216. številka. Ljubljana, v četrtek 21. septembra 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerako dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t u j1 a dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon št. 34. Nesrečni načrti. Trije štajerski duhovniki, znani kot ekstremni klerikalci, so priredili dne 14. t. m v Mariboru shod zaupnikov, na katerem so sklepali o politični in o gospodarski organizaciji štajerskih Slovencev. Kar je bilo na tem shodu predlagano, to so zborovalci, in mej njimi je bilo tudi jako pametnih Ijudij, tudi vse sprejeli, večinoma brez ugovora, dasi nasveti nikakor niso samo suho zlato. Nam se dozdeva, da se bodo štajerski Slovenci še z jezo in s srdom spominjali tega shoda in njegovih sklepov, in dozdeva se nam, da bodo še globoko obžalovali te sklepe, kadar občutijo njihove posledice. Mi imamo utis, da je to zborovanje imelo namen, položiti temelj čisti klerikalni organizaciji na Štajerskem, katera bo razdrla dosedanje narodno jedinstvo, odtujila najinteligentnejše sloje, in v prvi vrsti narodno meščanstvo slovenskemu gibanju, in vstvarila na slovenskem Štajerskem razpor, ki postane še usodnega pomena za slovenstvo onkraj Save. „Slovence" nam je podal obširno poročilo o tem zaupnem shodu. Povedal je najbrž samo to, kar se mu zdi primerno za javnost, zamolčal pa vse to, kar bi utegnilo prebivalstvu pokazati pravi značaj na shodu zasnovane politične in gospodarske organizacije. Ali vzlic tej previdnosti je očitno, da hočejo nekateri prenapeti ljudje odstraniti sedanjo narodno organizacijo na Štajerskem in jo nadomestiti z novo po uzorcu zmedenega filozofa dr. Janeza Evg. Kreka. Načrt je narejen, in ne dvomimo, da ga bodo poskušali tudi izvršiti, ako se pravo-vočasno ne uprd tisti možje, kateri so doslej energično in uspešno vodili težavni boj štajerskih Slovencev za njih obstanek in za njih napredovanje. Kakor pri nas na Kranjskem, tako nameravajo tudi na Štajerskem zgraditi poslopje klerikalne organizacije na gospodarski podlagi. Na tej podlagi je politično malo razsodno maso najlaglje zapeljati in ujeti v klerikalne zanjke, gospodarska organizacija je najpripravnejše sredstvo za politično agi- tacijo. Beseda v cerkvi in v spovednici ne zaleže več dosti, ta vpliv je že nekoliko obrabljen, zato naj ga gospodarska organizacija podpre in utrdi. Organizatorji štajerskega klerikalstva so si delo močno olajšali. Kopirali so na kratko in brez premisleka kranjsko klerikalno organizacijo, preziraje, da je ta stavba že vsa razpokana, in da pride v nedalnji prihodnosti do velikega kraha. Posnemali so slepo kranjski načrt in se niso čisto nič zmenili, če je štajerskim razmeram primeren ali ne. Po tem načrtu se bode kratko malo vse na novo organizovalo in ustvarila se bo organizacija, katere bodo lahko veseli naši narodni nasprotniki. Pred vsem se bodo snovale Raiffeise-nove posojilnice. Izkušeni Miha Vošnjak S3 je bil sicer nekoč odločno izrekel proti Raiffeisenovim posojilnicam, ali njegova beseda nima dandanes nikake veljave več. Raiffeisenove posojilnice se bodo snovale, da se bo kmet laglje zadolžil in tako prišel v denarno odvisnost cd duhovščine . Na Štajerskem je že sedaj dovolj posojilnic in trdnih, vestno upravljanih posojilnic, ki v gospodarskem ozira popolnoma zadoščajo vsem potrebam slovenskega prebivalstva, a če se tem cvetočim zavodom, ki so si pridobili velikanskih zaslug za osvobojenje slovenskega kmeta iz jarma nemškega kapitala, narede konkurenčne posojilnice, ki bodo tako lahko miselno gospodarile, kakor kranjske Raiffeisenovke, potem bo to imelo v ekonomičnem ozira le slabih posledic. In konsumna društva! Mariborski shod je sklenil, naj se tudi na Štajerskem osnujejo konsumna društva, in sicer v onih krajih, kjer ni narodnih trgovcev, kjer slovenski trgovci s svojimi visokimi cenami na jedni strani, in s slabim blagom na dragi strani slepe ljudstvo, in kjer je veliko delavcev. To se pravi, da naj se snujejo povsod, kajti kjer se bo našel kaplan, ki bo hotel imeti konsunino društvo, dolžil bo trgovce, tudi najsolidn<.-jše in r.ajrealnejše, da ljudstvo z visokimi cenami in s slabim blagom slepe. Na Kranjskem smo izkusili blagoslov konsumnih društev v polni meri. Ljudstva so povsod tako v moralnem kakor v ma-terialnsm oziru samo na škodo. O konsumnih društvih so računi sklenjeni, in tudi pametnejši voditelji klerikalne stranke uvi-devajo in priznavajo, da so pogubna za vse ljudstvo, da nikomur nič ne koristijo, pač pa provzročajo silno sovraštvo, ki se v prvi vrsti obrača proti duhovščini. Kdor po izkušnjah na Kranjskem hoče celo na Stajer-' skem snovati konsumna društva, kjer mora slovenski živelj napeti vse sile, da pridobi meščanstvo, ta je brezvesten političen špekulant, ki zasluži, da se ga brez pardona politično uniči Podjetnost teh mladih kaplanov je uprav čudovita. Čez vse stanove hočejo vreči mreže svoje organizacije, in to brez premisleka in brez ozira na dejanjske potrebe. Štajerski kapelanje bodo organizovali kmeta s posojilnicami in s konsumnimi društvi obrtnika, delavca, žene in dekleta, rokodelske pomočnike in rokodelske vajence. Celo za kmetske posle bodo ustanavljali posebna društva. Na shodu se je sicer našla bela vrana v osebi necega gospoda Korošca, ki je opozarjala, da organizacija kmetskih delavcev ni potrebna, ker kmet skoro ne dela razlike mej svojimi otroci in mej posli, a ta glas ni našel odmeva. Sklenila se je tudi organizacija poslov. Ti žive sedaj v zadovoljstvu. Kmet je nanje navezan, in ker jih je čedalje manj — saj sili vse v tovarne in v mesta — ravna ž njimi kar mogoče lepo in jih plačuje bolje, nego bi smel po svojih dohodkih. Mladi katoliški prenapeteži hočejo zdaj še te posle „orga-nizovati", to se pravi, jih naščuvati proti tistim siromakom, katerim se pravi posestniki, in ki največkrat ne žive tako brezskrbno, kakor njihovi posli. Res, lepi prijatelji kmeta so tisti, ki ga hočejo z nepotrebnimi posojilnicami in konsumnimi društvi zadolžiti in zapeljati v pijančevanje, na drugi strani pa še posle naščuvati proti njemu ! Usoda na mariborskem shodu sklenjene oiganizacije ne bo drugačna, kakor je usoda kranjske organizacije Nekaj časa bo klerikalna pšenica bujno cvetela. Dru- štva bodo rasla iz tal, kakor gobe po dežju. Nekaj eksistenc bo uničenih, potem pa se bo začela reakcija, jedinstvo štajerskih Slovencev pojde v nič — nasekano je že itak — prišlo bo do razkola in do domačih bojev, kakor na Kranjskem, a zmagovala ne bo ne klerikalna, ne narodna stranka, zmagoval in zmagal bo — Nemec. Naše prepričanje je, da na mariborskem shodu sklenjena nova organizacija je skrajno nesrečna misel in prepričani smo tudi, da se tekom nekaterih let pokaže, da so bili tisti duhovniki, ki so jo sprožili, v pravem pomenu besede grobokopi slovenskega naroda na Štajerskem. V LJuhlJasfti, 21. septembra. 