodi iam preiskavo glede gotovih tem-r ih točk. vendar pa ni hotel po-\ pdati. kaj bo preiskoval.
Arbuekle se je prvič zasmejal izza aretacije, ko ga je včeraj popoldne obiskala n j"gova žena. od katere je živel ločeno več krt štiri jeta in ki je prišla iz New Yorka, mu stoji na strani v težkih prah.
Ženo Arkyekla je spremljala njena mati. Pogovor j-* trajal več kf.t pol ure.
Dr. Arthur Beartslee, ki je bil poklican v stanovanje Arbuekla v hotelu San Francis, ko je zbole i:i lam Virginija Rappe. se vrača •/ San Franei.ieo s svojega lovske-l'<;i zleta. Kakorbitro se bo '-'rni!, ) o predstavljei veliki por iti, k'. preiskuje ArbuekTov slučaj, posestno z ozirora na ustrahovanje I>rič in na poskuse da se jih podkupi ter na ta način spravi s po i". Proti šerifu ^r<ino okraja, kjer je zdravnik mudil, je rekel: Jaz vem le malo o celem slučaju. ?Ieni se je zdelo, da trpi deklica od preživahnega Življenja. J^z rišem našel na nji nobene poškodbe. ko sem jo preiskal.
Bodoče pričevanje tega zdravnika smatrajo za bistvene važnost? v ozirom na izid cele zadeve.
DE VALERA JE UGLADIL POT K MIRU
PREDLAGAL SESTANEK BREZ POGOJEV. A SE NI ODREKEL NEODVISNOSTI. — LLOYD GEORGE BO NAJBRŽE SPREJEL NJEGOV NAČRT. — POGODBA MED IRSKO IN ANGLIJO.
London, Anglija. 20. st»p—f.coril nobene akcije, ki bi uničila Ministr. predsednik Lloyd Ceorge dosedaj vprizorjene napor**, da se ima danes v rokah predlog Sint'?dovede do trajnega miru med leineev. da bi se zastopniki an- Anglijo in Irsko.
glešltega kabineta sestali z delegati smiifeincev na k >».f iglici, ki bi ne bila ovirana od nikakih pogojev. Najnovej !a poslanica, izmenjana med minstrskiiu predsednikom in de Valero, katero je včeraj poslal irski voditelj Lloyd Georgeu, pa ni izključila žaleče-ga odstavka poslanice z dne 12. septembra, v katerem je bila uveljavljena suvernost irske države. Kakor je znano, je Lloyd George takoj po sprejemu le poslanice razveljavil svoje povabilo na konferenco.
Tukaj prevladuje splošno na-ziranje, da je bila zadnja irska poslanica spravljiva, po svojem značaja in da je stavljala ministr- Agentje ne snejo preiskovati stf
Londonsko časopisje je pree»*j optimistično in Evening Standard pravi med drugim, da vrata m* niso zaprta, čeprav prevladuje v splošnem pesimizem.
Nekateri bolj konservativni li-rsti pa so mnenja, da se položaj ni poslabšal, čeprav s«» tudi ni izboljšal vsled najnovejših raz-\ojev.
PODROBNOSTI 0
"HOME-BREWU"
novanj brez sodnijskega pDvel.i Odločitev rainatelja.
skemu pretlsedniku naprosto. ee si izbere konferenco ali če vsi raja še nadalje pri tem, da južna Irska formalno prizna svojo zvezo z angleško krono. Splošno domnevajo. da je pomeujala ta zadnja poslanica korak, ki bo olajšal napetost.
Angleški ministrski predsednik je veliko bolj zdrav kot je bil v zadnjih par dneh ter je verjetno n:'^ar s< da se bo še danes posvetoval z ne j katerimi člani svojega kabineta. ( To je naznanil včeraj prohibi-ki se mude na Škotskem, pralno eijski komisar Havnes v n-ki iz bo odgovoril de Valcri.	javi. v kateri prav;, da se :ie sme
Pravijo, da je bilo poslanih več j I rod a jati sladu fmolca . ; nn-lja privatnih brzojavk med Dublinom |-u drugega materi iala iz kat reg" in Škotsko in da je Lloyd George izdelujejo ljudje doma pijačo. V
Washington, D. <'.. 20. s.-pt. Družinski očetje ne sinejo ju po-Mavi izdelati vsako leto po dv1 sto galon vina ali druge pijače z-i svojo lastno uporabo — kot j.* lilo v listih pomotoma por-jčano.
je ta no\jca po e«»ii d*-ieli razširila.
neprestano informiran o razpoloženju ministrov, ki se nahajajo v Londonu.
Llovd George je baje rekel, da hoče previdno in počasi postopati z ozirom na položaj na Irskem, ki je precej resen, vendar pa se splošno domneva, da ne bo vpri-
ŠPANCI POROČAJO O ZMA GAH.
Madrid, Španska. 20. sept. — -I t. Tetuana poročajo, da je priši« pri Tirisi do vročega spopada me«! Spanci in Mavri. V bojn so bi";. Spanci zmagovalci. Mav/i so r<: morali umakniti z velikimi izgubami.
PRAVILNA ODREDBA.
Berlin, Nemčija, 20. septembra. V bavarskem parlamentu je bila stavljena resolucija, ki določa naj se vse vojne dobičkarje u* < ne. ki eksportirajo hrano iz Nemčije, kaznnje s smrtjo. Pre ' loga bo najbrže sprejeta.
PRI MAŠI UMRL.
Cr> let stari Mihael Hea!y i r Bronxa je v torek zjutraj v cer-kvi sv. Hieronima na RIS. cesti umrl tekom maše.
Potni listi.
SPIJONAŽA DOBRO RAZVITA V ČEHOSLOVAŠKI.
Kot poroča neki praški li^t ima čelioslovaška državna policij tisoč sedemsto političnih tajnih agentov, ki strogo nadzorujep vse osumljence, posebno one nemške narodnosti.
P» najnovejši o<xredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste sam« tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je rasvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in doiaovnica.
N&vadn« pismo ne zadostuj« veS.
Kdor Udaj nima nobene take listine, pa želi potovati t stari kraj, naj <piše županstvu ene ob Čhle, v katero je priatojen, po do-movnico, potem bo šele mogel de-biti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval i stari krp j, ako nima kake gori omenjene listine.
N. V
(AdTMtU«m«nl)
svoji izjavi ■ »a ne pravi, da hoče irastopati proti ljodeni ki kuha-jo doma pija :o.
stanovanje namreč i>-» sme' vdreti noben atren' če nima tako. zvanega vara.nta. *'arant pa dol: pri sodišču na temelju zapri-sežene izjave, da se v dotiene:^ stanovanju v resnici izdeljuje o-pojlie pijač«* ter se ji!i tuni pro-tiaja.
Na tisoče iiudi je napačno razumelo predpise* katere j»- j»red kratkim izdal prohibieijski komisar glede doma izdelane pijače i .i posledica tega je bila. da j<- bu urad komisarja za notranjo carino preplavljen s prošnjami za p« rinite, ki bi dovoljevali izdelovanje piva ali vina v privatni!) domovih.
Komisar pa je sedaj obja\ il po-vsem razločuj in določno, da sm<-\sak družinski oče izdelati po dve sto galon. ne.jpojiu ga soka iz sa-dja ali iz grozdja, če prijavi i komisarju za notranjo eariao.
Komisar 1 lav nes navaja nat > mesto iz Volsteadove post.ive, i,i se tiče neihivoljen«*«?a izdeb>vanja opojnih pijač t^r pravi;
— Xa temelju te«ra odstavka v zakonu je prepovedano prodajanje ali nab:-vljan.;e nasledujiL" stvari: destilacijskih kot'< v a!: posameznih delov, sladnih ekstrak t<jv ali sirupov, sodnih sokov, ki
I ričnejo lahko vr>-ti, receptov za izdelovanje opojnih pijač v pitne svrhe itd.
Prohibieijski komisar gre pa še dalje. (Ju pravi da je nepostav-no in prepovdano izdelovati doma tudi ]>ivo, ale ali porter, čeprav vsebuje ta pijača manj kot pel odstotka alkohola.
Posledica tega jc, da so vsa žganja, pivo, ale, porter in vina v zmislu postave opojne pijače br- r czira na to, koliko alkohola vsebujejo in da je vsled tega nepo-stavno izdelovati jih br«*z poseb nega dovoljenja. Pijače, ki so splošno znane pod imenom home brew'so pivo, ah* m porter. Vsled tejra je tudi nep -stavno prodajati materija 1 iz katerega se da napraviti take doma izvarjene pijače tudi če znaša alkoholn i vsebina dotične pijače manj kot po? odstotka alkohola.
GLAS NARODA. 21 SEPT. 1921
"GLAS NARODA"
SLOVENIAN DAILY
_ _____ ..	an mil and Published by
* _ ■ % BLOVENIC PUBLISHING COMPANY
c®rjN>r«tlon)
PRANK »AKJER, President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
P lac« of Bualnesa of t h« Corporation and Addresses of Abovo Offlclora: M Cortland t Street. Borough of Manhattan. New York City, N, Y.
•Glaa Naroda** Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Za celo leto velja	Ust za Ameriko Za	New York za celo leto
In Canade	|6.00 za pol leta *
Za pol leta	»3.00 Za	I nožem rt v o za celo leto
Za t at rt leta	11.50 za pol leta
97.00 »3-50 »7.00 |3J»
Q L A S NARODA
(Voice cf the People) Every Day Except Sundaya and Subscription yearly »6.00
Holidays.
Advertisements on Agreement.
T^oplat bres podpisa la ossbno-tl ae no prlobCuJejo. Denar na) m blagovoli po-MJjaC po Money Order. Prt •trem«rabl kraja naro6tifkor proaltno. da. ao aaar todl prejinjo btvalUKs naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA 0 Corttandt Street, Borough of Manhattar., New York, N. Y. Telephone: Corttandt 2876
ZAKAJ SO POSTAVE?
A' Ix>gan okraju v West Yirginiji je obtoženih nad petsto majiiarjev umora in upora.
Temelj tem obtožbam je dala smrt nekega deputy šerifa, ki je padel v boju med obrožemmi majnarji ter uslužbenci premogarskili baronov.
Umora je obtoženih 325 maj n ar je v," 220 se jili bo moralo zagovarjati, ker so * 'širili nstajo ter pozivali ljudstvo k revoluciji".
Te obtožbe so izraz maščevalnosti premogarskih baronov. Služabniki teb baronov sede na porotniških klopeh dot i čl lega okraja.
Naravnost nesmiselno bi bilo zatrjevati, da je tristo petindvajset obtoženih majnarjev ustrelilo dotične-ga šerifa. Toda obtožnica se na to čisto ne ozira. Popolnoma namreč zadostuje, da je padel v boju en zastopnik onega reda, ki obstaja sedaj v West Yirginiji.
Vsak, ki brez dovoljenja premogarskih baronov oziroma njihovih zastopnikov, vzame v roko orožje, je obtožen umora in u]m>*-m.
hodnik, ki je bil v temu oziru takole poučil poroto, .* }»;» «• delal čisto po postavi.
i i < »spodje so namreč postavo tako zasukali, — tudi tukaj v New Yorku, — da se zamore obtožiti umora vsakogar, kdor se udeleži kake ''protipostavne skupščine", pa je na taki skupščini slučajno kdo ubit. Po nekaterih državah je postava še bolj priročna: — če pri kaki demonstraeiji kak policist koga usmrti, so vsi demonstrant je obtoženi umora.
IVIavei in ponižani so in ostanejo krivci, dočim imajo podjetniki vedno prav.
Obtožba proti premogarjem je torej postavna. Če bo obi«>yba izvedena, se bodo morali majnarji zagovarjati zastran umora in bodo tudi zastran umora kaznovani.
Državljani Logan okraja mirne vesti proglase, ne samo 500 majnarjev, pač pa 5000 majnarjev krivim umora, ee je to premogarskim baron«»m na ljubo.
Najbrže se pa ta velikanski proces ne bo vršil, am-} ; 1: l.odo | m »stavili le glavne voditelje za par let na varno.
Delavstvo Združenih držav ne sme tega mirno gle-oati. j>ač pa izpregovoriti svojo resno bese«lo.
' "e bod«» delavei apatični, bodo vlačili po sodiščih stotine majnarjev, kar bo ustrahovalno uplivalo na I >« h loče i i *zadovoljneže.
Graščev oče f.
(Janez Sajovic, Velesovo.)
