pcučno-zaSavni Ihl o ■jocboftami za slovmtm butžim. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek ■ • v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnak stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." » Kojanu pri Trslu, štev. 3. Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139. Tretji slovenski katoliški shod. (Konec). Zadnjič navedeni govor č. g. Tula je bil od vsega zbora z navduženjem in pohvalo sprejet. Predsednik dr. Krek je prosil, naj se objavi ves govor dobesedno v časopisih in naj se natisne v posebni knjižici. Nekaj takih posebnih odtisov tega govora ima naše uredništvo na razpolago. Toliko zadostuj o delovanju v odsekih. Sedaj povemo še nekaj o slavnostnih zborovanjih ter končamo. Ta slavnostna zborovanja zaslužijo po vsej pravici to ime. Vršila so se na prav slovesen način v veliki dvorani hotela „ Union". Na predsedniškem odru smo opazili visoke dostojanstvenike, dvorana pa je bila spodaj in na galerijah natlačena vrlega katoliškega občinstva do 2000 ljudi. Prvo slavnostno zborovanje se je vršilo v pondeljek 27. avgusta ob S'/.i zvečer po končanem potrjevanju sklepov storjenih v odsekih. Tega zborovanja so se vdeležili navdušeno pozdravljeni škofje goriški, lavantinski in ljubljanski, oba kneza Windischgratz, zastopniki Hrvatov in slovanskih bratskih narodov na severu — ter baron Spinetta iz Dunaja, ki je, dasi Nemec, pozdravil shod v slovenskem jeziku v imenu osrednjega odbora za avstrijske katoliške shode. Predsedoval je kakor na drugih zborovanjih g. državni in deželni poslanec Povše. Najsijajnejši je bil pozdrav in nagovor lavantinskega knezo-škofa Dr. Mihaela Napotnika. Evo nekaj njegovih glavnih misli. Burno pozdravljen naglasa v dovršenem govoru škof lavantinski, da kdor stopi v hišo ali družbo, mora pozdraviti. Tudi on pozdravi s »PIvaljen bodi Jezus Kristus«. Ta pozdrav pove: kdo sem, kaj hočem, poznate moje stremljenje, hotenje, delovanje, po kaj prihajam. Skupni program nam je Kristus, njegova slava in lastno blagostanje. V tem zmislu in duhu naj bodo uspešni katoliški shodi. Pij X. je rekel v svoji okrožnici od 14. junija 1906 : Katoliški shodi naj bodo znaki krščanske vere, miru in blagoslova. Veleznamenito geslo : Vse obnoviti v Kristusu. Na to načelo opozarja tudi nepozabni Leon XIII. v svoji poslanici Rerum novarum. Rešitev je le v povratku h Kristusu. Vse ozdravlja le povratek h Kristusu. Kreniti od Kristusa po-menja pogin, vrniti se h Kristusu, otetbo. Vse torej prenoviti, predrugačiti, preosno-vati v Kristusu. V svoji encikliki prvi in težkopričakovani ter odločilni pa želi sv. oče, da živi, kraljuje in vlada Kristus v vseh stvareh javnega življenja. Nazaj h Kristusu v vedi! Nazaj h Kristusu v umetnosti! Zastonj je želel in hrepenel najmo-drejši učitelj starega veka Sokrat po učitelju resnice. Ni ga učakal, mi smo pa tako srečni, da smo ga učakali. Zato slava in hvala onim, ki si prizadevajo, da zopet kraljuje v vedi in umetnosti Kristus. Z radostjo vidim, da kažejo visokošolski dijaki čast in glorijo Kristusovo. Prihodnja številka izide 26. oktobra 1906. Če gospoduje tu Kristus, gospodoval bo tudi v družini, kjer bodi zopet Kristus vladar in kralj. Sam je bival, delal, trpel v družini in rastel v milosti pred Bogom. Priporoča Slovencem „ Družbo v čast sv. Družine", ki šteje 30.800 družin v lavantinski škotiji. Tam, kjer se posnema sv. družina, se gleda tudi na svetost, enotnost sv. zakona. Še vedno velja glede zakona Kristusova beseda: Kdor ženo pusti in drugo vzame, prešestvuje. 4,500.000 katoličanov je v 2 mesecih slovesno ugovarjalo, da bi se rušil katoliški zakon. Če vlada Kristus v družini, vladaj tudi v šoli. Kristus je obiskoval tempeljsko versko šolo in kot učenec izpraševal pis-marje. Le eden je vaš učenik, ki je izustil: »Pustite otročiče k meni priti:« Ljubil, objemal in blagoslavljal je otročiče. In otročiči so zagnali hosanna Kristusu-kralju. Otročiče je hotel rešiti z obrambenim zidom in izpregovoril grezne, strašne besede: »Gorje mu, kdor pohujša katerega teh malih, boljše bi bilo, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se ga potopi v dno morja. Strašne, grozne besede l Slovenski stariši, vzgojitelji in voditelji, borite se, da ostane zakrament sv. zakona neporušen. To se ne sme zgoditi, da bi Kristus več ne bil kralj v šoli. Slovenski narod ne mara za tako šolo. Kristus kraljuj v človeški družbi. Kam pridemo, če ne bo več krščanskega nauka v šolah ? Zlasti je ljubil Kristus delavski stan. Živel, delal in izvolil si je za rednika delavca tesarja. Tudi sv. Pavel nam kaže v svojih pismih na svoje žuljave roke, s katerimi se je preživel sam in rekel: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Kristus kraljuj v slovenskih srenjah in v vseh slovenskih družinah! Kristus včeraj, danes, vekomaj! Slovenski narod bodi edin v veri in ljubezni. Slovani so dobili dva, ko imajo drugi narodi le enega apostola. Podajmo se v tabor Kristusov. Kdor je z Gospodom, pridi k nam: Prisezimo : Sv. križ bodi naša trobojnica ! Nezmagljiv križ na:a zastava ! Sledilo je še toliko drugih pozdravov iz raznih slovanskih pokrajin in najrazličnejših stanov, da je moral predsednik odložiti govor o razporoki in svobodni šoli na drugo slavnostno zborovanje, ki se je vršilo v torek zjutraj ob 9. uri po sv. maši, ki jo je daroval v stolnici naš prevzvišeni tržaško-koperski škof. Pretesen prostor nam žal ne dopušča, da bi se kaj po bližje pečali z imenitnimi govori, ki smo jih slišali na drugem slavnostnem zborovanju. Govoril je Dr. V. Schvveitzer o katolicizmu v Avstriji, o razporoki in svobodni