24. september kritičen dan. Pod naslovom „Pred krizo" pišejo „Narodni Listy", da ni možno utajiti ministrske krize, ki pa ne vlada sedaj še z akutno silo Ministrstvo ne visi na svojih portfeljih. To je dokazalo pri nastopu Szel-lovega kabineta in junija meseca, ko je nastal konflikt z ogrsko vlado. Ministrstvo je dobilo določeno nalogo, katero je pod najtežjimi razmerami, kakoršnih v Avstriji še nikdar ni bilo, z vsem samopožrtvo-vanjem dovršilo (?). Nade obstrukcionistov so narasle. Po vsem je soditi, da bode 24. september za Avstrijo politično kritičen dan prve vrste, prav kakor je bil 28. november 1897. Mi gledamo — pišejo „Narodni Listy" — z mirno in močno dušo v bodoče dni. — ,Bohemiau pa poroča, da ne dvorni nihče več o tem, da odstopi kabinet že v kratkem. Odstopijo vsi ministri in v novo ministrstvo ne vstopi noben dosedanji člen ministrstva. Ministrstvo bode sestavljeno iz docela novih mož. Vederemo! Srbske razmere. Preki sod proglasi svojo sodbo menda danes. „Information" poroč' , da ima le še prav malo inozemskih žurnalistov vstop v sodno dvorano. Vse „ nezanesljive" so odpravili. Preki sod je povabil več inozemskih juristov, da bi zastopali obtožnico, toda vsi so izjavili, da je postopanja vlade LISTEK. Abisag. (Spisal Jaroslav Vrchlickv.) (Dalje.) Po precejšnem času tesnega molka so se odprle dveri sobe, in v njih se je pojavil mož visoke postave, zmršene brade in las, ki niso poznali mazil, glavnika in jeklene ostrine. Njegovo oblačilo je bilo prevezano okoli pasa z dolgo, vozlasto vrvico, žilaste, bose noge so bile pokrite z gosto plastjo prahu, razgaljene prsi so bile ožgane od solnca kakor smokve; oči pod sivimi, dolgimi obrvmi so gorele kakor žareče oglje, močne in suhe ustnice so se neprestano tresle kakor v molitvi. „Oj, Natan", je zazvenelo iz ust mož, bdečih pri kraljevem ležišču. Vsi so spoštljivo vstali in mu šli naproti. V obličju vsakega je igral drug izraz; v Sadokovem zvedavost, zadrževana vsled bojazni, v Banajšovem mir, da je dočakal, in se mu je spolnilo hrepenenje, v Semeje-vem in Rejevem strah nezaupanja, združen s spoštovanjem do proroka. Natan se je ozrl po sobi in stopil bližje. „Kako je maziljencu Gospodovemu, sinu Jojadov ?* je vprašal hlastno. „Leži tako, kakor je ležal, ko si odšel, podoben snopu, katerega so pozabili žanjci na njivi, bežeči pred bližajočo se nevihto". „Ali vedeš hči Sunamitko?" je vprašal Rej. „Tu je ona in njen oče," je rekel Natan in namignil v prednjo sobo. Takoj je vstopil sključen mož, lisičjih očij, zarudele brade, nečistih rok: bil je Laraeh iz rodu Issahara. Za njim je plaho vstopila deklica vitke postave, vsa zavita v zavoj iz tkane tvrske volne. Tudi preko obličja je imela zagrinjalo in njene oči so se svetile kakor dve temni zvezdi. Lameh se je sključil še bolj; bil je tako majhen, da je napravljal utis pritlikavca Ta utis je še pomnoževala njegova žafranasta tunika in rudeči lasje. Devojka pa je stala ravno kakor palma. „Banajaš," je rekel mirno Sadok, „odpelji devojko v kraljevo kopališče, da se skoplje, da bo mogla rešiti Israel." Banajaš je molče" odprl majhna vrata blizu kraljevega ležišča, koder se je hodilo v kopališče. Tudi tu je bilo svitlo in velika okrogla kopelj iz enega kosa črnega mra-morja, v katero sta metali od stropa dve morski kači z rubinastimi očmi kaskade rožnate vode, se je svetila v sobi, obloženi z jaspisom. Banajaš je prijel deklico za roko in jo vedel do praga kopališča, kjer jo je oddal štirim sužinjam jebusitskim; dve sta držali v rokah vaze z nardo in oljem, dve pa kovinska zrcala in velika pokrivala iz škrlataste volne. Vratica so se zopet tiho zaprla, in Sadok se je obrnil k Lamehu, ki še ni vzravnal skrivljenega svojega života. — Vender pa je njegovo lisičje oko bistro tekalo okoli, da mu ni ušlo ničesar, niti najmanjši migljej v obličju prisotnih. Prorok Natan je stal nad kraljevim ležiščem, s čudno naprej stegnjenimi rokami, njegove ustnice so se krčevito tresle v proroškera ognju. „Ali je to tvoja hči Lameh ?" je vprašal Sadok še vedno sključenega starca. „Moja lastna, dasi krasnejša kakor jaz in pokojna njena mati." „In dovoliš li v to, kar ti je predlagal božji mož Natan?" „Če hoče Jahve tako in ako reši to moje ljudstvo, se ne smem upirati." „In ali dovoljuje ona?" „ Deklica ne ve, kaj jo pričakuje; toda poslušna je in zna uvaževati svojo srečo." BAli še nima ljubimca?11 je poizvedoval Sadok. „Ima in nima. Ljubimca ima vsaka tudi manj krasna kakor je moja hči, zakaj bi ga ne imela ona? To bi bila sramota ali slabo znamenje. Vender pa ga nima, ker do sedaj še ni našel nihče njenega dopadanja. Moje oči so jo čuvale kakor zlato zrno peska ali kapljico rose v puščavi." „Kdo je njen ljubimec?" „Mladenič, neznaten mladenič. Nima niti polja, niti vinogradov, niti velbloda, niti ni poganjalec karavan. Ničesar nima, ni česar in to je žalostno. Zato se je tudi odločila Abisag. Kupiti hočem vinograd v sosedstvu Sunama in ga dati otrokoma, da ne odidem v grob brez vnukov, da moji sivi lasje ne ostanejo brez blagoslova " „In ve li ta mladenič, kaj se ima zgoditi?" „Ve, poslušal je to mirno, samo toliko je rekel moji hčeri: Ko bode tvoja uluga končana, bom stal pri vratih kraljeve palače in te pričakoval, da te odvedem v vinograd, kupljen od najinega očeta. Če ostaneš čista, prideš, to vem, takoj brez klicanja. Če ne prideš do solnčnega zahoda, odidem, in ne vidiš me več ..." Sadok ni našel odgovora na te besede, odšel je v zadnji del spalnice, kjer je a^ija; £ velika, težko okovana skrinja; odprl laflfcfjfc proti radikalcem tudi po srbskih postavah nezakonito ter da je vsakatera obsodba neopravičena. Več Črnogorcev je bilo zadnje dni izgnanih. Srbski oficiozni listi raz-našajo laž, da je šel črnogorski knez pred-kratkim samo zato v Carigrad, da bi pridobil sultana zase za ta slučaj, ko bi se polastil srbskega kraljevega prestola. Knez Nikita bi rad — tako lažejo oficiozni srb ski listi — zedinil Črnogoro in Srbijo v eno kraljestvo ter je zato pripravljen podpirati Turke na Balkanu. Sultan s tem predlogom Nikite ni bil zadovoljen, ter je odpustil svojega gosta jako nemilostno. — Namen teh Milanovih lažij je popolnoma prozoren! Guerin kapituliral. 