111
Letnik 43 (2020), št. 1
Ključne besede:
Jožefina	Češk o	
–	T erpinc,	Fidelij	
T erpinc,	Iv an	
T a v čar ,	Andr ej	
Smole,	Emilija	
Gar c	–	
Baumg artner ,	
k or espondenca,	
F užine,	T rst ,	
Dobrna,	Bela	na	
K or ošk em
Key-words:
Jožefina	Češk o	
–	T erpinc,	Fidelij	
T erpinc,	Iv an	
T a v čar ,	Andr ej	
Smole,	Emilija	
Gar c	–	
Baumg artner ,	
corr espondence,	
F užine,	T rst ,	
Dobrna,	Bela	na	
K or ošk em
1.02	Pr eg ledni	znanstv eni	članek
UDK	929T erpinc	J.:82-6
Pr ejet o:	1.	7.	2020
Jožefina Terpinc, ljubljanska »femme fatale« 
19. stoletja
N A T A Š A	BUDN A	K ODRIČ
uni v .	dipl.	zgodo vinar k a,	ar hi v sk a	s v etnica,	
Zgodo vinski	ar hi v	Ljubljana,	Mestni	tr g	27,	SI–1000	Ljubljana
e-pošta:	 natasa.budna-k odric@guest .arnes.si
Izvleček
Sesta v ek	 je	 namenjen	 os v etl itvi	 dejst e v	 o	 Jožefini	 Češk o	 (Zeschk o),	 po -
r očeni	 T erpinc 	 (1805–1885 ),	 ki	 se	 je	 r odila	 v	 družini	 st eklarsk eg a	 mojstr a	
F r anca	 Češk a	 in	 njego v e	 žene	 T er ezije,	 r oj.	 Ogrin.	 Jožefina	 je	 v	 ok olju	 bog at e	
meščansk e	 dr užine	 odr asla	 v	 int eligentno	 in	 čustv eno	 zr elo	 osebo,	 ki	 sta	 ji	 k	
priljubljenosti	 pomag ali	 njena	 lepota	 in	 nesojena	 por ok a	 z	 Andr ejem	 Smo -
let om.	 Bog ata	 por ok a,	 ži v ljenje	 v	 gr aščini,	 na	 drugi	 str ani	 pa	 pridih	 s v et o -
v ljanstv a	 in	 št e vilna	 pot o v anja	 šir om	 E vr ope	 –	 v se	 t o	 je	 r azvnelo	 domišljijo	
Ljubljančano v ,	 ki	 so	 še	 v eč	 let	 po	 njeni	 smrti	 r azpr edali	 zgodbice	 o	 njenem	
ži v ljenju.	 T oda	 spomin,	 ki	 je	 ostal,	 je	 pot encir al	 slabo	 podobo	 o	 njej.	 Besedilo	
r azkri v a,	 k do	 so	 bili	 ar hit ekti	 t e	 podobe	 in	 zak aj.	 Obenem	 posk uša	 z	 dejstvi	
pok azati,	k ak šna	je	bila	pr a v a	Jožefina.					
Abstract
JO ŽEFIN A	TERPINC,	»FEMME	F A T ALE«	OF	LJUBLJ AN A	IN	THE	19
TH
 
CENTUR Y
The	 article	 is	 dedicat ed	 t o	 pr esenting	 f acts	 about	 Jožefina	 Češko 	 (Ze -
schk o),	 married	 T erpinc	 (1805-1885),	 born	 t o	 the	 f amil y	 of	 the	 g lass	 mas -
t er	 F r anc	 Češko 	 and	 his	 wif e	 T er ezija,	 born	 Ogrin.	 In	 a	 rich	 bour geois	 f amil y ,	
Jožefina	 gr ew	 up	 t o	 become	 an	 int elligent	 and	 emotionall y	 matur e	 person,	
popular	 f or	 he r	 beauty	 and	 int ended	 marriage	 t o	 Andr ej	 Smole.	 A	 rich	 w ed -
ding,	 lif e	 in	 a	 mansion,	 cosm opolitanism	 and	 tr a v elling	 thr oug h	 E ur ope	 –	 all	
this	 kindled	 the	 imagination	 of	 the	 people	 in	 Ljubljana,	 w ho	 k ept	 talking	
about	 her	 and	 her	 lif e	 long	 aft er	 her	 death.	 The	 memory	 of	 her	 int ensified	
her	 bad	 image.	 The	 article	 pr esents	 the	 ar chit ects	 of	 such	 an	 image	 and	 the	
r easons	f or	it .	A t	the	same	time,	it	pr esents	f acts	about	the	r eal	Jožefina.	

112
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
SPOMIN NA JOŽEFINO
Jožefina	 Češk o,	 por očena	 T erpinc,	 je	 bila	
tista	 Ljubljanč ank a,	 ki	 ji	 je	 nesla vni	 spomenik	
posta vil	 Iv an	 T a v čar	 v	 r omanu	 Izza kongresa 	 in	
ki	 naj	 bi	 bila	 kri v a	 tudi	 za	 nesr ečno	 usodo	 Pr e -
šerno v eg a	 prijat elja	 Andr eja	 Smoleta.	 Slednji	 je	
bil	 v anjo	 močno	 zaljubljen	 in	 jo	 je	 želel	 dobiti	 za	
ženo.
1
	 Č e	 bi	 g a	 uslišala,	 bi	 Jožefina	 »na našem na-
rodnem polju pustila prejkone druge sledove za 
sabo «,
2
	 tak o	 pa	 je	 namest o	 t eg a	 Andr ej	 »izgubil 
vsak smisel za urejeno družinsko življenje, se pre-
dal veseljačenju in lahkomiselnemu življenju .
3
	 Na -
črt om	 pr e vzetneg a	 mladeniča	 so	 se	 posta vili	 po	
r obu	 Jožefinini	 starši,	 ki	 so	 zaht e v ali	 v saj	 d v eletni	
odlog	 por ok e,	 na	 k ar	 pa	 Smole	 ni	 pristal	 in	 je	 uža -
ljen	 r azdr l	 zar ok o.	 V erjetno	 je	 delo v al	 v	 af ektu,	
k ajti	 snubce v	 Jožefini	 r es	 ni	 manjk alo	 in	 mor al	 bi	
v edeti,	 da	 g a	 bo	 pr ej	 k o	 slej	 nadomestil	 k do	 drug.	
Lit er arni	 viri	 (T a v čar)	 so	 pozneje	 izpričali,	
da	 naj	 bi	 v	 Ljubljani	 ta	 dogo dek	 po vzr očil	 pr ecej	
go v oric	 in	 posmeha.	 T ak o	 Smolet o v a	 k ot	 Češk o v a	
sta	 bili	 znani	 ljubljanski	 družini,	 o	 takih	 pa	 je	 v e -
dno	 t ekla	 beseda	 med	 v semi 	 sloji	 v	 mestu.	 T ak o	 je	
zanimi v o	 pismo	 ur adnik a	 Nepozitk a,
4
	 ki	 je	 bi v al	 v	
sosednji	 hiši	 in	 je	 v	 juliju	 182 5	 Jožefini	 napisal	 pi -
smo,	 očitno	 ne	 prv o.	 P oslano	 je	 bilo	 v	 Belo	 na	 K o -
r ošk o,	 kjer	 sta	 bili	 t edaj	 Jože fina	 in	 njena	 mama	 v	
t oplicah.	 V	 njem	 je	 v	 tipični	 maniri	 r omantičneg a	
s v et obolja	 opisal	 s v oje	 mr ačno	 r azpoloženje,	 k er	
zaman	 čak a	 njeneg a	 pisma,	 ki	 g a	 ni,	 čepr a v	 mu	 g a	
je	 oblju bila.	 Nekje	 vmes	 pr a vi:	 »Novic v mestu ne 
poznam nobenih, bi vas tudi ne zanimale. Gospo-
darstvo stoji trdno pod skrbnim varstvom Vašega 
vrlega 	 očeta:	 v se	 je	 počiščeno,	 pr ebeljeno	 in	 pr e -
1
	 Č rt omir	 Zor ec	 je	 zapisal,	 da	 so 	 g a	 domači	 silili,	 naj	 se	 za -
r oči	 »s	 prv o	 lepot ico	 tist e	 dobe	 Fino	 Češk o v o«,	 ki	 so	 jo	 v	
Ljubljani	 »k ar	 splošno	 imeno v ali	 ‘g lažo vnat o	 princeso ’«	
(Zor ec,	 Črt omir:	 Br at ec	 Andr ej.	 V :	Snovanja, priloga Go-
renjskega glasa ,	8.	2.	1969,	str .	3)
2
	 T a v čar ,	 Iv an:	 Izza	 k ongr esa.	 V :	Tavčarjevih zbranih spisov 
V. zvezek 	 [ur .	 Iv an	 Prijat elj].	 Ljubljana:	 Tisk o vna	 zadrug a,	
1924,	str .	69.
3
	 Zor ec:	Br at ec	Andr ej,	str .	3.
4
	 Na	 prvi	 pog led	 bi	 celo	 domne v ali,	 da	 gr e	 za	 pismo	 An -
dr eja	 Smoleta	 pod	 pse v donimom,	 ki	 bi	 bil	 nad v se	 pri -
mer en	 za	 nemir neg a	 zaljubljenca.	 T oda	 v	 Ljubljani	 je	
t edaj	 r es 	 ži v el	 Geor g	 Nepozit ek,	 ak cesist	 pri	 guberniju,	
ki	 je	 stano v al	 na	 T r gu	 7,	 k ar	 pomeni,	 da	 je	 bil	 Jožefinin	
sosed.	 T ak o	 je	 dejansk o	 imel	 mož nost	 opazo v ati,	 k aj	 se	
dog aja	 pri	 sosedih,	 in	 se	 tudi	 vneti	 za	 lepo	 Jožefino	 ( g l.	
Schematismus des Laibacher Gouvernement-Gebieths für 
das Jahr 1825, str. 143 [190]). P ozneje	 se	 Nepozit ek	 ome -
nja	 k ot	 eden	 izm ed	 prvih	 planince v ,	 ki	 se	 je	 po vzpel	 na	
T rig la v	 ( g l.	 Costa,	Reiseerinerungen aus Krain .	 Laibach	 :	
Druck	 de r	 Eger’schen	 Gubernial-Buchdruck er ei,	 1848,	
str .	153,	224,	239).
Jožefina Češko – Terpinc (M. Langus, nedatirano. 
V: F. Mesesnel: Fužinska zbirka. Kronika slovenskih 
mest VII (1940), št. 2, str. 100)

113
Letnik 43 (2020), št. 1
barv ano.	 V	 vrtu	 cv etijo	 in	 v enijo	 r ože.	 V se	 ima	 s v oj	 običajni	 rit em	 in	osupel vidim, 
da truplo obstaja tudi brez duše. «	 Na	 k aj	 se	 nanaša	 »počiš čena,	 pr ebeljena	 in	 pr e -
barv ana«	 Češk o v a	 hiša,	 lahk o	 le	 ugibamo.	 Na	 prvi	 pog led	 bi	 r ekli,	 da	 stari	 Češk o	
še	 v edno	 odstr anjuje	 neprije tne	 posledice	 r azdrt e	 zar ok e,	 zat o	 je	 tudi	 imeno v an	
kot »bider «	 –	 pošt en,	 mogoče	 že	 malo	 filistrski	 –	 mož.	 Ne	 mor emo	 pa	 si	 pr edsta -
v ljati,	 k do	 bi	 bilo	 ži v o	 truplo 	 br ez	 duše;	 t o	 bi	 lahk o	 bil	 nek do,	 ki	 je	 zelo	 neusmi -
ljen,	 ali	 pa	 nek do,	 ki	 jo	 je	 pr odal	 hudiču	 v	 zameno	 za	 nek aj	 nepr ecenlji v eg a.	 Da	
bi	 drža vni	 ur adnik	 k ot	 br ezdušneg a	 opisal	 star eg a	 Češk a,	 je	 t ežk o	 v erjetno;	 da	
bi	 se bi	 pripisa l	 f aust o v sk o	 usodo	 pa	 r a vno	 tak o.	 Naj	 ostane	 t or ej	 zapis	 r azumljen	
v	 maniri	 časa	 in	 je	 Nepozit ek	 naj v erjetneje	 r es	 mislil	 nase,	 ki	 ži vi	 br ez	 –	 očitno	
–	 s v oje	 ljubezn i	 Jožefine,	 ki	 bi	 g a	 duše vno	 izpopolnila.	 Da	 gr e	 r es	 za	 ljubezensk o	
pismo,	 lahk o	 sklepamo	 iz	 na vržene	 po v edi:	 »Tokrat sem našel sočutno srce, kar 
je tako redko in tako dobro dene. «	
Prvi	 med	 lit er ati/lit er arnimi	 zgodo vinarji	 se	 je	 Jožefine 	 lotil	 Iv an	 T a v čar .	
Že	 kmalu	 po	 začetk u	 s v ojeg a	 r omana	 piše:	 »Kar nas je starejših mo ž, smo Josipino 
Češkovo še poznali. S svojim možem Fidelom Trpincem je vsaj nekoliko prihajala v 
dotiko tudi z narodni krogi. Kakor se je spominjamo, je bila tudi v starosti visoke in 
nekako impozantne postave. ... «.
5
	 T a v čar	 je	 pozneje	 v	 od v etniških	 kr ogih	 nalet el	
na	 d v a	 sor odn ik a	 Jožefine	 T erpinc,	 Kar la	 Ahačiča	 in	 V ale ntina	 Krisperja,
6
	 in	 tak o	
izv edel	 tudi	 nek aj	 intimnih	 podr obnosti	 o	 njej.	 S	 pisat eljsk o	 domišljijo	 in	 ma -
šče v alnimi	 nameni	 jih	 je	 pot encir ano	 pr edsta vil	 v	 r omanu.	 Obenem	 je	 začetnik	
danes	 zak or eninjeneg a	 vzde v k a	 Jožefine	 T erpinc	 »glažovnata princesa Fina «,	 ki	
z	r ealnostjo	nima	nobene	zv eze.	
T oda	 če	 bi	 T a v čarju	 še	 lahk o	 opr ostili	 umetnišk o	 s v obodo	 pri	 opisu	 Češk o -
v e	 druž ine	 in	 pr ed v sem	 Jože fine	 –	 čepr a v	 r ezultat	hudo 	 osebno	 obr emenjeneg a	
odnosa	 do	 dr užine	 –,	 ne	 mor emo	 spr eg ledati	 izjemne 	 so vr ažne	 nastr ojenosti	
mlajših	 gener acij	 lit er arnih	 zgodo vinarje v .	 T ak o	 je	 dr .	 Matjaž	 Kmecl	 v	Sodobno-
sti 	 obja vil	 monodr amo	 o	 Andr eju	 Smoletu.
7
	 T a	 tik	 pr ed	 smrtjo	 30.	 no v embr a	
1840	 na	 r ok ah	 F r anceta	 Pr ešerna	 obuja	 spomine	 na	 s v oje	 ži v ljenje.	 O	 Jožefini	
začne	 tak ole:	 »Zadnjič sem videl glažovnato Jožefino in še prej tvojo Julijo: kakšni 
tolstoritni in nepoetični madami postajata!« in	 nadaljuje: »Ampak, Fini bo počasi 
utonila v pozabo, prav nič je ne bo ohranjalo v poetičnem spominu; ostala bo le 
kakšna hohštaplerska, bahaška, maulmaherska 	 (=	 gobčna,	 bahata,	 op.	 M.	 K.)	sli-
ka ugledne ljubljanske družine brez otrok, z dominanco mogočnega Terpinčevega 
trebuha z zlato uro na sredi, ona pa bo na njej pogledovala vstran, malo zgrevano, 
malo ošabno poosebljenje nečesa, kar ni bilo nikoli rosno, nikoli lepo, in čemur 
ni fajnšmerkerski Andrej nikoli prebiral Heloizinih pisem Abelardu! Utonila bo s 
svojo mladostjo, lepoto in bogatijo v času, kot kamen, ki ga vržeš v globoko vodo: 
saj ostane nekje v dnu, toda zanj ve samo še tisti, ki ga je tja vrgel.« P ot em	 še	 na -
miguje,	 da	 sta	 jo	 med	 k ongr esom	 leta	 1821	 zlor abila	 v	 Češk o vi	 hiši	 nastanjeni	
t edaj	 že 	 50-letni	 diplomat	 Neri-Corsini
8
	 in	 ruski	 gr of	 Mansur o v ,	 zar adi	 česar	 je	
ostala	jalova .	 Nesimpatij	 do 	 T erpince v	 in	 Češk o v	 ne	 skri v a	 niti	 dr .	 Marja	 Boršnik,	
čepr a v	 gr e	 pri	 njej	 bolj	 za	 »r azr edno«	 naspr ot o v anje	 pr emožnim	 slojem	 nek da -
njeg a	meščanstv a,	odtujenim	r ealnemu	s v etu.		
5
	 T a v čar:	Izza	k ongr esa,	str .	68.	
6
	 Dr .	 Kar el	 Ahačič	 (1864–1902), 	 sin	 Jožefinine	 nečakinje	 Josip ine,	 in	 dr .	 V alentin	 Krisper	
(1860–1931),	 sin	 nečakinje	 Ernestine:	 pri	 prv em	 je	 bil	 T a v čar	 zaposlen	 k ot	 pripr a vnik,	
pr eden	 je	 odpr l	 lastno	 ad v ok atur o,	 drugeg a	 je	 malo	 k asneje	 sam	 vzel	 v	 uk	 v	 s v ojo	 pisarno	
( g l.	 Boršnik,	 Marja:	 T a v čar ,	 Iv an	 (1851–1923),	 http://www .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/
sbi686990/#slo v enski-biogr af ski-lek sik on 	 (dost op:	 17.	 6.	 2020);	 	 	 Pirje v ec,	 A v gust:	 Krisper ,	
V alentin	 (1860 –1931),	 http:/ /www .slo v ensk a-biogr afija.si/os eba/sbi304837/#slo v en -
ski-biogr af ski-lek sik on 	(dost op:	17.	6.	2020).	
7
	 Kmecl,	 Matjaž :	 Andr ej	 Smole,	 znameniti	 Slo v enec:	 dr amski	 monolog.	 V :	Sodobnost 	 41	 (1993),	
št .	8/9,	str .	644.	
8
	 V 	T a v čarje v em	r omanu	nast opa	k ot	»mladi	knez«	(T a v čar:	Izza	k ongr esa,	str .	414).

