vsakodnos, pri katerem pride kri ali spei masne osebe v telo druge osfibe. Pri penetraciji (prodiranju penlsavvagino ali v anus) se virus prenese preko sperme ali preko si uznice spolnih organov. Zato je nujna uporab kondoma. Pri oralni stimulaciji sperma ali kri {menstruacija!) nesmetaprltivusta. jesekss kondomom.Tase .¿veda nesme strgati ali sneti Kondom morabiti kvaliteten, Iz lateksa, i n p ravl Ino uporabljen Majboljš' so kondomi s spermlcidnim premazom Priporočljivo je uporabljati tudi po!ala(lubrlka:orje)zvndno osnovo. Kondom natakneš navrti penija, ko nabrekne, in ga odviješ vzdolž penlsadokonua Po izlivu jetreba penis takoj Izvleči rz vaginealianusa in tedaj kondom pazljivosnameš. Kondom je le za enki rtnouporabo. Pri draženju spnlnlhorganovzustiinz jezikom vselej pazimo, dane pridemovkontaktsspermoalis krvjo. objemanje božartje, gnetenje, poljubljanje, vzajemna masturbanja - vse to so dokaj varne spolne tehnike, seveda le v primeru, da ne pride kri ali sperma enega vtelo drugega partnerja. A Ki 10I, poživila In mamila jmanjšajo samokontrolo terogrožajo varnejši seks Čebiradzvedei(a). alisiokužen(a), se testiraj: anonimno in brezplačno testiranje: tel. 103-042int. 39S. ŠKUC, Rozaklub, Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport, december 1992 Roza obzorja Em bi potrebovali orecej pogifnria^tó družbene strpnosti, jeri'ihp'napravila še bolj nestrpne. Kot ¿a bi jib rranjáne ' kot sc jirii zjubi - kat i bi siprav s tein gradili altčinc, Sjne nezuitaie Se huje, zatiralci so lahflmv hitro postali ianjšine: saj prav moseksualnost tudi pri Grkih ni bila povsem nesporna, dokazuje naslednji prizor: grški zgodovinar Plutarh poroča o tebanskem "bataljonu ljubimcev'5, o nekakem homoseksualnem elitnem bataljonu. Deloval jc po principu, da je "koristno zaljL >ljenca postaviti skupaj", kajti v nevarnosti skrbita drug za drugega. Dalje se želi vsakdo v očeh ljubljene osebe čimbolj izkazati. To krdelo iz Teb, ki so ga imenovali tudi "sveta četa", je ostalo nepremagano ,:o fr.llro pr! 1 iairor.cj;. Tam jih je leta 338 „, pr.ni. premagal Filip H. Oče Aleksandra - Velikega. "Ko si ie l ¡iiim po bitki: obedoval i1 padk. se je usta vil m krajih kjer je za&t ob ¡ph treh sto mladiii ljudi, ki ¿o ie biti.pognali v make4g&$$hmce tek^oginili vsi do zadnjega in obležali t-1 popolni opravi paroma drug na drugem. Kralj se je začudil in ko je zvedel, da gre za četo erastov in ugodnikov, med solzami dšKmHades pogoltni vsakogar, kdor bi imel te junake na sumu, tja so počeli in. trpeli kuj sramotnega'" To, da: se je Filip -pri zasmehovalcem homoseksualcev, f;;idbfcazujiŠ':'::dax'iib obsijali .-.¡df lak'1 Zaničevanje homoseksualcev lahko npr. razberemo tudi iz S ene ko vi h besed. Takole opisuje njihovo dekadentnost: "Duše teh poženščencev napolnjuje nezdrava strast do petja in plesa. Kodrajo si lase. tanjšajo svoje glasove, da so podobni nežnim ženskim glasovom. Z ženami tekmujejo v mehkobi gibanja in predajajo se nespodobnim preiskavam. To je ideal naše mladine. Od rojstva naprej pomehkuženi in živčni ostajajo takšni po lastni volji, nenehno pripravljeni poškodovati sramežljivost drugih in ne meneč se za lastno sramežljivost." Stoik Kpiktet opisuje nadišavljene in nakodrane govornike, o katerih sc človek vprašuje, ali gre za moškega ali za žensko. Podobno se je norčeval že Atenec Aristofan. komediograf iz 4. stoletja pr.n.