37 dni je bil zaprt načelnik antisemitske lige, Guerin v društveni hiši, včeraj ob 4. uri pa se je udal. Vlada se je naveličala čakanja ter je sklenila, da ga šiloma odvede iz oblegane hiše v ječo Policija, vojaštvo in gasilci so obdali hišo, da jo naskočijo. Nacionalistični poslanec Mille-voye je šel z vladnim dovoljenjem v hišo ter je pregovoril Guerina, ki se je dal mirno odpeljati. Njegovim tovarišem je dopustila policija, da se se razšli. Kakor znano, je grozil Guerin, da ustreli vsakogar, ki se mu približa, ter da požene hišo z vsemi prebivalci v zrak, ako se ga loti kdo s silo. Junaštvo pa se je Guerinu tekom 37 dnij docela razkadilo, in dal se je povsem neju-naško odpeljati v ječo. S tem je končana tudi ta antisemitska komedija. Drevfusova afera končana. Drevfus je svoboden ter je odpotoval s svojo družino preko Nantesa v neznan kraj. S tem je ta afera končana, in čestitati je Franciji, da se je završila toli mirno in dostojno. Antisemitje so prorokovali grozno ustajo, toda za lahkožive Francoze je izgubila afera Dreyfus s komediaško obsodbo vso zanimivost; Pariz in druga mesta se zanimajo danes za državni sodni dvor, pred katerim stoje Deroulede, Guerin, patriotska in antisemitska liga. In tako je mogel zapustiti Dreyfus neopazen vojaško jetnišnico ter nezasledovan odpotovati v družbi otrok in soproge. Višji proku-rator sv. sinode, ruski tajni svetnik in državni svetnik Konstantin Petrovič Po-bčdonoscev se je te dni izjavil o Drey-fusovi aferi tako-le: „Obravnave v Ren-nesu so podale vsakemu objektivnemu opazovalcu dokaz, da je Dreyfus nedolžen. In za nedolžnega ga smatrajo na Ruskem premnogi. Dva momenta sta, se mi zdi, ki sta bila mnogim Francozom odločilna, da so obsojali nedolžnega: prvič jim fanatizem ni dopuščal, da bi obsodbo prvega vojnega sodišča preklicali, — drugič so hoteli rešiti armado, katera se zdi mnogim poklicana, da prevrže sedanji red v Franciji ter postavi na mesto sedanjega večnega pre-minjanja stabilen monarhičen regime". Tako sodi najslavnejši ruski politik in socialog, veliki reformator Pobedonoscev. krov in namignil Lamehu, naj stopi bližje. Hebrejec se je priplazil in njegov bazili-skovski pogled je požiral obseg skrinje. Tu seje svetil z magičnim leskom zaklad: cele palice zlata, srebrne čaše, uhani, prstani, naramnice z biseri kakor golobje jajce, dragih kamenov kakor cvetlic na pomladnem travniku. Sadok je segel v skrinjo in potegnil iz nje dve silni palici zlata in velik prstan z ogromnim kamenom. Lameh je nastavil naročje, in njegove oči so se svetile bolj kakor kovina in dragi kameni. Sadok je hotel spustiti pokrov, toda Hebrejec je stal še vedno z nastavljenim naročjem, široka usta odprta skoro do ušes, so kazale iznenađenje in občudovanje, oči so govorile nekaj: Za tako malo ne prodam svoje hčere! Splošno je bila njegova prikazen silno komična. Sadok se je tedaj Se enkrat nagnil k skrinji in dodal srebrno čašo, z rubini posejano, in dve naramnici z glavo Anubisa, rezano iz enega samega onyxa. Lameh se je zadovoljil in stopil v ozadje. Med tem so se odprle dveri kraljevskega kopališča in dve jebusitski robkinji sta privedli Sunamitko Abisag. Prejšnje njeno oblačilo je zginilo; zavita je bila v nežen, prozoren muselin, na rokah in nogah je imela težke zlate kroge, črni lasje so bili posuti z zlatim praškom, kakor bi se v temno noč razletele miliarde žarečih zvezd. (Dalje prih). Transvaal in Anglija. Jutri ali v soboto se snide angleški ministrski svet, da se posvetuje o novih predlogih, katere bode stavil Chamberlain Krugerju. Baje bodo ti predlogi hkratu angleški ultimat. Zdi se, da hoče Anglija pridobiti nekaj časa za oboroženje. Kruger se misli baje obrniti do nekaterih evropskih držav za posredovanje. Te države bi bile bržčas Francija, Rusija in Nemčija. Te dni so odšli iz Londona že trije posebni vlaki z angleškimi častniki, med temi tudi nad-poveljnik natalski, George White, v Sout-hampton, da se ukrcajo ondi na ladije za Južno Afriko. V Zjedinjenih državah pa se že nabirajo prostovoljci, ki pojdejo Boer-cem na pomoč. Indijski vojaki odrinejo s svojimi nečloveškimi dumdumskimi krog-Ijami baje 25. t. m. Pred sredo meseca oktobra se vojne operacije vsekakor ne začno. Dotlej pa se morda vendarle razmere kakorkoli obrnejo na bolje. Dopisi. Iz učiteljskih krogov, 19. septembra. Nujno potrebno se mi zdi, da se jamejo učitelji ravno sedaj, ko je predsednik „Zaveže" na tako slovesen način konštatiral, kje so naši pravi prijatelji in kje naši naj-Ijuteji sovražniki, da se jamejo ravno sedaj pogosteje oglašati v javnosti s povdar janjem svojega stališča in svojega iskrenega prepričanja, in da naj ona temna stranka za vselej opusti nado, da bi kdaj upregla slovensko učiteljstvo v svoj jarem. To naglašanje našega splošnega uverjenja in naše skrajne odločnosti, da pripomoremo nazorom napredne slovenske stranke do obče veljave v naši dragi domovini v korist ubozega ljudstva, to naglašanje je tem nujneje, ker se je našlo na Kranjskem, žal, 30 takih značajev-učiteljev (o učiteljicah niti ne govorimo, ker predobro poznamo nagibe, ki delajo starim devicam simpatijo do obritih, od vina rudečih obrazov), kateri izdajajo svoj idealni stan aH iz same neumnosti ali pa v nadi na mastne fa-rovške pečenke. Pred vsem izobraženim svetom nam delajo ti ljudje sramoto in docela smo uverjeni, da bi nas inteligenca laška in nemška ne sovražila tako. ako ne bi mislila, da smo vsi Slovenci klerikalci in s tem nasprotni napredku, svobodi in kulturi. To je eden glavnih vzrokov nemške in laške brutalnosti. Z vsemi silami moramo skrbeti in delati na to, da izgubimo s svojega narodnega telesa ta madež, ki se nam od zunaj vsaj tako dolgo z neko pravico more očitati, dokler nas v javnosti ne zastopa še tako veliko število fajmoštrov, kaplanov in po njihovi milosti izvoljenih nazadnjakov. Zoper onih 30 učiteljev, ki so šli iskat pameti in poboljšanja do negodnih kaplanov in dobro rejenih — epikurejcev v „lemenat", in ki so pokazali s tem, kako umevajo naš ljudskošolski zakon — ta biser avstrijskega zakonodaj-stva — da se namreč vežejo z njega najhujšimi nasprotniki, da iščejo navodila pri fanatiziranih sovragih nove šole, zoper teh 30 nevrednih učiteljev se mora pričeti najprej med učiteljstvom samim najintenziv-neji odpor, obsoditi se morajo, kakor so se deloma že od 2000 slov. učiteljev zastopanih v „Zaveži" — tudi od vseh zastopnikov šolskega zakona in prijateljev narodove prosvete. Mi učitelji prosimo, da se objavijo imena teh — svetnikov! Z Bleda sredi septembra. Na naš dopis z Bleda, poslal Vam je gosp. župnik iz Grada svoj popravek Mi smo toliko prijazni, da njegovega popravka ne bomo popravljali, ker se njegov popravek samo nekaterih stvarij dotika. No, mi pustimo to sladko veselje, pošiljati popravke vsem našim vrlim gospodom župnikom, in se omejimo na omenjanje dejanj! Kakšne popravke pošiljajo, to vidi vsakdo, kdor nekoliko primerja njih popravke z dopisi. Sosebno se pa v tem odlikuje gospod župnik iz Grada. Kakšna je cerkev v Gradu na Bledu? — Jaz vem, da je gospoda župnika samega sram, kedar zjutraj vstane, da ne vidi te podrtije, in kakšen je farovški plot — to tudi sam dobro ve, zato pa molči. Seveda, saj on je rojen za kočijaža, in njegovo največje veselje je sedeti na kozlu, povesiti učeno glavico tja doli mej kolena in voditi ubogljivo kobilico. Seveda, če on ve, da je mnogo Blejcev, ki rajši zunaj cerkve stoje", kakor da bi nanje kapale skozi strop plesnjeve cerkve kaplje — to ni nobena posebna modrost; če pa misli, da je to kaj nespametnega — pa se tudi moti. Gosp. župnik nam pravi: „res je tedaj, da v nobenem slučaju duhovnik nima dobička, ako dva krat mašuje". Mi smo toliko drzni, gospod