114
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
Jožefina	 je	 bila	 t or ej	 poznana	 le	 z	 ene	 plati:	
tak šna,	 k ot	 so 	 jo	 videli	 njej	 nenaklonjeni	 sodob -
niki.	 Kmalu	 pot em,	 k o	 je	 bila	 zar ok a	 s	 Smolet om	
r azdrta,	 se	 je	 por očila	 s	 Kr anjčanom	 Fidelom	 T er -
pincem.	 T udi	 zanj	 je	 bila	 usodna,	 saj	 se	 je	 –	 ne	 da	
bi	 pr ej	 imel	 tak šne	 namene	 –	 pr a v	 iz	 ljubezni	 do	
nje	 pr eselil	 v	 Ljubljano,	 k upil	 gr ad	 F užine	 in	 začel	
s v ojo	 poslo vno	 pot ,	 ki	 je	 bila	 pr ed	 t em	 že	 ut ečena	
v	 Kr anju,	 na	 no v o.	 Br ez	 Jožefine	 ne	 bi	 postal	 eden	
izmed	 najpomembnejših	 (omenjajo,	 da	 celo	 prvi)	
slo v enskih	 industrialce v ,	 ustano vit elj	 papirnic	 v	
V e v čah	 in	 Gor ičanah,	 ino v at or	 na	 podr očju	 kme -
t o v anja	 in	 nasploh	 eden	 izmed	 v odilnih	 gospo -
darstv enik o v ,	 ki	 je	 bil	 dolg a	 leta	 pr edsednik	 pr e -
stižne	Kr anjsk e	kmetijsk e	družbe.	
Medt em	 k o	 je	 Smole	 žalostno	 pr opadal	 in 	
nazadnje	 še	 mlad	 umr l,	 sta	 si	 Jožefina	 in	 Fidelij 	
prizade v ala	 ustv ariti	 družino.	 K o	 jima	 t o	 ni	 uspe -
lo,	 sta	 na	 začetk u	 50.	 let	 pos v ojila	 štiriletno	 Emi -
lijo	 Gar c	 (v	 r esnici	 Langenf eld),	 r ojeno	 na	 Dunaju 	
leta	 1849,	 k at er e	 pr a vi	 oče	 naj	 bi	 bil	 k ar	 sam	 Fidel. 	
S	 podatk om	 je	 prv a	 postr eg la	 dr .	 Marja	 Boršnik,	 ki 	
se	 je	 pri	 pr ouče v anju	 družine	 tudi	 izdatno	 opr la 	
na	 ar hi v sk e	 vir e.
9
	 Malo	 Emilijo	 je	 izsledila	 pri	 lju -
bljanskih	 uršulink ah,	 ugot o vila	 fikti vne	 podatk e	 o 	
njenih	 starših	 in	 v se	 sk upaj	 po v ezala	 z	 ljudskim 	
g lasom	 (ali	 pa	 mor da	 z	 žensk o	 intuicijo)	 in	 ustv a -
rila	 zgodbo	 o	 uspešni	 družini	 T erpinc,	 ki	 naj	 bi	 bila 	
po	njenem	v	s v ojem	jedru	nesr ečna	in	zlag ana. 	
V	 po v eza vi	 z	 Emilijo	 se	 je	 v	 sago	 o	 druži -
ni	 T erpinc	 vmešal	 mladi	 Iv an	 T a v čar	 (r oj.	 1851),	
oblik o v alec	 slabe	 podobe	 družine	 T erpinc.	 Baje	
je	 priše l	 z	 njo	 v	 stik	 ob	 nek em	 obisk u	 na	 F užinah,	
k amor	 sta	 bila	 po v abljena 	 s	 stricem	 Nacet om	
T a v čarjem,	 duho vnik om	 v	 Mengšu.	 O	 t em	 je	 pisa -
la	 dr .	 Boršnik	 v	 člank u	 » T a v čarje v a	 Bogomila«.
10
 
Obstaja	 pa	 tudi	 r azličica,	 da	 je	 bil	 T a v čarje v	
spr emlje v alec	 na	 F užinah	 njego v	 drugi	 stric	 An -
t on,	 t ed aj	 k aplan	 na	 šk ofiji.
11
	 Kak or	 k oli	 že,	 med	
mladima	 je	 pr esk očila	 iskrica,	 saj	 je	 bilo	 pozne -
je	 jasno,	 da	 tu di	 Emilija	 v	 t em	 odnosu	 ni	 ostala	
r a vnodušna.	 In	 tak o	 je	 mladenič	 prišel	 nek e	 noči	
v aso v at	 pod	 Emilijino	 okno,	 kjer	 so	 g a	 zasačili.	
Ukr epi	 so	 bili	 dr astični.	 V ržen	 iz	 Alojzije višča	 je	
mor al	 tudi	 iz	 ljubljansk e	 gimnazije	 in	 d v e	 šolski	
leti	 med	 1866	 in	 1868	 je	 obisk o v al	 fr ančišk ansk o	
gimnazijo	v	No v em	mestu.	
9
	 Med	 drugim	 je	 pr ebr ala	 v saj	 tisti	 del	 k or espondence	 iz	
fužinsk eg a	 f onda,	 ki	 se	 je	 nanašal	 na	 Emilijo,	 k ar	 se	 vidi	 v	
člank u	 T a v čarje v a	 Bogomila	 ( Borš nik,	 Marja:	 T a v čarje v a	
Bogomila,	Slavistična revija ,	15	(1–2),	 str .	190–192).	
10
 Boršnik:	T a v čarje v a	Bogomila, 	str .	187.
11
 Gr dina,	 Igor:	 Biogr af ski	 portr et	 Iv ana	 T a v čarja.	Tavčar-
jev zbornik ,	 Ljubljana:	 Založba	 ZR C,	 ZR C	 S AZU ,	 2015.	
2015,	str .	11.
Ivan Tavčar v mladosti (SI_ZAL_ŠKL/0278, Ivan in 
Franja Tavčar, Visoko, Ljubljana. Digitalizat 04-22)

115
Letnik 43 (2020), št. 1
Da	 af er a	 ni	 šla	 neopažena	 mimo	 T erpin -
ce v ,	 vidimo	 iz	 pisem.	 V	 60.	 letih	 je	 pot ek ala	 zelo	
int enzi vna	 k or espondenca	 med	 ženskim	 delom	
T erpinče v e	 družine	 in	 njun imi	 prijat eljicami	 iz	
bolj	 od daljenih	 dežel:	 iz	 Ang lije	 je	 pisala	 Janet -
t e	 Moline,
12
	 iz 	 P ar agv aja	 v	 Južni	 Ameriki	 pa	 gu -
v ernanta	 Elisabeth	 Blanche	 Gat es.
13
	 Kr aje vno	 še	
najbližja	 je	 bila	 nek danja	 Emilijina	 učit eljica	 Da -
r ancett e,	 ki	 je	 do	 s v oje	 por ok e	 sept embr a	 1866	
pouče v ala	v	T rstu.	
T oda	 najpr ej	 r azjasnimo,	 k daj	 se	 je	 »af e -
r a«	 pr a vzapr a v	 zgodila.	 Marja	 Boršnik	 je	 za -
r adi	 napačne g a	 datir anja 	 pisma	 gu v ernant e	
Dar ancett e,
14
	 v	 k at er em	 ta	 omenja	 Iv ano v o	 v a -
so v anje	 pod	 Emilijinim	 oknom,	 pr ed vide v ala,	
da	 bi	 se	 lahk o	 Emilija	 in	 Iv an	 sr ečala	 f ebruarja	
1863	 na	 V odn ik o vi	 pr osla vi	 v	 Čitalnici.	 P o	 v sej	
v erjetnosti	 se 	 trinajstletnik 	 in	 štirinajstletnica	
še	 nista	 šla	 ponočnih	 v aso v anj,	 zat o	 je	 bila	 ta	 do -
mne v a	 malo	 v erjetna.
15
	 Dog odek	 lahk o	 z	 v elik o	
v ečjo	 v erjetnostjo	 umestimo	 v	 zgodnjo	 jesen	 leta	
1865.	 Af er o	 je	 prv a	 omenila	 Janett e	 Moline	 v	 s v o -
jem	 pismu	 31.	 12.	 1865.
16
	 K ot	 že	 v ečkr at	 pr ej,	 je	
tudi	 v	 t em	 vztr ajno	 v abila	 T erpince,	 naj	 obiščejo	
Ang lijo	 ali	 v saj	 pošljejo	 tja	 Emilijo,	 k ar	 je	 bil	 njen	
nas v et	 g lede »Millijine afere «,	 saj	 bi	 se	 s	 pot o v a -
njem	 česa	 nau čila	 in	 tudi	 r azmislila	 o	 s v ojem	 pri -
hodnjem	 ži v ljenju.	 23.	 mar ca	 1866	 je	 gu v ernanta	
S.	 Dar ancett e	 pisala:	 »Kar se tiče Vašega uboge-
ga zaljubljenega norčka, je bila zanj huda kazen 
dovolj grenka izkušnja. Kot ste me obvestili, se je 
njegova vročekrvnost začela umirjati in kmalu ga 
boste imeli pri svojih nogah kot jagnje mehkega in 
sladkega. Dobil je lekcijo in bodite prepričani, da 
mu bo koristila, da v prihodnje ne bo več prirejal 
serenad, preden bo premislil o njihovi primerno-
12
	 Žena	 podjetnik a	 Williama	 Moline,	 ki	 je	 imel	 v	 Ljubljani	
v	 lasti	 prv o	 r afinerijo	 sladk orja,	 pozneje	 pa	 pr edilnico.	
Družina	 se	 je	 leta	 1863	 pr eselila	 najpr ej	 v	 Gr adec,	 na -
slednje	 let o	 pa	 nazaj	 v	 Ang lijo,	 v	 pr edel	 Londona,	 ki	 se	
imenuje	 Blackhea t .	 Janett e	 si	 je	 do piso v ala	 z	 obema	 T er -
pinče vima	 do	 začetk a	 70.	 let ,	 poz nejša	 pisma	 so	 v erje -
tno	izgubljena.	
13
	 Elisabeth	 Bla nche	 Gat es	 je	 bila 	 v	 sor odu	 z	 Janett e	 Moline.	
Njena	 po v eza v a	 s	 T erpinci	 in	 Ljubljano	 ni	 po v sem	 jasna.	
Očitno	 je	 bila	 v	 dr užini	 gu v ernanta ,	 mogoče	 učit eljica	 an -
g leščine,	 iz	 njeneg a	 pisma	 iz	 junija	 1865	 pa	 lahk o	 skle -
pamo,	 da	 je	 bila	 tudi	 učit eljica	 na	 zasebni	 dekliški	 šoli	
Katarine	 F r ölich	 v	 Ljubljani	 (SI_Z AL_LJU/0296/0035a,	
o v oj	XI,	pismo	29).
14
	 M.	 Boršnik	 datir a	 23.	 3.	 1864,	 pr a vilna	 letnica	 je	 1866	
( g l.	 T a v čarje v a	Bogomila,	str .	191).
15
	 Boršnik o vi	 je	 ta	 datacija	 prišla	 pr a v	 tudi	 pri	 dok azo v a -
nju	 Emilijineg a	 močneg a	 vpli v a	 na	 T a v čarje v o	 ustv arja -
nje	 že	 od	 leta	 1863,	 k amor	 seže	 njego v o	 prv o	 lit er arno	
obdobje.
16
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035a,	o v oj	XI,	pismo	52.
Emilija Garc Terpinc, okr. 1865 (SI_ZAL_LJU/0342, 
Fototeka, B2-061, foto: L. Krach, Ljubljana)

116
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
sti.« Se v eda	 omik ana	 F r ancozinja	 ni	 pr ed videla,	
da	 je	 trmast eg a	 Gor enjca	 Iv ana	 gr enk a	 izk ušnja	 v	
poznejšem	 ži v ljenju	 v odila	 v	 po v sem	 drugo	 smer .	 	 	
Boršnik o v a	 je	 domne v ala,	 da	 je	 T erpinc 	
k ot	 zdr a vilo	 (ali	 pa	 k azen)	 za	 neukr očeno	 Emi -
lijo	 načrt o v al	 njeno	 por ok o	 v	 Egipt .	 F ebruarja 	
1866	 je	 ang lešk a	 gu v ernanta	 Blanche	 Gat es	 iz 	
Urugv aja	 pisala,	 da	 je	 od	 Janett e	 izv edela	 o	 Mil -
lijini	 por oki	 v	 Kair o.	 Pr a vi:	 »Gospa Moline mi je 
povedala romantično zgodbo o gospodu iz Kaira, 
kar me navdaja s skrbjo, da vas to pismo morda 
ne bo nikoli našlo .«	 V endar	 se	 zdi,	 da	 zgodbe	 s 	
Kair om	 k or espondentk e	 niso	 jemale	 pr e v eč	 r e -
sno.	 Blanche	 Gat es	 v	 nadalje v anju	 zapiše:	 »Ko 
boste prejeli to pismo, se boste odločali o tem, 
kam boste odšli poleti – na Fužine ali v Kairo. No, 
kaj boste izbrali? «	
T a	 dr astična	 r ešit e v	 je	 bila	 nat o	 hitr o	 za -
menjana	 z	 od ločitvijo	 o	 por oki	 med	 Emilijo	 in	
Iv anom	 Baum g artnerjem.	 Že	 a v gusta	 1866	 je	
gu v ernanta	 Dar ancett e	 ob	 zaključk u	 pisma	 po -
slala	 pozdr a v e	 za	 »cher Jean «,	 ki	 se	 pr a v	 got o v o	
ni	 pisal	 T a v čar .	 Maja	 naslednje	 let o	 sta	 se	 Iv an	
Baumg artner	 ml.	 in	 Emilija	 por očila	 v	 Marijinem	
Celju	(Maria Zell )	na	Štajersk em.	
T a v čar	 je	 v	 spominih	 na	 tist o	 obdobje	 zapi -
sal:	 »V Novem mestu sem pričel čitati nemške ro-
mane najnižje vrste. V nekem starem leposlovnem 
listu je izhajala /.../ povest, v kateri je nastopala 
vdova, neka madama, ki je vodila veliko trgovsko 
hišo v Smirni in v katero je bil ves svet zaljubljen. 
/.../ Mohorčič (prijat elj	 četrt ošolec,	 op.	 a.)	me je 
bodril, da naj /.../ kaj napišem. In res sem v teku 
enega meseca napisal nekako novelo, ki je pod 
imenom ‚Madame Amalie‘ zlezla v naše glasilo ter 
je mojim prijateljem, predvsem pa meni samemu, 
neizmerno ugajala. Ker mi je takrat maloazijska 
madama tičala še v vseh mislih, je jasno, da je bila 
moja madama z njo v najtesnejšem sorodstvu ...« .
17
  T o	 je	 le	 delno	 r es.	 Naklonjen ost	 k	 pogr ošni	
ljubezenski	 lit er aturi	 je	 imela	 pr a v	 got o v o	 vzr ok	
v	 njego v em	 t edanjem	 sentimentu,	 ki	 je	 bil	 močno	
pod	 vtisom	 neda vnih	 dogod k o v .	 T udi	 naslo v	 nje -
go v e	 po v esti	 ni	 bil	 slučajno	Madame Amalija ,	 k er	
le	 pr e v eč	 spominja	 na	 Emilijo.	 P ozneje	 je	 zgodbo	
bog atih,	 a	 br ez dušnih	 T erpin ce v	 po vzel	 v	 po v esti	
Mrtva srca ,	 ki	 jo	 je	 Marja	 Boršnik	 ocenila	 za	 ene -
g a	 izmed	 »naših najpomembnejših romanov XIX. 
stoletja «.
18
	 P o	 njenih	 besed ah	 sta	 T a v čarja	 tudi	
17
 C ank ar ,	 Izido r:	 Obiski.	 V :	Izbrano delo / Izidor Cankar 	 ;	
[izbr al	 in	 ur edil	 Josip	 Vidmar]	 Ljubljana:	 Mladinsk a	 knji -
g a,	1977,	str .	 159/160.
18
 Boršnik,	 Marja:	 Mrtv a	 sr ca.	 V :	Jezik in slovstvo ,	 19	 (1/2),	
1973,	str .	11.	
Naznanilo o poroki Emilije Terpinc in Ivana 
Baumgartnerja, maj 1867  (SI_ZAL_LJU/0316, t. e. 
6, a. e. 17)

117
Letnik 43 (2020), št. 1
sk or aj	 d v ajset	 let	 peklili	 Emilijina	 za vrnit e v	 in	 njena	 zgodnja	 por ok a.	 Šele	 z	 izpo -
v edjo	 v	Mrtvih srcih 	 se	 mu	 je	 uspelo	 os v oboditi	 in	 doseč i	 k atarzo.	 Obenem	 nosi	
dog ajanje	 okr og	 r omana	 v	 sebi	 k ar	 nek aj	 simbolik e.	 K ot	 podlist ek	 v	 Ljubljan -
sk em	 zv onu	 je	 začel	 izhajati	 pr a v	 v	 mesecu	 Emilijine	 smrti,	 januarja	 1884.	 In	
r a vno	 ta	 podlist ek	 je	 prit egnil	 pozornost	 mlade	 F r anje	 K ošenini,	 da	 se	 je	 začela	
zanimati	 za	 njego v eg a	 a vt or ja	 in	 nazadnje	 r es	 postala	 gospa	 T a v čar .	 P oleg	 t eg a	 je	
le	nek aj	dni	po	Emilijini	smr ti	T a v čar	 postal	samost ojni	 od v etnik	z	 lastno	pisar -
no	 na	 sedanjem 	 Jur čiče v em	 tr gu.	 Kljub	 v semu	 pa	 naj	 bi	 g a	 Emilijina	 smrt	 močno	
prizadela.
19
 