Josip Lapajne piše v '4 Kmetijskem listu": Ni običajno, da pišemo posmrtnice .preprostim ljudem, čeprav zasluži dostikrat njih delo, da se jili spominjamo v enaki meri kakor velikih pesnikov, znanstvenikov i. dr., kajti s po-smrtnicaini ne slavimo toliko ljudi samih kol njih delo. Preprotit kmetovalec, ki je znal s pridnostjo, umnostjo iai previdnostjo u-pravijati svoje posestvo tako, da je bilo njemu in celoti v prid, tak kmetovalec je steber naroda in najodličnejši borilec za kmetxke pravice ter zasluži, da se g-a spominjamo, ker njegovo žiiljenje je v spoti bud a vsem. In pokojni Gra-ščev oče so bili tak kmetovalec. Kateri Gorenjec jih ni poznal? V nedeljo dne 14. avgusta smo jih položili v frrob tam na robu ve-le-sovskega j>okopališea na Trati pri Cerkljah, odkoder je prelep razgled po prekrasnih naših poljanah, njili širnem kmetskem posestvu. 90 let jim je bilo usojenega
ničnosti umnih navodil. Dočim .so nekateri uporabljali gospodarske knjige in "Kmetovalca" za zavitke, so nas oče sleherno blago, ki so ga kupili, previdno odvili in pregledali, ee ni na ovitku mogoče kako zlato zrno — dober nasvet. Kmetijski tečaji v Cerkljah! Po osem dni so trajali. Poleg nas drugih kdo je bil prvi in zadnji? Naj li odgovorim? Ko sta srg-. Pire in Ribnik ar modrovala, se je marsikdo ogrebal: "Bejž no. srospoda na«; bo kmetovat' učila!*' Dočim sem si jaz napravljal pismene pripombe, so jih Grašcev oče ponašali na dom v svoj i glavi. In dočim je marsikomu prepih skozi glavo odnašal zlate nauke med pleve, sem opazoval, kako na Graščei^h njivah izginjajo pleve, plevel, a zlati nauki donašajo zlato zrnje, zlat sad. In premnogi po lastni krivdi zaostali bi bili danes radi komunisti na račun Grasčevega razuma in njihovega skrbnega dela ! "Kdo T)o samo <raral!*' srodr-nja nezreli veseljak. Hej. prijatelj. tudi Graščev oče so bili radi * veseli, radostni v pošteni družbi.
življenja in le tri leta niso teptali	- u ■	, 1	,
,. . . . , . ,	,. Kdo jih ni videl, kako so zaplesali
zeml}e, ki so jo tako iskreno Jiu- it__v. . , ,,	, , , ,
. ...	. „. ... ..	i po «tajersko z dvema dekleto-
hili, tako zelo čislali ter ji posve-
čali svoje slednje moči. Lahko Je	,,r
zagospodariti, če zapusti oče ob širna zemljišča, polne hleve in na
po
ma. Koliko jih je bilo sprertnejših ?
vsej radosti ni nikdar
na njihov račun teklo z mize. Rog
.	. je dal človeku družico, da mu
hasan mosnjieek; ni pa temu tako, ,ajga trpljenje z delom svojih
ee si je treba s potom na obrazu. Fvi ni izro5a nikaie dote v M
z zgubamm čelom šele ustvariti'	» , -j i	,
. , , „	, , .	, temveč le pridne roke, ki rok raz-
svojo bodočnost, in tako je bilo	r,	i-	*
.J	^	. J	, um. Zavedali so se tega Graseev
pri našem (»raseevom očetu. Niz J - xt- „ • i i- '. + -i i i i .	..	ooe. Niso iskali po gmntnih buk-
ka. skromna nm bila bajtica' .„i„+.-,	- ■ ,-,-
, ,	,	, ., ivah zlatih src, ills'.) škilili v cer-
tam ob koncu Velesovega. N: bilo kvflh «adanih„ robcih in oble.
pozemskega, ne duševnega boga- kah nagprotno> brali ^ v ol)razi]i.
stva. Vse si je bilo treba šele pri-
> očeh. kje da sniva nepotvorje-
__	S-
Peter Zgaga
dobiti. Kot bistroumen priroden na ponižnost ki naj bi bIla temHj
otrok so spoznali ze v M-jnemej-i^..^^ hlapoatanju. XLsr> v-_
sih letih, da je kmetijsika bodoč-	____ ^ ' -i
.	J	ihrale zastave z okrašenih voz, ni
nost najtesneje zvezana z umstve- i .	,: ;__• i i i
, . .	.. |hiio težkih skrinj m ni bilo hrupa,
mm delom in da znanost blago- w	t - i
, .. _ , _	. , i • ko so zapocenjali svoie zaikone
slavlja delo. Znanosrt Alt kako si »	iAr-
. t . . ,,	„ kot tant ali vdovec, jhrno, raz-
jo pridobiti? Graseevemu očetu,	i	, }	.
' 1 , ... . . , „„„„ . , '.umno, kamen h kamnu je slo. In ki so bili rojeni leta 1831.. ni brio	r».	.	- '
,	, , .	danes je (rrascevo ]x»s^sitvo nai-
dano da bi pohajali solo (ki jo r^je Jn najlepše urej,no v vsH
zahbog^ dandanes marsikdo so-1okolici kranjske?a (lkraja Za.
vraž.) Toda neki notranji čut jilrmolklo ^^ jo wlarjaJa težka
T f1^' -I,a ka.k0r V niladm1^uda na krsto razumnega vratar-skih letih skof Anton Martin ia, ?ruga. ki od slebernega zahtp.
Slomšek, stika , za knjigami. Bra-' 1>ovraK,lb> za 0I1 kar mu
ta so oue pošiljali v mestno šolo,'iQi0 q „i.i	• i
.. . .	' dala. S sklon lenimi slavami smo
med pocitnieanu pa so mu nas^j (>b	]n	}
Graseev oce znali tako mimogrede težkp so nam bHp mis]i; c<Tj (|ra.
izvabiti iz glave skrivnosti počet-'stareek — in vi''"
nih \irov znanosti: črke in števil-
na
Vsi
D
\ i
> ^
opis
San Antonio, Texas.
Mraoci oblaki padli na meato San Antonio in okolieo dne 9. in 10. septembra. Razsajal je namreč v.-lik vihar, in velika povoden j je nastopila, katera je zahtevala veliko žrtev in pripravila ti-soče prebivalcev ob bivališča. Človeške žrtve se računa od 100 do 250. Ka-i
Povoden j je bila tudi vzrok eksploziji, ki se je pritetila še ob času panike, in sicer v prostorih, kjer preskrbuje vodo za mestne potrebščine. Sedaj je že Četrti dan, odkar je celo mesto brez užetne vode. Ob času povodu j i je bilo celo mesto biiez električne svetljave
ke S kakim 'ponosom so potegnili izza zglavju knjigo Simon Gregorčičevih poezij, ko jim je opešala noga, da ni mogla več nositi izmučenega. a vendar še tako krepke- -Jp ga telesa!
Gradbeni materij al iz državnih •	gozdov.
Ministrstvo za šume in rudnik« je odredilo, da vse "siromašne ob Gospod, knjiga mi je rine TnateriJ'11 7- 2™lnjo občin-
bila v oporo v mojih najtežjih11 .mostov lahko vzaiue-io ^
dneh ; v njej sem iskal vire do zemeljskih zakladov, ona mi je bila tolažnica v mračnih dneh in kaj bi bil danes brez nje, ko že dve
žavnih gozdov.
Nepreviden oče.
121etni Mirko, sin uslužbenca Mi poležani tu okoli peči. Kdo bi južne železnice, precej živ in pome kratkočasil, kdo bi mi lajšal sebno na cesti poreden dečko, je poslednje dni?" Orosilo se mi je v Ljubljani aretiran radi po-oko, ko sem gledal pred seboj na-[hu.>^.i'vega obnašanja in ker je vdušenega .starčka z 88 leti, in'P°ve^al stražniku napačno ime. skrčilo se mi je srce ob tugi, ko'K° prišel dečko domov, je po-sem se nehote spomnil onih, ki mi,tož'l očetu, da so stražniki ž njim nasprotujejo, ker hočem, da dobe surovo postopali; vrh tega da se njih otroci višjo, domačo, kmet-'ie moral vleči na klop. kjer so mu sko izobrazbo. O, vi preslepljenci! našteli ]5 batin po zadnjici. Oče "Ne morem si misliti človeka, ki ie ^il zaradi tega silno razjarjen ničesar ne zna; zdi se mi, da mora.in šel kmalu nato sam na straž-biti sličen "živali", so mi dejali 11'eo? sc informira, če je to res Graseev oče, nadaljevaje opis svo- Jn v slučaju*odlo^ » nastopi pro-jeea življenja. Ni treba sicer tegap' pretepanju svojega sina. Pri zatrjevati, toda dobro in A-ažno je iem Pa se Je neprevidni mož tako pa le, če trdi kaj takega človek,(razburil, da j^ napadel stražnika ki je prežrvel skoraj polno stole-,7- raznimi žaljivkami. Pri obrav-
Mestna
kor je velika izguba na prebival-! proti kadenju v mestu in okolici kraet^
oblast je izdala ukaz't;|e- V dneh' ko se gorenjskemu;navi ^ & ugotovila aretacija in iiii v	kmetu (in se še zdaj premnogim) .napačna navedba imena, r i se pa
dokaj časa, da bo zopet promefm red v mestu v pravem teku. Pozdrav!
C. P. Zalokar.
stvu Hlasta, ravno tako je strašua Tujcem je vstop v mesto tprepove-^ oda na mestnem premoženju, ki dan za nedoločen čas. Mesto straži se računa na pet miJjonov dolar- J vojaštvo. Predvsem bo preteklo
je v.
Ker je vihar prišel ponoči in je bilo prebivalstvo mesta nepripravljeno, je bila torej panika tem večja. Voda je narasla po nekaterih mestih (»d lu do 30 čevljev. Med tem časom se je me**tna oblast priporočila za pomoč vojaške oblasti.
V	najkrajšem času je bilo mesto polno vojakov druge divizije, kateri so pričeli z reševalnim delom.
V	o jajc i so rabili reševalne čolne. Nered je bil strašen. Voda je odtrgala in vzela vse, kar ji je prišlo nasproti, vogale ob mestnih ulicah, poslopja, vsakovrstna pohištva, še celo mostovi so bili vzeti. Le malo poslopij (katera so bila na ribjih prostorih) je ostalo.
Da je bil celi promet vstavljen m več djii, je samoobc^bi umevno, Celo železniški tir je bil uničen od San Antonio do Austin a, Texas. Telefonske, žične postaje j Beaumenta, ki je že v ponedeljek to bile uničene. Poulične železni-(dospel v Pešto in izročil držav-
Cesarica v mramornatem sarkofagu.
V parku Sansouci v Potsdamu so postavili te dni mramornali sar kofag, v katerem počiva bivša nemška cesarica. Sarkofag je iz šlezijskega mramorja in napravljen po "načrtih" bivšega cesarja Viljema* brez posebnih okraskov. Nemčija ima v resnioi ljud«, ki so univerzalni Od cesarja do klesarja.	•
ANGLEŠKI POSLANIK V BUDIMPEŠTI.
Za angleškega poslanika v Budimpešti je bil določen Hohler
- . pa pretakala gnojnica v cestne jarke,)01 dognati, če so stražniki res
okuževala zrak in povzročala naj-i^'a2nova^ dečka s 15 batinami.
raznovrstnejše bolezni, so Graščev!ie 0t"e dečka pred 5 dnevi sam
oče naložili na voz okrogle sode, 2 žilovko nabil, je možno, da so
odšli v poldrugo uro oddaljeni|odtod znaki, ki jih je navajal deč-
Kranj, naložili tam gnojnico	dokaz svoje trditve. Obto-
stranisnico ter jo peljali na svoje zeni oče je bil obsojen na 50 din.
njive. Smejali so se jim sosedje, molčali so. ko so Graščevi spravljali pridelke. In ali mislite, da so vzbudili posnemajte ? Ne, saj so imeli oiii drugi v hlevih dosti sivine, ki jim je napravijala gnoj. Kaj pa berač! In ko j« onim dru- (
denarne kazni ali 5 dni zapora.
Pričo je hotela zabosti z nožem.