župnik, da Vas prašamo: „Ali ste imeli Vi lansko leto, ko ste drugič maševali v Ribnem, kaj dobička ali ne?" Denite roko na srce in govorite čisto resnico, brez zavijanja in hinavstva, in rekli boste: da ste imeli dobiček, ne sicer direktnega, pa morda indirektnega! Ali ne, gosp. župnik? —Kaj neki govori gosp. župnik o tem, da bi bil kdaj odrekel stanovanje kakemu gospodu duhovniku v župnišču (župnišče je, gospod župnik, ne samo stanovanje za duhovna) ? Kdo je to trdil? Nihče! Gospod župnik, še jedenkrat berite; drugič pa kar jedenkrat za vselej dvakrat berite, da se ne osmešite pred svetom. Ali Vam je žal, gosp. župnik, da ste morali brezplačno prepustiti stanovanje? Vam se čudno zdi, da Vaši bratje v Gospodu brezplačno prenoče, v hiši, ki ni Vaša, ampak one cerkve, katero Vi slučajno upravljate! — Zakaj pa ne zahtevate za pranje posteljne oprave in za metle — odškodnine ? Morda drugo leto pridete do tega sklepa! No, ker sem že ravno tu, pa povem gospodu Matiji Mraku, naj nikar ne seda na mogočni stolec in naj ne sodi, da ne bo sojen. Slučajno nam je prišel v roke „Slo-venec", v katerem nas pere in umiva g. župnik z Bohinjske Bele v odprtem pismu. Mi se samo čudimo, kako je mogoče se naučiti toliko fraz in jih tudi napisati v od prtem pismu! Mi smo jedva naglašali sebičnost in hinavstvo ! To zadnje se je jasno pokazalo iz Grada pri kupovanju občinske opuščene šole! Tu poglejte in povejte, ali je to odkrito ravnanje! Zakaj in čemu je treba bilo g. Žumerja, da draži s pooblastilom za župnika ? Govorita, g župnik z Bleda, in Vi, gosp. župnik z Bohinjske Bele! Zakaj se je kupila šola? In kdo je plačal to šolo? In s čegavira denarjem? Govorita, gospoda župnika! Zato, da se bo cerkev lažje zidala? Z denarjem od cerkve z otoka ? Ljudje govore to! Ne popravljamo Vas in Vaših dopisov, ampak mi Vam povemo nova dejstva, katera boste Vi lahko popravljali — ali pa molčali! Perite sami sebe v Savi in Jezeru in pometajte pred svojimi pragi — potem pa šele trosite nekaj priučenih, popolnoma in docela ne svojih fraz v svet. Vi nas hočete učiti olike, omike in plemenitosti. Vi, ki se bahate, da ste s palicami poučili bebce, ker so se nenravno vedli? Ali ne pravi pregovor: „Jednako se z jednakim druži?" Pa ta pregovor laže, gospodje iz črne klike ! Vi, ki trpite, da leže osemdesetletni starčki pod skalami na prostem, ker ste Vi zabranili, da bi se zidala ubožna hiša in stoji sedaj prostor, kupljen za ubožno hišo, prazen! —Vi nas hočete učiti plemenitosti V Pojdite, učit se usmi-ljenosti, in nam pokažite s svojimi lepimi zgledi in usmiljenimi dušami — in potem Vam bomo sledili na tem polju. Ne govorice in ne kvasite o samih liberalcih, o katerih se Vam niti ne sanja,kakšni so! Najprvo pojdite in se poučite , kaj so liberalci — potem rabite to besedo šele enkrat v vsem dopisu, ne samo v vsaki vrstici desetkrat. Liberalci, liberalci vpijete — to je liberalno ! To znate; to! In gospod župnik iz bohinjske Bele, če ste v resnici pripomogli k stavbi malenkostnega gasilnega doma na Beli, ali se mora na njem svetiti v zlatih črkah Vaše prelepo ime? Kaj li? Čemu ste tamkaj ? Ali tudi Vaše ime rabijo, kadar gase gasilci? Moj Bog, Ti si nas v resnici zapustil, ker si nam dal ljudi, posvečenih, pa tako slaveželjnih! — Vidite, gospod župnik Matija Mrak — če bi bili tudi zidali s svojim denarjem tisto bajtico za par sto goldinarjev — bi ne bilo lepo, če si daste uzidati za to spominsko pločo! To pač — to, zmerjati in psovati ste se dobro in izvrstno naučili — pa če storite kako malenkost — pa že ne veste, kako bi to razglasili in večno pribili. — In nama z Martinom tudi ni treba iti k Lergetpo rerju in k sodišču — državni pravnik bo brez mene malo prerešetal to stvar, ki je faktum, kakor sami pravite! Sami ste rekli: Vaši kaplani naj nas uče morale s palicami — to ste sami rekli, da so storili! — Mi pravimo na to le fej! Taki so naši kaplani in ti kaplani — naj nas vodijo po poti k Bogu in molitvi?! Tako daleč smo prišli! Slovenci, izročite se brez milosti kaplanom, ker ste grešni ljudje, kaplanje pa imajo palice, da Vam s palicami iztepo Vašo nemoralo in Vam vcepijo novih čed- nosti]. Zlati vek palic v rokah kaplanov, ljubečih čistost mesa! In kam so padli Ti ljudje! Sami se hvalijo a takimi dejanji ljudem, ki nimajo več toliko oseb nega sramu! Čujte, ve device iz vseh bratovščin — kaj Vas čaka! Tako varujejo Vašo čednost Vaši voditelji. Taki so, sami pravijo, da so taki! Le udajte se jim — s palicami Vas bodo varovali pregreh. O, njih pristaši so dobri in usmiljeni ljudje' To je videl zadnjič tudi gospod župnik z Grada, ko je sedel na kozlu in peljal dvoje prijaznih gospodov proti Lescam, kako so peljali orožniki dva iz njegove najboljše vasi, — gospod župnik je rekel sam, da je ta vas najpobožnejša — v zapor, ker sta ubijalca. Čujte, taki so njih ljudje. In Vi, gospodje iz župnišč, ne zlorabite beseda „liberalec" in „naprednjak", tu Vas še čaka dela, dela in še jedenkrat dela. Vemo : Vi bi radi imeli zopet dobiček; zato pa pozivljete, naj se naši blejski liberalni možje izrazijo, da nimajo z nami ničesar vkupnega. Kaj ne, Vi patentovani klerikalci, klerikalizem je poznal vedno zlato geslo: „Deli in vladaj!" — To hočete. To in nič drugega! Vlade — vlade ste željni in plemenitost in usmiljenost so Vam prazne besede! Gospod župnik Matija Mrak si grozno ugaja kot dopisnik v „Slovencu", saj ima vendar jedenkrat priliko vmešati se v stvar, ki mu gre mari, kot lanski sneg. — saj opozori s tem ves svet „Slo venčevcev" na svojo veliko osobo. In zato se podpisuje in baha, da se njegovo črnilo ni posušilo. Naše, gospod župnik, tudi ne' Tega imamo tudi mi — in nas boj prav zelo veseli! Saj se le takrat pokažete v pravi luči, kadar ste malo razburjeni prav veseli — takrat kadar nas zmerjate z liberalci in lažniki, takrat poveste, kakšnih mislij in kakšne ljubezni do bližnjega ste, in kako so bele Vaše čiste duše' Sicer, sicer ste tako sladkih besed, kakor gospod župnik Janez Oblak, doma iz Mavčič in sedaj v Gradu, ki nagovarja bolnike na smrtni postelji, naj skrbe za cerkev I Iz Žalca, IG. septembra. Žalsko dir-karsko društvo priredi v nedeljo 24. sept. t. 1. ob polu 3 uri popoludne na dirkališču v Žalcu dirko. I. Pričetna dirka, 240 kron; darila dunajskega dirkarskega društva Za vse konje, kateri imajo značaj konj savin-skega plemena. Daljava 2000 metrov. 100 kron prvemu; 60 kron drugemu; 50 kron tretjemu; 30 kron četrtemu. Vloga štiri krone z izgubo vloge. Da se dirka vrši, je treba najmanj šest oglasil. II. Glavna dirka. 360 kron, in sicer darovanih od dunajskeg.' dirkarskega. društva 160 kron in od baden skega dirkarskega društva 200 kron. Za konje vseh dežel in neomejene sta ros-i in spola. Konji, kateri še niso dirkali, kateri so po 1. januvarju 1894. 1. pri kateri koli dirki dosegli hitrost 1 minute 54 se kund za kilometer ali manj, se postavijo pri startu, za vsako boljšo sekundo pa 10 metrov nazaj. Daljava 2000 metrov. 