Soli. Sledil je Dr. A. Brecelj o so cialni izobrazbi in Dr. Mihael Opeka o književnosti. Ta poslednji govornik je razvijal posebno lepe in velevažne misli. Po jasnil je najprej visoko važnost pisateljevanja in utemeljeval, da mora biti vse naše književno delo na trdni krščanski podlagi, da bo čitatelje res blažilo in dvigalo. .Sklenil je svoj govor tako-le : . »Književnost ustvarjata vsakemu na rodu dva činitelja: pisatelji in občinstvo. Pisateljev, hvala Bogu, imamo — ne preveč, preveč jih ni nikoli — a dovolj za naše skromne razmere. In dobrih pisateljev. Okrog »Dom in Sveta« so danes zbrani nekateri možje, ki jim bo pravična slovstvena zgodovina morala prisoditi prva mesta v sodobni književnosti. Ti bodo vztrajali, ker so prepričani, o velikem kulturnem pomenu književne umetnosti, kakor je bil prepričan o njem mož, o katerem sem govoril v začetku, ki je že mlade roke hotel uriti v peresu! A prišli bodo še drugi. Jaz jih kličem: Pridite, pridružite se resnemu, velikemu delu Naj vas ne moti, če ni pri nas toliko hvale in kadila, kot nemara pri nasprotnikih. Pa je več zaslu-ženja. Glejte, pravi pesnik, pisatelj, učenjak, — on je apostol svojemu narodu. Apostol resnice in lepote, apostol naobrazbe in prosvete. Pridite, delajmo — v edinosti misli, po složnih, pravih načelih! Pridite, delajmo — v osebnem medsebojnem zaupanju ! Priznavajmo si vrline, povejmo si odkrito napake! Pridite, delajmo — v bratovski ljubezni. V bratovski ljubezni drug do drugega, v skupni ljubezni do 1 svojega naroda ! In občinstvo, zlasti naobraženi del naroda, podpiraj to delo. Podpiraj ga mate-rijelno. Ni lepo, če ima izobraženi človek za vse prej denar, nego za pošten leposloven ali znanstven list. Saj ne beremo — pravijo. Tudi to ni lepo, da ne berete ! Inteligenten človek, ki ne pozna svoje domače književnosti, stavi svojo inteligenco v slabo luč. Brati in tuintam tudi razpravljati o tem, kar smo brali, tudi o literaturi se treba razgovarjati po priliki in potrebi, in zato brati, naročati! — In drugim priporočati, širiti dobre leposlovne liste! Kaj bi pa ta ali oni list lahko naredil, če bi imel več podpore, več naročnikov ! Končno še nekaj. Občinstvo podpiraj književnost tudi moralno. To se pravi : občinstvo uvažuj in spoštuj delo tistih, ki se posvečujejo literaturi. Žalostno je, če sliši človek tu ali tam o kom reči : „To je pesnik" —- .to je pisatelj- .... in vidi zraven pomilovalen nasmeh. Gospoda! Tisti ki pišejo, vodijo omiko narodovo in kulturne zgodovine drugih ljudstev jih omenjajo na prvih mestih. Bodimo Slovenci v resnici prosvetljeni: negujmo pisateljske talente podpirajmo jih —: če se bode pisateljsko delo v javnosti upoštevalo, kakor mu gre, talenti ne bodo propadali! Tako tedaj : občinstvo stori svoje, pisatelji svoje. Rama ob rami, združenimi močmi — a z nami On, ki daje blagoslov in rast — Bog !" Tretje slavnostno zborovanje. Drugega in tretjega slavnostnega zborovanja se je vdeležil tudi naš prevz-višeni gospod škof, navdušeno pozdravljen od vseh zborovalcev, katerih je bilo pri tem zadnjem shodu, ki je pričel ob 3 popoldne, največ. Kdo ne bi z navdušenjem gledal te množice, ki jih druži vez svete katoliške vere ! Nastopili se še ti le govorniki : prof. Evg. Jarc o kulturnih silah katolicizma, Fr. S Gomilšek o organizaciji (združevanju), Dr. J. Ev. Krek o socialnem delu, Jos. Gostinčar o delavcih in katoliški misli, Fr. Povše o kmečkem stanu in sedanjem času. Konečnp je pojašnjeval Dr. Iv. Šušteršič v svojem govoru o katolicizmu in klerikalizmu, kako se bojujejo dandanašnji brezverci proti katoliški cerkvi in pvavijo hinavsko, da hočejo zatreti tako-zvani klerikalizem, ki ga sploh ni. Končal je: «Slovensko ljudstvo, zavedaj se, da imaš izvojevati boj zoper sovražnike Kristusa in njegove cerkve, zoper sovražnike svojega verskega prepričanja, do zadnjega izdihljeja ! Spominjaj sa Izveličarja, ki ni samo miru prinesel na svet, marveč tudi meč. Ta meč ima vsak veren kristjan v svojih rokah, ta meč je molitev, ta meč je krščansko delo, ta meč je dosledno krščansko življenje, ta meč je vera, upanje in ljubezen, ta meč je vstrajnost, nevstraše-nost, potrpežljivost, prizanesljivost napram osebam • sovražnikovim, neprizanesljivost napram laži in zmoti, ta meč je nevtrašeno krščansko dejanje v zasebnem in javnem življenju. Slovensko ljudstvo ! Besed je zadosti, — dejanja naj govore! — in končam z lepim geslom rajnega voditelja krščanskih katolikov v kulturnem boju : Naprej, z Bogom, za resnico, svobodo in pravico !» Predno so se zborovalci razšli, je spregovoril mil. ljubljanski knezoškof da moramo kljub veliki človeški slabosti zreti z zaupanjem v bodočnost naslanjaje se na božjo pomoč. Podelil je k sklepu sv. blagoslov. Tak je bil tretji slov. katoliški shod. Naša dolžnost je, da vsakdo izmed nas po svojem stanu izpolnuje, kar smo takrat s tolikim navdušenjem sprejeli. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel....! Odlomek kmečke žaloigre. Spisal F S. PaTletov. h Pod hribom v dolnjem koncu vasice je stala Simonova hiša. Njena zunajnost je že kazala, da ima gospodar precej pod palcem. Vrhtcga je imel precej posestva : lep gozd, ki je bil poln debelih visokih hoj in smrek, lepe travnike, bujno, rodovitno polje. Šimon si je bil napravil na starost tudi gostilno, češ, da se bo ukvarjal še s tem. Prestar je že za težko in naporno delo. No, pri tem je imel še neki drug namen, tuintam izprazniti kozarček pristnega istrijanca. Bil je že nad šestdeset let star. Kmet skozi in skozi, a siten in godrnjav. Pravo nasprotje mu je bila njegova, dvajset let mlajša žena, Barba. Mirna in tiha — kakor bi je ne bilo pri hiši. Starejši Simonov sin, Matija mu je bil do cela podoben, le nekoliko še bolj svojeglav in trmast. Delal je pridno, vstrajno, skrbno in z velikim veseljem. Nad vse pa je ljubil domače polje in travnike, tihi, zeleni gozd. Domača zemlja mu je bila prav prirasla k srcu. Vse, bi bil dal za to rodno grudo. A on in oče se nista mogla, že od nekdaj ne. Matija ga ni nikdar povprašal, kaj in kako naj dela. Kar mu je oče rekel, je storil molče, a vendar dobro in temeljito. Simon ga je ljubil — po svoje. Sinova skrb za gospodarstvo in njegova pridnost sta mu ugajali Zato mu je nameraval vse izročiti, ko bo polnoleten. Sebi in ženi Barbi pa bi izgovoril dosmrtni kot in užitek. Stvar se je pa predrugačila, ko je začel Matija fantovati. Tedaj se je bil sin ves izpremenil. Nič več ni delal tako z veseljem kakor prej. Po noči je kolovratil po vasi, drugo jutro pa je bil len in zaspan. Če ni bilo očeta pri delu, je legel v senco, najeti delavci pa so delali, kakor se jim je ljubilo. Oče ga je bil parkrat opomnil, a Matija je molčal in še bolj zahajal v fantovsko družbo Simona pa je to jezilo in nekoč mu je po vedal odločno ; .Matija, pazi kaj delaš! Dokler si tak, ne dobiš premoženja. Zapisal bom materi". Vse ni izdalo nič. Matija se je tolažil s tem, da oče tega ne bo storil in delal je kakor prej. Oče ga je nekaj časa opominjal, prosil, a naposled se je naveličal. Odpravil se je k notarju in napravit oporoko : mati Barba dobi po njegovi smrti vse. potem pa naj dela po svoji previdnosti, kakor hoče Potem se je oče brigal za gospodarstvo le bolj oddaleč in rajši sedel doma in točil vino. II. Matija je izgubil, kar mu je bilo najdražje, ono veliko gospodarstvo ; izgubil rodno grudo, ki mu je bila nad vse draga, izgubil tedaj, ko je menil, da mu je ne more nihče vzeti. In kdo je kriv, da je izgubil ? — Sam ne, tako se je prepričeval sam ne! — Mati! Ona ga le izpodrinila, očrnila pri očeta da bi dobila sama. Vendar ne sme biti izgubljeno ! Še si je lahko pridobi. Njegovo mora biti, naj velja kar hoče - tudi mirno vest. Odslej mu je postala zemlja še dražja, še milejša Ti bujni travniki, to rodovito polje mu je bilo še ljubše tembolj, čimdalje je mislil, da niso njegovi in da ne bodo. Iznova se je lotil dela z vnemo, z ognjem. Zvečer je hodil redno spat. Le bolj sameval je kakor navadno in razmišljeval. Oči je povešal, in se izogibal matere. Njegova ljubezen do nje seje bila ohladila in se izpremenila v sovraštvo. Odstraniti je hotel vse ovire ki bi se stavile med rodno grudo in med njega. Prva ovira pa je — mati. Ali naj postane iznova kakor prej V In potem pa ga bodo tovariši zasmehovali, da ne sme od hiše, da ga ima oče na nitki, v strahu ? — Ne ! — Kaj ko bi spravil mater v nezaupanje pri očetu da bi morala stran, od doma ? Izprva je odganjal to misel. Zdelo se mu je preveč, prestrašno. Polagoma pa se mu je zajedala vedno globočje, vedno z večjo silo v srce. Po dolgem času in po dolgih duševnih bojih je prišel do sklepa, da stori vse A ta sklep mu ni dal miru. Vznemirjal ga je po dnevu pri delu, vznemirjal v tihih večerih. Ta sklep mu je begal vest, ko je ležal v temi brez miru brez spanja. Vse na okolo je počivalo v tihem nočnem m:ru — njegova vest pa ni spala. Svarila ga je opominjala. Njegovo sovraštvo pa ni slišalo teh vabil. Bilo je gluho Molčalo je. Pohlep mu je bil usnul dušo in jo potapljal v greh vedno rlobije vedno globlje. IP. V gostilno k Simonu je največkrat prihajal sosed Vetrnjak. Dole, suh možiček, kot palca sv. Krištofa, jasnega, v edrega obraza, pošten pa kot cesarski goldinar. Kjerkoli si ga pogledal bodisi v njegove sive oči, ali pa njegovo srce, vse se je ujemalo. Z mirno vestjo si lahko rekel: dober mož poštenjak. Vetrnjak si je rad privoščil merico dobrega vina. In kdo bi si ga ne, če bi imel veliko neza-dolženo premoženje in nič otrok. Prihajal je k Simonu skoro vsak dan, !ako-le popoldne ali pa zvečer po večerji. Ni pil dosti, ampak zmerno in po potrebi. Včasih se je namerilo, da je odšel Simon prej spat, in žena Barba pa je ostala v gostilni, da je postregla pivcem. In ta mož in njegovi pohodi so dali Matiji priliko očrniti mater in jo spraviti od hiše. Jasno pomladno jutro je bilo. Zunaj je vse brstelo vse hitelo, da se razvije pod blagodejnimi solnčnimi žarki. Lastavice, ki so se zibale na skrajnih koncih drobnih vejic stare Simonove hruške, so žgolele in ščebetale kakor za stavo. Nekam preširno in ponosno je korakal petelin po dvorišču, tuintam razširi peruti in njegov kikeriki se je raznašal po dolnjem koncu vasi. „ Hvala Bogu lep dan bo danes. Kakor nalašč za naš > deteljo. Danes se bo prepadla — jutri pa v kozolec z njo , je godrnjal Šimon sam pri. sebi stoječ na pragu. Neka vidna zadovoljnost mu je igrala na starikavem obrazu. Tedaj pa je prišel Matija iz hleva Zaspan je bil. Ko ga je oče zagledal, se mu je hipno zmračilo vedro lice. Spomnil se je, da ga je sinoči klical okoli desete ure. Nekega potnega človeka naj bi peljal spat v seno. a Matije ni bilo doma- »Matija, sinoči te zopet ni bilo doma». . Kdo pravi, da ne ? je vprašal osorno sin in se obrnil k vodnjaku, da bi se umil. „Saj sem te iskal pa te ni bilo . «No, saj name vedno pazite. Druge glejte, da ne bodo ljudje raznašali sramoto naše hiše okoli.* »Kakšno sramoto? Fant, kaj govoriš?' »Kar je res , je vskliknil sin Oči so se mu bbskale. Vznemirjen je bil. Tresel se je razburjenosti. Videl je. da je pravi trenutek spraviti mater z doma, tu. .Le na mater pazite in na Vetrnjaka Zakaj jo zmirom tu?