Radi nepovoljnega pričevanja je napadla v veži ljubljanske sod uije Frančiška Merčunova iz Ihana posestnika Antona Erzala ter
gim pošla klaja, jo je bilo dobiti ga oklofutala. Hotela oa je zabo-pri Grašču; ko drugi niso zmogli j sti tudi z nožem, toda Erzal se ji gospodarskih bremen, so sd jih na- je ubranil. Obtoženka je dejanje prtili Graščev oče, odkupili so jim j hladnokrvno priznala. Ščuval jo njive, gozde, travnike, tako kos je pri tem njen tovariš Marn. za kosom. Ko so drugi iskali ute- Merčunova je bila obsojena na 48 he pri frakiu, so Graščev oče sedeli v vrtni lopi pri polni i trn mošta in grebli po knjigah o umnem poljedelstvu," umni živinoreji. In ko je prvega frakel spravil ob pamet, »o Graščev oče prebavi j ali pravkar zavžito gospodarsko hra-
ur zapora, Marn pa na 100 K. Trčil je
zsenovprežnim vozom pred pošfo v Ljubljani v voz ulične železnice voznik Jožef Zdešar z Viča. Voz-
, . . ,	- , .7,nik in konj sta nepoškodovana,
no in ko je on, drug! naslednji^ pa je skoro popolnoma raz-
ee. vstavljene ob času panike, sojnemu opravniku Horthy-ju svoja dan povešal težko glavo, so Gra-jbit- Jožefa Zdešarja so izročili dr-bile prepuščene na mestnih ulicah.' poverilna pisma.	^ ščev oče po malem preizkiaaali res- žavnemu pravdništvu.
PROHIBICIJA.
Prijatelj rue je prosil. n; j n-.u raztolmačim pomen in name.i pro-1 ibicijske postave.
Celo stvar sem natančn i preštudiral. in ker je precej zapletena. ne garantiram, da .^o bo vsak-<io razumel.
Ime <<proliibicija"? je latinske ga izvora. Beseda "prohioere" pomeni "kršenje", ''omalovaževanje" in v gotovih slučajm tuli "graft".
Pred dvemi leti je bil sprejet zakon, da se ne s:ne v Amerik' iielati. kuhati, prodajati, prevažati, piti in imeti opojnih pijač.
Ljudstvo .)•» postavo tako nav dušeno pozdravilo, da je bPo takoj treba par amendmentov.
Duhovnom so pr; mnši le s silo vsilili vino.
Nadalje so imele oblasti veliko f'ela, predno so osnovale celo or ganizacijo butlegarjev, ki morajo .i svojimi prispevki, raznim pro l ibieijskim uradnikom omogočiti čioveku spodobno življenje Amerika je dobrsedno suna. Pijače, ki bi imela več krt po* procenta alkohola, se sploh ne f-me javno imenovati. Vsledtega i; pravijo "booze' , "hootch" aP (o slovensko enostavno "or.".
Ko je bila 'prejeta r»ostavh, d j re sme biti v Ameriki nobene pijače več, so bile sprejete'druge nianjSe postavice, da se ne sme pijače kuhati v privatnih in jav-j.ili prostorih.
V hišo pa ne sme noben a .rent. e ni natančno prepričan, da 5.-:on:i -%nji# postava.
Ako je pa prepričan. lahke pri-<'e, in gospodar mu bo radevolj« postregel s kozarčkom.
Bolniki nf» smejo dobivati ai koholnih pijač, zato, ker je v \meriki alkohol prepovedan.
(V ima pa kdo po hudi }»ija-T" prejšnjega večera naslednja jutro w-likega mačka, mu lahko zdrav i'«k"predpiše par kvartov žganja, katerega doni v --saki lekarni s pesebnim zdravniškim re<4eptoi: <-:!i pa tudi brez njega,"
Vina se no sme delati domr. pač ra samo mošt. Postava ni':akoi • i odgovorna, če se nesrečnemu izdelovalcu včasih mošt tako n^-.r.čno izpridi, da postane kakih ; »tnajst. procentov možan.
Ker jc v Ameriki pijača absr. lutno prepovedana, nit ore.j čud;; da hodijo po cestah skesanci, ki kolebajo in premetu jejo sem-tr-rf ja. Včasih primejo takega člo T cka, ki potem izjavi in priseže na sodišču, da je pijan. Sodni:< ga ponavadi obsodi zastran krive prisege. Kako m« re nesrečn«'"' prisegati, da je pijan, ko ven dr. r *:i v Ameriki pijače.
Rozin je veliko naprodaj, talc-da je Amyilra podo«na en: san.r veliki potiei, v kateri je pa ža1 rolo slabo testo.
Oblasti se dajejo med sebo-J I do ima pri pijači več besedo. Trohibicijski agentje zatrjujejo. <Pt oni. dočim si polieisti laste pravico. Zadnjič sta se bila nrk: prohibicijski uradnik in ncici pr iicist do smrti stepla zastran — kvarta žganja.
Po postavi ni mogoče v Ameri ki dobiti pijače.
Ce si je pa ravno kdo zaželi, mora nastopiti kri^ev pot po vseh postavnih instancah.
Obrniti se mora naravnost nn kongres ter prositi za dovoljenje. ČV mu kongres ne dovoli, mora romati s prošnjo do governerja.
Governerji so pa trdosrčru ljudje in take prošnje ponavadi vračajo.
Preostajata mu le še zdravnik ir prohibicijska oblast.
Zdravniki ne delajo radi »-ecep tev, prohibicijska obiast pa nima p'jače vedno v zalogi ker se večkrat pripeti, da jo ravno prejšri ^ečer vso razproda.
Človek takole poskusi vse inštar. •••c, in je obupan, ker mu povsod izpodleti.
Nesrečnežu torej ne kaže drugega kot stopiti v bližnji salon, pomežikati bartenderju ter se do vrha naliti z vinom ali žganjem Tako je. Žalostno, toda resnično. —

mm
Sugnjslrmartakci
Ustanovljena 1. 1&9S
Inkorporirana 1. 190(1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: RLDOLF 1'JLJtl»AN, 5»^ K. lSoth St.. Cleveland, O.l Podp.-etlsediiik: LOUIS VtALANT, Box IlHj, l'earl Ave , I^raiu, O. | Tajnik:	PISHLER, EJjr, MLun.
^la^ainik: UEO. L. EKOZICH, Ely, ^ltnn. Bla^njtiik neizplačanih smrtnin: JcUIN" MOVKliX, 324 K. L»ud A\e., W. L»ulutli, Mius.
Vrhovni zdrkmik:
Dr. JCS. V. CUAHEK, S4H E. Ohio i>t, N.f?.. 1'lttsbur^b, Pa.
NadzonJ «Ibi»rr MAX KERŽIŠNIK, B».x S7J, Itotk St>ri>ijw. \Vyo. MOHolt MI.AD1Č, 2003 ^o. I^iwudalf Are.. Cbitmgo, III. F A AN K SKitABEC, 4bl2 Washington St., Denver, ('Ua.
Porotni odbor:
LEONARD SI.ABODNIK, Box -lf>0, Ely, Miu^. <;RE(iOR J. PORENTA. Box HO, Blai^r Diauioud. Wash. FRANK ZURICH, 0217 Sr. Clair Ave., Cleveland, O
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., K.*-ktiul.\ JoHet, 111. PAULINE ERMENC, — :',rd Street. I^i Salle, 1U. JOSIP STERLE, 4IU E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELAHC,	Marktt Slrwt, Waukegiui, 11L
--- Jednotino ura<lno jrlasilo: "tllas Nar«*la". -___
Vse stvari, tikajoče se uradnib zadev k:ik«>r tudi denarne iMtSilja-tvo Iicj st? ]M»Mljujo na Klavnega tajnika. We prllo/.l* naj m- po.-ilja na predsednika jKtrotne^i. odbora. I*ru?uje /.n .^i.-rejem novib članov In bolniška spričevala naj se |M»šilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota h- prii»oro&l vsem JUKoslovsnom za obtlt-u pristop. Kdor žeti posjnti i-hm te org:>uixa«'ije, naj se zglaal tajniku bljižjega druStv« J. S. K. J, Za ustanovitev no« ih druStev se pa obrnite ua gl. tajnik*. Novo društvo se labko vstanovl * 8 član5 ali član5rami.
LLOYD GEORGE NE BO PRr ŠEL V AMERIKO.
London, Antrliia, 20. sept. —
zanesljivega vira poročajo, d-. s'1 Llovtl (j!eori»e. angleški nnuistr-si.i predsednik, ne bo vdeležd ko i ftrtnee glede razorcŽevanja. ki se bo vršila sredi drugega nieseea v Wasliingtonu.
Pravijo, da t e more priti z?.-stran slabega zdravstvene«; i st :-bja.
VARŠAVSKI KOVINARJI.
potrebujejo '.ivil, na približno Gf-* h miljonuv. Število onih otro;-. ki se nahajajo v zadnjem Š+adiju stradanja je miljon petato tisoč.
ADVERTISEMENTS.
Varšavski kovinarji stopili v številu l^b.OOU V Stavko. Zahtevajo 7.1% povišanje plač.
TOLDRUGI MILJON OTROK BO UMRLO LAKOTE.
London, Anglija, 20, sept.__
•Soglasno z neko brzojavko, ki jo prišla iz Kodanja na Exebane:.' lelegrapli, oeni rusko sovjetsko časopisje število (trok, ki nujno
ADVERTISEMENTS. Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvoniišlu zsamk« v pat. ur. Z«ir. «ir.
Prijatelj v Potreoi
Revmatizem.
Značilna domače zdravljenje — da ga orii, ki ga ima.
V I. Tu 1 MfS me j..- naiiadel musku-!;ir:ii in aulcikiuni ruvmatizem. Tr-j.^1 s. :n tri leta t..ko kot vedo 1»-oni. ki ga imajo. Poskušal .««-ni ver adravll, !. da r'umif — 1»- zaCasna. Kom'iiO »in |j:i vswim naš.-l zdrav-lj-!ij>:. ki mi j.- oz>li ;i.vi!o. Nikdar več1 nisem lil l»oian. I »al sem na. števil-nim. ki s-«, l.ili težko bolni in so celo ni.»iali J.-žatL >*ekateri med njimi su biti .«»;iri ?.»- od T<» do Ml let.
"Ostrt ooiecine so kot streTe švigale s^ozi moje sk.epe".
l>i. da bi vsak, kdor trj.I vsi. d mnykularrtfjra ali snli-akat-i .t. klin v oklepih) l evmati-7.11 . |»i>vl- išil vr»*d;iosl ial»olj.š.iriega " I>i.rn;ii"»-j_'a zdravljenju*' vsled zdra-vllr.t- m<« i. Ne šljiti^ < enta; pošljite im*- in n;tt=lov in jo z bom |x>slal brezjihf' no z.i p-.škuf njo. Ko	bo
izkazalo. «3a .ie to zdravilo, kat.-re-st<- ž. ilnlpit iskali. <la s»- izne-bite revn.:itizma. i^sljite en dolar. Zjij.omnite -i. da jrj! norem denarja. dokler niwte zadovoljni poslati ga. Ali ili to [-< š>no? Zakaj bi .š.- trpeli rV s»- v; t m ponuja l,r^i,'-lafna pomoč? Ne obotavljajte	i-išite danes.
Mark H. Jarkaon.32SH r> ;rstor: Cldp..
Mr. Jickua j»mci u reiaičnoil |arn|t|i u|*lo<ila j
f
t t
t
POZOR----
NEWYORŠKI SLAMNIKARJI
Da si izboljšamo sedanje slabe razmere, smo se poslužili zadnjega sredstva — štrajka. Skoraj vsi Slovenci, zaposljeni v tej obrti smo se odzvali klicu. Je sicer med nami nekaj škodljivcev — ki nam jedo kruh izpred ust ter skebajo. Ne ozirajmo se nanje. Deležni bodo zasluzenega plačila — pre-ziranja od strani svojih sobratov.
Ustrajajmo! Uspeh nam je zagotovijen!
SLAMNIKARSKA .UNIJA

T
V odgovor.
Ponovno nazn&njamc vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane možke in ženskne ure čisto zlate prstane, verižice, priveske in vso drotjo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in 3L0VENSKE FLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki gnani Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnino
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa:
Pišite ura po cenik, pošlje ga Vam brezplačno.
ZASTAVE
■ecmllie to tm ne potrebttiiia. (jira itlriM dete to Ma ro. Iffelaje po eeomh v«i rojak
VICTOR NAVWSEK, 331 Greeve SI., CONEMAUEH, PA.
GLAS NARQPA. 21. SEPT. 1921
Kratek pogled v Jugoslavijo.
Moralni čut je nizek. — Na Slovenskem je boljši red kot pa drugod. — Potovanje z 4'orient-ekspresom''. — Majhna pristojbina za prtljago. — Razmere v Parizu. — Nazaj
proti domu.