200 K prvemu; 100 kron drugemu; 60 kron tretjemu Vloga 10 kron z izgubo vloge. Da se dirka vrši, je treba najmanj pet oglasi!. Pred tem vrši se dirka s plemenskimi konji 400 kron, danih od visokega c. kr. poljedelskega ministrstva. Za 31etne in starejše kobile in licencirane žrebce III. štajerskega okolišča z dokazano savinjsko pasmo. Jedno prežno, daljava 2000 metrov. 140 kron prvemu; 100 kron drugemu; 80 kron tretjemu; 50 kron četrtemu; 30 kron petemu Vloga 4 krone z izgubo vloge. Šest oglasil ali dirka se ne vrši. Rok za oglasila: v soboto dne 23. septembra ob 6. uri zvečer Pozneja oglasila se sprejemajo le s po dvojeno vlogo do opoludne 24. septembra Pri dirki veljajo pravila dunajskega dirkarskega društva, ter istega rekordne določbe za avstrijska dirkališča II. razreda. Daril;i se izplačajo brez vsacega odbitka. Na dir kališču bo svirala celjska narodna godba Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. septembra. — Osebne vesti. Poštnimi azisten'i so imenovani poštni vežbeniki Josip Ris-mondo, Rudolf Mayer\veg, Renat Lorinsich. Aristid Tomanini, Anton Rovere, Fran Ficko. Dragotin Ghiglianovich in Adolf Eisenzapi" v Trstu za Trst, Vekoslav Rabusin in Hektor Lister v Trstu za Pulj, RudoK \Vruss v Ljubljani za Št. Peter na Krasu. Miroslav Brumat in Dragotin Mikschiczek v Gorici, Pavel Garimberti v Rovinju, Eduard Špan in Matija Rothl v Ljubljani in Just Peschle v Pazinu — zadnje imenovani na sedanjih službenih mestih. Zajedno so premeščeni Ivan Schmutz iz Opatije v Trst, Erust Stangher iz Pulja v Opatijo, Hektor Davanzo iz Pulja in Jerko Peric iz Št. Petra na Krasu v Trst. — „La Pensee Slave" in ..Slovenec" sta nezadovoljna z našim člankom, kojega smo pisali o Drevfusovi obsodbi. Tega veselja duhovniškemu in eksduhovniškemu listu ne bodemo kratili; če se hočeta Kalan in Jakič javno objemati — naš blagoslov imata! Očita se nam, da zagovarjamo človeka, „katerega so pošteni ljudje že davno obsodili". Tu je treba razločevati, pošteni ljudje, če imajo dokaze v rokah, ne falzifi-cirajo listin, ter se tudi ne sklicujejo na priče, kakor je bil „srbski pretendent". Dalje sta pa sodila dva sodnika za ne-krivdo, in ta dva, đon Jakič, sta brez dvojbe vsaj tako poštena kakor ste Vi. Vsi sodniki so pa prisodili obsojencu olehčave, kar bi bilo, če se je veleizdajstvo res dognalo, naravnost smešno! Dvojbo o krivdi so torej imeli tudi vojaški sodniki, in v takem slučaju bi se bil obtoženec povsod drugod oprostil, ker je boljši, da je devet-indevetdeset krivičnikov oproščenih, nego da zapro v ječo jednega samega nedolžnega. To bi morala Andrej Kalan kot aktiven duhovnik in don Jakič kot bivši duhovnik vendar vedeti! Sicer je pa otročje za nas Slovence napraviti z Drevfusove pravde politično afero. Polastili so se te pravde povsod pred vsem klerikalci, v nadi, da francosko generalstvo odpravi republiko, ter posadi na francoski prestol kakega lenuha in papeževega lakaja. Samo v tem pogledu je za nas Dreyfusova pravda politična zadeva, ker nikdar ne bodemo vneti za to, da naj se v Franciji Ijudo-vlada odstrani ter nadomesti s klerikalno monarhijo. Pri tem prepričanju pa ostanemo, in to tudi na nevarnost, da se zamerimo pri don Jakiču v Trstu ! — Shod na Igu. Novi ižanski kaplan se je z vso vnemo lotil osrečevanja svojih faranov. Začel je z ljudskim shodom, katerega je priredil v nedeljo popoldne. Udeležile so se shoda največ samo ženske, a le malo moških in še ti so se besedičenju govornikov samo poredno „ muzali", kakor je stara ižanska navada. In kaj bi se ne, ko so govorniki vezali take otrobe, da so se celo ženskam smilili! Naš prijatelj Mau-ring je stal v ozadju in je posamezne govore belil z duhovitimi opazkami ter priganjal ljudi, naj ploskajo. Toda nobena roka se ni ganila in Maming je moral sam ploskati. Na shodu se je slišala tudi trditev: „vsi birti so pijavke", na kar se je odzval znan glas: „ne samo pijavke, tudi goljufi". Ali ni to značilno, da troti javno psujejo pošten stan , poštene davkoplačevalce s pijavkami in goljufi? Morda je na ta izbruh vplivala okolnost, da so bili neki prvaki konsuninega društva v soboto obsojeni na čutne globe? Shod je sklenil ustanoviti ^izobraževalno društvo". Za pristop se je oglasilo kacih 20 mož, toda zahtevali so, da se mora društvo naročiti tudi na „Slovenski Narod". Da ste ga videli dr. Mauringa, kako se je tedaj razkoračil! Kar tresel se je togote, ko je to slišal, in ves zelenje vpil, daje „Narod" prepovedan list, in da stori smrtni greh, kdor ga bere. Kaj pravite, dr. Mauring, ali je bilo takrat tudi smrtni greh, brati „Slovenski Narod", ko ste mu Vi pošiljali notice, naperjene proti Vašim stanovskim tovarišem? Iz društva najbrže ne bo nič, in tako so se Gostinčar, Moškrc in Lampe zastonj trudili. Za nekaj se imamo temu shodu vendar zahvaliti. Dal je „Slovencu" priliko, da nam je novic pokazal, kako demokratičen da je. „Slovenec" ne pozna stanovske razlike, vsi ljudje, vstvarjeni po božji podobi, so mu jednaki. Kdor ne verjame, naj prečita sinočnega „Slovenca" notico o ižanskem shodu. Kaplančka Lam-peta imenuje „častitega gospoda", Gostin-čarju in Moškrcu pa ne privošči niti navadnega „gospoda". To je katoliško demo-kratstvo. — „ Resnica" drama v treh dejanjih, se zove novo izvirno dramatično delo, katero je izročil g. Etbin Kristan inten-danci slovenskega gledališča. — Infanterist na potovanju. Zastopnik mestne skupine celjske v državnem zboru, dr. Pommer, obiskuje sedaj svoje volilce. Govoril je v Brežicah, v Celju, v Vojnika in v Vitanju. Kar je govoril je bilo vse tako brez pomena, da se res ne izplača kaj posnemati. Mož je sicer prav skromen. V Celju je povedal, da je v nemški armadi preprost infanterist, in da nima talenta za kaj boljšega. O tem so tudi celjski Germani prepričani in dr. Pommerja najbrž ne bodo nikdar več volili. — Volitve v okr. šolski svet breški. Ta šolski svet je zopet za dobo šestih let v nemških rokah, da3i so Slovenci pri volitvah v okrajni zastop zmagali. Nemški listi se norčujejo, češ, slovenska nerodnost je kriva, da ni novi slovenski okrajni zastop volil členov okrajnega šolskega sveta, ampak še stari nemškutarski. Pričakujemo, da se stvar pojasni. — Iz Novega mesta se nam poroča, da je bil dne 16. t. m. izvoljen zopet gosp. dr. Jakob Schegula županom, občinskimi svetniki pa gg. ces. svet. Adolf Pauser, notar dr. Pozni k in c. kr. ravnatelj v p. Martin Mehora. — Otvoritev Franc Jožefove ljudske šole na Bledu. Piše se nam: Dne 16. t. m. smo otvorili našo lepo novo šolo. Za časa županovanja naprednega gospoda Jak. Pe-ternela in na njegovo inicijativo sklenil je tedanji občinski svet, da se zida novo poslopje za šolske prostore; to je bilo v onih časih, ko smo še ustanavljali zavode in društva v prospeh in korist našega ljudstva. Ta sijajni spomenik na one čase se je izvršil sedaj pod vodstvom krajnega šolskega sveta