V endar	 je	 pisat elj	 s v oje	 tiho	 mašče v anje	 uno v če v al	 tudi	 v	 naslednjih	 letih	
in	 dese tletjih. 	 Videti	 je	 bilo,	 da	 je	 zameril	 v sem,	 r azen	 Emiliji.	 Njego v	 politični	
vzpon	 se	 je	 začel	 že	 po	 Fidel ije vi	 smrti,	 v endar	 še	 za	 ži v ljenja	 Jožefine.	 Leta	 1883	
se	 je	 celo	 zaposlil	 v	 od v etniški	 pisarni	 Kar la	 Ahačiča,	 Jožefinineg a	 pr anečak a.	
Nek aj	 pozneje 	 je	 sam	 zaposlil	 V alentina	 Krisperja,	 pr a v	 tak o	 pr anečak a	 Jožefine	
T erpinc.	 S	 t em	 je	 bil	 bliže	 T erpincem	 in	 tudi	 Baumg artnerjem.	 Leta	 1920,	 že	 v	
času,	 k o	 se	 mu	 je	 ži v ljenje	 izt ek alo,	 je	 k ot	 od v etnik	 v	 sporu	 okr og	 najemneg a	
r azmerja	 zast opal	 delnišk o	 družbo	 Združene	 papirnice	 V e v če,	 Med v ode,	 Gori -
čane	 pr oti	 lastnicam	 gr adu	 F užine,	 Emilijinima	 hčer ama	 Mariji	 P aumg art en	 in	
Jožefini	 (Fini) 	 pl.	 W enkheim.
20
	 P osebej	 slednja	 naj	 bi	 g a	 močno	 spominjala	 na	
mladostno	 lju bezen;	 njeno	 ime	 –	 Fina	 –	 je	 v	 r omanu	Izza kongresa 	 nosila	 Jože -
fina	Češk o.	
ZGODBA JOŽEFININIH PISEM
Jožefina	 Češk o	 je	 slo v ela	 po	 izjemni	 lepoti,	 pa	 tudi	 neumna	 ni	 bila.	 Če	 bi	
bili	 njeni	 biogr afi	 pošt eni,	 bi	 po v edali,	 da	 je	 go v orila	 poleg	 nemščine	 in	 slo v en -
ščine	 (pri	 čemer	 je	 vpr ašanje,	 k at eri	 je	 bil	 njen	 pogo v orni	 jezik)	 tudi	 fr ancosk o,	
igr ala	 kla vir ,	 se	 učila	 bont ona	 pri	 dunajsk em	 učit elju,	 br ala	 je	 sodobno	 lit er atur o	
pa	 tudi	 antičn e	 filozof e,	 pr ed v sem	 pa	 je	 bila	 r azg ledana 	 žensk a,	 ki	 se	 je	 naj v er -
jetneje	 šolala	 pri	 zasebnih	 učit eljih.
21
	 Bila	 je	 izjemno	 dojemlji v a	 za	 s v et	 okr og	
sebe,	 v edr eg a	 značaja,	 ljubi la	 je	 zaba v o	 in	 ples,	 ni	 pa	 ji	 manjk alo	 niti	 čustv ene	
int eligence,	k ar	v	v eliki	 meri	 dok azujejo	njej	naslo v ljena	 pisma.	Se v eda	je	imela	
tudi	 s v ojo	 t emnejšo	 plat ,	 ki	 se	 je	 k azala	 v	 njenem	 zaht e vnem,	 odločnem	 značaju,	
tudi	 pr ecej	 r azv ajenem,	 v	 od nosu	 do	 služinčadi	 se	 je	 zdela	 bolj	 nepopustlji v a	 od	
Fidelija;	v se	t o	v	obrisih	k ažejo	njena	malošt e vilna	ohr anjena	pisma.		
»Mila gospodična! Že dlje časa sem tihi opazovalec Vašega izjemnega zna-
čaja, Vaše plemenite krepostnosti in čudovitih lastnosti, prizadeval sem si za zbli-
žanje, a se mi zaradi spleta okoliščin to ni nikoli posrečilo. Sedaj stojim na cilju, a 
so moje misli naenkrat tako brez jasnih izrazov občutja, ki kipi v moji notranjosti, 
pa še od teh se jih na poti od srca do peresa veliko izgubi. /... / Če je Vaše plemenito 
srce še prosto in sem vreden prositi zanj, o! potem ne zavrnite tega mojega predr-
znega priznanja iskrene ljubezni. «		
T ak o	 je	 pisal	 Fidelij	 T erpinc	 mar ca	 1825	 Jožefini	 v	 prv em	 pismu.
22
	 Fidelij,	
sin	 kr anjsk eg a	 tr go v ca	 in	 podjetnik a,	 ki	 je	 imel	 v	 tist em	 času	 v	 Kr anju	 že	 v	 lasti	
industrijsk e	 obr at e,	 ni	 pr ed videl,	 da	 pomeni	 snubljenje 	 lepe	 Ljubljančank e	 tudi	
19
 Gr dina:	 Biogr af ski	portr et	Iv ana	T a v čarja ,	str .	33.
20
	 SI_ZAL_LJU/0 316,	Družina	P aumg art en,	Ljubljana,	t .	e.	4.	
21
	 P o v ezanost	 z	 Ant onijo	 Mak o vic	 (1788),	 ki	 je	 leta	 1827	 v	 Ljubl jani	 odpr la	 zasebno	 deklišk o	
šolo,	 nas	 na v aja	 k	 pr ed vide v anju,	 da	 je	 bila	 mogoče	 tudi	 ona	 ena	 od	 njenih	 učit eljic.	 Z	 Ant onijo	
sta	 si	 še	 pr ed	 Jožefinino	 por ok o	 izmenjali	 nek aj	 pisem,	 ohr anjena	 Ant onijina	 so	 v	 fr ancoščini	
(prim.	 Hojan,	 T atjana:	 » V e	 br ez	 nas	 –	 bost e	 nič?	 Izobr aže v anje	 in	 delo v anje	 ljubljanskih	 učit e -
ljic.	 V :	Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes II .	 Ptuj:	 Zgodo vinski	 ar hi v;	 Ljubljana:	
Ur ad	za	žensk o	politik o	pri	Vladi	R epublik e	Slo v enije,	2000 ,	str .	222).	
22
	 18.	3.	1825	(S I_ZAL_LJU/0296 /0035,	zv ezek	k opij,	s.	2–4;	Viri	št .	41,	P	1).		

118
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
zanj	 v elik o	 spr emembo	 –	 selit e v	 v	 Ljubljano;	 k ajti	
Jožefine	starši	niso	pustili	iz	Ljubljane.
23
 
Iz	 is t eg a	 vzr ok a	 je	 let o	 pr ed	 t em	 odnehal	
Alojz	 Offner	 iz	 V olšper k a	 (Wolfsberg )	 na	 K or o -
šk em,	 ki	 se	 je	 sr edi	 a v gusta 	 1824	 pisno
24
	 obrnil	
najpr ej	 na	 F r anca	 Češk a	 in	 g a	 pr osil	 za	 do v olje -
nje,	 da	 d v ori	 njego vi	 hčeri.	 O	 Češk o vi	 družini	 in	
Jožefini	 je	 izv edel	 od	 ljubljansk eg a	 tr go v ca	 An -
t ona	 Str oja	 in	 njego v e	 žene 	 na	 službeni	 poti	 na	
Dunaju;	 Str oje v a	 sta	 bila	 si cer	 ljubljansk a	 sose -
da	 Češk o v .	 Offner	 pr ost odušno	 prizna,	 da	 se	 je	 o	
družini	 še	 dod atno	 pozanimal	 in	 so	 mu	 inf orma -
cije	 vzbudile	 željo,	 da	 st opi	 z	 njo	 v	 stik.	 K er	 je	 bil	
njego v	 oče	 Mihael	 O .	 bog at	 posestnik,	 gr aščak,	
tr go v ec	 in	 industrialec,	 bi	 tu di	 Alojz	 lahk o	 ustr e -
zno	 poskr bel	 za	 Jožefinino	 eksistenco. T oda	 na -
zadnje,	 tudi	 po	 osebnem	 obisk u	 v	 Ljubljani,	 kjer	
je	 bilo	 »njegovo pričakovanje v zvezi z dotičnim 
predmetom precej preseženo «,	 ni	 mogel	 ustr eči	
najpomembnejšemu	 pogoju	 Jožefininih	 starše v ,	
saj	 njego v a	 se lit e v	 v	 Ljublja no	 ni	 prišla	 v	 pošt e v .	
Okt obr a	 1824 	 je	 Češk u	 napisal	 zadnje	 pismo
25
	 in	
užaljeno	 spr aše v al,	 k ak o	 se	 pogoj	 skr bnih	 starše v	
ujema	z	željami	hčer k e.	
V endar	 se	 je	 Jožefina	 želji	 starše v	 po v sem	
prilagodila.	 Fi deliju	 je	 že	 v	 odgo v oru	 na	 njego v o	
prv o	 pismo	 jasno	 po v edala ,
26
	 da	 obstaja	 nek a	
ok oliščina,	 ki	 bi	 lahk o	 bila	 v	 naspr otju	 z	 njego vi -
mi	 načrti	 –	 da	 mor a	 sama	 namr eč	 ostati	 v	 Ljublja -
ni.	 P o	 t em	 se	 Fidelij	 r es	 ni	 v eč	 og lasil,	 dokler	 mu	
ni	 Jo žefina	 v	 mučni	 negot o v osti,	 da	 prv eg a	 pisma	
sploh	ni	napisal	on,	pisala	drugič.	
Nat o	 je	 zgodb a	 st ekla.	 Od	 aprila	 do	 no -
v embr a	 ist eg a	 leta,	 k o	 sta	 se	 Jožefina	 in	 Fidelij	
por očila,	 sta	 si	 nepr estano	 pisala.	 Ohr anjenih	 je	
d v aind v ajset	 pisem,	 ki	 so	 r omala	 v	 g la vnem	 med	
Ljubljano	 in	 Kr anjem.	 Ohr anjenih	 je	 v eč	 Fidelije -
vih	 pisem,	 njena	 so	 očitno	 ostala	 v	 Kr anju	 in	 se	
izgubila.	
Fidelij	 je	 kmalu	 prišel	 na	 obisk	 in	 z	 Jožefino	
sta	 bila	 že	 v	 naslednjem	 tr enutk u	 g lobok o	 zalju -
bljena.	 T ak o	 se	 zdi	 iz	 pisem ,	 ki	 so	 postala	 prija -
t eljsk o-intimna	 že	 tak oj	 na	 začetk u.	 K onec	 aprila	
1825	 je	 Jožef ina	 pismo	 Fid eliju	 naslo vila	 »Moj 
ponosni gospod! «	 in	 r azložila:	 »Od kod to imeno-
vanje? Čujte, kaj Vam povem – ste me mogoče že 
23
	 Sk or aj	 got o v o	 je	 bila	 zaht e v a	 po v ezana	 s	 t em,	 da	 sta	
Češk o v a	 izgubila	 v ečino	 s v ojih	 otr ok;	 od	 osmih,	 r ojenih	
med	 leti	 1798	 in	 1807,	 sta	 pr eži v ela	 le	 Jožefina	 in	 V alen -
tin	 (1807–1885), 	 g l.	 NŠ AL,	 Ž upnija	 Ljubljana	 –	 S v .	 Nik o -
laj,	r ojstne	matične	knjige.	
24
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035a,	 o v oj	 VIII,	 pismo	 1,	 18.	 8.	 1824.	 	
25
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035a,	 o v oj	 VIII,	 pismo	 4,	 5.	 10.	 1824.	
26
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	 o v oj	 I,	 pismo	 1;	 Viri	 št .	 41,	 P	 2,	
22.	3.	1825.
Fidelij Terpinc, 1844 (M. Langus, 1844; Narodna 
galerija Slovenije, inv. št. NG S 1875)

119
Letnik 43 (2020), št. 1
videli – da Vas jaz ne bi hotela videti? – da, da, videla in dolgo sem Vas gledala, – 
mi smo hodili po srednjem drevoredu, Vi na drugi strani ceste, – neprestano sem 
gledala tja in si mislila: zdaj, zdaj bo Fidel pogledal sèm, toda ne! še vedno ne, in še 
vedno ne, dokler niste izginili izpred mojih oči ,	– tu imate razlog svojega današnje-
ga poimenovanja, – moram Vam to povedati, ker je vse res, in bila sem zares zelo 
jezna, ker ste bili tako zatopljeni, da nas v resnici niste videli /.../ Moj ljubi dragi 
F i d e l i s. Ne morete si misliti, kako močno Vas pogrešam. Moram Vas imeti res 
od srca rada, sicer ne bi bila tako zelo drugačna, kadar Vas ni tu. Ko ste danes spet 
odsotni, me nobena stvar ne veseli /.../ Danes smo se ob pol štirih vrnili s sprehoda, 
pisala sem Mariji (F ontana,	 op.	 a.), dokler se ni zmračilo, nato so prišli Bučarjevi
27
 
in Andriolijevi,
28
 igrali smo vist, pri čemer sem se res dolgočasila. Mama je bila 
pokonci do pol devetih, počutila se je bolje kot včeraj /.../ Moj zvesti Fidel, za danes 
moram nehati, mama na vsak način hoče, da grem spat /.../ «
29
 
V	 t em	 pismu	 po v e	 tudi	 o	 knjigi	 Plutar ha,	 za	 k at er o	 je	 mis lila,	 da	 je	 izgublje -
na,	 v	 r esnici	 pa	 jo	 je	 br at	 posodil	 Andrioliju:
30
 »pozabljivi človek, morala sem se 
smejati temu, kar je storil, ko je Andrioli prosil odpuščanja, ker knjige tako dolgo 
ni prinesel nazaj. Ker me je tako mučil zaradi te knjige, se moram zmisliti še majh-
no kazen zanj.«
Julija	 1825	 je	 bila	 Jožefina	 v	 družbi	 »gospe	 W agner«
31
	 na	 kr atkih	 počitni-
cah	 na	 Bok alcah,	 kjer	 je	 »uživala blaženo veselje podeželskega življenja «.	 Gr ad	 je	
bil	 v	 lasti	 tr go v sk e	 družine	 Seunig.	 Iz	 pisma	 se	 vidi,	 da	 je	 bila	 zaskr bljena,	 da	 ima	
Fidelije v	 oče	 slabo	 mnenje	 o	 njej,	 k ar	 je	 Fidelij	 v	 s v ojem	 zadnjem	 pismu	 zanik al.	
Jožefinina	 mama	 je	 bila	 tist o	 poletje	 pr ecej	 bolehna,	 zat o	 sta	 z	 Jožefino	 ne -
k aj	 dni	 za	 Bok alcami	 odšli	 v	 t oplice	 v	 Belo	 pri	 Železni	 Kapli	 na	 K or ošk o.	 T oplice	
so	 bile	 v	 lasti	 ljubljansk eg a	 tr go v ca	 Mihe	 P esjak a,	 ki	 jih	 je	 v	 20.	 in	 30.	 letih	 poleg	
zdr a vilne	 miner alne	 v ode	 na	 v elik o	 og laše v al	 v	 ljubljanskih	 časopisih.	 Kr aj	 je	 bil	
v	 tistih	 letih	 nasploh	 deležen	 pr ecejšnje	 »medijsk e«	 pozornosti	 in	 v	 t em	 obdo -
bju	r es	množično	obisk o v an.
32
 
V	 tist em	 času	 je	 Fideliju	 v	 Kr anju	 na	 por odu	 umr la	 se str a	 Katarina,	 po -
r očena	 s	 tr go v cem	 Ma vrilo m	 Ma y erjem.	 Na	 eni	 str ani	 bolna	 mama,	 na	 drugi	
užaloščeni	 Fid elij,	 tak o	 je	 Jo žefina	 27.	 julija	 1825	 zapis ala:	 »Ne da se povedati, 
kako sem izmučena: na eni strani zavedanje Vaše bolečine, ne da bi Vas mogla 
vsaj bodriti, na drugi strani mama, ki ji je sicer bolje, a je še vedno zelo šibka, in 
obstaja neprestana grožnja, da se napad ponovi. Še vedno je v postelji in živi le od 
27
	 Družina	 tr go v ca	 Janeza	 E v .	 Bu čarja;	 hči	 Marija	 Ana	 (1802)	 je	 bila	 Jožefinina	 so vrstnica	 ( g l.	
SI_ZAL_LJU/0435,	 R udolf	 Andr ejk a,	 Ljubljana,	 Družinsk a	 debla	 pomembnejših	 kr anjskih	 r od -
bin,	Bučar	(W utscher)).	
28
	 Družina	 od v etnik a	 in	 drža vneg a	 ur adnik a	 dr .	 F r anca	 Andriolija	 ( g l.	 Pr einf alk,	 Miha:	Plemiške 
rodbine na Slovenskem: 18. stoletje .	Del 1, Od Andriolija do Zorna. 	 Ljubljana:	 Viharnik,	 2013,	 str .	
15–17).	
29
 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	 o v oj	 I,	 pismo	 4;	 Viri	 št .	 41,	 P	 6,	 pismo	 br ez	 datuma	 [v erjetno	 zadnje	
dni	aprila	1825].			
30
 V erjetno	enem u	od	štirih	sino v	F r anca	Andriolija.	
31
 Gospa	 W agner	 se	 v	 t em	 obdobju	 v	 k or espondenci	 v ečkr at	 omenja,	 k ot	 spr emlje v alk a	 na	 Bok al -
cah	 in	 v ečkr at	 k ot	 dopiso v alk a	 iz 	 Star e	 Lok e.	 P o	 letu	 1827	 omenjena	 W agnerje v a	 na v adno	
pomeni	 Marijo	 W .,	 ženo	 gubernijsk eg a	 s v etnik a	 Jožef a	 W .	 in	 družins k o	 prijat eljico	 T erpince v;	
k at eri	 gospe	 pripada	 t o	 ime	 pr ej,	 ni	 po v sem	 jasno.	 Lahk o	 bi	 bila	 Marija	 Zofija	 W .,	 žena	 le -
k arnarja	 Ant ona	 Ksa v erja	 W .	 in	 Če šk o v a	 soseda.	 V	 k ak šni	 po v eza vi	 bi	 bila	 lahk o	 ta	 s	 Seunigi,	
za	 enkr at	 še	 ni	 znano	 (prim.	 SI_ZAL_LJU/0435,	 R udolf	 Andr ejk a,	 Ljubljana,	 Družinsk a	 debla	
pomembnejših	 kr anjskih	 r odbin,	 Seunig;	 g l.	 še:	Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg :	 ar hi -
t ekturni	 in	 zgodo vinski	 oris	 pr edela	 med	 gr ajskim	 hribom	 z	 gr adom,	 Cank arje vim	 nabr ežjem,	
T r ančo,	 Stritarje v o	 ulico	 in	 podgr ajsk eg a	 dela	 Ciril-Met odo v eg a	 tr g a	 t er	 ar hi v sk o	 gr adi v o	 Zgo -
do vinsk eg a	 ar hi v a	 Ljubljana:	 r azs ta v a	 Zgodo vinsk eg a	 ar hi v a	 Ljubl jana,	 atrij	 Mestne	 občine	
Ljubljana	 in	 a v la 	 Zgodo vinsk eg a	 ar hi v a	 Ljubljana	 [pripr a v a	 k atalog a	 Jože	 Suhadolnik,	 Sonja	
Anžič].	Ljubljana:	Zgodo vinski	ar hi v	Ljubljana,	2000,	str .	91).
32
	 Zanimi v	 je	 članek	 o	 zdr a vilnih	 vr elcih	 v	 Beli,	 ki	 je	 izhajal	 v	 nadal je v anju	 v	 Illirisches	 Blatt	 julija	
1825	 (št .	 27–29),	 k at er eg a	 a vt or	 je	 bil	 pr of esor	 medicine	 na	 ljubljansk em	 medik okiruršk em	
liceju	Janez	V er bic.	