Ni
Bledu in 'Pazovai
upr; lak-
Ot n rij'»,
več j
kopj
» drugih kopalcih j Puli mano vi. V vsakem vozu so od-►palce <»bojema spo- delki za dva potnika, ena postelja t reči moram da mi kopalne { spodaj, druga zgoraj. Med dvema <*' »U.jejfa m pola nikakor ■ oddelkoma pa je prodor za. unii-ale. Ženske imele*** nekam'vanje z»4« udoben in se zapre od lie kopahie obleke, a vendar vsake strani. Vozovi so i baržu-tiogih slučajih niso segale niti rtom opremljeni in raz*vitljeni. -.!»-n; moške <4»leke so pa l«!e Vsak vlak ima jedilni voz; kosilo v Mkaiidalozne, komaj kakor in večerja velja po ]6 frankov ti gov o pero. I tekel snu lju- !»rez pijače. Jed je dobra, jedila ako hi se taki kopalci prika- napravljena po francoskem oku-v ameriških opalL&ilt, bi po-^su. Na Rakeku so vstopili finance skupaj aretirala in pla- »'arji in orožniki ter Vse pregledi morali l»-pe	N'ajjrrie dali. nihče ni nič rekel. V Postojni je zopet pri.šel srbski in sloven-
niUioHt, ki se skupno opljejo. ci se itak tako hitro pokva-zakai dajati javno priliko še
Novo laško divjaštvo v Trstu. — Narodni dom pri sv.
Ivanu zgorel.
divjaki so se posluževali istih metod kot pri požigu narodnega doha. v trstu. — povzročena škoda znaša četrt miljona kron. — napad na hotel 'evropa'. — sporočilo poslanca sčeka.
I staji. Dr. Mikuletič je ranj<-n na i v lavi in desni roki in se /dravi doma. Zdravljenje bo zahtevalo par tednov. Jiazun tega je bil lahko poškodovan tudi učitelj Ribi-i ič, ki je bil pri drugi miz« z gospo in pianistom Kumarjem.
ski orožnik, zahtevala sta potne liste. Sam nLsem opazil, da je bil moj potni list viziran 23. aprila in
it tu
2. septembra ob pol treh zjuraj je tolpa tržaških fašistov vdrl.; v Narodni dom pri Sv. Ivanu, ga polila z bencinom in zažgala. Lc pa gledališka dvorana je pogorela z odrom in vsem inventarje«: vred do taL Skoda se ceni na četrt miljona lir.
Odkar je pogorel ponosni tržaški Narodni dom ki je bil živa priča žilavosti, vztrajnosti, marljivosti in narodne zavednosti tržaških Slovencev, je postal Narodni dom v Sv. Ivanu v Trstu atoči šče naših narodnih društev. V njem je razpel zopet svoja krila trž i ški Sokol, tjakaj se je preselila tudi šola "Glazbene Matice" m _Ta-lija se je pripravljala, da odpre Je-,eni v njem svoj hram.
Ital janom je bil Narodni dom vri Sv. Ivanu v Tvstu že od nekdaj silen trn v peti. Saj je bil Sv. Ivan posebno pri vs/kih volitvah poprišče hudih bojev, v katerih sta se merila domači slovenski in vsiljajoči se tuji italjanski živelj. Ityljani so ga hoteli zavzeti za vsa-
. ,______ko eeno, toda zavedni Sveto-Ivančani so vedno odbili vse napade.
pokvarjenost i ? Taki nvoiškijto za 3 mesece, a ta dan je bil 17.j Med njimi ni bilo izdajic in zato 30 bili v občinski svet, oziroma tr-i kopljejo na javnih [avgusta! Vizum je potekel, mi žaški deželni zbor izvoljeni vedno srmo Slovenci.
Prevrat je ustvaril nove razmere, a Sveto-Ivaneani so kljub tj-mu ostali zvesti sinovi svojega naroda, čegar jezik in šege so čuvali kakor svetinje. Njihov Narodni dom je ostal še vedno središče njihovega kulturnega, gospodarskega in političnega snovanja, p> žalostni usodi tržaškega Narodnega doma pa je še pridobil na po menu. Italjani so £obro poznali pomen te slovenske trdnjave in so zato po prevratu že dvakrat poizkušali nanjo atentat. Nakana pa se jim nikdar ni posrečila in so obakrat napravili samo neznatr.o materijalno škodo, kar pa je domačine le podprekipilo da so se se bolj oklenili svojega kulturnega središča.
Včeraj zjutraj (1. sept.> so tržaški fašistovski pobalini popolnoma nepričakovano izvršili v tretjič svoj napad, žalibog to pot z uspehom. Kar je ustvarila slovenski žilavost v dolgih letih, je po stalo žrtev plamena v par urah.
ko rut
ali k ah did.
Wki g» tiled s l> je ta 111 At- h H j Je na vlaku po taji
rili
> samo ne-j vlaka morate in iti nazaj v Loga pa š*- ne-,tee, da vam vizum podaljšajo, po-
li v tako povrwii kopalni prične praviti srbski orožnik; z ili bolje rečem okolu pa.su, s
obnašajo ob ..hali jezera j Ved al sem mu. da imam plačan reke, da je res pravi škau- vlak za tri osebe s spalnim prostorom do Pariza in zgubim to vse. gir^MMl, ki je dte.pel na kazal parniški listek, da moramo • šk^. pa mi je pravil, da! bit i 20. avgusta na parniku. A / moralo. Vozil se možak pravice je vedno svojo tr-< eskem, a na neki ^il, da moram v Logatec nazaj po ■ staji m> vstopili na vlak otroci .vizum. Po prigovarjanju in plača-»bi»jega sjxda popolnoma nagi ;,n.)u takse $10.50 za vizum in še to naraščaj nekega šport-,»«alo več nam je konečno dovolil
'j:a klul*a. Nemci iz rajha .so s«'|nad al j no potovanje. Na vsem po-^.ptwltikali nad t ♦-mi otroci in rek- tovaniu nam nL<v> delali toliko ne-li. da naj le vrag vzame tak .šport,'prilik, kakor ta strogi srbski orož-kar so »tuli r«-s prav imeli. Žalost-
no je, ako hočejo svobod' zlora- Vlak nas je peljal skozi Trst biti s tako nemoralno^jo. ('love-j dalje proti P>enetkam. Med potjo nu m potieba biti nikak klerika- ob italjanski meji so bili še videti ^tarokopitne.% ako s.- zgra-'sledovi vojne. Videli smo jarke, /a nad tako propalo moralo, ker žično ograjo in hudo razdejane lii-do'-tojnoMt ima tudi svoje mere.	Dosoevši v Benetke, se je že
Naj bolj pa mi je ugajalo v Ju- mračilo. Videli smo stolp sv. Mar-uroslavlji, da nisem več videl nekaka s postaje in mnogo hiš ter ga-danjah mnogoštevilnih zganjam f-rune. Vsled nastale WMv-i smo prhali --iiopspurik	vojno so jih'špali in nič videli o Italiji, m ora I i zapreti, a po prevratu jih t 1>rupi dan ZJ?odaj zjutraj smo
a	j.u-t.li ve,- odpr.ti, kar je dospeli skozi Simplonov predor v
popolnoma prav. saJ one žganja- švieo. Potne liste na ek»presnem
! tLr ° dT^a kuk"r vlaku vzame v shraml>o konduk-uph.valn.ee človeškega dulia'rer, to pa zato, da ni potn-ba po-
povod pretepov 111 p<4mjj«v. Te noči buditi potnike pri reviziji. /L'aujartje so dale mnogo dela Tako je prišel k meni v voz z mo-oro/mkotu in Wn.jam.	[jim potnim listom v roki švicarski
/.elez. iske proge so kaj v lepem uradnik in me v lepi angleščini , J—»""'v Slovenji, ako bi vprašal, ako je potni list naš. Re-• t n;,va vlaila	°Wržala kel mi je, da ni viziran od Švicar-
. sta"J"-	llr\*atje iu|skega konzula. Vedel pa sem /e
■ =1.1 - mi pravil,, da pri njih ni preje,da so švicarski uradniki fini
d si irZ n '"7 t T	tla ne delaJ'° «t«<wti kakor
v v v t 1	1>re'i<m,i Hrbski	»'i to.
• .^?sfanu,kar_v Hrvat- rej sam napravil vizum, zahteval " '» '"n	^.:b..e moram s lir za pristojbmo in vse je bilo
da S-1 Hrvatje m Srbi zelojnrej pohvalno izražali o Sloveniji bodisi g!e<le železnie. c«-sta. hotelov. , 1- „ -gostiln in p^rstr^be. o dobrih je-\ T V 1Z' Coluinskim u,ad-lah in niinči ^^..k,,.. ....	iiiikom sem dopovedal in tudi do-
*]eno.
Zvečer okolu ti. ure smo končno
Fašistovski organ "Pop^lo^d: Trieste'' je priobčil predvčerajšnjem tendencijoz:«o vest, la so nr. soški fronti dobili nekega na-wga človeka, ki je izkopaval ita-I.lanske mrlič- in jih ropal. To je lilo baje povod za napad na sve-■o-ivanski Narodni dom.
Okoli pol treh zjutraj je po no katerih vesteh pridrvel kamion, na katerem je bil.) 20—24 poba-lino v, oboroženih s samokresi tu deloma maskiranili, najprej pred t skarno "Edinost ' v uli-n Sv. I rančiška. K«^r pa je tamka j v poslopju stalno nameščena straž-j pobaline prepodila, so se ti odpeljali naravnost proti Sv. Ivanu. Tamkaj je seveda že \se počivalo in se nikomur ni sanjalo, da sf. pripravlja požig r.E o venske posesa. Kamion se je ustavil prefi I Narodnim domom. Fašisti so po-siopje takoj obkolili in vdrli s silo v hišo. Gosood Karel Dekleva gostilničar in upravitelj Narodne •'a doma. edina stranka, ki stanuje v poslopju, je takoj, ko je zaslišal ropot, vstal :n odšel v veže pogledat, kaj se f^odi. Fašisti s) ga v trenutku obkolili, mu nasta
mnogo dražj v Sloveniji, pa tudi velika čistost vlada v Sloveniji. ys-j pr(ij imenovani se zelo domače čutijo pri nas. V Sloveniji gre vse |Kilj po re<lii v vseh ozirih in tudi javna varnost je zelo dobra. Zato ve-
* l -m bil, ko sosedi priznajo da^1 S!"lt1Lazare' kl vozi Havre. 5
Slovenija tako »borno ureje-lf JI i "l	sem
na; vsi si žele tahe uprave Pri	franW 1,1 «P^videl, da
se isti večer oddal 11a Havre in plačal le franke. Ako kdo dospe v Pariz na postajo Lyon, tam lahko dobi voz s par konji, nekak omnibus; tam sem dal vs> prtljago na voz in nas peljal 11a poStajo Saint Lazare, ki vozi na Havre. Za
plačal
r za silo oblečene. Tamkaj so vse
- — Je
'»as v Sloveniji p* res*imamo doV° Uaj,Jolj^ irtoriti vsakomur, ki
^e, vestne urarlnike v vseh str o lI>U,tUJe '1>rotl	^a teh om-
kah in to <n v.^.;«^___1j ■	juibusih je tudi napis in se takoj
(lahko vidi, na kateri kolodvor vozijo.
V Parizu smo ostali le dva dni
io udobne sabe za tri s kopališčem vred za 6« frankov, kar ni drago, ako povem, da nekako $6. V tem hotelu govore tudi angleško in
.	'	o .-»I I v*" j
ir. to so večinoma ljudje stare! ko je bila vestnost in točnost zelo vp<>števana.
Tako S4» minuli dnevi počitka in potreba Je bilo misliti na povra-. * , Ljubljani sem si kupil vožnje listke za Orient eksj>res. ki ga „ 1 ""»vajo S imp I on ekspres.
I .»tr^>a je bilo vizirati potne liste .	- . ------......
'hi francoskega in italjanskeo-al^Amerikanci ter Angleži radi tja konzula v Zagrebu, kar ie vse sku zahaJaj°- Železniška postaja Saint l»aj veljalo 2.1 frankov za amen-\Lmre P» tik hotela, škega državljana. Orijent ekspres' Življenje v Parizu ni več tako velja iz Ljubljane do Pariza ne-|kakor Je 1,110 Prwl vojno, a vseeno kako $r»2; računali so v dinarjih P^pJ živahno. Jesti se dobi v m te preračunali na franke, za raznil1 rest an-racijah po raznih ce-Irank so mi ra.'-iinali 3 dinarje 14 ^»ah; v našem hotelu je veljal lunč parov. Za Orij»*it ekspres pa je|16 frankov, enako večerja, na-vedno treba rezervirati prostor ' P1*0*i Pa v restavraciji samo šest kake dva dni popreje. ker je obi-|fraokov, kar je velik razloček in eajno zelo zaseden; isto si mora tu<li d<rt>ro. Pariz smo ogledali sa-vsakdo rezerv'i rati mesto v Parizu'Ino P<mfino zaradi pomanjkanja kak dan popreje.	I časa. Vzel sem avtomobil taksi, ki
Odpotovati bi morali 17. avgu-'nas vozil kaki dve urd ipo raznih Rta 40 minut po polnoči, a vlak je|b"l^vardih do stolpa Eiffel in na-imel \-sb-d neke nezgode celih S ur /aJ v hotel Terminus, zamude in smo odpotovali šele obj Dne 19. avgusta smo se odpe-
V ,uf.' zJutraj. folninarji mi niso !jali iz Pariza v Havre. Železniški delal 1 "" .....
dramatičnega in pevskega odseka so postali istotako žrtev ognja Plameni so začeli posegati tudi ž1; po pročelnem dvonadstropne?«; poslopju, ki bi gotovo tudi pogorelo. da niso prišli gasilci, ki s<j skupno z domačini rešili, kar je še dalo rešiti Požar je trajat do šeste ure zjutraj.