in njega predsednika g. Jožefa Ver derberja. V soboto smo jo otvorili. Ob devetih zjutraj je bila običajna šolska maša pričetkom šolskega leta, katere se je pa udeležila poleg šolske mladine vsa tukajšnja inteligenca. Po maši je šel sprevod s šolsko mladino in bralnim društvom pod svojimi zastavami od cerkve do novega poslopja. Tam so se ogledali prostori in blgoslovili pod navadnimi cerkvenimi formalnostmi. Po blagoslov ljenji je izročil g. predsednik krajnega šolskega sveta ključe našemu dičnemu nadučitelju g. Franu Rusu; g. okrajni šolski nadzornik Andrej Žumer je pa ogovoril navzoče občinstvo in otroke, posebno omenjajoč, da ima ta šola prednost, da sme nositi ime našega presvitlega vladarja. Po izročitvi poslopja nj egovim namenom pogostile so naše vrle dame, na čelu jim gospa Valtriny-jeva, ob veliki pripomoči gospe KHnar-jeve, gospe Rus-ove in Verderber-jeve, gospic učiteljic in drugih vrlih gospodičin, šolsko mladino z gorko kavo, krožnikom, polnim mrzlega mesa, kruhom in pecivom. Veselje je bilo gledati njih jasne obraze, ko so zapuščali s papirnatimi krožniki v rokah svoj novi šolski prag: gotovo bodo pomnili ta radostni dan. — Opoldne je bil banket, ki se je sijajno vršil. Med banketom je bilo dosti in primernih napitnic. Navzoči so brzojavno pozdravili, žal odsotnega g. okrajnega glavarja pl. Kalteneggerja, ki ima mnogih za slug za dovršitev naše tako lepe šole. — Hvala vsem, ki so pripomogli k zidanju in dodelanju te hiše; hvala tudi vsem, ki so se potrudili, da se je izvršila otvoritev tako slovesno, v prvi vrsti gospem in gospodičnam, ki so pogostile otroke, hvala tudi bralnemu društvu, ki je zapelo pii tej priliki nekaj mičnih pesmic. Posebno pa se z ahvaljujemo vsem onim, ki so nam priborili čveterorazrednico. Naj bi ta nova stavba rodila mnogo koristnih sadov, kakor so imeli dobrih namenov oni, ki so jo započeli zidati. — Nova advo katura. V Mokronogu se naseli dr. Josip Kolšek, dosedaj advokat v Laškem. Vzel je v najem stanovanje in pisarno ranjcega notarja gosp. Stanko Pirnata za dobo petih let, počenši s prvim oktobrom t 1. — „Zagorski Sokol" priredi v nedeljo dne 24. septembra t. L pri lepem vremenu izlet na Sveto goro in na Savo. Odhod iz Zagorja zjutraj ob 6. uri na Sveto goro. Popoldan ob 1. uri odhod iz Svete gore na Savo, kjer se vrši ob 3. uri javna telovadba, po telovadbi prosta zabava, pri kateri svira sokolska godba. Vabijo se vsi prijatelji sokolstva k temu izletu. — Pazite na otroke. Včeraj popoludne se je ožgal 41etni dečko Milan Avbelj, sin delavca Jožefa Avbeljna, stanujočega v delavskih hišah v Hranilničnih ulicah, ko je hotel v kuhinji zakuriti. Našel je bil pred hišo žveplenko, katero je v kuhinji prižgal, toda ravnal je tako nerodno, da se mu je vnela obleka in je bil na jedenkrat ves v plamenu. Priletel in privpil je na ulico, kjer so prileteli ljudje in ga polili z vodo, da so pogasili gorečo obleko. Deček se je tako opekel, da so ga prepeljali v dež. bolnico, kjer pa je čez jedno uro nmrl. Na dečka je imela paziti njegova 141etna sestra, katera pa je takrat delala na vrtu. — Umrl je včeraj v bolnici 631etni Ivan Jerman iz Trbovelj, ki si je te dni prerezal vrat. — Samomor. V Dolenčicah pri Kranju se je 701etna Marijana Ažbe usmrtila. Zabodla si je nož v srce. Ženi seje večkrat mešalo. — Ulom. V Sp. Ponikvah pri Trebnjem sta v noči od 19. na 20. t. m. dva neznana zlikovca ulomila v pet hiš in po kradla raznega blaga. — Mestne elektrarne in mestnega vodovoda pisarne in skladišča nahajajo se od 21. t. m. v II. nadstropju „Mestnega doma", uhod iz Streliških ulic. — Mestna blagajna. Radi popravljanja in snaženja uradnih prostorov je mestna blagajna dne 25 , 26., 27. in 28. t. m. strankam zaprta. — Novo slovansko podjetje v Trstu. Kakor morejo razvideti cenjeni čitatelji iz inserata, ki ga priobčujemo danes, je tvrdka R. Pretn er otvorila novo spedicijsko poslovnico v Trstu. Gosp. Pretner je po mnogoletnem poslovanju izborno izvežban v špedicij ski stroki, in hoče svoje podjetje zasnovati v čim večem obsegu, tako da bo mogel ustrezati naročilom iz vseh slovan skih pokraj i n Avstrije. Priporočamo ga naj-topleje našim trgovcem, ki imajo zveze z Trstom. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16. septembra kaže, da je bilo novorojencev 22 (=32 67°o), mrtvorojenca 2, umrlih 19 (=28 21 ° 00), mej njimi so umrli: za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=26 3° 0), iz zavodov 11 (=57 8°/0). * Sežgani milijoni. Znano je, da se sežgd v avstro-ogrski banki vsi strgani, pomazani ter kakorkoli nerabni bankovci. Te dni s o sežgali zopet za 21,550.000 gld. bankovcev in sicer 7000 tisočakov, 83.0U0 stotakov in 625.000 desetakov. * Številka 14. V Gradcu so imeli te dni socialni demokratje shod proti § 14. Po shodu so šli socialni demokratje pred mestno hišo in namestništvo demonstrirat. Na potu pa so videli tramvajski voz s št. 14. To jih je toli razkačilo, da so pločo, na kateri je bila naslikana št. 14, strgali z voza in jo razbili. * Obstrukcija v Italiji. Državno pravd-ništvo v Rimu je odredilo, da se morajo aretovati socialnodemokratični poslanci De-felice, Mongare, Bisolati in Prambolini radi obstrukcije v državnem zboru, a vsi štirje so zbežali na Francosko. * Drevfusova ulica. Na Francoskem, v mestu Ledignanu imajo ulico, ki se zove „Dreyfusova ulica". Poleg tega imajo prebivalci tega mesta tudi „Colonel Picquartu-ulico. * Plačani čuti. K nedavno umrlemu 8 meričanskemu milionarju Vanderbiltu je prišel nekdaj, ko je bil Američan s svojo la djo pred Carigradom, slavni francoski igralec Coquelin. Vanderbilt je naprosil igralca, naj mu kaj deklamira ali predstavlja, in Ccquelin mu je ustregel. Po dovršeni predstavi je američanski Krez poklical igralca k sebi in mu dejal: „6krat sem se moral jokati . . . Vsak jok 100 dolarjev = 600 dolarjev . . . 12krat sem se moral smejati . . . Vsak smeh 200 dolarjev = 24C0 dolarjev . . . Skupaj 3000 dolarjev." In Cormelin je spravil 3000 dolarjev. * Tragičen slučaj. V Cigleniku je nedavno pijani delavec Bertosi grozil gostil-ničarki Toth, da ubije njo in strojevodjo žage, pri kateri je bil Bertosi v službi. Zato je postavil strojevodja ponoči pred svoje stanovanje za stražo delavca Žigiča, gostil-ničarka pa delavca Schvveighoferja. Stražarja sta hodila sem ter tja in se tako v temi srečala. Poznala se nista, nego sta mislila oba, da imata pred seboj Bertosija. Spopadla sta se torej in se pretepala tako dolgo, da je Schvveighofer obležal. Ko se je zdani'o, so našli mesto Bertosija Schweig-hoferja — mrtvega. * španske literarne razmere so — kakor poroča .Das literarische Echo" — postale jako slabe. Pisatelji ne pišejo do malega ničesar, kajti knjig ne kupuje skoro nihče. V vsej Španiji je komaj deset knjigotržnic. Pisatelji zalagajo in razpošiljajo večinoma sami svoja del. Večidel pa pišejo tudi sami — kritike o svojih spisih. Novih talentov ni, nego so