120
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
mesne juhe. Poleg vsega pa še to bedno vreme. Prisiliti se moram, da izgledam ved- 
ro. ...«
33
	 Nek aj	 dni	 za	 t em	 sta	 prišla	 Fidelij	 in	 njego v	 prijat elj	 Ur bančič	 s	 T urna	
nad	 Pr edd v or om	 na	 obisk.	 P ozneje	 ji	 je	 napisal:	 »Jožefina! Ste popolnost vsega, 
kar človek lahko pri drugih časti samo v majhnih odmerkih. «
34
 
K onec	 a v gusta	 so	 bili	 v si	 Češk o vi	 do v olj	 čili	 in	 zdr a vi,	 da	 so	 se	 iz	 Ljubljane	
odpr a vili	 na	 obisk	 v	 Kr anj.	 Pr ogr am	 pot o v anja	 je	 bil	 naslednji:	 »ob šestih zjutraj 
gremo v Ljubljani še k sveti maši, točno ob sedmih odrinemo. Da se izognemo pra-
hu, se želijo starši peljati skozi sedem mest
35
in mislim, da se ne moremo zgrešiti, 
če boste tudi Vi izbrali isto pot.«
36
	 V	 nadalje v anju	 omenja	 postanek	 pri	 župnik u	
Juriju	 Kalanu	 v	 Str ažišču	 pri	 Kr anju.	 Tisti	 čas	 je	 bil	 pri	 njem	 za	 k aplana	 F riderik	
Bar ag a,	 Fidelije v	 gimnazijski	 sošolec.	 Prv e	 dni	 sept embr a	 sta	 Fidelij	 in	 njego v	
oče	obisk	vrnila,	 da	bi	 se	»starši zaupno pomenili glede njune zveze in nadaljnjih 
priprav «.
37
 
Pri	 spr emljanju	 dopiso v anja	 sta	 zanimi v a	 Jožefinina	 pobuda	 in	 Fidelije v	
pasi vni	 odpor ,	 k adar	 se	 z	 njo	 v	 čem	 ni	 strinjal	 ali	 pa	 je	 potr ebo v al	 čas	 za	 r azmi -
slek.	 V	 tak šnih 	 primerih	 Jož efini	 ni	 tak oj	 odgo v oril	 na	 njeno	 pismo,	 k ar	 je	 pri	
njej	 vzbujalo	 nelagodje.	 Prv ič	 se	 je	 t o	 zgodilo	 ob	 opozorilu	 na	 željo	 Jožefininih	
starše v ,	 da	 ostane	 za	 v edno	 v	 Ljubljani,	 drugič	 pa	 pot em,	 k o	 je	 Jožefina	 Fidelija	
pr epričala,	 da	 je	 s v ojemu	 prijat elju	 Luki	 Martinak u
38
	 t eden	 dni	 pr ed	 njego v o	
por ok o	odpo v edal	v logo	por očne	priče.
39
 
Oba	 z	 Jožefino	 naj	 bi	 imela	 na	 por oki	 pomembno	 nalo go,	 saj	 se	 je	 Mar -
tinak	 ženil	 z	 Ano	 Marijo	 Bu čar ,	 hčer k o	 ljubljansk eg a	 tr go v ca	 Janeza	 Bučarja	 in	
Jožefinino	 vrs tnico	 t er	 dobr o	 znank o.	 T oda	 Jožefina	 v erjetno	 ni	 hot ela	 pr e v eč	
izposta v ljati	 še	 s v eže	 zv eze	 s	 Fidelijem	 in	 se	 dajati	 v	 zobe	 opr a v lji v cem.	 Fidelij	
se	 je	 z	 njo	 načeloma	 strinjal,	 češ	 da	 bi	 mu	 bilo	 »v nekem drugem času v največje 
veselje skupaj z ljubljeno Pepino poročnemu paru nuditi to pomoč, toda sedaj, v 
teh posebej občutljivih razmerah, to ni mogoče in upam, da takšna odločitev ne 
bo povzročila kakšne jeze. «
40
	 Fidelija	 je	 v	 zadnjem	 hipu	 zamenjal	 prihodnji	 tast	
F r anc	 Č ešk o.
41
	 Mogoče	 pri	 odpo v edi	 v endar le	 ni	 šlo	 po v sem	 g ladk o	 ali	 pa	 je	 imel	
Fidelij	 sam	 t eža v o	 z	 za vrni tvijo	 prijat elja;	 skr atk a,	 po	 tist em	 si	 je	 vzel	 kr at ek	
pr emor	 in	 za	 nek aj	 časa	 nehal	 k omunicir ati	 z	 Jožefino.	Ob	 k oncu	 sept embr a	 mu	
je	 zelo	 r azburjena	pisala,	da	 se	 je	 »sedaj prvič v najinem znanstvu zgodilo, da ste 
tako dolgo in nepojasnjeno odsotni in nemi, in to iz povsem neznanih razlogov. «	
Og lasil	 se	 ji	 ni	 že	 deset	 dni,	 ni	 v edela,	 ali	 je	 bolan	 ali	 je	 odpot o v al	 ali	 je	 tak o	 za -
poslen	 z	 delom	 –	 t oda	 v	 v seh	 t eh	 primerih	 bi	 ji	 lahk o	 napisal	 v saj	 nek aj	 vrstic.	
»Tega od tako mehkega, čutečega bitja, kot ste Vi, ne bi nikoli pričakovala in sem 
globoko prizadeta, ker vem, da si tega v nobenem oziru nisem zaslužila. Kakorkoli, 
to Vaše boleče ravnanje – ne glede na razlog zanj – mi prosim čim prej razložite, 
moje srce ne more več prenašati te negotovosti.«
42
 
Žal	 ne	 poznamo	 Fidelije v eg a	 odgo v or a,	 saj	 je	 njego v o	 naslednje	 pismo	
33
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	12;	Viri	št .	41,	P	16.	
34
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	13;	Viri	št .	41,	P	17,	1.	8.	1 825.	
35
	 Pr ed vidoma	gr e	za	lok alno	poi meno v anje	ene	od	str anskih	poti	 pr oti	Kr anju.	
36
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	15;	Viri	št .	41,	P	19,	27.	8. 	1825.
37
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	16;	Viri	št .	41,	P	20,	4.	9.	1 825.
38
	 Luk a	 Martina k	 (1798–1850)	 je	 bil	 Fidelije v	 gimnazijski	 sošolec	 in	 gor enjski	 r ojak	 iz	 bližnjeg a	
Šenčurja.	 V	 obr a vna v anem	 času	 je	 bil	 gimnazijski	 pr of esor	 v	 K opru.	 Od	 leta	 1827	 je	 bil	 pr of e -
sor	 v	 Ljubljani,	 sodelo v al	 je	 s	 Čopom,	 tudi	 s	 Pr ešernom	 ( g l.	 Pirje v ec,	 A v gust:	 Krisper ,	 V alentin	
(1860–1931),	 http://www .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi304 837/#slo v enski-biogr af -
ski-lek sik on 	 (dost op:	 17.	 6.	 2020).	 Br ez	 d v oma	 je	 Jožefina,	 če	 je	 sploh	 bilo	 k ak šno	 nesog lasje,	
uspela	 že	 kmalu	 zg laditi	 odnose	 z	 Martinak om,	 njego v a	 žena	 pa	 se	 v	 prihodnosti	 pogost o	 ome -
nja	k ot	znank a	iz	Jožefinineg a	kr og a.		
39
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	18;	Viri	št .	41,	P	22,	9.	9.	1 825.	
40
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	19;	Viri	št .	41,	P	23,	11.	9. 	1825.
41
	 NŠ AL,	Ž upnija 	Ljubljana	–	P olje,	por očna	matična	knjig a,	1812–1 841.
42
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	20;	Viri	št .	41,	P	24,	30.	9. 	1825.	

121
Letnik 43 (2020), št. 1
datir ano	 že	 s	 15.	 okt obr om	 1825.
43
	 Napisal	 g a	 je	 po	 vrnitvi	 iz	 Ljubljane,	 kjer	
je	 zbolel.	 Piše ,	 da	 je	 pot o v anje	 »še relativno dobro uspelo, čeprav sem moral po 
nasvetu dr. Stroja
44
 takoj v zakurjeno sobo k sestri Škarja.
45
 Tegobe so se preteple, 
kljub temu sem moral ostati v postelji še naslednji dan; dobro je, da sem bil glede 
počutja malce v skrbeh, kajti g. dr. Stroj je povedal, da imam vnetje sapnika. «		
Jasno	 je,	 da	 je	 Fidelij	 pr egor el,	 k er	 se	 je	 v	 slabeg a	 pol	 leta	 nanj	 zgrnilo	 pr e -
v eč	 pomembnih	 odločit e v	 in	 dejanj,	 Jožefina	 pa	 se	 je	 bala	 hujšeg a.	 Piše:	 »Zadnjič 
sem potem, ko ste odšli, začela resno razmišljati o Vašem stanju in dobila fiksno 
idejo, da je Vaša potrtost gotovo znanilec hujše bolezni, in te misli se nisem mogla 
več znebiti. Ko sem včeraj v naši hiši zagledala g. Škarjo, sem bila prepričana, da 
je z vami res slabo. Hvala nebesom, da je bil to le preuranjen strah. Sedaj, dragi Fi-
delio! morate res paziti, da ne izzovete ponovnega izbruha bolezni. Raje ne hodite 
več v naš megleni zrak, preden se do konca ne pozdravite. «
46
 
Tik ati	 sta	 se	 začela	 slab	 mesec	 pr ed	 por ok o.	 Pr a vzapr a v	 je	 zadnje	 pismo,	
datir ano	 z	 21.	 okt obr om,	 napisal	 Fidelij	 in	 pr ed vide v amo,	 da	 g a	 je	 posnemala	
tudi	Jožefina.	
Naslednje	 Jož efinino	 ohr anjeno	 pismo	 ima	 datum	 3.	 okt ober	 1826.	 Za -
čet ek	 njuneg a	 sk upneg a	 ži v ljenja	 r azber emo	 iz	 Fidelije vih	 spor očil	 iz	 T rsta	 in	
Kr anja,	 kjer	 je	 imel	 še	 v edno	 pr ecej	 opr a v k o v .	 T a	 pisma	 izr ažajo	 bistv eno	 g loblja	
čustv a,	 ki	 so	 logična	 posledica	 začetk a	 sk upneg a	 ži v ljenja.	 Dv a	 t edna	 po	 por oki	
ji	 je	 pisal	 iz	 Kr anja:	 »Prvič v svojem življenju čutim, kako neznansko težko je živeti 
ločeno od svoje edine ljubezni, od svoje žene /.../. Ljuba, draga Jožefina, na svojo 
čast prisegam, da so mi današnje ure bistveno daljše kot cela najina štirinajst-
dnevna zveza. Kamor koli pogledam, pogrešam Tvojo milo podobo, nikjer ne naj-
dem ljubeznivih pogledov Tvojih prijaznih oči, v katerih se tako jasno zrcali Tvoja 
krasna duša ...«
47
 
Br ez	 d v oma	 je	 podobno	 pisala	 Jožefina,	 a	 žal	 izv emo	 nek aj	 o	 t em	 šele	 ok -
t obr a	 1826.	 T akr at	 je	 bil	 Fid elij	 v	 T rstu,	 Jožefina	 pa	 že	 »doma«	 na	 F užinah,	 sama	
s	 služabnico	 Marijo.	 »Ker mi je odvzeta sreča, da večer – moje najljubše ure dneva, 
ki jih posvetiš samo meni – preživim s Teboj, skušam sedaj najino druženje nado-
mestiti s pisnim pogovorom s Teboj, – in ne le te ure, pač pa vse ure, ki so minile 
od Tvojega odhoda, naj nadomesti to pisanje.«
48
	 T o	 so	 bili	 časi,	 k o	 so	 se	 po	 deželi	
potik ali	 r azbojniki	 in	 r ok o vnjači	 in	 »ni manjkalo veliko, pa bi bilo obe nekoliko 
strah, tako sami sva tukaj; ko se znoči, pridejo tudi čudne ideje. Nekega večera me 
je bilo zares strah, ker sva se pred tem ravno zelo veliko pogovarjali o roparjih in 
o tem, kako bi se lahko rešili, če bi naju napadli.«
49
	 Str ah	 jo	 je	 bilo	 tudi	 za	 Fidelija:	
»Glede potovanja domov Te iskreno prosim, da ne potuješ sam, najdi si družbo. O! 
ko bi bil že vendar tu, moj Fidelio, draga, draga moja duša, nikoli več Te ne pustim 
v Trst, ker mi to povzroči toliko tesnobnih ur ...!«
50
Fidelij	 se	 je	 v	 T rstu	 poleg	 poslo vnih	 udeleže v al	 tudi	 družabnih	 sr ečanj	 z	
znanci	 in	 prijat elji,	 hodil	 v	 oper o	 in	 g ledališče	 t er	 na	 splošno	 spr emljal	 tamk aj -
šnje	 do g ajanje .	 Opiso v	 opernih	 pr edsta v ,	 v ečerij	 in	 druž enj,	 sla vnostnih	 dogod -
k o v	 in	 pr epr ostih	 sr ečanj	 na	 spr ehodih	 po	 mestu	 je	 v	 pismih	 v se	 polno.	 Med	
Fidelije vimi	 znanci	 v	 T rstu	 so	 bili	 člani	 družine	 Castagna,	 ki	 se	 je	 iz	 Ljubljane	
43
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	21;	Viri	št .	41,	P	25,	15.	10 .	1825.
44
	 Jožef	 Str oj	 (1 766–1828),	 kr anjski	 okr ožni	 zdr a vnik,	 r ojen	 v	 bližnjem	 Brit ofu	 (NŠ AL,	 Ž upnija	
Kr anj,	Status	animarum	mestne	župnije	Kr anj	1761–1870).		
45
	 Kancianila	 je	 bila	 por očena	 s	 poštnim	 mojstr om	 v	 Kr anju	 (v eč	 v	 Budna	 K odrič,	 Nataša:	 K or e -
spondenca	 Jožefine	 in	 Fidelija	 T erp inc	 (1825–1858).	 V :	Viri ,	 Ar hi v sk o	 društv o	 Slo v enije,	 št .	 41,	
2018,	str .	25).	
46
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	22;	Viri	št .	41,	P	26,	17.	10 .	1825.	
47
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	63;	Viri	št .	41,	P	28,	27.	11 .	1825.
48
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	30;	Viri	št .	41,	P	34,	3.	10. 	1826.
49
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	31;	Viri	št .	41,	P	35,	5.	10. 	1826.	
50
	 Pr a v	tam.