“ Matija se je obrnil k vodnjaku in se začel umivati, da bi zakril rdečico, ki ga je bila oblila. .Matija — in to si izmišljuješ ti? O materi? Kaj pravi četrta božja zapoved ?“ Simonu so se tresle noge. Oprijeti se je moral. „Naj pravi zapoved kar hoče 1 Le vprašajte Tnačko in Rutarco“. ,.Sin reci, da si lagal". Očetove oči so ga zrle proseče, široko, kakor bi pričakovale od sina, da prekliče. .Nisem lagal Res je 1“ Matija se je obrnil proti hlevu. Čutil je, videl je, kaj je naredil očetu — in groza ga je bilo. Z nemilo roko mu je iztrgal srce in ga poteptal. Komu — očetu. In sin njegov ? — Že se je obrnil, da bi mu rekel, ni res — a oče je že odšel v hišo. Nato je stopil v hlev in zaprl vrata za seboj. Sedel je na kup stelje, podprl si je glavo v roki in premišljal. Tako mirno, tiho je bilo krog njega, a ta mir ga je begal, vznemirjal. Hrupa nemira in krika si je zaželel, ki bi prevpil oni nemir ki mu je divjal v srcu. Res sta ga bili oni dan vprašali liuterca in Tinačka na senožeti, zakaj prihaja Vetrnjak vsak .dan k njim. Ali sta kaj cikali, ali ne, ni vedel. Njemu pa je prišla misel. In danes je porabil priliko Vendar sedaj ga je pekla vest. In danes ni bil proseč njen glasek, danes je zbadal žgal in vpil. A drug glas, ki ga je podžigal in bodril, ta mu je le šepetal : »Plavaj naprej, kaj omaguješ. Samega sebe se bojiš ? Ne boj se ! Gospodarstvo mora iz njenih rok nazaj v tvoje." In molčal je. Simon pa je tisti dan pil. In divjal je, ne da bi vprašal onih dveh. Razbijal je in klel. Žena se mu je morala umakniti, da se izogne njegovi jezi. Ni se opravičevala saj ga je poznala predobro. In potrpela je, a zraven je trpela, kolikor more trpeti ljubeče materino srce. Vendar zavest, da je nedolžna, ji je dajala poguma. Zato je molčala •n odšla v sosednjo vas k bratu. IV. Matija je dosegel vsaj nekaj. Nadejal se je, da bo sedaj miren. Očeta je hotel pregovoriti, naj njemu izroči To bo lahko storil. A bile so samo prazne nadeje. Bili so upi in računi, ki jih lahko odnese prva sapica seboj. Simon je pil dan za dnevom in s tem tolažil svojo žalost Škodovalo mu je to Že prej je bil bolj slaboten radi pijače. Kmalu pa je popolnoma oslabel Leči je moral. Dekla, ki je na-mestovala gospodinjo pri hiši, mu je stregla. Zaman. Mesec dni pozneje mu je srčna kap ugasnila življenjsko lučko. Žalosten je bil Simonov pogreb. Dan je bil meglen, deževen. Oblaki so bili sivi, nepremični, kakor naličje nad krsto. Za pogrebom je šla njegova žena Barba in nekaj sosedov. Otožno, žalostno so peli zvonovi ono vsem enako pesem, ki je trgala srca in izvabljala solze iz oči. Matije pa ni bilo pri pogrebu. Videl je, da je bila vsa njegova zlobnost zaman. Višja roka je posegla vmes in pretrgala očetu nit življenja, predno je popravil oporoko. Obupaval je Naj gre domov. Saj nima doma. Izgubil ga je. zapravil sam, a še več. Zabil je vrata za seboj in pretrgal zadnjo vez, ki ga je še vezala z domačimi. Kam tedaj ? Premišljal je. premišljal in naposled odšel prav ono noč, predno so očeta pokopali. Seboj pa je vzel dva stotaka, ki jih je branil oče za vino. Nihče ga ni videl, niti vedel kaj povedati o njem V. Šimonovka je prišla domov. Travnike in njive razen dveh je dala v najem in opustila gostilno. Odpustila je deklo, in šivala. Otožni in dolgočasni dnevi so si sledili. Neka tiha ža ost. je ostala v hiši. kakor v naravi po naglem nalivu in toči. Zunaj je vladala mlada pomlad, a pri Simonu je bilo kakor ob mrzli, otožni zimi. Izvedelo se je bilo, da sta se oče in, sin prepirala in zakaj. Ljudje so sumili, obrekovali. Izogibali so se Šimonovke, govorili in šepetali za njo, če je šla pred njimi ob nedeljah od maše. A ona je trpela in prenašala. Polagoma pa je tudi govoričenje prenehalo. Ljudje so pozabili tudi to in prerešetavali druge dogodke, ki so se vršili v vasi, kar je povsod enako. VI. Leto za letom je minevalo. Šimonovka jse je precej postarala. Nekega dne je prišlo obširno denarno pismo iz Amerike. Začudena je pogledala Šimonovka pismonošo, podpisula listek in pogledala naslov. Tedaj pa se ji je zmeglilo pred o mi: Pisava je bila Matijeva Odprla je pismo. Sest stotakov je bilo zavi-tili notri. In brala je. Iloki sta se ji tresli, ko je držala p'smo. Johnsto\vn, d ie 14. mal. travna 185)... Mati ! Ne upam si zapisati »draga- mati. Moje ravnanje ni kazalo, da ste mi dragi. A prodno Vam nadalje pišem, mati, prihajam k Vam in kakor je prosil izgubljeni sin svojega očeta tako Vas prosim odpustite mi. Odpustite mi veliko krivico, ki sem Vam jo storil, ko sem Vas bil po krivici obdolžil. Srce mi ne da tniiu. Vest me vznemirja, odkar sem pobegnil i/, doma. Mnogo sem trpel in še trpim. A vidim da je prav, da trpini, vidim tudi. da trpim premalo. Kaj, kaj me je motilo takrat, da sem segel tako daleč? — Jaz ne vem. Neka uporna sila, moja svojeglavnost in užaljeni ponos, moje težnje po očetovem premoženju. Ko sem mislil, da je le samota vzrok — skoraj eno let sem kopa; premog 200 metrov pod zemljo, da se mi oglaša vest, sem šel v tovarno za železo in iskal v ropotu in drdranju železnih strojev miru. A nisem ga našel. Zdelo se mi je, kakor bi mi klicali železni stroji na uho, beži, beži, hudoben sin. Nekoč pa, ko nisem pazil me je zadel železen drog v prsi. Tri mesece sem ležal a zdi se mi da bom kmalu ozdravel. A kaj, ko je bolna ludi moja duša. Nji, tudi nji je treba zdravil, zdravnika. Mati Vašega odpuščanja. 6e-le sedaj mi je jasen pomen četrte božje zapovedi. Zdi se mi, kakor bi nevidna roka začrtala v srce besede: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji.* Toda izprva si nisem upal pisati. Kako ? Iznova razdirati rane ? Bal sem se. Sedaj pa mi ni mogoče več prestajati, zato Vam pišem. Priloženih šeststo goldinarjev porabite kakor hočete, saj vem, da Vam storjene krivice ne bom mogel nikdar zadostno popraviti, še enkrat mati: zdaj poznam četrto božjo zapoved. Včasih je nisem hotel^poznati Vest me peče, hudo mi je, odpustite mi! Samo eno besedo in dobil bom zopet mir, to dobroto, ki sem je tako potreben, kakor truden popotnik okrepčujoče sveže vode. Domov si še ne upam, dokler popolnoma ne ozdravim. Zaslužek je tukaj dober. Nekaj že imam, nekaj pa upam pridobiti. Željno pričakuje Vašega pisma skesani (sinj Matija. Mati se je naslonila na mizo in si s predpasnikom zakrila oči. Koliko spominov ji je pri- klicalo to sinovo pismo ! Drug za drugim so se oglašali In ko je odgrnila obraz so trepetale na licu solze veselja. MI. Takoj drugi dan je odpisala Šimonovka svojemu sinu. V pismo je izlila vso svojo ljubezen in s oje veselje nad sinovim kesanjem. Kako jo je bolelo takrat, ko ja ni pogledal, koliko je trpela pozneje, kako se je žalostila, da je bil odšel od doma. Vse, prav vse mu je potožila, ob enem pa ga prosila naj pride domov Kmalu, kmalu naj pride ! Kako je dolgočasno doma. Vse njive bodo docela podivjale — ker nikogar ni, da bi jih obdeloval. Najemniki jih zanemarjajo. Kar pride naj kmalu. Vse je pozabljeno je že bilo kmalu potem. Komaj čaka, da bi prišel. Naj so ne mudi dolgo. Polna radosti .je oddala pismo in nestrpno pričakovala odgovora. Natanko je preračunala, kedaj bo pismo tam. Potem bo sin odpisal takoj drugi dan. V enem mesecu — naj kasneje v petih tednih. VIII. Jesenski dan je bil, tretji mesec odkar je bila Šimonovka pisala sinu. Sama je sedela na klopi pred hišo. Motno je obsedlo sobice njen obraz, ki so gabile skrbi in težavo razbrale Od soseda so se culi enakomerni udarci kladva po kosi, ono klepanje proti večeru, ostro trdo in vendar obenem trudno kakor kes, kot skrivnTvzdihi, kakor hrepenenje. Tako nekam čudno se ji je zdelo to klepanje, kakor bi smrt tolkla po nji. Čudno, saj se ji ni zdelo nikdar tako. Zakaj neki danes ? Obrisala se je z roko po čelu, kakor bi hotela prepoditi te čudne misli. Zamislila se je drugam. Žakaj ni od njega glasu ? Saj vendar se. da komaj pričakuje ? Večerno sobice se e premikalo proti zatonu in neprestano so se sence večale. Vrh stare hruške pred hišo je izginil na strehi. Tedaj pa so se začuli koraki za hišo. Kdo neki je ? si je mislila. Ni ji bilo treba ugibati. Pismonoša se je pokazal. „Mati ! Pismo imam za Vas?- „ResV Odkod neki ? „Iz Amerike ?» .Njegovo je“ in hipna radost se je razlil® po obrazu. »Vendar enkrat!- Pismonoša je odhajal- ,Ne ni! To ni Matijeva pisava.” Neka slutnja, temna neprijetna se je je lo* tila. S tresočimi prsti je pretrgala zavitek in brala- Obraz ji je hipno bledel, pismo ji je padlo iz rok in sesedla se je. „Moj Bog Mrtev! Umrl je.“ In zdelo se ji je, kakor bi se vse pogrezalo okoli nje. Svet, klop — — Naslonila se je na roki in krčevito ihtenje ji je stresalo telo Na tleh pa je ležalo pismo : »Ne ustrašite se! Vaš sin je umrl ravnokar za jetiko. Odkar ga je kladivo vdarilo na prsi je bo'ehal. Prosil mo je naj Vam sporočim, da mirno umira z Vašim odpuščanjem — Šimonovka je sedela in zrla pred se, brez zanimanja, brez radosti. Umrl daleč od doma — na tuji zemlji — Njen sin ! Ah, ko bi bilo v njeni moči : še bi se mu bila pustila žaliti, še bi mu bila odpuščala, samo da bi živel. A'bil je prepozno ! Večerne sence so se spuščale po dvorišču. Še enkrat so zaplamtela okna, nekaj trenutkov — — Od soseda se je culo enakomerno klepanje kose. ostro, ječe trudno .. . Književnost in umetnost Knjižica „Na ples“ se tiska sedaj v drugi izdaji in bo dotiskana in vezana do H. novembra. Potem jo bomo razpošiljali naprej onim, ki so jo že naročili, zatem drugim, Ju se oglasijo. Prosimo potrpljenja Natisnjena je nova brošurica „Zensko vprašanje . Kaj več spregovorimo pozneje. „IVliklova Zala“, znana povest iz turških časov je izšla sedaj v tretji izdaji. Naroča se v družbi sv. Mohorja v Celovcu Stane : mehko vezana 80 vin., za ude (10 vin , po pošti 20 viii. več „ Katoliški Obzornik , ki ga je že deset le izdajala ,.Le nova družba" za slovenske katoliške izobražence, bo izhajal v bodoče pod bolj splošnim imenom Čas po desetkrat na leto in se bo pečal z vsemi znanstvenimi strokan i. Cena mu ostane nespremenjena 5 K, le za dijake se zviša na ti K. Uredniki bolo: Ur. Aleš Ušeničnik, prof Evg. Jarc in Dr. Fr. Grivec. „ Leposlovna knjižnica" (Za omikane e.) V zalogi »Katoliške bukvarne v Ljubljani« bo izhajala odslej „Leposlovna knjižica ki se bo izdajala četrtletno in bo prinašala po modernih avtorjih prevode, pa tudi izvirne spise. Leposlovna knjižnica, ki prinaša prevode iz tujih literatur, je pri nas zelo potrebna. 