Razburjenje med tržaškim slovenskim živi jem jc seveda velikansko. Pripominjamo samo še cias o tržaški Slovenci ravno v tem Narodnem domu priredili po vodom Dantejeve 600-letnice ve-l:ko spominsko.slavnost. na kate ri je predaval dr, Alojzij Kos o življenju in snovanju tega največjega genija. Za plačilo so jim se-' daj sinovi tisočletne kulture zažgali Narodni dom.
Zgorela gledališka dvorana je bila 36 m 16 rm dolga in 11 m cm široka brez odra. Škoda se ceni na četrt miljona kron.
Po požigu Narodnega doma pri Sv. Ivanu so izvršili tržaški fa s-sti napad na hotel Evropo, kjer je bila zbrana večja slovenska družba. Dogodek se je vršil takole: V veliki jedilnici "Evrope" je imela večja itiljanska družba hru I en in vesel banket. Držali so s^ govori in prepevaie fašistovsk« pesmi. Eja, eja, alala in Evviva IVAnnunzio je donelo po restavraciji. Okrog desete ure je prišla mala družba mladeničev iz dvorane, ee ustavila na vzhodu v tako-rvani zimski vrt ter začela opazovati goste. Naenkrat se je od .te gruče oddaljil visok mladenič šel naravnost proti mizi, p-i kateri so sedeli: dr. Slavik, dr. Mi-kuletič. Anton Žejn in učitelj Si-rotič. Ti so videli mladeniča, k* se je bližal, toda niti slutili niso r.jegovih slabih namenov. Tik pri mizi je mledanič vzdignil desno roko, v kateri je držal kratko debelo gorjačo, ter zamahnil z njo 7 vso močjo proti dru. Miknleti Ču. Ta je udarec pariral z rokama __\ Nato pa so pritopili tudi drugi
cu več računajo, posebno pa Ame-lf11^? k mizi ter Za5eU rikancem.	(letica zadaj udrihati s palica-
V Havre som se tuidi prepričal,!P° glavi. V kratkem je bil-vts
da mora vsak nS^eljenec, ki se	® krvjo. Nastal je velikanski
da v Ameriko, ostati tam v kva-l^^P zmešnjava. Gostje so vsta-
ranteni 6 dni in to brez razločka,U'* gospe so kričalB v strahu. Dr.
v katerem prostoru se vozi. Tam Slavik je skušal posedovati in
ga preiščeta dva zdravnika, fran-! miriti, ali tudi njega so začeli
eoski in ameriški, posebno pa gle-1 pretepati in se je moral zateči v
dajo, ako ima kdo uši, a vse srtro- j stransko sobo. Mikuletič, videč.
ske ima plačati potnik sam. . da je giavni ^apad naperjen pre
Dne 20. avgusta pa smo jo od- vi njemu, — bil je brez vsakega
rinili nazaj proti Ameriki in po 8 orožja, - je uporabil priliko ob-
dneh sreeno dospeli v NewYork, re zmeSnjave ter pobegnil skozi
kjer smo se brez sitnosti izkrcali.!i - •	v- j-
xravn u« * -	..	j vzhod, ki je bil zabankadiran *
vem, da bo ta spis marsikatere-! __. ^ . . , , . . . .
m« iio-a^at ven™ «1 1	stolicami. Pri izhodu je nek. mla-
mu ugajal, vsem pa nikakor ne, ... ,
lcp.r i-^m	__v__2? demc zamahnil za njim s stolico.
so nato
estavili in jim zagrozili, <ta jih bosta dva fašista, ki sta skrita z?. oglom, takoj postreliia, ako bi se drznili klicati karabinerje na pomoč. Sami so nato lptro izginili.,
Kremar se je nato vrniUproti Narodnemu domu. kjer se je nudil strašen prizo~.' Fašistovsk .1 tolpa, ki je ostala v Narodnem domu, je bila mec" tem vdrla v zadaj se nahajajočo gledališko dvorano, jo polila z bencinom in
_________ zažgala. Dvorana z odrom vred je
hotelu Terminus sem dobil Ze-|bila v treautku v plamenu. Mogočni ognjeni zublji so se dvigali proti nebu. Dvorana je z odrom vied pogorela do tal. Telovadno orodje tržaškega in vrdeljskeg.i Sokola, kakor tudi ves inventar
Lastnik hotela je čehoslovašli podanik. Včeraj je odposlal po-s'anee ŠČek ministrskemu predsedniku sledečo protestno brzojavko ;
' Ek seelenea Bonomi Ivanom, ministrski predsednik v R:mu.
V Trstu s o pomirjen je nadalju v' • Včeraj je bi zažgan zadnji ku1 turni dom slovenskega društvi, iiazdejan je bil restavrant čeho-slovaškega oodanika. Prcteper. in ranjeni .-o bili mirni gostje. GHastva oils >tna. poslanec Šček'1 .
delali	^n. n' • - i	• ----------^^^^ mu ugajai, vsem pa nikakor ne, . ..	.
Z* ^l.r; n.	♦ m m, kov-jvozov.. na tej progi so zelo ugodju,ker A-sem že Bog ne more ustroj dCmC zamahni1 za njim f
naravnost v Pariz, a Po 4 ure m pol trajajoči vožnji.kako šele jaz umrljivi človek No-,n ffa m zadcK Napadalci so nato
nad H - V LSI 1v<ttnmo(smo	v Havre, kjer smo|l,eno stvar nisem pretiraval in vse cbrnili 8V0i° iezo Proti opremi
', 'aJnfrJev ali 2000 kron. tojprenočih, a priheno drago proti'navedeno dobival iz dobrih zanes- restavracije 'n so vse opustoSili.
2 , ?* ^ ^J1 te*a Parizu, enako je bila jed in pijača Ijivih virov, kar pa sem sam videl ^koda se ceni na okroglo 20,000 presnega viaka so zelo lepi in u- precej draga, čemur se oa ni ču- in alnisil ia t« «nJ.	iK T>»- fti»„;t ^
•nrestn..«*. ^i-i,-	, . . .	---7' ,-----*— J ^ijo^o,, i ji mu virov, Kar pa sem sam i
H°lZf° lepi ,n u |precej dra«a' ^^^ s* Pa ni ču- in skusil, je pa gola resnica, godni, bolj« eo kakor ameriški! diti, ker v pristalih vedno tuj-	P?S.
IK Dr. Slav:k je ranjen ca levV roki. ObvezaU so ga na rešilni po
governed edwards proti prohibiciji.
Governer države New Jersey jc v nekem pogovoru s časnikarskimi poročevalci strogo ožigosal prohibicijo. V političnih krogih se smatra ta njegov zadnji nastop kot znamMije. da bo vodil governer pri bodoči volilni kampanji boj proti senatorju Frelinghuv-sen pod devzio: — Tu suhi, tam mokri.
— Prohibieija ižpodkupuje značaj našega naroda, — je rekel governer. Iz Amerikaneev bo napravila narod lažnjivcev in zločincev. Vsakdo, ki kupuje in pije alkoholne pijače, je v očeh poda ve zločinec. Povsem mirno lahko trdim, da sedi sedaj v kongresu komaj ducat mož. kojih kleti so prazne in ne nosijo v žepih na zadnji plati malih steklenic. Prohibicija pomenja iz-ialovljcnje. velikanski fiasko. Obstaja namreč le za razred prebivalstva. namreč za otig ljudi, ki nimajo dosti sredstev, da lii si nabavili pijačo. Bogati^dobe lahko vse, kar potrebujejo, »la ute-Šijo svojo žejo. Farmer ji lahko sedaj kot preje izdelujejo svojo pijačo. Treba jim je le pripraviti sadne soke in dobri Bog skrbi za vse ostalo. Velikanskega poloma prohibiei je so v veliki meri krivi oni. kaivrim se je poverilo izveden je postave, kajti oni sami jo dosledno kršijo. V teku zadnjih dveh let sem vulol vet-pi janih muh kot kedaj preje.
advertisements
Iščem svojega brata- JOHNA DE-RENDA, doma i/, vasi Zwri-njak pri Brežicah na Štajerskem. Pred 10. leti sva bila skupaj v Seattle, Wash. Cul sem, da se nahaja sedaj nekje v ciii-cagi, lil. Cenjene rojake prosim. če kdo ve za njegov naslov, da mi ga sporoči, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Joseph Derenda, 3017 St. flair Ave., Cleveland, Ohio.
(19 21—9)
;; Dospelo je novo ' ' suho grozdje.
M uSV a tel zelo sladke debele ]«• * gode, boksa 00 funtov .. $t«—- " Ciper groaaje največje ln naj- -■ladkejSe jagode, boksa SO ftm- ^ tov ■ • • •	• Ji«*-• ^
Malo črno grSko grozdje, zelo * sladko, bokBa 60 funtov $7.— 4 FoUjlte 13. na raCun vnk« boka* * k! naroČit« In ooelafl bomo tako}. ,
BALMAN IMPORTITJO CO. *
<> S1-53 Cherry 3t.. N«w York. N. Y. ;
Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Pen Ave. Pittsbvgk, Pa.
Dr. KaMr ta aaj. ftaraJH donMkl ■drtrrlk Ipeda-list ▼ FlttfVngb«, U law M-totM ▼ adrtvO
boManL
lutnpllri}* kr-?! Bdravi s Cia-u |B )• brj»4 /r. vr^t. BrUcb. C« iUkU nai^ alf ma^ar-Sk* xm ««1*so. v ariu. lapada^J« lam, aolaeio« r ta^ck. prldit« la ls«sta •am bnt krt K« SakaJU. k«v ta ko-«mo o*.m.
Vsa molka kotosaf ad-vrlo i»o o-»ajaniLi a»toul. O^ac hitro coaatta 4a vam rrauakaj« sluvK aa eakal tMk««e rrldlta «a U* na *Tho»
fttomj aa TftlM kila ____
r W. «ra* ta «c*r 7mm% opmcIK
Bctasn2 SLahrvJs. U po>«roCa'a Irftac v krila ta hrb*e ta TkrUl »rt
U
•wft ta
Ms krrt. ottaTfai r kritim k al pot^ao MM. ^MfeaUrl &rmgl sAr.vaM ratals Col.
le Marsga kraja, »ate tm *UjSI
Ob
JSL t« v^ji1? *
advertisemehts.
kretanje parnikov
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
OLYMPIC	24	sept.	_	Cherbouro	BERENGARIA	20
NOORDAM	24	■fept.	—	Boulogne	KROONLAND	22
RE. d* ITALIA	?4	sept.	— Genoa		LAFAYETTE	22
LAFAYETTE	26	sept.	—.	Cherbourg	PAN NOMA	22
LAPLAND	27	sept.	—	Cherbourg	N. AMSTERDAM	22
AMERICA	28	•ept.	_	Chertoui'g	AQU'ITANIA	25
ARGENTINA	28.	sept.		— Trst	CRETIC	28
CANOPIC	SO	»ep*.		— Geroa	LAPLAND	
EMP. OF CHINA	1	okt.	—	Cnerboure	LA LORRAINE	2»
FINLAND	1	okt.	—	Cherbourg	NOORDAM	29
L^ LORRAINE	t	okt.		Havre	BELVEDERE	1
G WASHIM1TON	4	okt.	—	Cherbourg	AMERICA	1
aquitania	4.	Okt	—	Cherbourg	ADRIATIC	2
ADRIATIC	$	OKt.	—	Cne~bourg	PARI«	2.