122
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
pr eselila	 dobrih	 deset	 let	 pr ej,	 njiho v a	 hči	 Marija,	 por .	 F ontana,	 pa	 je	 bila	 Jožefi -
nina	 dobr a	 prijat eljica;	 omenja	 se	 neki	 Ander le
51
	 in	 še	 nek aj	 poslo vnih	 partner -
je v .		
Opr a v ljal	 je	 tu di	 nak upe	 po	 Jožefininih	 nar očilih,	 ki	 so	 bila	 zaht e vna,	 v en -
dar	 natančna.	 V	 omenjenem	 pismu	 iz	 leta	 1826	 piše:	 »Prosim Te, ljubi Fidel, prôsi 
Fontano, da mi priskrbi vatel najfinejšega organtina in še pol vatla angleškega 
tila, če ni predrag. Makovic
52
 mi je razlagala, da se dobi posebna vrsta – sicer ne 
posebej široka – za 4 goldinarje vatel. Za ta denar, če je blago lepo, bi želela tudi 
pol vatla za nočno avbo, še ljubše pa mi je, če Marija dobi lepo, že narejeno avbo 
– ali pa, veš kaj, ljubi Fidel, poglej raje sam za avbami, Marija pa naj kupi organ-
tin. Omeniti moram še, da morajo biti avbe pralne, najbolje bo res, da mi prineseš 
kar pol vatla angleškega tila. Za Marijo 	 (služkinjo,	 op.	 a.)	pa Ti ni treba posebej 
ničesar nositi, ji bom dala za obleko blago od mojega kosa; ker se bo moda do pri-
hodnjega leta verjetno zelo spremenila, si bom spomladi kupila novega. «
53
 
V	 hladnejših	 mesecih	 sta	 T erpinče v a	 ži v ela	 v	 mestu.	 K o	 je	 bila	 sama,	 je	
tudi	 Jo žefina	 obisk ala	 k ak šno	 prir edit e v .	 Sedmeg a	 de cembr a	 1826	 je	 pisala:	
»Veš zakaj, sladki moj Fidelis, sem danes šele ob 10h lahko prišla do pisanja? Z 
Wagnerji sem bila v gledališču, in tudi celo popoldne sem bila pri njih. Gledališče 
je bilo strahotno polno in opera je dobro uspela. Oče ni mogel do parterja in smo 
mu pomagali v galerijo. Jutrišnji večer bom preživela pri Uraničevi, ki pripravlja 
poslovilno zabavo za Amelijo,
54
 ki bo zame manj vesela, ker bom pogrešala svoje-
ga ljubega. «
55
 
Med	 Jož efinine 	 in	 Fidelije v e	 znance	 so	 se	 poleg	 (neznanih)	 W agnerje v	 št e -
li	 tudi	 družini 	 Ur anič	 in	 Žon ta,	 pozneje	 še	 družina	 Jožef a	 W agnerja,	 ki	 se	 je	 leta	
1827	 por očil	 z	 Marijo	 Schmidhammer ,	 hčer k o	 dir ekt orja	 ljubljansk e	 policije.	
K do	 od 	 zak once v	 W agner	 je	 bil	 bliže	 T erpincema,	 ni	 znano.	 Jožef	 W .	 je	 bil	 –	 še	 k ot	
samski	 –	 s	 Fidelije vim	 s v ak om	 Šk arjo	 por očna	 priča	 T erpincem.	 V ečinoma	 so	
bile	 t o	 družine	 visokih	 ur adnik o v .	 Ignac	 Ur anič	 in	 Jožef	 Žonta	 sta	 bila	 gimnazij -
sk a	 soš olca	 in	 domačina,	 prvi	 iz	 Mor a v č,	 drugi	 iz	 Idrije,	 Jožef	W agner	 pa	 je	 bil	 iz	
F r eibur g a	 v	 Nemčiji.	 Z	 njego vimi	 sor odniki	 sta	 se	 T erpinca	 sr ečala	 tudi	 osebno	
v saj	med	s v ojim	pot o v anjem	leta	1841,	bili	pa	so	tudi	v	pisnih	stikih.		
S	 članicami	 t eh	 družin	 se	 je	 Jožefina	 pogost o	 sr eče v ala .	 V se	 so	 bile	 Jože -
finine	 vrstnice :	 Alojzija	 Ur anič,	 r oj.	 R echer	 (1803–186 6)	 je	 bila	 hči	 od v etnik a	
Jurija	 (Geor g a)	 R.	 in	 Marije	 r oj.	 Hartl	 (sestr e	 Julijane	 Primic);	 Julija	 Žonta,	 r oj.	
K og l	 (1804–1 835)	 pa	 hči	 gubernijsk eg a	 s v etnik a	 in	 pr ot omedik a,	 nek danjeg a	
pr of esorja	 medicine	 na	 liceju,	 Bernar da	 K og la.	 Julija	 je	 mlada	 umr la	 za	 jetik o,	
Ur aniče v a	 sta	 pozneje	 ži v ela	 v	 Gr adcu	 in	 tam	 umr la	 v	 60.	 letih.	 T udi	 W agner	 se	
je	ob	k oncu	50.	let	pisno	og lasil	iz	Gr adca.	
T o	 je	 bila	 tudi	 družba,	 ki	 je	 nek aj	 let	 pozneje	 odhajala	 v	 t oplice	 na	 Dobrno.	
P ogost o	sta	bili	prisotni	Julijana	Primic	in	Ana	Martinak,	žena	Luk e	M.
56
 
V	 nadalje v anju 	 bomo	 pr edsta vili	 drug a	 Jožefinina	 pisma	 v	 celoti,	 k er	 so	
tak o	 malošt e vilna	 in	 k er	 jo	 najbolje	 prik ažejo	 neposr edno	 v	 njeni	 v sak danjosti.	
P okri v ajo	 Jožefinino	 bi v anje	 na	 Dobrni	 v	 juniju	 in	 juliju 	 1828,	 eno	 je	 bilo	 posla -
no	 od	 tam	 pr oti	 k oncu	 julija	 1832.	 V sa	 pisma	 so	 naslo v ljena	 na	 Fidelija,	 r azen	
51
	 Mogoče	 tr go v ski	 zast opnik	 T adej	 ( T addäus)	 A.,	 ki	 je	 v	 tist em	 času	 v ečkr at	 omenjen	 v	 časopisih	
med	tujci,	ki	so	pri-	ali	odpot o v ali	v/iz	Ljubljane,	na v adno	na	r elaciji	T rst–Dunaj.	
52
	 V erjetno	 Luiz a	 Mak o vitz,	 hči	 zd r a vnik a	 Ant ona	 M.	 in	 sestr a	 izje mno	 izobr ažene	 Ant onije	 M.	
( g l.	op.	21).		
53
	 Pismo	3.	10.	1 826.
54
	 Amelija	 P erše ,	 doma	 z	 Ig a,	 je	 bila	 nek ak šna	 vzdrže v ank a	 pri	 Ur aniče vih,	 v	 k at er o	 se	 je	 nesmr -
tno	 zalju bil	 takr atni	 Fidelije v	 druž abnik	 F r anc	 F abriotti.	 P ozneje	 sta	 se	 por očila,	 a	 je	 Amelija	 v	
epidemiji	k oler e	 leta	 1836	umr la	 ( g l.	 pismo	F r anca	 Češk a	 1.	 7.	 1836 ,	 SI_ZAL_LJU/0296/0035,	
o v oj	III,	pismo	19;	Viri	št .	41,	P	148).
55
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	35;	Viri	št .	41,	P	39,	7.	12. 	1826.	
56
	 Ana	 Marija	 (1 802),	 r oj.	 Bučar	 (W ut cher)	 je	 bila	 hči	 tr go v ca	 Janeza	 E v .	 Bučarja	 in	 njego v e	 prv e	
žene	Iv ane	Nepomucene	( SI_ZAL_LJU/0435/0030,	R odo vniki	Ljubljančano v:	 W utscher).

123
Letnik 43 (2020), št. 1
eneg a,	 ki	 g a	 je	 julija	 1830	 iz	 Bele	 na	 K or ošk em	 napisala	 može v emu	 br atr ancu	
Iv anu	T erpincu.
V	 pismu,	 ki	 je	 bilo	 napisano	 v erjetno	 18.	 ali	 19.	 junija	 1828,	 a	 ni	 bilo	 njeno 	
prv o	 v	 sklopu	 pisem	 z	 Dobrne,	 Jožefina	 pr a vi:	 »Poslušaj, kaj se je danes že vse 
zgodilo; ob 5. uri zjutraj smo odrinili iz Celja, prispeli smo približno ob sedmih ali 
pol osmih. Najina soba št. 19 je bila še zasedena, zato sva razpakirali svoje stvari v 
sobi ge. Primic. V eni uri je bila soba pripravljena, a ko sem jo videla, se mi je zdela 
tako majhna, da sem bila prav žalostna, na menjavo pa nisem mogla misliti. Zato 
sva se 	 v	 božjem	 imenu	vselili. Na moje veliko veselje pa sva zaradi dobrotljivega 
g. gubernijskega svetnika Kogla
57
 in ustrežljivega Monsieurja Jackena ali Jakoba, 
ki je tu nekakšen hišnik, dobili veliko sobo s kabinetom št. 11. V tej sva sedaj zado-
voljni. Ob 11. uri dopoldne smo se okopale, ob enih je bilo kosilo. Pri mizi nas je bilo 
50 oseb, med njimi veliko oficirjev iz Celja, ki so danes prišli skupaj z muziko, imeli 
smo res pravo glasbeno spremljavo ob obedu.
58
 Ob petih popoldne smo se šli spet 
kopat, bilo nas je blizu 30 kopalcev. Oficirji so spustili muziko na galerijo in jo zase-
dli – galerijo namreč. Po kopanju sva opravili nekaj obiskov in tako se je zvečerilo. 
In sedaj se zabavam s Teboj. Lahko Ti rečem, da kolikor sem se bala poti semkaj, 
se sedaj počutim povsem zadovoljno. Jutri bom spet videla veliko novih obrazov, 
kajti predvidoma prispejo tujci. To pot bo izjemno polno. / Današnji večer je tako 
mrzel, da Te prosim, da mi kolikor hitro je mogoče pošlješ mojo novo črno obleko iz 
merino volne. Boš vedel katero? Je čisto nova, tista, za katero mi je Fontana poslala 
merino. Pošlji jo g. Mesnerju, ta ima možnost vsak dan kaj semkaj poslati, kajti iz 
Celja dnevno pošiljajo kruh za zajtrk. Moj dobri Fidelio, prisrčno Ti želim	 lahk o 	
noč,	 sr čno	 r ada	 bi	 še	 klepetala	 s	Teboj, a moram v posteljo, kajti zadnji dve noči 
nisem nič spala in jutri ob 7. uri bo spet kopanje. Prisrčno Te poljubljam, tudi mati, 
obe skupaj pa očeta, ki ga moraš dobro varovati. Sedaj je pa začelo deževati.«
59
 
V	pripisu	g a	pr osi	še	za	papir	in	per esa,	ki	jih	je	izgubila	ob	selitvi	med	sobami. 	 	
Na	 prv o,	 neohr anjeno	 Jožefinino	 pismo	 Fidelij	 odgo v arja,
60
	 tak o	 k ot	 po -
gost okr at ,	 s	 s v ojim	 značilnim	 humorjem.	 Že	 t edaj	 omenja	 pot o v anje	 na	 Dobrno	
sk upaj	 z	 Žont o,	 ki	 g a	 bosta	 začela	 dober	 dan	 pr ed	 napo v edanim,	 doda,	 da	 tak o	
»pridobiva čas, da bova lahko maščevala vsa hudodelstva, povzročena najinim že-
nam, vsakega po njegovi zaslugi; prišla bova z meči in pištolami. Bog daj, da ne bo 
krvi. «	 P ot em	 por oča	 o	 delu	 na	 F užinah,	 o	 t em,	 da	 so	 Ljubljanico	 pr a v	 t edaj	 zapi -
r ali	 zar adi	 del	 na	 strugi,	 k ar	 so	 na	 F užinah	 izr abili	 za	 gr adnjo	 st opnic	 na	 jezu.	 Na	
delu	 je	 bilo	 24	 ljudi,	 očitno	 so	 ur ejali	 tudi	 prihodnje	 k opališče	 ob	 gr adu.	 V	 gr adu	
pa	 so	 napelje v ali	 zv onec,	 tak o	 da	 je	 bilo	 v	 v saki	 od	 štirih 	 sob	 mogoče	 pozv oniti.	
»Le Langusa ni od nikoder, čeprav upamo, da bo prihodnji teden začel. «
Drugemu	 Jože fininemu	 nedatir anemu	 pismu	 odgo v arja,
61
	 da	 z	 očet om	
ži vita	 v	 najboljši	 slogi	 v	 njun em	 slamnat em	 v do v stvu.	 Kljub	 v eliki	 vr očini	 hodi -
ta	 na	 v ljudnostne	 obisk e	 h	 (starim)	 gospem	 Ur anič,	 Mak o vic,	 Lukman,	 Lušin	 in	
tam	sr ečata	še	druge,	npr .	Jugo vic,	Karnolf,	W urzbach	it d.	
V	 naslednjem	 Jožefininem	 pismu	 z	 dne	 20.	 junija
62
	 ber emo:	 »V sramoto 
naših mladih zakonskih mož je danes moja mama dobila pismo, medtem ko smo 
me: ga. Žonta, Weber,
63
 Martinak in moja malenkost odpisane – nismo dobile ni-
česar, vsi se čudimo, da so stari gospodje bolj skrbni in galantni od mladih. Toda 
57
	 Oče	Julije	Žonta.
58
 Tafelmusik 	–	 musica	con vi v ale	–	g lasba	ob	mi zi,	hr ani.	
59
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	48;	Viri	št .	41,	P	70,	nedatir ano	pismo.
60
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	50;	Viri	št .	41,	P	72,	20.	6. 	1828.	
61
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	51;	Viri	št .	41,	P	73,	21.	6. 	1828.	
62
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	49;	Viri	št .	41,	P	71.
63
	 O	 Kar olini	 W eber	 v emo,	 da	 je	 bila	 por očena	 z	 dr .	 F r ancem	 W ebr om,	 ki	 je	 bil	 v	 tist em	 času	
okr ožni	 zdr a vnik	 v	 P azinu,	 od	 let a	 1831	 pa	 je	 opr a v ljal	 funk cijo	 gubernijsk eg a	 s v etnik a	 in	
pr ot omedik a	 v	 Zadru	 (vir:	 obja v e	 o	 no vih	 ur adniških	 službah,	 LZ	 (IB)	 31.	 7.	 1821;	 LZ	 (AB),	 6.	
1.	1831).	

124
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
nas sotrpinke tolaži enaka usoda. / Sicer nam gre dobro; ne bi mogla reči, da je 
bilo doslej zabavno, razen prvega dne, ko smo imeli muziko, tudi se ni plesalo, saj 
nihče ni imel časa za to, ker so se vsi še ukvarjali z nameščanjem in urejanjem 
prtljage. / Tu je veliko gostov, pri prvi mizi je vedno 50 oseb, družine Kogel, Pri-
mic in mi sedimo skupaj. / Lahko Ti rečem, da bi težko prenašala bolj toplo kopel 
od te tukaj, neprestano iščem hladnejša mesta. Ko sem se prvič kopala, sem bila 
precej prestrašena, sedaj pa že lahko plešem v vodi; čas, ki ga preživim v kopeli, 
mi je vedno prekratek, tako rada sem notri. / Občutim že tudi običajne posledice 
kopanja, omotico in žejo, apetita zaenkrat še ne. Revmatične bolečine v zobeh in 
glavi me občasno spravljajo v obup, a upam, da me bo kopel kmalu pozdravila. / 
Ljubi Fidelio, ne bodi jezen, da Te ponovno prosim za obleko, sedaj je pa tako toplo, 
da nujno potrebujem obleko iz bareža, tisto z dodatkom vijoličnega in rumenega 
atlasa. Lepo jo zloži v škatlo in jo preveži s povoščenim platnom, potem jo poskusi 
čim prej spraviti do Mesnerja v Celju, tudi piši mu, da jo bo takoj poslal sem, kar 
mu ne bo težko, saj vsako jutro nekdo iz Celja pride sem z rogljički. Zraven položi 
še moj črni pajčolan, ki leži v moji omari; potrebovala ga bom za potovanje nazaj, 
če se bo spet tako prašilo, kot se je pri vožnji sem. Zagotovo mi pošlji obleko, nujno 
jo potrebujem, bodi tako prijazen in jo poišči v omari z oblekami, saj je Mica ne po-
zna; to je tista, ki smo jo skupaj s Fontano kupili v Trstu. Ne smeš pozabiti ničesar 
od tega, kar sem Ti naročila. / Da Te imam rada in da mi je dolgčas, ker nisem pri 
Tebi, Ti bom povedala takoj, ko bom izvedela, kaj imaš Ti povedati. O! še veliko bi 
lahko povedala o tej temi, a ne bom Te kaznovala, ker nisi tako pogumen kot oče.«  
Fidelij	 odgo v arja:
64
 »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje! Zato omenjeni 
v Tvojem zadnjem pismu ne bomo ničesar očitali: stari gospodje prej začnejo in 
tudi prej omagajo, nasprotno pa smo mlajši vztrajnejši in vzdržljivejši, zato si go-
spe mami ni treba ničesar domišljati. Ti pa v toplicah ostani lepo pri miru, v žen-
skem oddelku, se mi zdi, da si postala preveč živahna! Plesati v kopeli, kaj Ti pride 
na misel! Toda to se zgodi, ko so ženske same brez svojih odgovornih življenjskih 
sopotnikov .«
V	 nadalje v anju	 po v e	 zgodb o,	 ki	 nas	 še	 danes	 nasmeje:	 »V soboto smo 
imeli tu zapuščeni lepo dogodivščino, občasno smo se zelo zabavali. Uvertura št. 
777 je bila res dobro odigrana, zelo lepa glasba, dobra je bila tudi opera ‚Mali 
mornarček‘.
65
 Gledališče je bilo nabasano in vročina je bila neizmerna, tako da 
smo morali imeti ložo kar odprto. Pri nekem prizoru je zadaj za ložo naenkrat 
začelo igrati 16 bobnov vojaško koračnico: mislili smo, da nas bo odneslo iz kože. 
Na srečo so začeli hitro korakati proti odru /.../. Pevci so bili trikrat klicani nazaj. 
Le bengalski ogenj se na koncu ni hotel prižgati, tako da smo se morali zadovoljiti 
z egiptovsko temo. «
Naslednji	 dan,	 24.	 junija,	 je	 Jožefina	 pisala:
66
 »Ljubi Fidelij! Prvo, kar Ti 
moram danes povedati, je, da sem bila huda, zares huda nate – zakaj? boš takoj iz-
vedel: Vse moje prijateljice so dobile pisma, le jaz ne, celo gospa Weber ga je dobila 
iz Pazina. To me je tako razjezilo in razžalilo, da sem sklenila, da Ti ne pišem več iz 
toplic. Toda potem me je pomirilo Tvoje pismo od 21. in sedaj sem dobro. Zahvalju-
jem se za poslano obleko, mi bo koristila, ker moram popoldne po kopanju vedno 
obleči kaj toplega, in ta je ravno pravšnja. Hvala tudi za papir in peresa, sedaj bom 
bolj pazljiva. / Z zabavo je tu bolj slabo. Lahko Ti zagotovim, da se včasih prav 
dolgočasim, posebej sedaj, ko se iz določenih razlogov ne morem veliko kopati. 
Moja edina zabava je, kadar sem skupaj z Julijo ali z Weber, ki mi je res všeč, ali 
z Martinak in Primic; sicer nimamo nobenega razvedrila, prav nobenega, o plesu 
64
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	52;	Viri	št .	41,	P	74,	23.	6. 	1828.
65
	 Oper a	 enodej ank a	 Pierr a	 Ga v eaux a	 ( g l.	 Der	 kleine	 Matr ose	 :	 eine	 Oper	 in	 einem	 A ufzuge.	 Wien,	
Hoftheat er	 1806; 	 digitalizat	 na	 str ani	 Libr ary	 of	 congr es:	 https://ww w .loc.go v/r esour ce/mus
schatz.14520.0/?sp=4&r=-0.906,-0.053,2.811,1.064,0 	(dost op:	25.	6.	2020).
66
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	53;	Viri	št .	41,	P	75.