pisatelji vsi med 50. do 70. letom. Po zadnji vojni so razmere za španske literate skrajno neugodne. * Kitajsko. Neki pariški zdravnik je prevzel na novoustanovljenem vseučilišču v Pekinu profesuro za anatomijo. Ker pa Kitajci ne puste, da bi se trupla secirala, ni imel profesor sredstev, da bi mogel poučevati v svoji stroki. Le kadar so koga obglavili, je dobil truplo na razpolago, sicer pa nikoli. Mladi profesor je šel torej k podkralju Li Hung-Čangu ter se mu je pritožil: „Trupel imam premalo, a brez njih se me-dicinci ne morejo učiti anatomije." — „Saj dobite vendar vsa trupla obglavljencev!" mu je dejal začudeni kralj. — „D;\, a to je premalo," ga je zavrnil profesor. — „No, damo jih torej odslej več obglaviti,8 je odgovoril podkralj ter se poslovil. Književnost. — ..Učiteljski Tovariš". Št. 27. ima naslednjo vsebino: Po zborovanju našega parlamenta. — Fran Rojina: Učitelj-čebelar. M. Poklukar: Ola šave. — Jakob Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih slu-žeb. — Gospodarski program. Telefoniona in brzojavna poročila. Dunaj 21. septembra. Zatrjuje se z vso odločnostjo, da je za kulisami že sestavljeno uradniško ministrstvo. Desnica se bo taki vladi z vso odločnostjo uprla, poljski klub pa ne bo dovolil nobenemu svojemu členu, da vstopi v to vlado. Dunaj 21. septembra. Kriza je dospela skoro na vrhunec. Položaj je skrajno napet. V dveh ali treh dneh mora priti do odločitve. Češki poslanci ostanejo nepremično na stališču, ki so ga označili na svojem sobotnem shodu, naj se zgodi karkoli. Dunaj 21. septembra. Ministrski predsednik grof Thnn je iz Merana brzojavno sklical ministrski svet za jutri popoldne ob 3. uri na sejo. Danes bo tu skupen kronski svet v zadevi aktiviranja nagodbe. Dunaj 21. septembra. Načelnik desnice, vitez .la\vorski je za jutri sklical vse načelnike desničarskih klubov na posvetovanje. Dunaj 21. septembra Načelnik mladočeškega kluba dr. Engel je te-legrafično sem poklican. Poslanca dr. Stranskv in dr. Pacak sta imela danes dopoludne daljšo konferenco s finančnim ministrom dr. Kaizlom. Dunaj 21. septembra. Uradni list prijavlja dolgo vrsto novih členov gospodske zbornice. V čeških političnih krogih obuja začudenje, da mej imenovanci ni nobenega Jugoslovana, in priznava se, da je to nezasluženo preziranje. Dunaj 21. septembra. Listi beležijo dve značilni izjavi cesarjevi. Posl. Rohracherju je cesar, govoreč o reaktiviranju parlamenta, rekel: „Upam, da se doseže, ker tako, kakor sedaj, ne more več iti". Poslancu Grabmavru je cesar rekel, da priznava njegovo politično delovanje. Ko je Grabmaver na to odgovoril, da stori samo svojo dolžnost, je cesar rekel: rJaz še močno računam na Vašo delavnost". Dunaj 21. septembra. S cesarsko odločbo, dano v Celovcu dne 19. t. m. se odrejuje ustanovitev češke tehnike v Brnu. Inženerski oddelek se otvori 1. novembra. Profesorji so že imenovani, mej njimi dr. Zahradnik iz Zagreba za matematiko in slikar Schweiger za risanje. Dunaj 21. septembra Minister zunanjih del, grof Goluchovvski je novic pokazal svoja čustva za slo- vanske narode. Vsled njegovega upliva se je Srbom, Hrvatom in Slovakom, kar jih spada pod madjarsko vlado, prepovedala udeležba pri shodu slovanskih časnikarjev v Krakove m. To postopanje grofa Goluchovvskega je obudilo skrajno ogorčenje v vseh poljskih krogih in če se bo Goluchovvski prikazal v delegacijah, se mu bo kategorično povedalo, kako in kaj. Dunaj 21. septembra. Pražki nadškof je že imenovan. Nadškof je postal Olomuški prelat baron Skrbenskv, ki se je že danes na raznih višjih mestih predstavil. Bel i grad 21. septembra. Sinoči, ko so zagovorniki končali svoje zagovore, je Knežević slovesno izjavil, da je obtožene radikalce po krivem dolžil, da so ti na „atentatu" popolnoma nedolžni, in da jih je dolžil radi tega, ker se mu je reklo, da s tem reši s'voje ž i vi j e nj e. Pariz 21. septembra. Uradni list prijavlja pomiloššenje Drevfusa" in zadevno poročilo vojnega ministra Galli-feta na prezidenta Loubeta. Pariz 21. septembra. „Aurore" prijavlja pismo, v katerem naznanja Drevfus, da bo nadaljeval borbo za svojo čast toliko časa, da dokaže svojo nedolžnost. Gulnara. Stepska pripovedka. Prevel Savo S a vid. (Konec.) VII. Veliko veselje vlada v Damjanovem dvoru. Starec se je kar pomladil. Saj ima v rokah sovražnika, Osvetil bo ženino smrt. Ljubljenca bi se najraje takoj naužila sreče. Ni jima treba dolgo čukati. Selski svečenik blagoslovi njun zakon. V slavi, med streljanjem spremijo ko-zaki mlada poročenca v svatovsko izbo. Na kozakove rame naslonjena se vrača Ulana iz cerkve in se smehlja možu. Prekop objema z jedno roko Ulano, z drugo pa deli tovarišem darove. V veseli družbi ni videti Gruzinke. Tudi ona slavi pir, toda brez radostnih glasov; okrog nje vlada grobna tišina. Ko pa svatje napijejo poročencema, prejme bedna, gorska devojka smrt. Najdejo jo bledih lic. Ljudje hite na pomoč. Ulana oživlja umrlo, Prokop jo kliče v življenje. S težkim trudom odpre oči. Posled-njič se ozre na mlaJega gjavra, z mrzlo roko prime njegovo roko in si jo pritisne na ledene ustnice . . . Končala je nesrečno življt nje . . . Prokopovo svatovanje se je pričelo s smrtjo — to ni dobro znamenje. Ko je Damjan zvedel za Gruzinkino smrt, se mu je pooblačilo staro čelo. „Deca!" reče Prokopu in Ulani, „poj-dita v božjem imenu in uživajta srečo. Vzemi jo, Prokop! Mene ostavita samega — s Fazilom." VIII. Mladi sokol je odnesel golobico v rodno gnezdo nad Djeprom. Nad reko Rusijo se je pa dvignila nova gomila, v ka-terej spi nesrečna Gruzinka. Damjan je izvršil krvavo osveto . . . Malo za tem je odšel k Bogu prejemat to, kar je v dolgem življenju zaslužil. Gomilo mlade Gruzinke je obrastel zimzelen, in modre potočnice, ki se zovejo po nekaterih krajih Gulnarine solze. Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod dr. PoCek v proslavo g. dr. Jenku, ki je prevzel brezplačni pouk ruskega jezika 5 K. — G. Ivan Pretnar, trgovec na Bledu 5 K „pri banketu ob blagoslovljenju nove blejske šole zložili blejski liberalci". — G. Gašper Kotnik, župan na Prevojah 2 K, kot del svote, ki mu jo je moral g. A. K. iz Gomilskega sodno plačati zaradi žaljenja časti. — Skupaj 12 kron. — Živeli vsi darovalci ! Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 1. Dr. pr. 939. Otvorit v«* nu predMtnva. V četrtek, dne 21. septembra 1899. Prvikrat: Vaški podobar. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Spisala L. Ganghofer in I. Neuert. — Režiser g. Rudolf Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri. — Začetek ob 1 ,'2S. ari. — Kmet po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peli. polka Leopold II. it. 27. V soboto, 23. septembra 1899. 