PARIS	5	okt.		Havre	WASH INGTON	3
CARMANIA	f	ckt.	—	Cherbourg	ARABIC	■
ROTTERDAM	*	okt.		Boulogne	CARMANIA	5
LA SAVOJE	12	okt.	— Havre		.-iNLAND	5
TRANCE	13	Okt.		— Havre	LA TOURAINE	id
OLYMPIC	15	okt.	—	Cherbourg	Zfc ELAND	19
PRES. WILSON	15	okt.		— Trst	ARGENTINA	19
ZEELAND	15	okt.	—	Cherbourg	PPES WILSON	&
RYNDAM	15	okt.	—	Boulogne	ARGENTINA	12
okt. — Cherbourg
Okt. — Cherbourg
Okt. — Havre okt. — Trst okt. — Boulogne okt. — CHtrbou^g
okt — Genoa
okt. — Cherbourg jKt. — Havre okt. — Boulogno nov. — Trst nov. — Cherbourg nov. Cne.-bou.-g
nov. — Havre
nov — Cherbourg
nov. — G.noa nov — Cherbouro nov. — Ciierbburg nov. — Havre nov. — Cherbourg nov. — Tr»t dec — Trst Jan. — Trst
Glede cen za vozne listke in vse drage pojasnila, obrnite se na tvrdko? FRANK SAKSER STATE BANK,	81 tortlandt St.. New York
V JUGOSLAVIJO
Hitr» zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra Ir zadostna hran-«, Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vse u-dobnofct' modernega parnika.
¥ K£S> Star MMC
ODPLI'TJE VSAK TEDEN. Pomol 58-62 North River, New York. LAPLAND \ pijTnouth y	sept.
FINLAND C Cherbourg JCEELAND i	) 15. ol.t
KROONLAND ) Antverpen ( 22 Q(<t
SAM LAN D I Hamburg.	\
\ Libava, Gdansk ; 1*. okt, (Samo 3. rdzred.)
Pozor potniki.
Nei
icamo o. razrcKL;
V1 American Line
MINNEKAHDA (V Hamourg In
Gdansk)	22.
MANCHURIA (Hamburg in Gdarsk
preko Cherbourg«	6. o^t.
MONGOLIA (v Vlgi_. Cherbourg
Hamburg iu C.lajisk 20. okt. VSE VODNE PROGE DO FOLJSKE.
white Star
OLYMPIC { v Cherbourg J 24. sept. ADRIATIC i Snutiiampton '	5. okt.
Iz New Yorka. Napolj in Genovo: GOTHLAND (samo 3. razred) 10. nov. New York In Boston — Alw*). Gibraltar, Napolj In Genovo.
CANOPIC ................ CU. aoDtembr«
CRETIC .................... 28. oktobra
-ARABIC prej An i 'Berlin') 3. novembra • N'ajvaeji parnik v redili* službi 2 Južiio-evrnpskim! pri!«Van1Sč».
international mercantile marine company
116 parnikov — 1.250,0'0 ton. 3 BROADWAY	NEW YORK
ali pri lokalnih agentih.
Fetovanjs v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer.in Rotterdam. Vsi parnikl, kl odplujejo Iz New Yorka so na dva vijaka.
NOORDAM .......... 24. sept.
ROTI ERDAM..........8. okt.
RYNDAM ............ 15. okt,
NIEl W AMSTER.VM . TI. okt.
Vsi parnlki imajo za tretji razred *obe sa 2, 4 in 6 o«eb. Cena za 3 razred iz N«w Torka do Ljubljane $100, do Zagreba J101
ter $5 vojnega davka. Za pojasnita in cene vpjaAijte pri:
HOLLAND-AMERICA LINE
81-24 State Street	New York
Jugoslovanski konzni&t v Yorlni naznanja:
1.	Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele petovati v stari kraj, Iaiiko dobe
J potne liste na podlagi kakega starega pornega lista, krstnega lista, domovinskega lisra oziroma vojaških ali delavskih bukvie iz starega kraja.
2.	Osi, ki nimajo nobenega takega dokuuranta, se movajo obrniti na pristojne oblasti v starem kraju trr od Lam dobiti Kdor bc pri iskanju potnega lista ^oka-ze! enega ii tr <sd gornjih dokuinea-5ov, Ko dobil potni 1'st kinalo potem, ko bo zgl&cil na konzulatu.
3.	Oni nsši državljani, ki žel«a ta ko i odpotovati t stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gornjih doccmentov, morajo imeti potrdila naših podpornih "dmčtev, katerih C-lani so. V potidiiih mora biti osvedeno, da go reaoi^no državljani kraljc7mc SrLov, Hrvatov in Slovencev. Y takih slufejih pa bo aiorda konzulat smatral za potrebno, iskati posebnega dovoljenja od ministrstva zunanjih zadev za danje potnega lista. To se noseb-»o tiče o/i ib oseb, *) kater«h »e sami, da so 3e državljani kake druge iriave.
4.	Vsi oni državljani, ki so ias-dali prošnje zc potne liste, in potom katerih je bilo n&nrošeno ru-inrnje ministrstvo, da jih jo mogo-iee izdati, jih bodo dobili, kakor-; hitro se zglase pri t*>n konzulatu. ,To se tiče priglasitev vložei ih do !25 maja tega leta.
5.	Ker v vee slučajih jiaii državljani kupujejo šifkai-te za parn'ke |katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se ni to, kakšni so ti parniki, kan plovejo, priporočamo, naj nihče ne kupi prej kart, tiok'.er o tem ne poizve pri p>ank Sakser Ftate Bank, Cortland St., New York, N. Y.
HAMBURG
naravnost do Gdanska in Varšave » z novimi parniki
ORBITA .......... 24. sept.
OROPESA ......... 8. okt.
ORQUNA .......... 22. okt.
Zaprti kabine za ženske In otrok«. THE ROYAL MALL STEAM PACKET CO. 26 Broadway	New York 117 W. Washington Street, Chicago _all lokalni potnifikl agentL
V JUGOSLAVIJO, BOLGARSKO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO preko
DUBROVNIKA, TRSTA In REKE.
CALABRIA ........ 13. ok*.
PANNONIA .......... 22. okt.
ITALIA ............ 29. okt.
Šifkarte: «103.00 za Calabria in Italia.
?110.00 za Pannonia. — 55.00 davka. Preko Cherbourga in Southamptona:
AQUITANIA .......... 4. okt.
CARMANIA .......... 11. okt.
38SI MM BESS EH Eli
Kje je moj mož I VAX KR EV.S. doma iz Mirnepeči, sedaj posestnik in gostilničar v Višnji gori? V Ameriko je šel pred svetovno vojno ter.vedno redno pisal. V deeemtbru lanskega leta sem mu pisala priporočeno pismo na Box 30, Dilltown, Pa., pa mi je bilo vrnjeno. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali pa naj se sam oglasi svoji ženi. — Minka Krev«, Viiiija gora št. 3, Slovenia, Jugoslavia. (21-22—9)
GOSULIGH ČRTA
Direktno potovanje v Du-brovnUt (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ............ 28. Mit.
PRES. VILSON .......... if. okt.
BELVEDERE ............ 1. rov.
Cene za Trst In Reko s«. Pres. Wilson $115 Jn »5 davka. Argentina in Belvedere $103 In
$5 da^ka. Potom listkov izdanih za vg^i kraje v Jugoslaviji In Srotjl. Razkošne ugodnosti prviga, drugega in tretjegr. razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo Lrezpiaono vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department
2 West Street New York
PREDNO SE ODLOČITE
ka trojo družino, sorodnika ali prijatolja naročiti vozni listek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik Bttm kapi, piiite naj-*rwo *» tozadevna pojasnila na nan o iu zanesljivo tvrdko prank sakser state bank m co/tlandt street Ftfi york
na2nawil0 in priporočilo.
Nag stalni zastopnik Mr. JAN KO PJLSŠKO pobira naročnin« za Glas Naroda na 6104 St. Glair Ave*, Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj eli dobiti »vojefe od tam, glede denarnih posilja^ev in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga, Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
S® [W5§
ixmm vm

Tm besi
|wg)
GLAS NAHODA, 21. SEPT. 1921
17
^.Nadaljevanje.)
—	Povejte mi, «"e# ste ga res \ideli* — je vprašal oče Tabaret, ki ni mogel zadržati >voje nestrpnosti.
—	Seveda, takoj. — je odvrnil odvetnik z veliko trpkostjo. — Ali bi mo<rla preiskava pisem izpasti drugače kot v moj prid? Ne. Švicarski vratar m«* je poveril lov«; d v livreji in ta me je povedfcl preko dvorišča kjer me je izročil nekemu lakaju. Ta lakaj me je po-vedel po širokih stopnjicah ter š-i pred menoj po dolgi galer.'ji in skozi številne sobe, dokler me ni konečno izročil osebnemu lakaju j Alberta de Commarin, to se pravi človeka, ki nosi moje ime.
—	Razumem, razumem, — je lir.mral oče Tabaret.
Dotedaj *e je v>.- srečno i/šlo Osebni lakaj Alberta je nat » i hotel vedeti, kdo da s«*tn, odkod prihajam, kaj želim, kaj je moj posel in druge >tvari. Odgovoril	enostavno, da me sicer nlad»1
Krof ne |>ozn;i. «la pa je absolutno potrebno, da govorim žnj:m pet ' minut glede zadeve skrajne važnost iin nujnosti. Čakal sem več kf.t četrt ure, da se je lakaj zopet prikazal ter mi rekel, da me hoče mladi grof sprejeti.
Lahko je bilo videti, da je ta h prejem vzbujal ?nučne spomine v srcu odvetnika. Ni mogel odpustiti Albertu njegovih lakajev in njegovega osebega sluge. Porabil je r.a besede onega slavnega voj vode, ki je rekel nekoč: — -laz pla* am svoje služabnike za to, da so nesramni ter mi s tem prihranijo zadrege.
0'*e Tabaret pa je bil nekoliko presenečen »spričo trpkosti svojega mladega prijatelja, ko je govori! o teh trivialnih posameznostih.
—	Ali je mogoč.« res. — si je i"islil. — da je ošabnost lakajev vzrok ljudskega sovraštva do aristokracije?
Spustili so me v majhen salon, — je nadaljeval Noel, — pii-prosto mebliran, kojega edini okraj je obstajal iz orožja. To orožje, visele na stenah, je bilo iz vseh časov in dežela. S>e nikdar nise;u videl na tako omejenem prostoru toliko pušk. pištol, mečev in dr.j-gega orožja. Človek bi mislil, da se nahaja v kakem arzenalu.
Orožje, katero je rabil moril -•.* vdove Leruž, je nehote prišlo staremu možaku na misel.
Mladi grof, — je nadaljeval Noel počasi, — je ležal nape! na divanu ko selil vstopil jaz. Oblečen je bil v baržunast jopič hlače iz istega blaga in krog vrata je imel zavito veliko svileno ruto. Jaz ne sovražim tega mladega nfža. Nikdar mi ni storil vodoma kriviee. On ni bil sovdeležen pri zločin svojega očeta. Vsled tega lahko govorim pravilno o njem. Lep je, lične postave ter zna dostojanstveno nositi ime. ki mu ne pripada. Približno tako visok ie kot jaz, iste rjavkaste j>olti ter bi mi b»l mogoče podoben, če bi ne nosil brade. Kljub temu pa izgleda najmanj pet let mlajši od mere. To pa je kaj lahko pojasniti, kajti cn ni niti delal, niti trpel. On je eden onih srečnežev na zemlji, ki potujejo po udobni poti življenja. Ko me je zagledal, se je dvignil ter me prijazno pozdravil.
Vi ste morali biti strašno razburjeni? — je rekel Tabaret.
—	Manj kot sem ob sedanjem trenutku. Zapomniti si morate, da sem se petnajst dni pripravljal na ta pogovor. Petnjast dni duševne muke pa izčrpa popolnoma ei.stva človeka. Odgovoril sem na vprašanje, katero sem videl viseti njegovih ustnicah. — Gospod.
—	sem rekel, — vi me ne poznate. To pa je le male važnosti. Prihajam k vam z zelo resno, a obenem ludi zelo žalostno misijo, ki se ne tiče le vas. teme«- tuli časti imena, katero nosite.
Brez dvoma mi ni vrjel, kajti /. glasom najbolj hladne impertinence me je vprašal:
—	Ali se boste dolgo zamudili '
' — Odgovoril sem hladno; — Da.
—	Prosim va*. — je rekel oče Tabaret, ki je postal zelo pozoren.
—	ne opustiti niti najmanjše posameznosti.'Mogoče bo zelo važno, saj veste.
Mladi grof, — je nadaljeval Noel, — je bil videti precej vznemirjen. Konečno je rekel dvorl.iivo; — Vidite, moj čas je daii"S zjutraj komaj meni na razpolago. Se to uro se morim oglasiti pri svoji zaročenki, gospodični de Ariunž. Ali ne mareva preložiti tega pogovora na poznejši čas?