125
Letnik 43 (2020), št. 1
ali sicer kakšnih igrah sploh ni govora. Tako rada bi bila spet ob Tebi, moj dragi, 
doma je najlepše. / Če nama bo z mamo kopel koristila, sva zelo omotični, sicer se 
počutiva dobro. / Danes smo imeli hudo nevihto, dvakrat je treščilo v bližino, na 
srečo brez škode. / Neki zakonski par tu v toplicah mi je zelo zanimiv, posebno mož 
je občudovanja vreden. Piše se Fabi in naj bi bil vojaški inšpektor, star okrog 30 
let, zelo čeden. Njegova žena je približno istih let, bila je lepotica, poročila se je kot 
vdova, sedaj je pa že tri leta neprestano bolna, trpi za vodenico, že dvaindvajset-
krat so ji puščali kri. Bila je že v številnih toplicah, tudi v Abanu, in sedaj je prišla 
sem, čeprav proti volji svojega zdravnika. Tako je uboga, da je celo pot od Gradca 
do sem ležala v vozu, mož in strežnica sta ji vso dolgo pot podpirala žimnico. Ko so 
prispeli sem, jo je mož odnesel iz voza, tu jo vsak dan dvakrat nese v in iz kopeli, cel 
dan ga ni videti, neprestano je ob njeni postelji. Na kratko, sklenile smo, da bi ga 
morali po smrti predelati v prašek in vsak gospod, ki bi bil vreden naše pozornosti, 
bi ga moral nekaj dobiti. Moram povedati tudi, da je kopel doslej dobro učinkovala 
na bolnico, včeraj je že šla v vodo, danes pa je še nisem videla. / Sicer ne poznam 
niti polovice ostalih gostov, me smo v glavnem v krogu naših rojakov; večinoma so 
ženske, moških je zelo malo. / Glede poti nazaj bi mi bilo ljubo, če bi prišli v enem 
dnevu do Ljubljane. Tomažu ne pusti vzeti nič ovsa poleg, mislim da ga vedno spo-
toma proda. Ko smo se vozili od Celja semkaj, sem opazila, da nima vreče. Bila sem 
jezna in sem mu rekla, če bom morala tu v toplicah kupovati oves, pa je rekel, da 
ga je zato pustil v Celju, ker je tu hotel le pojiti, kar mi ne gre čisto skupaj. Koliko 
je pa zaračunal? Jaz sem mu dala dva goldinarja, mitnine so znesle od 50 do 60 
krajcarjev dunajske veljave. /..../ «	 Pismo	 se	 tu	 na	 žalost	 k onča,	 a	 lahk o	 si	 mislimo,	
da	so	sledili	le	še	pozdr a vi	in	poljubi.		
Fidelij	 ji	 je	 od go v oril	 d v a	 dni	 pozneje,	 26.	 junija.
67
	 T udi	 njeg a	 je	 mučil	
dolgčas,	 »a misel na skorajšnje snidenje z mojo vroče ljubljeno Pepi odžene vso 
bolečino stran. Tako močno mislim nate, da se mi včasih zazdi, da sem že sam 
postal Pepi. «	 Glede	 njene	 jeze	 zar adi	 pisma	 je	 izr ačunal,	 da	 ji	 je	 v	 osmih	 dneh	
napisal	 štiri	 pisma,	 k ar	 znes e	 eno	 na	 d v a	 dni	 »in to ni kar tako. Naše drage gospe 
so razvajene, zato imajo tudi velike zahteve. «	 V	 t em	 pismu	 omeni	 tudi	 pr oda -
jo	 Smolet o v e	 hiše,	 ki	 jo	 je	 k upil	 neki	 Martinčič	 iz	 Železnik o v .	 T o	 je	 tudi	 edina	
omemba	 Smolet o v eg a	 imena	 v	 v sej	 znani	 k or espondenci.	 In	 nazadnje,	 po	 v seh	
drugih	 no vicah	 in	 dogodkih ,	 omeni	 še,	 da	 je	 »končno vkorakal Mons. Langus s 
svojimi pomadami in najprej sem mu za poslikavo odkazal spalnico, da bom lahko 
svojo lepo ženko takoj odpeljal v lepe spalne sobane «.	 Mamino	 spalnico	 pa	 »slika 
italijanska roka, in bo kot je videti zelo dobro izpadla, saj se je slikar več let učil v 
Rimu «.	 Nazadnje	 ženi	 od	 sr ca	 zaželi	 uspešno	 zdr a v ljenje	 v	 t oplicah,	 »nato pa nič 
prej kot v desetih mesecih malega Pepčka «.	
Jožefina	 piše	 spet	 26.	 junija:
68
 »Moj dragi srček! Danes sem prejela škatlo z 
dvema pismoma od samega g. Mesnerja, ki je bil tukaj in mi jih izročil. Dolgo je bil 
na obisku in ponujal razne usluge prav vsakemu; meni je dal na razpolago svoje 
meklenburžane ,	kadar si bom le zaželela vožnje. Ne vem, če bo kaj koristi od tega, 
kajti na kopanje nočem zamujati. Lahko da je Mesner dober človek, a meni ni všeč 
– lahko pa se motim in sem se prenaglila s sodbo. / Kdo Ti je pa povedal, da sem v 
kopeli plesala? in da sem postala preveč živahna? Res je, da smo me štiri – Žonta, 
Martinak, Weber in jaz – poskusile plesati v vodi, šlo pa je kar dobro, a ne nemško, 
pač pa kotiljon. Poskusile smo tudi plavati z desko,
69
 kar Žonta res že	dobro obvla-
da. / Ker že moraš vse vedeti, Ti povem še to, da sem šele danes res zadovoljna s 
Teboj. Tvoje današnje pismo mi je najbolj dopadlo, ker mi v njem poveš veliko lepe-
ga in dobrega, ali pa mogoče zato, (ker s Teboj prej nisem bila zadovoljna) ker sem 
šele zaradi Tvoje sedanje prizadevnosti pozabila, da sem bila zadnja (med mladi-
67
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	55;	Viri	št .	41,	P	77.	
68
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	54;	Viri	št .	41,	P	76.
69
 »Schwimen mit einem Brette «,	za	pla v anje	s	pomočjo	lesene	de sk e.	

126
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
mi ženami), ki sem dobila pismo. Ker si sedaj tako priden, sem spet tako dobro, da 
bi Ti najraje skočila okrog vratu in Te zasula s poljubčki. / Rada bi Ti predstavila 
celo kopališko družbo, a bi porabila preveč papirja. Izjemno ljubeznivo se med 
damami obnaša baronesa Mandel, ki ima pri sebi tudi Tini Barbo ,
70
 ti dve se ob-
našata zelo prijateljsko in ljubeznivo. Doslej med gosti ni bilo posebnega druženja 
– vsi smo zelo vljudni drug z drugim, a nič več. / Danes sem prvič igrala roparski 
vist,
71
 igrale smo baronesa Mandel, kontesa Sterck, Žonta in jaz, pri drugi mizi so 
g. Kogl, stotnik Gatti, baron Steger in baronesa Godemus igrali ombre. / Sicer je 
tukaj nekaj zelo ljubeznivih gospa in kar se tiče oddaljenosti ženskega dela sob, si 
lahko brez skrbi, saj je ta oddelek v vsakem pogledu vzoren, edini moški (ki sem Ti 
ga opisala v zadnjem pismu), ki ga res vsi spoštujemo in cenimo, je vedno ob svoji 
ženi in nas drugih sploh ne opazi, kar nam vsem tudi ustreza. / Edino, zaradi česar 
bi se lahko pritoževala, je vreme. Danes dežuje že tretji dan, hladno je, tolažimo 
se, da bo kmalu bolje. –– Draga Weber se ne počuti dobro, že dva dni se zelo malo 
kopa. Blagi, ljubi Žonti gre dobro, moji mami prav tako in meni tudi. Kaj si izvedel 
od ge. Wagner? Imate pismo od Tinčka?
72
 Kako gre Langusu? Bo naše stanova-
nje končano, ko pridem domov? in moje drage Fužine, kako izgledajo? moje rože, 
moja solata itd. itd. kako je z vsem tem? Vse to mi moraš tako natančno opisati, kot 
g. Žonta opisuje svoji Juliji vsak dan od jutra do večera vse, kar je počel in kaj vse 
se je spremenilo, danes je izvedela celo, da na oknih cvetijo rumeno-rdeči nageljni. 
Kaj pa moji nageljni? Katere barve so? Pozno je že, zato lahko noč, moj moj Fidelio, 
sladko spi in sanjaj o svoji Pepi.«  
Fidelij	 v	 odgo v oru	 d v a	 dni	 pozneje
73
	 posnema	 Jožefin o	 in	 jadik uje,	 k er	
tak o	 dolgo	 ni	 dobil	 njeneg a	 pisma.	 »Sedaj bom jaz začel nekoliko levite brati, rad 
bi vsako uro eno pismo svojega dragega srčeca bral. Zvečer v postelji prebiram 
vsa Tvoja dosedanja pisma in v zadnjem trenutku pred spanjem vzamem svojo 
najdražjo Pepi s seboj v blažene sanje.« Se v eda	 v sak okr at	 po v e	 tudi,	 k ak o	 jo	 po -
gr eša,	 k ak o	 si	 ne	 zna	 pr edsta v ljati	 ži v ljenja	 br ez	 nje	 in	 podobno.	 P ot em	 ji	 popiše	
v se,	 k ar	 jo	 zanima:	 »Tvoje rože, grah, melone, solata, Tvoje krompirjevo zelenje 
in repa itd., vse je v izvrstnem stanju, posebej ker imamo že tri dni blagodejno 
deževje. Veliki tristebelni oleander prekrasno cveti na vseh treh steblih in oddaja 
čudovit vonj, kopalna kad in skedenj sta že skoraj končana, sedaj postavljamo nad 
Gregovim mlinom tri manjša poslopja: žitno skladišče, skladišče za moko in sobo 
za mlinarskega hlapca. /.../ Zelo veliko skrbi nam je povzročil pav na Fužinah, tri 
dni ga ni bilo nikjer videti. Vsi smo že mislili, da je bodisi ušel ali pa da je med ne-
vihto ponoči padel v mlinsko korito pod mlinsko kolo. Na vse strani sem razposlal 
poziv, naj bodo pozorni, če ga kje opazijo, in vsi so bili v skrbeh, o! le kaj bo gospa 
rekla. Med tem norenjem se je oglasil Gregec z zmagovitimi kriki. Našel je pava, 
ki je sedel v preddverju hleva, ujet med štirimi velikimi žitnimi sodi in se zaradi 
velikega repa ni mogel niti premakniti. Grega je poklical hlapce iz mlina, da so 
odmaknili sode, pav pa se je ves pajčevinast in prašen nemudoma odpravil proti 
Ljubljanici in skoraj deset minut hlastal vodo, da se je odžejal. Sedaj je že dober. 
/.../ Fabriottiju sem povedal, da greva z Žonto za nekaj dni v toplice in je pokazal 
veliko zanimanje, da gre poleg. Nisem ga odklonil, kaj misliš Ti, ljuba Pepi. Sporoči 
mi, kajti v prihodnje bom ravnal tako, kot se bova skupaj odločila. /.../ Langus 
dobro opravlja svoj posel, najino spalnico bo prebarval z istim vzorcem kot pri 
ge. Lukman, razlika je le v tem, da bodo pri nas listi rumeni, ne zeleni, kar bo bo-
lje izpadlo. Pohištvo bo še ta teden tu spolirano, Jerina mi bo v ta namen posodil 
pomočnika.« 
70
	V erjetno	Erne stina	gr ofica	Bar bo	v on	W ax enst ein.
71
 Rubber whist .
72
	 Jožefinin	b r at 	V alentin	Češk o	je	bil	t edaj	v	uk u	k ot	st eklarski	pom očnik	na	Dunaju.
73
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	56;	Viri	št .	41,	P	78,	28.	6. 	1828.

127
Letnik 43 (2020), št. 1
Jožefina	 isti	 dan	 piše:
74
 »Dobri Fidelio. Od včeraj sem Ti dolžna še eno zgod-
bo. Vsako jutro z mamo vstaneva navadno ob sedmih, potem zajtrkujeva, pol ure 
zatem greva v kopel, ostaneva eno uro notri, prideva ven in sva naslednje pol ure 
spet v postelji, nato opraviva toaleto in končno pride čas za kosilo; to vse se dogaja 
enako vsak dan. Včeraj popoldne pa je bilo nekoliko drugače. Takoj po kosilu sem 
spet igrala vist, a mi je šlo zelo slabo, kar dobro znam, po malici smo se šli spet ko-
pat. Takrat pa me je navdalo nenavadno dobro razpoloženje; že nekaj časa sem se 
sprehajala naokrog, ko so me naenkrat napadli trije sovražniki. Ozrla sem se in vi-
dela Weber, grofico Orschitz in Martinak. Nisem jim želela ostati dolžna in sem jim 
vrnila trikratno, tako da je naenkrat prišlo do takšne bitke, da zaradi vode nismo 
ničesar več videle. Tisti, ki so bili blizu izhoda, so utekli ven, jaz in prej navedene 
smo bile sredi ognja. Glave smo imele čisto mokre. Nazadnje je frontalno vkoraka-
la vojska, ki je začela škropiti proti nam, tako da smo me hitro začele iskati izhoda 
iz vode. Vsaka glava, ki se je pokazala v kopališču, je bila takoj mokra. / Povem 
Ti, da je bilo hrupno brez primere, smejali smo se do nezavesti. Kljub mokri glavi 
ne bi imela nič proti, če bi se še kdaj tako zabavali. Potem smo res dobro spali. Ob 
dopoldnevih je v kopališču navadno mirno, popoldne pa so bili danes vsi spet tako 
nemirni, da sem pričakovala, da se bo spet nekaj zgodilo in sem se držala bolj pri 
vhodu, da bi lahko hitro pobegnila, kajti pogosto nočem biti tako mokra. G. baron 
von Steger je bil iz strahu v vodi samo četrt ure, vendar je bilo tokrat mirno. / Ta 
zgodbica je samo zate in za očeta, kajti niti za šalo niti iz drugega razloga, posebej 
zaradi mojih tukajšnjih opazk, ne bi želela, da se razširi med ljudi, kajti s pona-
vljanjem zgodbic se stvari pogosto spremenijo in nazadnje pride do čenč – vse, kar 
napišem, je le zate. / Razen te vodne zabave je še vedno vse po starem, tudi dežuje 
že peti dan in to nas sploh ne veseli. / Danes smo tu že 11. dan, torej preostane še 
polovica bivanja tu – to me srčno veseli, kmalu bo konec in spet bom prišla k Tebi, 
moj dragi. Kako neznansko dolgčas bi bilo, če ne bi bilo tu moje drage mame in 
ljubih prijateljic, tako pa je bolj znosno, kot sem si predstavljala. / Tu nisem nikoli 
niti v najmanjši zadregi, kjer vidim ohol ponos, se lepo umaknem – sicer sem pa 
povsod ustrežljiva, na ta način mi res dobro gre. – Večer je že, zato za danes kon-
čujem. Jutri je nedelja, če ne bo preveč deževalo, pride veliko ljudi iz Celja na izlet. 
Jutri Ti bom spet pisala, kako smo. Jasno Ti moram v vsakem pismu povedati, da 
smo zdravi, kar Te najbolj zanima. Bog daj, da ste tudi vi. Boš jutri dobro molil 
zame? / Vstati moramo že ob petih in (v tem dežju) iti v župnijsko cerkev, ker tu 
v kapeli ni maše. Tudi jaz bom molila za svojega dobrega Fidelija, da mi bo ostal 
zvest in priden. / Danes in včeraj nisem prejela nobenega Tvojega pisma, upam da 
bo jutri srečnejši. / Predvidevam, da je g. tast v Ljubljani, sporoči, če imam prav; 
uredi z gospodinjo, zapodi Mico, da bo za vse lepo poskrbljeno. Gospodu očetu in 
tastu poljubljam roko. / Kaj počne Fabriotti? Se je kaj novega zgodilo v Ljubljani? 
Kaj počneš Ti v Ljubljani in kaj na Fužinah? itd. itd. skratka, sporoči mi vse tisto, 
kar bi me zanimalo. / Enkrat sem že napisala, da končujem, sedaj pa vidim, da sem 
spet veliko napisala.«
30.	 junija	 182 8	 je	 Fidelij	 po	 u v odnih	 izli vih	 ljubezni	 opisal	 dogodk e	 pr ej -
šnjeg a	 dne:	 »Včerajšnjo nedeljo smo preživeli povsem običajno. Ob 9h smo šli v 
cerkev, kjer sem povsem drugače kot sicer molil za svojo ljubo Pepi, zato ste morali 
gotovo imeti lepo vreme. / Popoldne smo se g. oče, Fabriotti in jaz peljali v Dol, kjer 
smo se imeli lepo, čeprav sam samo napol, kajti iz vsakega drevoreda, vsakega 
zelenega hodnika sem v duhu videl prihajati mojo drago ženico /.../. V vrtu smo vi-
deli različne lepe povsem nove vrste rastlin. G. gradbenik Cochoni je šel ravno z g. 
B. Erbergom v vrt, kjer sta iskala primeren prostor za nastajajočo galerijo za slike, 
ki bo očitno zgrajena nasproti razgledne točke. In sicer sredi golih stebrov, tako da 
se bo skozi grad in galerijo spredaj in zadaj videl dolgi drevored. / Včerajšnji dan, 
posebej popoldan je bil krasen in smo do sedmih zvečer občudovali lepo pokrajino, 
74
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	57;	Viri	št .	41,	P	79,	28.	6. 	1828.