1’ri tem Seveda ni treba misliti, da so leposlovni knjižnici samo prevodi glavna stvar: če se bodo našle izvirne stvari, ki niso samo enodnevnega pomena, ampak po idejah in obliki dovršene, jih bomo radi uvrstili med dela tujih književnikov, ki niso obogatili le svojega leposlovja, temveč tudi celo svetovno književnost. Leposlovna knjižica stremi za tem, da našemu narodu odpre kulturne zaklade drugih narodov, katerih doslej nismo poznali in uvaževali: le tako je mogoče, vzgo iti si novo svežo inteligenco, ki bo svetovne probleme, socijalne boje vseh slo-lev, kulturno edinstvo vseh narodov razumela in jih presojevala z višjega in občečloveškega stališča. In tega nam je treba, ker imamo premalo sil, da bi sami vse zmogli vse znali, vse čutili in zasnovali. Tuji kulturni vplivi so neizogibni in v gotovi meri potrebni Svetovna literatura jo je naše dni krenila na čisto posebno pot. Sicer ravno tu vlada velika anarhija, ker večina zamenjuje individualizem v slovstvu z neomejeno svobodo, pisati kar je komu drago: toda eno je gotovo: trajna in merodajna za kulturni razvoj človeštva bodo le ona dela, ki jim je prvo ideja, naziranje in plemenita tendenca. Golo slikanje čustev in samo kopiranje narave, nikogar več ne zadovolji. Pač pa zahtevamo dandanašnji od vsakega dela, da je v njem psihološka analiza uprav znanstveno korektna: to je najboljša pridobitev modernih šol. Leposlovna knjižnica bo upoštevala vse resnične in trajne pridobitve vseh struj in bo zato objavljala prevode najboljših modernih del. Prvo je: „Razporol(a" Bourgetova, najboljše tlelo znanega francoskega pisatelja in člana francoske akademije znanosti. Drugi zvezek bo obsegal zanimivo povest iz ruske revolucije : »Hiša ob Volgi« in Turgenjevega ,Stepnega kralja," tretji zvezek bo prinesel krasno povest poljskega realista Boleslava Pruse .Straža" (.Placčvska" ) Tako pridejo sčasoma na vrsto najboljša moderna dela vseh kulturnih narodov. Potem pride na vrsto nekaj del Dostojevskega, moderna italijanska in španska ter dela znamenitih Angležev in Norvežanov, »Katoliška bukvama" bo seveda, kar se tiče zunanje oblike knjig, ustregla povsem današnjemu okusu in lepi vsebini poskrbela lepo zunanjost. Prvi zvezek izide kmalu in se sprejemajo naročniki v Katoliški Bukvami v Ljubljani. , Ljudska knjižnica .(Za slovensko 1 j u d stvo sploh.) Slovenci smo imeli, odkar smo se narodno vzbudili že nekaj .ljudskih knjižnic", »narodnih bibliotek«, slovenskih knjižnic', tudi „ klasja iz domačih in tujih logov" itd., pa vse te zbirke so prej ali slej prenehale. S tem snopičem začenjamo novo književno podjetje. Kaj namerava str. 224 naša .Ljudska knjižnica' ? Ali tudi njo čaka nagla smrt, kakor prejšnja enaka podjetja ? Kako jo bo sprejelo slovensko ljudstvo ? Naša .Ljudska knjižnica* ni nastala iz do-biokažeijnosti (treba je pogledati ceno ). ampak se je rodila iz žive potrebe. Vsi trije slovenski katoliški shodi so povdarjali, kolike važnosti so knjižnice v naših društvih, a kako hitro so vse knjige prebrane, novih pripravnih pa ni. Tu bo naša .Ljudska knjižnica zastavila svoje delo. Te le tri lastnosti bo imela .Ljudska knjižnica* : Prinašala bo vseskozi zanimivo berilo; krščanstvu sovražnega, izpodtakljivega ne bo nič sprejela v svoje predale; z lično obliko bo združevala najnižjo ceno. Na videz si je začrtala ozke meje; v resnici pa bo vodila svoje čitatelje širom sveta ter jih v prijetni obliki seznanja a z življenjem in trpljenjem tujih narodov v sedanjosti in preteklosti. Pisatelji naši in tu i so napisali toliko lepega, čistega, umetniško dovršenega, da mm ni treba segati po umazanem berilu ki draži samo radovednost in kuži domišlijo mladine. V lepi obliki bistriti glavo blažiti srce, krepiti voljo, to namerava Ljudska knjižnica*. S temi cilji bo pa tudi najbolje pospeševala pravo omiko Slovencev. In tako upamo, da bo .Ljulska knjižnica' v vsaki hiši in da njeni snopiči ne bodo ležali nerazrezani po policah, ampak da se bodo z veseljem prebirali in potem skrbno hranili v domači družinski knjižnici, *) ki naj bi jo imela vsaka družina. Prvi zvezek (št 1.) prinaša povest .Znamenje štirih1'. Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. S pisateljevim dovoljenjem poslovenili B. D. N. T. Da se olajša nakup knjižice, bomo izdajali to v sešitkih po skrajno ni/ki ceni 20 h; vsak sešitek je preračunan na tri tiskovne pole, lo je 48 strani; storiti hočemo torej vse, da ponudimo širšemu ljudstvu za mal denar nekaj korstnega in zanim vega. Kdor se hoče naroč ti na to velevažno in potrebno pripovedno zbirko, ali pa želi dobiti prvi sešitek na ogled, naj blagovoli naznaniti s'oj naslov .Katoliški Bukvami* v Ljubljani. *) O tej bomo ob priliki še kaj napisa i, ker se nam zdi velevažno. (Opomba uredn.) Oktober, H. XIX. pobinkoštna nedelja. (Evangelij .; Prilika o kraljevi ženitnini.) Alaleritutvo D. U. Kalist, pap. — 16.- pondeljek. Terezija, dev.; Brunon, škof. — 16. torek. Gal, opat; Maksima, dev. — 17. sreda. Hedvika, kraljica ; Viktor škof; bi. Marjeta Alakok. — Daneu je mlaj ob 11 uri 40 min. po noči. I.epo vreme se nam obeta. — 18. četrtek. Luka evang. — 10. petek. Peter Alk., sp. Etbin, op. — 20. sobota. Janez Kancijan, sp.; Felicijan; Vendelin. 21. XX. pobinkoštna nedelja. (Evangelij : Jezus o-zdravi kraljičevega sina ) Posvečevanje cerkva. Uršula, [d' v. Hilarijon. — 22. pondeljek Kordula, dev. muč.; Marija Saloma. — 23, torek. Ivan Kap. sp. ; Severin, šk. ; Peter Par-huzij. sp. — 24. sreda. Rafael, nadang.; Kristina. — Danes je prvi krajec ob 2 vri 47 min. pon. Še vedno lepo vrane. — 25. četrtek. Krizant in Krišpin, in.; Bonifae, p. — 26. petek. Evarist, p. muč.; Lucijan in Marcel; Amand. — 27. sobota. Frumencij, šk ; Sabina, muč Kaj pravi politika? Avstr!ja-Ogrskii. Državni zbor. Odsek za volilno reformo je tešil v zadnjem času več važnih točk Tosl Tollinger je predlagal, da bi se uvedla pluralitetna volilna pravica, to se pravi, da bi imeli izobraženci in pa tisti, ki plačujejo večje davke po več glasov. To bi pa potem zopet ne bila več jednaka volivna pravica in za to je bil odklonjen ta predlog Drug zelo važen predlog pa je bil vsprejet v pododseku in v odseku, namreč glede volivne dolžnosti. Ta predlog se glasi: »Deželni zbori morejo določiti, ali so opravičeni volivci v dotičnih deželah primorani voliti državne poslance. V tem slučaju deželni zbor določi tudi kazen " Za ta predlog so posebno krščanski sicijalci