Zopet nova ženska. — si je mislil detektiv.
—	Odgovoril sem grofu, da ne trpi pojasnilo nobenega odloga. Ko pa sem videl, »la se pripravlja, tla me odpusti, sem potegnil iz /epa korespondenco grofa, ter izročil mlademu eno izmed pisem. Ko je spoznal pisavo svojega o?eta. je {»ostal bolj voljan. Izjavil j-j. da mi je na uslugo ter prosil za dovoljenje, da suae napisati par vrst opravičila ra gosjM.di.'no, ki ga je pričakovala. Napisal je sporočilo, ga izročil lakaju ter mu ukazal, uaj ga takoj odnese k gospodični de Arlanž. Nato pa j.* odprl vrata sosednje sobe, svoje knjižnice te: me prosil, naj vstopim.
—	Se nekaj, — ga je prekinil stari možak. — Ali se je vznemiril, ko je zagledal pisma?
—	Niti malo ne. Ko je zaprl vrata za seboj, mi je ponudil stol, sedel sam ter rekel: —. Sedaj, gospod, prosim za pojasnilo.
Jaz sem b.l v polni meri kos položaja ter sklenil vprizoriti dra-matieejKjjrizor.
—	Gospod. — sem rekel. — moja misija je zelo mučna. Dejstva, katera vam hočem razodeti, so nevrjetna. Prosim vas. da me n> pre kmet« in da mi ne odgovarjte, dokler ne boste prečiiali pisem, katera vam hočem pokazati.
Ozrl se je vame z izrazom skrajnega presenečenja ter rekel: — Govorite. Jaz lahko čajem vse. — Jaz sem vstal. — Gospod. — sem rekel, — jaz vas moram obvestit5, da niste vi legitimni sin grofa Com marin a, kar vam bo dokazala :a korespondenca. Legitimni sin živi in on ine je poslal sem. — Opazoval sem ga pozorno, ko sem govoril to. Videl sem v njegovih očeh blesk srda in za trenutek sem
mislil, da mi bo skočil za vrat. On pa je rekel; — Pisma._ Izročil
sem mu jih.
—	Kaj. — je zakričal oče Tabaret, — ta pisma? Pristna pisma? Kako neprevidno.
—	Zakaj?
—	Ce bi on ... Jaz ne vem. — in stari možak sc je obotavljal. Odvetnik je položil svojo močno roko na rame starega moža.
—	Jaz sem bil tam. — je rekel t zamolklim glasom, — in rečem vam, da pisma niso bila v nevarnosti.
Obrazne poteze odvetnika so zadobile naenkrat tak izraz krvoločnosti, da se je stari možak prestrašil ter se instinktivno umaknil.
—	T'bil bi ga. — si je mislil.
Odvetnik pa je nadaljeval.
—	To. kar sem storil danes zvečer za vas, prijatelj moj, sem storil tudi za mladega grofa. Nisem mu dal vseh pisem, temveč ie ona, ona, označena .3 križem ter ga opozoril na najbolj važne od stavke, zaznamovane z rdečim svinčnikom.
____(Dalje prihodnjič.)
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA ULIJA 1908
INKORPORIRANA 27. OKTOB&A 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOBl JOHN pmo, 4ABB WiMl St. Dm, CM*.
Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Bar S3, iMdTfia, (We.
Glavni tajnik: FRA>TK SKRABEC, 4822 Wuh. St.. Denver, Colo.
Zapisnikar: ROBERT ROBLEGK, Sta. 5, Pueblo, Colo.
Glavni blagsjnlk: JOSIP VTDETIČ, 4486, Logan St., D»Tfrt Goto.
Zaupnik: FRANK ZAITZ, 814 W. Oeetnnt St.. LMt^ Oete.
MDZOKa ODBOBl
Predsednik: JOHN GERM, 817 E*«t C- St. MIHAEL KAPSCH, 508 N. Spruce dt, Colo. Springs, Ode. GBORGB PAVLAKOYICH, 4717 Grant M,
rOBSfNi ODBOB: predsednik: ANTOtf KOCBEYAR, 1206 Berwlad	PtMbl* Goto.
JOHN KOCMAN, 12C3 Mahren Ave^ Poebio, Colo. ■SANK CAN JAR. SOO-fiOl — 4S Are., Denver, (Mm.
XURUtEVALNI ODBOS:
Predsednik: FRANK BOTTZ, BE. 2, Sox 132. Pnsblo, Cote.
FRANK MARTINJAK, Box G07, Johnston City, Hi.
peter geshhll, 4404 woa St, Denver. Ooj*
VRHOVNI ED RAVNIK:
Dr. R 8. BURKETT, 4487 Washington St, Denver, Gel«.
•LAS NARODA, 82 Cortlandt Street, Hew Tort, K. 1. Vee denarne nakaniee In vee uradne etvarl ee poBl*aJo xt gL t«J-■ike. prltoSbe na predsednika gL nadzornega odbore, ea nredeednlka slat
ŠESTEGA GLAVNEGA ZBOROVANJA ZAP. SLOVAN. ZVEZE,
pričenši se 15. avgusta, 1921, v Pueblo, Colo.
Tretja seja 5. glavnega zborovanja Zapadne Slovanske Zveze, dne
16. avgusta, 1921, dopoldne.
Konvečni predsednik otvori sejo točno ob osmih dopoldne. Cita se imena glav. uradnikov in delegatov. Navzoči so vsi. Nato se či-ta zapisnik včerajšnjih sej Ko se zapisnik prečita, opozarja brar Geshel konvenčnega predsednika, da je pri poročilih glavnih uradnikov pozabil pozvati zapisnikarja. da poda svoje poročilo. Vpraša konvenčileara predsednika, ali j*1 morda kaki mržnja med njim, nakar brat konvenčni predsednik pojasni, da Je smatral Čitan je za pisnika sej glavnih uradnikov za zadnja tri leta za njegovo poročilo ter da nima najmanjše mržnje proti nobenemu odborniku rJi delegatu. Da se pa zadovolji vsem. poživlja zapisnikarja Robleka, da poda svoje poročilo, nakar bral zapisnikar poroča o svojem delovanju. Pravi, da jp vedno dele val v sporazumu z drugimi glavnimi uradniki ter da je vladala me£ njimi lepa sloga. Njegovo poročilo se sprejme in zbornica se mu zahvali s tem. da vsi vstanejo.
Na predlog brata Geshel. ki je bil podpiran od brata Skul, se zapisnik včerajšnjih sej z malim« popravki v celoti sprejme. Sureje-to soglasno.
Brat Boitz kot predsednik združevalnega odbora nat oporc-ča, da je bil vedno za združenj? in da je deloval za isto. K tem« dostavi, da je še danes za združenje. ker pa vi-li iz poročil raznih delegatov in delegatinj. da bi se ,Zveza razrušila, ako bi se združili pod sedanjimi pogoji, je proti združenju. Upa pa, da bo p riše! ras, ko se bomo lahko priklopili h kaki drugi jednoti ali kaka druga jednota k nam. V to svrho priporoča zbornici, naj ista sprejme primerno rezolucijo. Brat Blatnix predlaga in Kochevar podpira, da se poročilo brata Geshel sprejme ter da se tu a zahvali za njegovo delovanje. Predlog sprejet so glasno. Zbornica nato vstane v zahvalo bratu Geshel.
Nato se čita pismo brata Mar-tinjaka, drugega člana združevalnega odbora. Njegovo pismo je dokaj važno in se bo vpoštevalc kolikor mogoče. Pismeno poročilo brata Mart.njaka se sprejme so glasno.
Ker je potekla združevalna pogodba med jednotami dne 3. junija in ker je bilo poročano po Frank Alešu, predsedniku združevalnih odborov, da se ne more. naša Zveza vee ozirati na združitveno pogodbo, pove Prank Ale* pogoje, kako se je nasi Zveri mogoče priklopiti k Slovenski Narodni Podporni Jednoti.
Zapadna Slovanska Zveza naj bi se razpustila in njeno imetje naj bi se porazdelilo na vsa krajevna društva, nakar bi potem krajevna društva posamezno pristopila k Slovenski Narodni Podporni Jednoti in denar, katerega bi prejela od Zveze bi pri vstopu v SNPJ izročila v njihovo blagajno. Članstvo se mora klasificira-t; in v slučaju, da ni 100 odstotno solventno, bi se moral razpisati poseben asesment za pokritje sol-ventnosti. Slovenska Narod. Podi.
porna Jednota hi na ta način garantirala članom in članicam Zapadne Slovanske Zveze vso zavarovalnino. katero so bili deležni pri Zvezi.
Nato pride še enkrat v debato združenje, v katero zopet poseže jo skoro vsi delegatje in delega-tinje. Ker se je že zelo obširno debatiralo o tem včeraj in je vsak delegat (inja) izrazil in po\'ed«".I svoje mnenje, se na predlog bra-ta Geshel, ki je bil podpiran od več delegatov, debata zaključi.
Konvenčni predsednik se natf dotakne točke o združenju na vo litev ter poudarja, da se bo voli lo kakor je bilo sklenjeno na vee rajšnji seji. namreč javno. Gla\ ni tajnik kliče imena in opozarja naj se vsak izrazi za združenje besedo — da — in proti združenju z besedo — ne.
Nato se prične volitev, kakor sledi:
Peketz — ne: Skrabec — ne Roblek — ne; Videtich — nc Germ — ne; Kochevar — ne Kocman — ne; Kapsh — ne Boitz — ne; Anžiček — ne; Sta resinieh — ne; Lesar — ne; Pri tekel — ne; Skul — ne; Shustar — ne; -M oh ar — ne; Klnn — ne Novak — ne; Kapsh — ne: Mary Prijatelj — ne; Mary Grurn — n* Skrabec — ne; Geshel — ne irlasuje. Blatnik — ne; Jersin — ne; Grahek-— ne: Rupar — ne Okoren — n*1; Sterbenk — ne.
Torej vsi — ne— razen brata Geshel, ki ni glasoval.
Nato pride ria vrsto razmotri vanje o rezoluciji glede novi? potrojev za združenje. Brat Jeršin predaga. da se izvoli odbor treh delegatov, ki n.ij napišejo rezoln c i jo, na kakšni podlagi da je ZSZ pripravljena le združitvi. Brat Ru par podpira. Predlog sprejet soglasno.
Nato stavi brat Kochevar pred log. naj npra^ni odbor prevzame to delo in da .se temu odboru doda še glavni tajnik. Brat Blatfiik podpira. Predlog sprejet.
Brat Geshel predlaga, da up ravnemu odboru oprosti naloga pregledovanju provizoričnih pra vil, in to zato, ker bodo itak prišla na dnevni red popoldne. Brat Lesar podpira. Predlog sprejet.
Brat Peketz nato predlaga, -naj gresta oba odbora, namreč odbor za spisanje rezolucije za združenje in finančni odbor, kateri ima pregledati vrednostne 1: stine Zapadn.; Slovanske Zveze na delo. Podpirano po bratu Sku-lu. Sprejeto soglasno.
Brat predsednik napove deset minut odmora.
Po odijiorn. Brat Staresinicli predlaga ir. brat Kochevar podpira, da pride rezolucija na dnevni red. Predlog sprejet .
Predsednik vozove brata Geshel da prečita resolucijo, ki se gl&si kakor sledi;
Šesta redna konvencija ZSZ.. zborujoča v Pueblo, Čolo., se zaveda, da ZSZ bratska podporna organizacija zasigura vsakemu članu popolno o?ebno svobodo glede verskega ali političnega prepričanja, radi'ega je sprejela sledečo
$9»ol!lCijp Zapadna Slovanska Zveza je ie
nadalje pripravljena se združiti bodisi s katerokoli drugo jugoslovansko podporno organizacijo, katera sloni na. istem temelju in ima enako načelno izjavo.
Pooblašča tozadevni odbor z vsemi pravicami, da se pogaja v smislu navedene rezolucije in to poroča glavnemu odboru ter zan-teva v slučaju potrebe, da ima gl. odbor pravico potom splošnega glasovanja sklicati izvanredno — konvencijo.
Brat Kochevar stavi predlog, ki je vsestransko podpiran, da se rezolucija sprejme v celoti kakor čitana. Predlog sprejet.
Brat Kochevar predlaga in bra Kocman podpira, da naj predsednik poklice delegate po vrsti, naj poročajo o zahtevah in priporočilih svojih društev. Predlog spre jet.
Poročila delegatov.
Delegatje društva št. 1. poročajo. da se nekateri člani njihovega društva protivijo plačevati gotov
asesment za vzdrževanje Sloven-XT" "t "V,
,	r. ... devni odbor,
skega doma v Denverju m da, a-
ko je mogoče. <e na konvenciji ne
kaj ukrene v r>rid temu.