128
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
v Ljubljano smo se vrnili šele ob devetih. / Danes je tu semanji dan in zelo rad bi Ti 
kaj kupil, če bi le ugodil Tvojemu okusu. / Danes imamo res veliko dela in na precej 
službene pošte moram odgovoriti. Proti večeru se bom odpeljal na Fužine in tam 
prespal, kajti jutri bo tam podelitev priznanj za živinorejce .«	
Jožefina	 je	 odpisala	 naj v erjetneje	 1.	 julija,
75
	 a	 je	 pismo	 ohr anjeno	 le	 na	 eni	
str ani.	 Našt ela 	 je	 v se	 gost e	 na	 Dobrni,	 v endar	 začet ek	 seznama	 manjk a,	 v	 nada -
lje v anju	 pa	 od	 Ljubljančano v	 poleg	 Jožefine	 in	 njene	 mame	 vidimo	 omenjene	
še	 F r ančišk o	 V ogou,	 ženo	 pr edsednik a	 prv ost openjsk eg a	 sodišča	 na	 Kr anjsk em,	
gr ofici	 (v erjetno	 sestri)	 Aichelbur g	 in	 Zois,	 od	 k at erih	 je	 bila	 drug a	 got o v o	 Se -
r afina,	 r oj.	 Aichelbur g,	 žena	 Kar la	 Žige	 Z.,	 nat o	 že	 omenjeneg a	 gubernijsk eg a	
s v etnik a	 K og la,	 pa	 Julijano	 Primic	 in	 Ano	 Martinak.	 Kar olina	 W eber	 je	 spadala	
v	 P azin,	 kjer	 je	 v	 tist em	 času	 ži v ela	 z	 možem,	 okr ožnim	 zdr a vnik om.	 V	 kr atk em	
pismu	 Jožefin a	 napiše:	 »Večina gostov je v obeh poslopjih, grofica v. Orschitz pa 
stanuje v bližnji podeželski hiški. Vseh nas skupaj s strežnim osebjem nanese 86. / 
Zvečer. Smo zdravi. Naša današnja malica na prostem je bila prekinjena z močno 
nevihto. Prosim Te, dragi Fidelio, za pakiranje prinesi s seboj stare časopise, tukaj 
sem vse porabila. «	 T o	 je	 tudi	 zadnje	 Jožefinin o	 ohr anjeno	 pisanje	 z	 Dobrne	 leta	
1828.	
Fidelij	 ji	 je	 napisal	 še	 tri	 pisma.	 Prv eg a	 julija	 piše	 s	 F užin:
76
 »Ker sem da-
našnji dan preživel tu, ne morem drugače, kot da Ti povem nekaj o našem podežel-
skem posestvu. Danes je bila podelitev nagrad, na katero so se prikazali gospodje 
okrožni komisar von Lehman, Ulepič, Zenker st., Zetel in Malič; vsi, razen Maliča, 
so ostali tudi na kosilu. Naša pridna Mica se je zelo izkazala, skuhala je tako spo-
dobno kosilo, kot je le mogoče. Namreč: 1. sijajno riževo juho, 2. čudovito govedino 
v repični omaki, 3. nadevane kolerabe, 4. goloba v črni omaki, 5. res dobro izpadla 
ptičja gnezda, 6. ledvično pečenko s pomarančno solato, 7. pečenega piščanca z 
glavnato solato, 8. za sladico pa višnje in češnje, posebno vino, pikolit, piškoti in 
kava. Vse je bilo res izjemno pripravljeno, tako da so gospodje rekli, da imamo za-
res izvrstno kuharico. Dvakrat smo pili na zdravje moje plemenite gospe soproge, 
kar sem sprejel z velikim veseljem. Zjutraj ob prihodu so bili gospodje postreženi 
z vinom in piškoti. «	 V	 nadalj e v anju	 še	 po v e,	 da	 je	 pr ejšnji	 dan	 k upil	 lepeg a,	 tri	 in	
pol	 leta	 star eg a	 hermelina	 »sestrico Lučke, čisto enako glede barve in konstituci-
je, toda lepšo od nje, za 52 goldinarjev «.	 Za	 F užine	 pr a vi,	 da	 je	 tam	 »vse prekrasno, 
Tvojega Fidelisa muči le dolgčas po svoji ljubljeni ženi. Krompir je občudovanja 
vreden, danes smo dali Tvojo lečo v kozolec, jo je za več kot eno okno. «	
T r etjeg a	 julija
77
	 ob	 pol	 osmih	 zjutr aj	 v ošči	 Jožefini	 dobr o	 jutr o	 Fidelij,	 »ki 
je buden ali speč vedno ob Tebi «.	 Pr ejšnji	 dan	 je	 imel	 na	 F užinah	 obisk	 množice	
gospa,	 med	 k at erimi	 so	 bile	 Gale,	 F abriottije v a	 mama	 iz	 Gorice,	 in	 Lušin,	 sicer	
F abriottije v a	 sestr a,	 pa	 še	 nek a	 njego v a	 sestrična.	 P eljal	 jih	 je	 v	 Jožefinino	 ut o	 ob	
v odi,	 ki	 jim	 je	 zelo	 ug ajala,	 t er	 jim	 r azk azal	 no vi	 mlin	 in	 poletno	 stano v anje,	 služ -
kinja	 R eza	 pa	 je	 postr eg la	 s	 k a v o.	 »Bilo je res krasno popoldne, razgled iz sobe na 
Ljubljano je bil vsem zelo všeč. Od strelišča je bilo slišati turško glasbo, tam že ves 
teden vsak dan vadijo in delajo veliko galamo. Novi general mora biti očitno zelo 
živahen bojevitež; ko sem se zvečer ob pol devetih peljal domov, so čete še vedno 
marširale sem ter tja po okolici.« Za	 soboslik arja	 Janeza	 Langusa	 pr a vi,	 da	 je	 delo	
opr a vil	z	odlik o,	k ajti	ni	mu	šk oda	ne	časa	ne	denarja.	
Zadnje	 Fidelij e v o	 pismo	 v	 t em	 sklopu	 je	 br ez	 datuma,
78
	 napisano	 je	 bilo	
v erjetno	 okr .	 5.	 julija	 1828.	 »Ravno smo pozajtrkovali in prihajam iz najinega 
kvartirja, v veliki sobi še delajo, a bo do našega povratka že končana. Poslikava 
je res izjemna, prav zares ne poznam nobenega boljšega mojstra. / Tako hitro 
75
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	59;	Viri	št .	41,	P	81,	nedatir ano	pismo.
76
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	60;	Viri	št .	41,	P	82.
77
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	61;	Viri	št .	41,	P	83.
78
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	62;	Viri	št .	41,	P	84.

129
Letnik 43 (2020), št. 1
boste torej ve, mokra bitja, prišle domov, le kaj vas je premamilo? Vaše bivanje v 
toplicah se konča šele 12., mogoče boste imele še kaj opravkov. /.../ Zato se bova z 
Mons. Žonto odpravila danes popoldne do Šentožbolta, jutri popoldne bova že na 
Olimpu. / Ne bova se veliko ustavljala, v Celju bova kosila, po tretji popoldne pa se 
odpraviva proti Dobrni. /.../ Tu se govori, da naj bi predvčerajšnjim z Dunaja prišli 
zaradi osuševanja Barja, Brecelnikov mlin naj bi odkupili za 20 tisoč goldinarjev, a 
nič zanesljivega ne vemo, zato naj ostane med nama. /.../ To je moje zadnje pismo, 
ki ga boš prejela mogoče kakšno uro pred svojim Fidelijem. / Predvčerajšnjim sem 
bil povabljen na piknik na Rožnik z Galetovimi, a sem moral na Fužine. Prebijali 
smo vrata v žitno skladišče pri Gregu in pri tem sem hotel biti zraven.«  
Jožefina	 je	 bila	 po	 tist em	 nek aj	 let	 v sak o	 poletje	 v	 t oplicah,	 bodisi	 na	
Dobrni,	 v	 Beli	 na	 K or ošk em	 ali	 na	 Bledu.	 Leta	 1830	 je	 pot ek ala	 zanimi v a	 k or e -
spondenca	 med	 Iv anom	 T er pincem,
79
	 zdr a vnik om	 pr aktik ant om,	 ki	 je	 med	 sta -
žir anjem	 v	 ljubljanski	 ci vilni	 bolnišnici	 pr ebi v al	 pri	 Češk o vih,	 in	 Jožefino,	 ki	 je	
bila	 t ed aj	 v	 Beli	 na	 K or ošk em.	 Prv o	 pismo	 je	 napisal	 Iv an	 pr ed	 21.	 julijem
80
	 in	
začel	 tak ole:	 »Spoštovana prijateljica !?. Da še ek sistir am,
81
 Vam zagotavlja tole 
pisanje; kako ek sistir am, boste že sami vedeli najbolje, če boste dovolj sočutni; 
kako je mogoče, da še vedno ek sistir am, kot nisem še nikoli ek sistir al. Kako dolgo 
lahko tako ek sistir am, to še skriva prihodnost v svoji nepredirni temini; ali bo to 
kdaj razodeto in boste v prihodnosti izvedeli, da ne ek sistir am več, in bo tisti, ki 
je kdaj koli vedel, da sem ek sistir al, to že pozabil, tedaj Vas prosim, častita /.../, 
edina prijateljica, blagoslovite malenkosten spominek moji nekdanji ek sist enci. «	
V	 pismu	 s	 podobnim	 nadal je v anjem	 je	 Jožefinino	 bi v anje	 v	 t oplicah	 imeno v al	
pr egnanstv o	 (Exil ),	 s v oje	 tr enutne	 sopotnik e	 v	 času	 in	 pr ost oru	 pa	 »g lasnik e	
sedanjosti«,
82
	 ki	 ji	 v	 s v ojih	 pismih	 domače	 dogodk e	 slik ajo	 z	 lažnimi	 barv ami.	
»Na Vašem tukajšnjem dvoru vlada srhljiva tišina. Fidelij se je danes dal na javno 
žalost sramotno ostriči nekemu neveščemu frizerju, njegovi zalizci so prav ubogo 
urejeni, izgleda kot da je komaj ušel izpod okrutnih rok pasjega frizerja. «	 Vidi	 se,	
da	 je	 bil	 Iv an	 T erpinc	 samotar ,	 r aje	 k ot	 v	 mestu	 je	 ostajal	 v	 s v oji	 sobi,	 odhajal	 je	
edino	v	k azino.	
Jožefina	 mu	 je	 21.	 julija	 odgo v orila:	 »Spoštovani prijatelj! Pri branju Vaše-
ga eksistenčnega pisma sem si predstavljala, da bom nanj odgovorila s parodijo, 
a mi danes manjka razpoloženja za to. Zakaj mi ga pravzaprav manjka? Tega ne 
morem ugotoviti, mislim pa, da sta kriva bratov odhod in turobno vreme, vendar 
to občutje ne bo dolgo trajalo, saj sem skoraj neprestano v družbi, kjer se razve-
drim. / Danes je že enajsti dan, kar sem tukaj, in hitreje je minilo, kot sem priča-
kovala. Bilo je nekaj zelo prijetnih dni vmes. Med drugim sem bila eno popoldne s 
svojimi ljubljanskimi gosti na čudovitem travniku, prav ob vznožju ledenika, kar 
je bilo posebej zvečer izjemno doživetje. V meni je vzbudilo pravo zadovoljstvo, ki 
bi ga rada še kdaj doživela. / Toda celo ta lepa okolica mi je naslednji dan priza-
dela bridke skrbi; proti moji volji se je namreč brat povzpel na najvišji vrh, kar je 
tvegano početje, ki pa je – hvala bogu – dobro uspelo. / Moje zdravje je dobro in 
to želim kmalu slišati tudi od svojih dragih. Recite mojemu Fideliju, da sem ga, kot 
se mi zdi, prehitela pri pisanju pisem in sem precej bolj pridna od njega. – Že od 
21. nisem dobila nobenega njegovega pisma. Vendar ga vseeno res velikokrat in 
prisrčno poljubite v mojem imenu. Tudi staršem pošiljam koš poljubčkov. «	
T eden	 poznej e	 je	 Iv an	 T erpinc	 odgo v oril,
83
	 da	 je	 dobil	 njeno	 pismo	 iz	
pr egnanstv a.	 Pr a vi,	 da	 je	 od	 nje	 pričak o v al	 r og anje	 ozir oma	 da	 mu	 sploh	 ne	 bo	
79
	 V eč	 o	 Iv anu	 T erpincu	 g l.	 Budna	 K odrič:	 K or espondenca	 Jožefine	 in	 Fidelija	 T erpinc,	 str .	 22–24.
80
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035a,	o v oj	IV ,	pismo	1;	Viri	št .	41,	P	100.
81
	 V	 pomenu	 »obstajam,	 bi v am«;	 t o	 pot encir ano	 pona v ljanje	 t eg a	 izr aza	 v	 nadalje v anju	 pisma	
in	 v	 njego v em	 dru gem	 pismu	 Jožefini	 je	 pri v edlo	 do	 t eg a,	 da	 so	 se	 sor odniki	 pozneje	 v	 pismih	
malce	nor če v ali	iz	»dokt orja«,	k ot	so	g a	imeno v ali	med	seboj.		
82
	 »Über bringer 	des	gegen w artigen«.
83
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035a,	o v oj	IV ,	pismo	2;	Viri	št .	41,	P	107,	28. 	7.	1830.	

130
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
odgo v orila.	 A	 bi	 ji	 v	 t em	 primeru	 napisal	 še	 eno	 pr a v	 tak šno	 pismo	 in	 jo	 tak o	
prisilil,	 da	 mu	 odgo v ori.	 T ak šno	 s v oje	 r a vnanje	 je	 imeno v al	 obupano,	 pr epr ečilo	
g a	 je	 njeno	 pismo.	 V	 nadalje v anju	 napleta	 o	 slabi	 v olji	 in	 potrt osti	 t er	 ji	 v	 s v ojem	
slogu	 s v etuje,	 k ak o	 se	 ubr aniti	 pr ed	 tak šnim	 r azpolože njem.	 Pr ed v sem	 jo	 želi	
pr epričati,	 da	 ji	 ni	 tr eba	 isk ati	 r ešitv e	 v	 družbi	 drugih	 ljudi,	 »saj sami posedujete 
toliko izvrstnih lastnosti, ki so preverjen protistrup potrtosti. V druženju se slaba 
volja in turobno razpoloženje le pritajita, ne pa pomirita oz. izzvenita. «	 Jožefinin	
odgo v or ,	če	je	sploh	bil,	ni	znan.	
Jožefinino	 zadnje	 ohr anjeno	 pismo	 v	 f ondu	 F užine	 datir a	 v	 poletje	 1832,	
k o	 je	 bila	 s	 služabnico	 Marijo
84
	 pono vno	 na	 Dobrni.
85
	 Piše:	»Ljubi dobri Fidelis! 
Pišem Ti v največji naglici, kajti predsednica Vogou je prišla sem na obisk, obi-
skala tudi nas in šla tako hitro naprej, da sem komaj imela čas, napisati Ti nekaj 
vrstic. – Tožila sem zaradi nespečnosti in pomanjkanja apetita – oboje se je urav-
nalo, navadila sem se tudi na toplo kopel, celo počasna postrežba pri mizi mi ni 
več tako nadležna. Glede zabave tu ni treba skrbeti, saj smo cel dan zaposleni s 
slačenjem, kopanjem (jaz ostanem v kopeli uro in pol), oblačenjem, hranjenjem 
in sprehajanjem. V kopeli je navadno veselo, madžarski grof Vukasović,
86
 ki si ga 
videl, je konjeniški poročnik, ki največkrat poživi celo družbo, ostali gospodje, kot 
Kanz, Seunig, Jalen se lepo obnašajo, zaenkrat tudi Madžar, ki je zares dober, saj 
bi bila družba brez njega preveč mirna. Mali baron Rastner včasih igra njegovega 
tepčka. / Včeraj sva se obe z Marijo odpeljali v Celje, in sicer v spremstvu mladega 
lepega gospoda, zdravnika in še homeopata povrhu. Do tega spremljevalca sva 
prišli na zelo nedolžen način. Nekaj sva imeli kupiti v Celju in da bi lahko dan pre-
živeli povsem svobodno, nisva želeli s seboj nobene gospe ne gospoda, in tako sva 
se odpeljali iz toplic. Naenkrat prijezdi za nama doktor in naju hoče spremljati ob 
vozu. Predlagali sva, naj pride raje v kočijo in tako se je odpeljal z nama v Celje. 
Nisva bili preveč v zadregi, to si lahko predstavljaš, a kaj naj bi storili. V toplicah so 
doktorja pogrešali, eni so mislili, da se mu je kaj zgodilo, drugi spet nekaj drugega, 
dokler se nismo vrnili. Tedaj je bila šele galama, toda ne prehuda. Doktor namreč 
ni prav nič lep, prej nasprotno in zato prav nič nevaren. Vse skupaj pa nas je dobro 
zabavalo.« 
Pismo	 je	 nedo k ončano,	 a	 pr ed vide v amo	 lahk o,	 da	 manjk a	 le	 zaključni	 del.	
K er	 g a	 je	 Fidel iju	 prinesla	 F r ančišk a	 V ogou,	 sopr og a	 pr edsednik a	 sodišča,	 je	 lah -
k o	 nanj	 odgo v oril	 že	 naslednji	 dan.	 S v aril	 jo	 je	 pr ed	 pr ehladom,	 spor očil	 no vice	
iz	 Ljubljane,	 opisal	 nedeljsk o	 dog ajanje	 na	 R ožnik u	 in	 spr ehajališču	 Z v ezda	 t er	
omenil	umr le	in	no v or ojene	v	Ljubljani.	
Jožefinini	 poz nejši	 pisni	 stiki	 iz	 k or espondence,	 ki	 je	 ohr anjena	 v	 f ondu	
Gr aščina	 F užine,	 so	 žal	 le	 enostr anski	 in	 pr ecej	 bolj	 spor adični	 k ot	 v	 prv em	 ob -
dobju.	 Izst opa	 edino	 sr edina	 60.	 let ,	 ki	 sem	 jo	 omenila	 na	 začetk u.	 Iz	 pisem	 pri -
jat eljice	 Janett e	 Moline	 pa	 iz v emo	 v eč	 o	 dog ajanju	 v	 Londonu	 in	 Brist olu	 k ot	 na	
F užinah.	Žal	o	Jožefininem	ži v ljenju	samo	še	posr edno.		
SKLEP
Kaj	 si	 t or ej	 od go v oriti	 na	 vpr ašanje,	 k do	 je	 bila	 v	 r esnici	 Jožefina	 Češk o	 –	
T erpinc?	 Bila	 je	 »pr oizv od«	 časa	 in	 ok oliščin,	 k	 priljublje nosti	 so	 ji	 pomag ali	 nje -
na	 lepota,	 Andr ej	 Smole,	 bog ata	 por ok a	 s	 T erpincem,	 ži v ljenje	 v	 gr aščini,	 sledo vi	
84
	 Da	 je	 šlo	 za	 služabnico,	 lahk o	 pr ed vide v amo	 edino	 po	 imeno v anju	 z	 osebnim	 imenom,	 k ajti	
s v oje	prijat eljice	je	v edno	imeno v ala	s	priimk om.	
85
	 SI_ZAL_LJU/0 296/0035,	o v oj	I,	pismo	80;	Viri	št .	41,	P	115,	22.	7 .	1832.
86
	 V	 originalu	 Uek aso vitz;	 v erjetno	 je	 t o	 Filip	 V uk aso vić,	 pot omec 	 senjsk o-usk ošk e	 patricijsk e	
družine	 V uk aso viće v ,	 sicer	 pa	 por očnik	 v	 a v strijski	 v ojski	 ( g l.	 Sza vitz	 Nossan,	 Stjepan:	 Filip	
V uk sano vič	 1755 –1809.	 V :	Senjski zbornik 	 4.	 Senj:	 Gr adski	 muzej	 Senj	 :	 Senjsk o	 muzejsk o	 dru -
štv o,	1969/70,	str .	177).	