Sedaj pa pride na vrsto še najvažnejša točka namreč predlog, da se določi dvetretjinska večina za vsako bodočo 1 premembo volilnih okrajev. Za ta predlog so Nemci in Poljaki, branili se ga bodo pa Čehi Jugos ovani in socialni demokrat]' . Vlada je za kompromis. Odsek je sprejel razdelitev volilnih okrajev na Moravskem kakor so se sporazumeli Čehi in Nemci. Sedaj pa je pričel še podrobno debato o razdelitvi volilnih okrožij za Češko Nevarno je obolel nadvojvoda Oton, brat prestolonaslednikov. — Cesar so poda kmalu za n kaj časa v Budimpešto, meseca novemmbra pa obišče Prago. — .Minister Goluhovski je izrazil obžalovanje laškemu poslaniku na Dunaju zaradi škode, ki so jo Italijani trpeli na Sušaku. Škodo preiskuje neki poseben uradnik z laškim konzulom. Ker so pa bili na Laškem izgredi proti Avstriji in zlasti proti Hrvatom, se pa nihče ne obžaluje, nihče ne p otestira. — Dne 10. t. m. se je zopet sestala po počitnicah ogrska posl. zbornica. Ministerski predsednik Wekrle je obvestil zbornico, da namerava predložiti proračun ia sklepne račune. — Med ogrskimi poslanci , se živo agitira proti ministru Goluhovskemu. Pri prihodnji delegaciji ga mislijo vreči. Drugi kraji. Iz nesrečne Rusije prihajajo le nevesela poročila. Roparji ropajo, kradejo in ubijajo. Car se hoče menda podati v Darmstadt na Nemško. V Helsingsforsu je kongres stranke kadetov. Stranka pristaja na viborški proglas. Nemški in angleški listi prorokujejo Rusiji v bližnjem času den mi polom. Res, da je imela Rusija velikanske stroške in izgube, ali /nabiti ne bo tako hudo in so to le želje prijateljev Rusije. Stolipin je nkel nekemu časnikarju, da bo duma sklicana ‘20. febr. Turški vojaki so ubili 1 5 Bolgarov.--Tudi laški socijalni demokratje so imeli svoj kongres te dni v Rimu. Med njim je več strank ’ Debat • so bile tako živahne, da bi se kmalu stepi. — Laška policija je odkrila neko zaroto proti laškemu kralju. — Tudi Perzija je dobila svojo konštitucijo. Dne 7. t. m. je bil otvorjen parlament s prestolnim govorom šiba. Jlaša društoa. Moška Marijina družba v Trstu. Dne 7. oktobra je bil v cerkvi Sv. Antona mesečni shod, Proti koncu shoda se je odprla cerkev tudi za druge vernike, ki so bili priče lepi pobožnosti. Vsem je posebno ugajalo ubrano petje družbi-nega zbora, ki vediio bolj narašča. Število udov se množi. Družba je naročila za pevce trojne pesmarice v petnajstih izvodih. Govor na zadnjem shodu je bil ta : «Marija nas rajši ima nego druge, zato živimo tako, da nas bo res vesela.* Zenska Marijina družba v Trstu je imela dne 7. oktobra svoj mesečni shod v armenski cerkvi. Na tem shodu je zavladalo veselo navdušenje, ko je zopet nastopil č. g. voditelj Frančišek Guštin, ki je bil radi bolezni dva meseca na dopustu. Slovenska župnijska kn jižnica pri sv. Antonu Novem v Trstu. Nekaj novih knjig smo že naročili, a upamo, da jih bodemo mogli v kratkem naročiti še več, ko ne bo drugih posebnih stroškov. Omara in miza sta bili pač zelo potrebni, da se knjige in zapisniki lepše shranijo. Slovenska župnijska knjižnica pri sv. Jakobu v Trstu bode kmalu začela poslovati. Kdor misli zanjo kaj prispevati, bodisi v knjigah ali v denarju, naj prinese ali pošlje č. g. Matiji Ška-bar-ju ali pa č. g. Aleksandru Martelanc-u, duhovnikoma pri sv. Jakobu v Trstu. Tudi drugi slovenski duhov»iki v Trstu sprejemajo tozadevne prispevke. Zavod sv. Nikolaja v Trstu V nedeljo dne 14. t. m. bode po slovenskem blagoslovu pri sv. Antonu Novem v Zavodu sv. Nikolaja tombola za stroj, s katerim se plete nogavice. Dobitk1 bodo tudi še v drugih predmetih. Slovensko kat. izobraževalno društvo v Trstu. Veselite se društveniki in somišljeniki: Našli smo primerne svoje stalne prostore za društvena predavanja, zborovanja, posvetovanja, veselice itd. Pogodba je že sklenjena,. Pristopajte k društvu in nabirajte novih udov. Zveza za varstvo deklet Nekateri nosači (servi di piazza), ki so v Trst prišedšim tujim dekletom za drago plačilo kazali pot tudi k nevarnim stanovanjem, obrekujejo varhinje deklet, ki izkazujejo delo krščanske ljubezni zastonj. Dekleta pozor ! Varhinje (z belorumenimi trakovi in s svetinjco Matere Božje dobrega sveta) so po vsem zanesljive, nosači pa govore iz dobič-karije. NOVICE. -{- C. g Josip Anton Ujčič, dosedanji dvorni kaplan prevzvišenega tržaškega škofa, je imenovan za nadomestnega profesorja moralke v knezonad-škofijskem bogoslovnem semenišču v Gorici. Gospodu docentu, ki je dokazal na dunajskem vseučilišču v tej stroki temeljito znanje, želimo da ga spremlia in podpira v novi zelo odgovorni službi božji blagoslov in mu na tem odlikovanju prav prisrčno čestitamo. X Posvetovanja avstrijskih škofov so se začela minoli ponedeljek na Dunaju pod predsedstvom dunajskega kardinala in nadškofa Gruscha. Vdeležuje se jih tudi naš prevzvišen g. škof. Posvetovanja trajajo najmanj osem dni. -j- V Barkovljah se je roženvensko nedeljo prav lepo vršila procesija s kipom Matere Božje ob morskem obrežju. V Barkovljah se vidi še precej prave pobožnosti. Ljudstvo se dosedaj — hvala Rogu — krepko ustavlja škodljivemu uplivu tržaškega mesta, ker se v marsikateri hiši redno moli rožni venec Tako je prav in vredno posnemanja ! X Napisi na železuičnih postajah Kakor se poroča z Dunaja, so nedavno v državnem zboru poslanci dr. Gregorčič in tovariši vložili interpelacijo na želez, ministra zaradi napisov na postajah ob južni železnici 0 čina Sežana je že opetovano prosila, naj dobi ondotna postaja pravilen 1 apis in naj se vsi oglasi objavljajo v slovenskem jeziku, ki ga brez izjeme givori tamoš-nje ljudstvo. Leta 19 i2. je 31 občin