Delegatje društva št. 3 poroča jo, da prepušča njihovo društvo vso stvar njih delegatom, da isti delujejo po svoji najboljši volji in moči v prid društva in Zveze ter obenem tudi opozarjajo celc zbornico, da ko pride čas. naj se nekaj ukrene v prid Slovencem prizadetim vs]ed povodn ji v Pueblo. "
Delegatje r.t. 5. nimajo nič po sebnega poročati, razen, da jim je društvo na-oČilo, da se ne smejo združiti pod nobenim pogojem
Delegat društva št. 6 nima nic posebnega poročati.
Delegatinji društva št. 7 poročata, da imajo več važnih stvari za poročati glede pravil in da bodo tozadevno poročale, ko pride čas za to.
Delegat društva št. 9 nima ni?* poročati.
Delegat društva št. 10 poroča da je njegovo društvo skoraj propadlo, vendar sedaj izgleda, da bo kmalu zopet oživelo, ker so s« Slovenci zopet pričeli naseljevati v Victor, Co!o.
Glede društev št. 8 in 13 je brat Geshel podal pisma, ki se j'h Je prečitalo na včerajšnji seji.
Delegatje društva št. 11 so popolnoma zadovoljni.
Delegatje društva St. 16 poročajo, da jim je dalo njihovo društvo polnomoč, da delujejo za napredek in izboljšanje društva in Zveze.
Delegat društva št. 19 je za izpremenitev dveh točk in sicer pri premembi števila delegatov za bodočo konvencijo in ravno tako priporoča premenitev, da naj bo porotni odbor izvoljen od naj manj treh različnih društev in da si niso v nobenem sorodstvu. —
Delegat društva št. 21 priporoča, da bi se ZSZ potrudila, da dobi pošlovnico v državi Minnesoti.
Društvo št. 23 ni poslalo dele gata, pač pa pošilja pismene nasvete, ki so sc prečitali in »e jih bo vpoštevalo kolikor mogoče.
Za društvo št. 26 poroča brat Sikrabeje, da se je to društvo ravnokar ustanovilo ter da ni poslalo delegata, da je pa njemu dalo navodila, naj Zveza deluje take kot dozdaj.
Nato poroča finančni odbor, d« je pripravljen podati poročilo in da je pregledal vrednostne listine ZSZ. Brat Grahek poda nato sledeče ppročilo: Najprvo prečita potrdilo od American Bank and Trust Co., podpisano od A. D. Jo-nesa, uradnika banke, da se nahaja v Safety Deposit za $11.000 Liberty bondov, ki nosijo 4 in eno četrtino obresti ter deset knjižic po $'100 vojno varčevalnih znamk. 1 prej celo premoženje ZSZ je kakor sledi;	- ■ •• V Liberty bondih je nalož. 4-1 in četrt c/o $11,000,0*: War Savings Stamps $ S30.00 Denver National. Bsnk, 4% ' % 2.081,3« Denver Stock Tads bank 4% $ 3,118,39 Colorado National Bank 4% $ 4,210,88 American Bank and Trust Co. 4% $ 3,125,46 First National Bank
$ 2,129,44
Minnequa Bank of Pueblo 4%	$ 3.033,30
brata Graheka- k • upravnem j . odboru.
Nato brat Germ povabi v imenu društva Slovan št. 3 in dni-šva Zapadna zvezda, št. 16 vse de legate, delegatinje in glavne odbornike in njih družine, da se ude leže ganketa in zabave, katero sta zgorej omenjani društvi priredili njim na čast. Obenem prosi brat Germ zbornico, da naj današnje zborovanje zaključi ob 4. uri popoldne in to vsled tega, da bo pripravljalni odbor imel priliko pripraviti vse potrebno.
Brat Skrabee predlaga iu vsestransko je podpirano, da so seja zaključi ob Štirih popoldne Predlog sprejet.
Zbornica se zahvali za prijazno povabilo s tem, da zakriče obema društvoma trikrat — slava.
Brat Skrabec predlaga, da se pošlje brzojavke na governerja Oliver Shoupa, na State Insurance Commisionerja "SVilsona in na župana mesta Pueblo, James Lover-na in da predsedi- k odloči toza-

J
Skupaj na obresti $29,555,85
American Trust Co. na
čekov, prometu 2% $ 3,684,13
Skupaj dne 30. jun. 21. $33,239,98 3rat Skul podpira, da se poročilo finančnega odbora sprejme kakor poročano. Sprejeto soglasno, prat, predsednik določi nato
Predsednik nato določi brata Skrabca in brata Graheka. da raz-pošljeta te brzojavke.
Nato se prečita jo pisma od društva Zvon. št. 6. Društvo pozdravlja delegate ter jim pošilja v darilo zavoj cigar.
Društvo št. 11, v Roekvale. Co lo., pošilja slavni zbornici pozdrav ter obenem darilo zavoj cigar za delegate in chewing gum za delegatinje.
Zbornica zakliče v zahvalo za darila obema društvoma trikrat Slava.
Predsednik' zaključi sejo ob 12. opoldne.
Četrta seja glavnega zborovanja dne 16. avgusta, 1921, popoldne
* Prat predsednik oivori sejo ob pol dveh popoldne. Navzoči so vsi Brat tajnik prečita imena delega tov in odbornikov.
Brat predsednik vpraša za poročilo odbora, ki je poslal brzojavke. Brat Grahek poroča, da so odposlali brzojavke, in sicer ^over nerju Oliver Shaupu, State Insurance komisarju Wilsonu in županu mesta Pueblo, Colo.
Nato vpraša brat predsednik navzoče, ako ima kdo še kaj posebnega za poročati predno st prične s Pravili. Ker se nihče ne oglasi, da predsednik znamenje da se prične s čitanjem provizoričnih pravil, točka za točko.
Brat Okoren predlaga, da se čita samo provizorična pravila, vsak delegat naj pa pazi tudi na stara pravila. Brat Jersin podpira Predlog sprejet.
Ko se pride do člena 4. točke 4 , na strani tretji provizoričnih pravil, se vname kratka debata glede točke 4. Eni so ?a sprejem, drugi za črtanje te toike. Brat Pritekel predlaga in Rupar podpira, da se točka črta.
Brat Grahek predlaga, da ta točka ostane. Brat Geshel jiravi. da je tudi on za to, vendar dodaje k tej točki še sledeče; v slučaju združenja glasom tozadevne resolucije je ta točka neveljavna. — Predlog vsestransko podpiran. — • Brat predsednik da oba predloga pa glasovanje, in predlog brata Pritekal dobi 8 glasov, predlog brata Graheka in Geshla dobi 21 glasov. Torej zadnji predlog spre jet.
Nato se nadaljuje s čitanjem pravil. Brat Geshel predlaga, naj ss člen 5., točka 1, premeni vtoli-ko, da naj sestoji glavni odbor iz sledečih odsekov; 1. Izvrševalni, 2. nadzorni, 3. porotni, 4. združevalni.
Brat Jersin stavi predlog, na;, izvrševalni odbor sestoj! iz glav. predsednika, prvega in drugega podpredsednika, tajnika, blagajnika in vrhovnega zdravnika. — Predlog vsestransko podpiran in sprejet.
Brat Shustar predlaga in brat Mohar podpSa, naj nadzorni odbor sestoji iz treh članov. Predlog sprejet.
Brat Kochevar predlaga in brat Kocman podpira, da se doda k členu 6, točka 1. stran 4 provizor-nih pravil, da sta porotni in združevalni odbor odgovorna konvenciji.
Brat Sterbenc predlaga in brat Kochevar podpira, da se konvencija vrši vsaka štiri leta namesto vsaka tri leta kakor dosedaj.
Brat Grahek predlaga in brat Videtich podpira, da se konvencija vrši vsaka tri leta.
Predsednik da oba predloga na glasovanje. Predlog brata Ster-benca dobi 18 glasov in predlog brata Grahka 10 glasov. Torej je predlog brata Stezbenca sprejet, da se vrni konvencija vsaka štiri leta, _ . . — .... t,
Ker se bliža, četrta ura ?ri Kd treba zaključiti zborovanje in ker
je še več pisem /a prečitati, po-, zove predsednik" zapisnikarja, da prečita pisma.
Društvi Planinski bratje in Sv. Janeza Nepomuka žele zbornici vse najbolje ter pošiljajo v darilo in sicer Planinski bratje dva zavoja eigar in društvo Sv. Jan-j-Zi Nepomuka en zavoj eigar.
Ob istem času j? dovlo na zbornico več iztisov lista Slovenija iz svojih kolonah pozdravja tudi deles aeijo ,ZSZ. Pozdrav lista se prečita.
Brat Germ nredlaga in brat — Skrabec podpira, da se obema društvoma in listu Slovenija znkliče trikrat v zahvalo — Slava. — Predlog sprejet. ZakliČe se trikrat Slava.	-1
Brat predsednik zaključi popoln dansko sejo ob štirih popoldne.
Peta seja sestega glavnega zborovanja ZSZ, dne 17. avgusta, 192i.
Brat. predsednik otveri sejo točno ob osmih zjutraj. Tajnik prečita imena odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi razen brata Lesarja, ki pa pride pol ure pozneje.
Cita se zapisnik tretje seje z dne 16. avgusta dopoldne. Brat predsednik vpraša vse navzoče, ako ima kdo kaj pripomniti k zapisniku. Ker se ~iihče ne ojlasi, stavi brat Kocman predlog, da s.' zapisnik spre j ne. Brat Staresinicu podpira. Predlog sprejet.
Nato se Čita čet« ti zapisnik šestega glavnega zborovanja ZSZ. Brat predsednik zopet vpraša, ee ima kdo kako pripombo k zapisniku. Brat K!un predlaga in vsestransko podpirano, da se zapisnik sprejme kot čitan
Predlog sprejet soglas no.
Brat Skrabee kot glavni tajnik se nato v lepih besedah zahvali v imenu cele zbornice društvom Slovan in Zapadna Zveza za tako izvrstno zabavo, ki se je priredila delegatom rn glavnim odbornikom preteklega večera.
Nato se nadaljuje s pra\;li.
Pri členu 7 toSka.. se vnam« kratka debata, nakar brat Geshel predlaga rn vsestransko podpirano, da se točka sprejme. Sprejeto soglasno.
Ravno tako se vname debata pri členu 7. točka 8. s*ran 7 provizoričnih pravil. Brat Kochevar predlaga in podpirano je vsestransko, da se točka sprejme kot čitan«. Ko se še nadalje debatira, brat Grahek pred 1;(ga in Pr-tekel podpira, da sa debata zaključi.
Oba predloga s ure jet a z veliko večino.
Ker se zopet vname debata radi člena 7. točka 9, na strani 8. provizoričnih pravil, brat Grahek predlaga in Skul podpira, da se spre.i mfe kot čitano. Predlog sprejet.
Pri členu točka 1.. stran 9 se zopet pride v debato, v katero posežejo razni delegatje in jrlavin odborniki. Brat Pritekel predlaga. da se omenjena točka sprejme z dodatkom, da mora biti predlog podpiran od petih društev. Brat Geshel poudarja, da se strinja s tem predlogom, da pa dostavlja k temu predlogu še sledeče : — da morajo biti dotična društva iz dveh različnih držav t r skupno šteti 300 članov (ie). Predlog vsestransko podpiran in spre. jet.
Brat Skrabec predlaga, da se r- malih točkah ne debatira m n1* stavi predlogov, ker si zo konvencija prihranila, s tem dosti časa kij stroškov. Predlo > vsestransko podpiran in sr-rej'-l.
Brat Kapsch predlaga, da se k členu 9, točka 6. stran 10 provizoričnih pravil doda; 4'šest mesecev pred in šest mesecev po konvenciji je vsako splošno glasovanje izključeno". Kocman in Grahek por! pirata. Predlog sprejet
Pri členu 11, točka 1. stran 11 se zopet vname debata. Brat Okoren predlaga, da se točka sprejme s premembo, da se dene uameste vsako društvo, ki šteje ne mar,.; kakor 12 članov pa do r>00"' sledeče; — vsako društvo, ki šteje ne manj kot 8 članov pa do 50 sledeče; — vsako društvo, ki šteje ne manj kot 8 članov pa do 50 sme poslati enega delegata, m potem za vsakih nadaljnih f>0 po e-nega delegata več. Brat Blatnik podpira. Predlog .sprejet.
(Dalje prihodnjič}.
ADVERTISEMENTS.
SANTAt
CA? JUU-3:
*h nt
*e ntm« — hitro
pomeša pri
vnetju
Mehurja
itn
Varajte »eponaredb