131
Letnik 43 (2020), št. 1
s v et o v ljanstv a	 in	 zgodbe	 s	 št e vilnih	 pot o v anj	 šir om	 E vr ope	 –	 v se	 t o	 je	 vnemalo	
domišljijo	 Ljubljančano v ,	 ki	 so	 jo	 imeli	 v	 spominu	 še	 v eč	 let	 po	 njeni	 smrti.	 T oda	
zdi	se,	da	je	k olekti vni	spomin	pot encir al	njeno	slabo	podobo.	
Je	 bila	 Jožefina 	 T erpinc	 v	 s v ojem	 času	 posebna?	 Sk ozi	 r azisk a v o	 r azličnih	
vir o v	 spoznamo,	 da	 je	 v	 njenem	 času	 samo	 na	 Kr anjsk em	 ži v elo	 za	 tist o	 obdo -
bje	 pr ecej	 neobičajnih	 žens k.	 Nek at er e	 so	 omenjene	 v	 t em	 sesta v k u,	 npr .	 An -
t onija	 Mak o vic,	 druge	 poznamo	 v	 po v eza vi	 z	 drugimi	 zgodbami,	 npr .	 Bar ago v o	
sestr o	 in	 Čopo v o	 zar očenk o	 Ant onijo	 Höff ern,	 pa	 Mario	 F eier abend,	 učit eljico	
in	 sopr ogo	 znaneg a	 Vink a	 F er erija	 Kluna.
87
	 T udi	 izv en	 int elektualnih	 kr ogo v	 bi	
našli	 pust olo v k e,	 umetnice,	 športnice	 in	 št e vilne	 druge,	 ki	 so	 se	 pr osla vile	 s	 s v o -
jo	 nena v adnostjo,	 drznostjo,	 drug ačnostjo,	 a	 so	 ostale	 anonimne	 in	 zat o	 danes	
pozabljene.	
Pr a v	 got o v o	 je	 k	 Jožefinini	 podobi	 v elik o	 pripomogel	 sopr og	 Fidelij	 T er -
pinc.	 Bil	 je	 pomemben	 gospodarstv enik,	 ino v at or	 na	 kmetijsk em	 podr očju,	 za -
nesenjak	 t er	 hkr ati	 uspešen 	 tr go v ec	 in	 industrialec,	 ki	 se	 je	 politično	 prišt e v al	
k	 Blei w eiso v emu	 kr ogu	 star oslo v ence v .	 P o	 letu	 1918	 je	 bil	 T erpinc	 in	 z	 njim	
Jožefina	 v ečkr at	 prik azan	 k ot	 za v eden	 Slo v enec,	 mecen,	 celo	 prvi	 slo v enski	
industrialec,
88
	 po	 drugi	 s v et o vni	 v ojni	 pa	 je	 dobil	 oznak o	 k apitalista	 in	 izk ori -
šče v alca	 dela v sk eg a	 r azr eda.
89
	 Jožefina	 T erpinc	 je	 bila,	 čepr a v	 nik oli	 izposta v lje -
na,	 sesta vni	 del	 t e	 podobe,	 o	 njej	 sami	 pa	 je	 ostalo	 le	 t o,	 k ar	 je	 o	 njej	 menil	 Pr e -
šerno v	kr og	in	k ar	si	je	zamislil	pisat elj	T a v čar	v	s v ojem	r omanu.	
Na	 sr ečo	 so	 se	 ohr anila	 pisma	 in	 popotni	 dne vniki,	 ki	 nam	 dajejo	 dru -
g ačno	 podobo 	 o	 njej	 in	 no v a	 dejstv a	 o	 njenem	 času.	 Ali	 je	 bila	 t or ej	 ljubljansk a	
f emmes	 f atale?	 Za	 Fidelija	 T erpinca	 in	 Andr eja	 Smoleta	 pr a v	 got o v o,	 mogoče	 še	
za	 k ak šneg a	 drugeg a	 neuslišaneg a	 obože v alca.	 Naš	 namen	 je	 bil,	 da	 os v etlimo	
r azloge,	 zak aj	 je	 bila	 f atalna	 tudi	 za	 Iv ana	 T a v čarja,	 da	 je	 o	 njej	 pisal	 tak o	 neg a -
ti vno	 in	 jo	 tak šno	 zapustil	 s v ojim	 naslednik om.	 In	 da	 ji	 z	 r azkri v anjem	 dejst e v	
v saj	deloma	vrnemo	r ealno	zgodo vinsk o	podobo.	
ARHIVSKI VIRI
Zgodovinski arhiv Ljubljana
 • SI_ZAL_L JU/0296,	Gr aščina	F užine,	Ljubljana
 • SI_ZAL_L JU/0316,	Druži na	P aumg art en,	Ljubljana
 • SI_ZAL_L JU/0435,	 R udolf	 Andr ejk a,	 Ljubljana	 (Družinsk a	 debla	 pomembnejših	
kr anjskih	r odbin)
Nadškofijski arhiv Ljubljana
 • Ž upnijsk i	ar hi v	Ljubljan a	–	S v .	Nik olaj,	r ojstne	matične	knj ige
 • Ž upnijsk i	ar hi v	Ljubljan a	–	P olje,	por očna	matična	knj ig a	
 • Ž upnijsk i	ar hi v	Kr anj,	St atus 	animarum	mestne	župnij e	Kr anj
87
	 V odopi v ec	 P et er:	O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju .	 Ljubljana:	
Inštitut	za	no v ejšo	zgodo vino,	2006,	str .	48.
88
	 Gl.	Andr ejk a,	 R udolf:	Fidelis	T erpinc.	V :	Kronika slovenskih mest I (1934),	 š t .	2,	str .	116 .
89
	 Gl.	 K ok olj,	 Mir osla v:	Vevški papirničarji v boju za svoje pravice: 1842–1945 .	 Ljubljana:	 Združe -
ne	papirnice,	1970,	str .	11.	
VIRI	IN	LITERA TURA

132
Nataša	Budna	K odrič:	Jožefina	T erpinc,	ljubljansk a	»f emme	f atale«	19.	st oletja,	str .	111–133
Članki in razprave || Articles and Papers
LITERATURA 
Andr ejk a,	 R udolf:	 Fidelis	 T erpinc.	 V :	Kronika slovenskih mest I (1934),	 št .	 2,	 str .	
114–120.
Boršnik,	 Marja:	 T a v čarje v a	 Bogomila.	 V :	 Slavistična revija ,	 15	 (1–2),	 1967,	 str .	
174–217.
Boršnik,	Marja:	Mrtv a	sr ca.	V :	Jezik in slovstvo ,	19	(1/2),	1973,	str .	10–18.
Budna	 K odrič,	 Nataša:	 K or espondenca	 Jožefine	 in	 Fidelija	 T erpinc	 (1825–1858).	
Viri ,	Ar hi v sk o	društv o	Slo v enije,	št .	41,	2018.
Cank ar ,	 Izidor:	 Obiski.	 V :	Izbrano delo / Izidor Cankar ;	 [izbr al	 in	 ur edil	 Josip	 Vid -
mar]	Ljubljana:	Mladinsk a	knjig a,	1977.
Costa,	 H enrik:	Reiseerinerungen aus Krain .	 Laibach:	 Druck	 der	 Eger‘schen	 Guber -
nial-Buchdruck er ei,	1848.	
Gr dina,	 Igor:	 Biogr af ski	 portr et	 Iv ana	 T a v čarja.	 V :	Tavčarjev zbornik ,	 Ljubljana:	
Založba	ZR C,	ZR C	S AZU ,	2015,	str .	7–82.
Hojan,	 T atjana:	 » V e	 br ez	 nas	 –	 bost e	 nič?	 Izobr aže v anje	 in	 de lo v anje	 ljubljanskih	
učit eljic.	 V :	Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes II .	 Ptuj:	 Zgodo vinski	 ar -
hi v;	 Ljubljana:	 Ur ad	 za	 žensk o	 politik o	 pri	 Vladi	 R epublik e	 Slo v enije,	 2000,	 str .	 209–236.
K ok olj,	 Mir osla v:	Vevški papirničarji v boju za svoje pravice: 1842–1945 .	 Ljubljana:	
Združene	papirnice,	1970.
Kmecl,	 Matjaž:	 Andr ej	 Smole,	 znameniti	 Slo v enec:	 dr amski	 monolog.	 V :	Sodob-
nost 	41	(1993),	št .	8/9,	str .	643–452.	
Kidrič,	 F r ance:	Prešeren 1800–1838, Življenje pesnika in pesmi .	 Ljubljana:	 Tisk o v -
na	zadrug a,	1938.
Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg :	 ar hit ekturni	 in	 zgodo vinski	 oris	 pr ede -
la	 med	 gr ajskim	 hribom	 z	 gr adom,	 Cank arje vim	 nabr ežjem,	 T r ančo,	 Stritarje v o	 ulico	
in	 podgr ajsk eg a	 dela	 Ciril-Met odo v eg a	 tr g a	 t er	 ar hi v sk o	 gr adi v o	 Zgodo vinsk eg a	 ar hi -
v a	 Ljubl jana:	 r azsta v a	 Zgodo vinsk eg a	 ar hi v a	 Ljubljana,	 atrij	 Mestne	 občine	 Ljubljana	 in	
a v la	 Zgo do vinsk eg a	 ar hi v a	 Ljubljana	 [pripr a v a	 k atalog a	 Jože 	 Suhadolnik,	 Sonja	 Anžič].	
Ljubljana:	Zgodo vinski	ar hi v	Ljubljana,	2000.	
Pr einf alk,	Miha:	Plemiške rodbine na Slovenskem: 18. stoletje .	 Del	 1,	 Od	 Andriolija	
do	Zorna.	Ljubljana:	Viharnik,	2013
Sza vitz	 Nossan,	 Stjepan:	 Filip	 V uk sano vič	 1755–1809.	 V :	 Senjski zbornik 	 4,	 str .	
173–191.	Senj:	Gr adski	muzej	Senj:	Senjsk o	muzejsk o	društv o,	1969/70.
T a v čar ,	 Iv an:	 Izza	 k ongr esa.	 V :	Tavčarjevih zbranih spisov V. zvezek .	 [ur .	 Iv an	 Prija -
t elj]	Ljubljana:	Tisk o vna	zadrug a,	Izza	k ongr esa,	1924.	
V odopi v ec	 P et er:	O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju .	
Ljubljana:	Inštitut	za	no v ejšo	zgodo vino,	2006,	str .	48.
Zor ec,	 Črt omir: 	 Br at ec	 Andr ej.	 V :	Snovanja, priloga Gorenjskega glasa ,	 8.	 2.	 1969,	
str .	2–3.
INTERNETI VIRI
Digitalna	knjižnica	Slo v enije	–	dLib.si	( https://www .dlib.si/Publications.asp x ):	 	
LZ:	Laibacher	Zeitung	
AB:	Amst blatt	
IB:	Int ellligenzblatt	
Schematismus	des	Laibacher	Gou v ernement-Gebieths	für	das	Jahr	1825
Slo v ensk a	biogr afija	( https://www .slo v ensk a-biogr afija.si/ ):	
Boršnik,	 Marja:	 T a v čar ,	 Iv an	 (1 851–1923).	Slovenska biografija. 	 Slo v ensk a	 ak a -
demija	 znanosti	 in	 umetnosti,	 Znanstv enor azisk o v alni	 cent er 	 S AZU ,	 2013.	 http://www .
slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi686990/#slo v enski-biogr af ski-lek sik on 	 (dost op:	 17.	
6.	2020).	

133
Letnik 43 (2020), št. 1
Pirje v ec,	 A v gust:	 Krisper ,	 V alentin	 (1860–1931).	Slovenska biografija. 	 Slo v ensk a	
ak ademija	 znanosti	 in	 umetnosti,	 Znanstv enor azisk o v alni	 cent er	 S AZU ,	 2013.	 http://
www .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi304837/#slo v enski-biogr af ski-lek sik on	 (dost op: 	
1 7 . 	 6.	2020).	
Pirje v ec,	 A v gust:	 Martinak,	 Luk a	 (1798–1850).	 Slovenska biografija. 	 Slo v ensk a	
ak ademija	 znanosti	 in	 umetnosti,	 Znanstv enor azisk o v alni	 cent er	 S AZU ,	 2013.	 http://
www .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi351373/#slo v enski-biogr af ski-lek sik on (dost op: 	
1 8 .	6.	2020).
Libr ary	of	congr es	( https://www .loc.go v/collections/ ):
Der	 kleine	 Matr ose:	 eine	 Oper	 in	 einem	 A ufzuge.	 Wien,	 Hofthe at er	 1806.	 https://
www .loc.go v/r esour ce/musschatz.14520.0/?sp=4&r=-0.906,-0.053,2.811,1.064,0 	 (do -
st op:	25.	6.	2020).
JO ŽEFIN A	TERPINC,	»FEMME	F A T ALE«	OF	LJUBLJ AN A	IN	THE 
19
TH
	CENTUR Y
Jožefina	 Češk o,	 married	 T er pinc	 (1805-1885),	 w as	 born	 t o	 the	 f amil y	 of	
the	 g lass	 mast er	 F r anc	 Češk o	 and	 his	 wif e	 T er ezija	 in	 Ljubljana.	 She	 w as	 a	 beauti -
ful,	 int elligent	 and	 w arm	 person,	 w ho	 is,	 despit e	 these	 qualities,	 r emember ed	 as	
pr esumptuous,	 haug hty	 and	 ambitious.	 The	 ing lorious	 image	 of	 her	 w as	 paint ed	
b y	 the	 writ er	 Iv an	 T a v čar	 in	 his	 no v el	 “Izza	 k ongr esa ” ,	 her	 bad	 r eputation	 w ors -
ened	 b y	 the	 f ailed	 eng agement	 t o	 Andr ej	 Smole,	 a	 frien d	 t o	 the	 most	 important	
Slo v ene	 poet	 F r ance	 Pr ešer en.	 The	 article	 r e v eals	 that	 Iv an	 T a v čar	 held	 a	 grudge	
t o w ar ds	 the	 T erpinc	 f amil y	 –	 as	 a	 15-y ear	 old	 bo y ,	 he	 had	 an	 aff air	 with	 their	
adopt ee	 Emilija	 Gar c	 and,	 as	 punishment ,	 w as	 e xpelle d	 fr om	 the	 Alojzije višče	
institution	 and	 gr ammar	 school	 in	 Ljubljana.	 Lat er	 he	 became	 an	 att orne y	 and	
a	 politician.	 H e	 portr a y ed	 his	 first	 lo v e	 in	 a	 no v el	 and	 r e v enged	 himself	 on	 the	
f amil y	b y	their	portr a y al	in	a	hist ory	no v el	“Izza	k ongr esa ” .	
The	 author	 wishes	 t o	 pr esent	 Jožefina	 as	 a	 r eal	 person,	 w hich	 can	 be	 seen	
thr oug h	 her	 corr espondenc e	 and	 r ar e	 diary	 not es.	 Althoug h	 her	 lett ers	 ar e	
scar ce,	 the	 corr espondence 	 fr om	 her	 friends	 r e v eals	 much	 of	 her	 personality .	
Her	 lett ers	 ar e	 mostl y	 addr essed	 t o	 her	 fiancé,	 the	 mer chant	 Fidelij	 T erpinc,	
w ho,	 f or	 her	 lo v e,	 left	 Kr anj,	 mo v ed	 t o	 Ljubljana	 and	 start ed	 his	 business	 car eer	
ther e	 anew .	 Aft er	 their	 marriage,	 she	 sent	 him	 lett ers	 on	 his	 business	 trips	 or	
fr om	 her	 sta y s	 in	 spas,	 w her e	 she	 strugg led	 with	 inf ertility .	 In	 the	 1850’s,	 the y	
adopt ed	 Emilija	 Gar c	 fr om	 Vienna,	 w ho	 w as	 in	 truth	 Fid elij’s	 illegitimat e	 daug h -
t er .	 Jože fina	 and	 her	 husband	 tr a v elled	 ar ound	 E ur ope	 a	 lot	 and	 thus	 enlar ged	
their	 cir cle	 of	 friends	 and	 acquaintances,	 with	 w hom	 sh e	 sta y ed	 in	 writt en	 con -
tact .	
W e	 can	 sa y	 that	Jožefina	 Češ k o	 –	 T erpinc	 w as	 a	 “f emme	 f atale”	 f or	 certain	
men,	 mostl y	 her	 husband	 Fidelij,	 Andr ej	 Smole	 and,	 of 	 course,	 Iv an	 T a v čar .	 All	
these	 men	 had	 an	 important ,	 either	 economical	 or	 cultur al	 r ole	 in	 their	 time	 and	
ther ef or e,	 the	 memory	 of	 Jožefina	 is	 connect ed	 t o	 their	 r elationship	 with	 her .	 As	
a	 writ er ,	 Iv an	 T a v čar	 w as	 the	 one	 with	 the	 biggest	 abilit y	 t o	 cr eat e	 the	 collecti v e	
memory	of	Jožefina.	
SUMMAR Y