sežanskega okraja v tem smislu vložilo prošnjo na ravnat Ij-stvo južne železnice ki pa še odgovorilo ni. Drugo prošnjo z dne 28. maja t. 1. je ravnateljstvo kratkomalo odbilo. Enake spake imen so na po-■ ■' .G ;. x stajah Prosek, Nabrežina, Devin, Sovodnje, Tržič, ZdravšiMna itd. In ob novi bohinjski pr gi je napis ,Auzza“, ki ga ne tazume živa duša. S tem se naravnost prezira slovenski jezik. Vlada se sramuje priznati, da v Primorju živi slovanski rod, ke ■ povsod vsiljuje nemški in italijanski jezik tudi na železničnih postaj h Poslanci vprašajo ministr \ ali hoče prisiliti južno železnico, da napravi slovenska imena na postajah, ter vkleniti, da se odstranita ob bohinjski železnici prebivalstvu povsem tuja napisa ,Auzza» in .Plava*. X Smrtna nesreča na južni železnici. Zopet je pos al železničar žrtev svojega poklica. V soboto pop' Idne se je v Rakeku pri premikanju vozov ponesrečil izprevodnik tovornega vlaka Anton Lubej. Ne reča se je dogodila med 4. in 5. uro popoldne. Nesrečnež je imel nalogo speti skupaj dva dela vlaka, ki sta s j pomikal i drug proti drugemu. Pri tem je skočil, ker ni bilo več časa se pripogniti stoje med vozove. V istem trenutku je p tisnila lokomotiva vozove k epko skui aj, odbijalci so dobili Lubeja medse in ga zmečkali. Revež je izdahnil v treh minutah. Kot izprevodnik je bil nastavljen šele nekaj mesecev, poprej je bil čuvaj blizu Laz. Zapušča vdovo z devetimi deloma nepreskrbljenimi otroci. Trgatev. — Iz vseh krajev nam poročajo, da se je letos trgatev slabše sponesla, nego se je pričakovalo. Suša je povsod po Goriškem in uidi v tržaški okolici vzela ■ etrtino pridelka, ponekod celo polovico. Kar se tiče do! rote, je ta na sploh boljša, nego druga leta Na sploh se računi, da je bilo letos za tretjino pridelka manj, nego lansko leto Seveda se je zmanjšal pridelek ponekod tudi na polovico. Nekateri posestniki, ki imajo vinograde v močni zemlji, dobili so letos pa tu i vič pridelka, nego lan. Na Opčinah niso imeli nekateri srednji kmetje prav nič vinskega pridelka. X Otvoritev karavanske železnice V nede Ijo, dne 3q. sep.je bila karavanska železnica slovesno otvorjena. Slavnosti je prisostvoval železniški minister Derschatta. Cerkveno blagoslovljenje je iz vršil knezoškof Kalin. Na vseh postajah so pričakovala slavnostni vlak občinska zastopstva. Poleg zastopstev je£ bilo tudi mnoso občinstva. Mej slavnostnimi gosti so bili deželni predsednik Koroške, državnozborni in deželnozborni poslanci, visoki železniški uradnik’, mej temi tržaški rav-nateljgdržavnih železnic Ruff — in vojaški dostojanstveniki. Popoludne se je vršil slavnostni obed. X Nov učni načrt za veronank je izdan od tržaško-koperskega škofijskega ordinarijata in obvelja že s tem šolskim letom. Dobi se na škofiji. X Na progah tržaškega električnega tium-waya je s prvim oktobrom uveden zimski vozni red. Vožnje po znižanih cenah trajajo do 8 in pol uro zjutraj. X Nova otroška vrtnarica v Rojanu je go-spica Neža Staral. Službovala je n jprej v Pfvmi pri Gorici, zadnjih sedem let pa v Tržiču na Gorenjskem. V to skušeno učiteljico stavijo Rojančani veliko zaupanja, da bo njihove otročiče lepo vzgajala v strahu božjem. Prejšnja vrtnarica Marica Černigoj je bila premeščena v Tržič. X Slika je morala v današnji številki vsled preobilega gradiva izostati. X Iz zavoda sv. Nikolaja. V počeščenje godu č. g. Frančiška Guština, duhovnega voditelja zavoda, so nabrala nekoja zavedna dekleta, ki cenijo namen istega, 58 kron. Ta svota nabrana med službujočimi dekleti znači dovolj jasno, koliko velike vrednosti je zavod sv. Nikolaja v Trstu, in kako ga vedo cenili same one. Svota je sprejeta s tem večjim \eseljein, ker je zbrana od truda in znoja teh posnemanja vrednih mladenk, ki pri tem tudi pokažejo spoštovanje do voditelja tega zavetišča. Srčna hvala, dekleta, vsem posebno pa oni iz koje je prišla ta dobra misel 1 Slovenska dekleta, le posnemajte take, ki kažejo svojo zavednost in človekoljubnost Odbor. — Dijake, ki odhajajo na visoke šole. opozarjamo da naj si ne izberejo stanovanj pri židovskih rodbinah. Brez ozira na to, da s tem podpiramo že itak premogočni židovski živelj v velikih mestih, bo navadno dotičnik imel tudi vzrok, biti s stanovanjem in postrežbo nezadovoljen Zidovska stanovanja se poznavajo p . tern, da ni obeš nih krščanskih verskih slik, večkrat tudi po nesnažnosti in ceni. — Nova znamenja na avstrijsk h železnicah so začeli delorna rabiti od 1. oktobra dalje. Še le počasi bodo zavrgli prejšnja znamenja (signale), ki jih rabijo že okolo 4() let. — Velike nesreče. Izselniški parnik .Ghar terhouse-1 se jo dno 30. septembra med vožnjo iz Hoikvva v Hongkong potopil. Kapitan in 60 potnikov je utonilo. — Iz Virginije v Ameriki poročajo : V rudniku Bocapontas so se vneli plini. 75 rudarjev je pod razvalinami našlo smrt. Zanimivosti o karavanskem predoru. Karavanski predor (tunel pod gorovjem Karavanke med Kranjskim in Koroškim) je bil dodelan ravno V petih letih V jeseni leta 1901. so ga začel d lati, 17. maja 1905 je padla zadnja stena med Koroško in Kranjsko slovesno prebi je pa se je obhajalo 21. junija 1905 Za dobrh petnajst mesecev pa se je dne 8n. -ept. 1906. slovesno peljal skozi predor prvi vlak in od ]. oktobra 1906. redno vozijo vlaki skozi predor. Koliko je stal ta predor ? Kdo ve ? Pri proračunu so se vrezali za celih 14 milijonov kron, kamere so morali dodatno lansko leto zahtevati. Ker pa je bilo vedno dosti popravila že zgotovljenilr delov predora gotovo niso zadostovali tudi ti milijon . Natančneje pa je znano, koliko človeških žrtev je stal ta predor Na je