1.: ,,Potovanje gospoda Fajdige". Zahvala. Slavnostni odbor za Blaža Potočnikovo slav-nost v Št. Vidu nad Ljubljano se najudaneje zahvaljuje vsem društvom, korporacijam in zastopnikom vseh onih društev, katera so se vdeležila pretečeno nedeljo 17. t. m. slavnosti stoletnice rojstva Blaža Potočnika, in vsem drugim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je slavnost tako častno izveršila. Iskreia hvalo izreka blg. gospej pokroviteljici Josipini Bolčevi, katera je daru vala krasni trobojni trak na čitalnično zastavo in ji kliče: „Bog jo živi nnogo leta". Toplo se zahvaljuje čast. g. prof. Kerlinu na cerkvenem govoru in čast. g. prof. dr Medvedu iz Maribore na njegovem prekrasnem, vznesenem spominskem govoru ob gomili Blaža Potočnika. Zahvaljuje se nadalje si. pevskemu društvu „Ljubljana" in mešanemu zboru „Šišenske čitalnice", ki nas je očarala s prekrasnim petjem, čilemu „Sokolu" kojemu kliče gromoviti „na zdar!" Srčno zahvalo izreka ,,Slov. zidarskemu in tesarskemu društvu", „Društvu rokodelskih pomočnikov", „krš. -so c. zvezi", „Planinskemu društvu'-, domačemu „Kat. društvu rok. pomočnikov", domači požarni brambi in vsem onim, ki so izvoliii poslati brzojavke in pozdrave. Končno kliče vsem Potočnikovim čestil-cem: Živeli! Slava spominu Blaža Potočnika ! V Štl Vidu, dne 18. septembra 1899. predsednik. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. septembra: Ana Teran, zasebnica, 77 let. Marija Terezije cesta št. 6, prisad. Dne i6. septembra: Avgusta Jager, delavčeva hči, 6 mes., Bohoričeve ulice št. 26, želodčni in črevesni katar — Marija Lukanič, zasebnica, 58 let, Mestni trg št. 24, pljučnica. Dne 17. septembra: Vladimir Vidmar, delavčev sin, 13 mcs., Vodmat št. 114, črevesni katar. V deželni boln ici: Dne 14. septembra: Jožef Pajk, gostač. 70 let, ostarelost._ Meteorologično poročilo. Vteina nad morjem 3'J6*2 ni. JSrstlujt sračni tlak 73)10 mm. Priporočava (21—216; Cas opa-jg zovanja Stanje I £ I 1 I" Vetrni v mm. ^ n ; Nebo ?-3 ■S s 20. 19. zvečer 21. 7. zjutraj . I 2. popol. 7322 732 5 735 2 17 3 sr. jzahod del. jasno g 15 8 sr. zahod skoro obi. ^ 114 sr.vzjvzh. I dež !o Srednja včerajšnja temperatura 10 4°, nor-male: 142°. ID"Čiricvlsls-.si borza dne" 21 septembra 1899. Ssapni državni dolg v notah. . 100 gld. — kr. Skupni državni đolg 7 arobrn . 99 „ 85 Avstrijska zlata renta .... 117 , 95 „ Avstrijska kronska renta 4",. . 100 , 30 , Ogerska zlata renta 4(70... H7 40 „ Ogerska kronska renta 4"., . 95 t 15 , Avstro-ogereke bančno demtOB . 905 , — Kreditne delnice....... 371 „ — London vista . ...... 120 ., 651 a , Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 97 „ 20 mark......... 11 , 78 20 frankov......... 9 ;, 671 » , Italijanski bankovci . . , . . 44 „ 45 „ C. kr. cekini........ 5 _ 69 Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Avtomatični lovilci 2 a množine. Za podgane gld. 2—, za miši gld. 120. Love brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Lovilnica za ščurke „Eclipse", na tisoče ščurkov in žohar -jevv jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod najboljši vspehi. Pošilja se proti povzetju. (1287-6) 3^. PEITH, Dunaj, II., Taborstrasse 11 B. Ces. kr. avstrijske državne železnica. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1899. leta. Odhod ls Ljubljano juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celov. c, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aasse, Išl, Solnogra«!; čez Klein-Reiflintc v Steyr, v Line. na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fra. uri f>l m. zjutraj, ob L uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano j. k. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 6t> m. zjutraj osobni vlak z Dunaia via Amstetten, Solnograda, Linča, Stejra, Išla, Ausseea. Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob ?. uri 55 miu. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. nri 17 mia. dopoludne isobni vlak z Dunaja via Amsteun, Karlovih vaiov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevio, Solnograda, Liuca, Steyra, Pariza, Geneve, Curi ha, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jezeru, Lend-Ga'jteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Poatabla. — Ob 4. nri 5 i m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubua Selztha.a, Beljaka, Celovca, France; sfesta, Poutabla. — Ob 9 nri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskejja, Pru^e, Francovih varov, Karlovih varov, Heoa, Man;ia.h varov, Pknja. Budejćvic, Liaca, Ljubua, Beljaka, Celuvca, Pon-tabla. Poleg tega ob b. uri 42 min. zvečer iz Podnarta Krope. — Proga iz Novegu, mesto, ln Ho-Čevja. Osobni vlaki: Ob nri il m. zjutraj, ob 2. uri '6'i m. popoludne iu ob 8. uri 4S. m zvečer. — Odhod iz Ljubljane d. k. v Kamnik. Oh 7. uri 28. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri Ho m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah iu praznikih. — Prihod v Lj u uljano d. k. Iz Kamnika. Ob 6. ari 56 m. sjutraj, ob LI. ari 8 m. dopoludne, ob 6. nri 10 m. m ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (.1206, V najboljših razmerah pojoča večja trgovina z sluj mešanim blagom v velikem župniškem kraju na Dolenjskem, na najlepšem prostoru poleg župnije z velikim številom odjemalvev, blizu železniške postaje, se zarad bolezni pod prav ugodnimi pogoji. Povpraša naj se pri upravništvu „S1. Naroda;t pod šifro 5000. (1693—2) Učenec kateri je dovršil saj prvi gimnazijski razred, sprejme se s 1. oktobrom v trgovino z mešanim blagom. (1735—1) J. N. Podrekar v Kamniku. Bi porinit zmožen slovenskega in nemškega jeziki dober prodajalec, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. Ponudbe pod ,,štev. 100" poate re-stante Laze pri Kamniku. (1733—1 Duhovnik vsprejme se za stalno na graščino Sinkovturn. Povprašanja na Andreja Urbane Sinkovturn, p. Vodice. (1719—2. spretna v kuhi, upravi perila in v računanji, se takoj sprejme tukaj Ustna ali pismena vprašanja na institut VValdherr v Ljubljani. (1736—1 Spreten pisar išče kIiižIic v kaki notarski ali odvetniški pisarni. Ponudbe sprejema upravništvo ..Slov Naroda" po 1 ,,J. L. št. 16". (1675-4 Podpisani išec za svojo pisarn koncipienta. Sprejme se notarski kandidat, pa 4udi Nolieitatoi*. ki ima nekaj vaj v zapuščinskih in zetulj .-knjižnih rečeh. — Plača po dogovoru. L* i* li rt Suetec (1702-3» c. kr. notar v Litiji. Hiša (1730- srednjs velikosti na Martinovi cesti se pod ugodninimi pogoji proda Ponudbe na upravništvo „S1. Nar." Pri bratovski skladnici v Zagorju ob Savi razpisuj« se služba 4 zdravnika. Nastop 1. prosinca i900. Prosilec mora imeti akademijsko do stojanstvo, saj dveletno prakso v kaki bol nišnici, mora biti doktor vsega ldravil8t\ in popolnoma zmožen slovenskega in nem škega jezika. Tisti naj razen zahteve plače tudi naznanijo, hočejo li hišno apoteko na svoje stroške vzdržati ali naj tisto bratovska skladniea preskrbi. Pravico do zdravljenja ima približna 700 članov bratovske skladnice in okoL 1200 rodbinskih svojcev (žen in otrok) Nadaljna pojasnila d.iju pred stoj liištvc bratovske skladnice. na kater* naj tudi pošiljajo ponudbe s prilogami