š.: ''Bleda polt, obrita lica. ženski glas. Hlasta oblačila, lasna mrežica, tako da se vprašujemo, ali imamo pred seboj moža ali ženo." Tudi v grški antiki torej niso vsi pozitivno ocenjevali homoseksualnosti, Gnus pred homoseksualnostjo je krščanstvo prevzelo od judovstva, in takoj ko je prišlo do večje moči, je leta 390 n.š. z ¿akotlom poskusilo homoseksualce iztrebiti. Zakon jim je grozil s smrtjo na grmadi. Kazenski zakonik Karla V. u lela 1532 v členu 116 določa: "Po ustaljeni navadi jih je treba z ognjem spraviti s lega sveta". Katoliško krščanstvo povezuje s homoseksualci samo njihovo podcenjevanje žensk, ki je bilo v antiki kot vojaški moški družbi povezano s homoseksualnostjo. Od njih je zlasti prevzelo idejo, da ženske niso sposobne prijateljstva, da je namreč prijateljstvo, tj. najvišje stanje povezanosti med odraslimi ljudi možno le med moškimi. Tako se je zdelo že Aristotelu. Kot smo videli sta oba velika stebra krščanstva, Avguštin in Tomaž Akvinski, povsem jasno pokazala, da je bila žena pridružena možu samo m rojevanje otrok, da pa je kot tolažba v osamljenosti "moškemu bolj koristen drug moški". Katoliško krščanstvo je v svojih lastnih vrstah v skladu s svojim seksualnim pesimizmom deseksualiziralo homoseksualnost in jo potem gojilo dalje v podobi moške družbe, ki zaničuje ženske. Pri bolj simpatičnih cerkvenih možeh nc moremo govorit o zaničevanju žensk, temveč o tem, da jih preprosto ne upoštevajo Živijo, kot da žensk ne bi bilo. Tako si Janez XXIII leta 1948 zabeleži v duhovni dnevnik: "Po več kot štiridesetih letih se še prav dobro spominjam spodbudnih pogovorov, ki sva jih imela v škofovski palači v Gergamu z mojim cenjenim škofom msgr. Kadmijem Tedeschijem, Glede oseb v Vatikanu, od svetega očeta navzdol, ni padel niti en sam izraz, ki ne bi bil spoštljiv, ljubezniv, poln spoštovanja, ne, nikdar. O ženah pa, o njihovi podobi ali o vsem, kur je v zvezi z njimi, ni bilo nikdar niti besede, kot da na svetu ne bi bilo žensk. Popolni molk popolni izostanek vsakršne zaupljivosti giede drugega spola je bil ena nfj&kočnejiih in najglobljih lekcij moje uttfiir. /;/*«..". oiludosu. in še danes hvaležno i.hraniam v mjodličnejšem in dobrohotnem ipt,iyr,!P.U ki me je tako vzgojil," la iMkasicivni moški svet, ta brezženski terarii, v katerem se gibljejo papeži in papeski vzgojitelji in ki naj bi jih obvaroval v popolno izolirani družbi pred tistim, kar bi pomenilo začetek njihovega usodnega napaČhega koraka, namreč pred zaznavo ^ uiuuc polovice človeštva» za ta geto :m«ske Cerkve, so ženske ssmo le ;'bjek; ignonrav v vrsti zaščilmiji ukrepov m uljema samcev. katerimi skušajo obdržati zaob ljubljeno čistost in svoj posebni svet. Trudijo sc m se pretvarjajo, "kot da ne bi bilo Žensk", in v tem nadrealističnem naporu, da bi se ponovno potopili v listi rajski čas. ko Bog še ni ustvaril Eve, v infantil-nem pobegu v nekakšno moško maternico brezženskega sveta torej, so izgubili vsakršen pogled na pravi svet, na svel namreč, ki jc poln moških in žensk, se pravi na človeški svet. Vaša Sapfo (oziroma socioseksualna saboterka) Uporabljena literatura: Katoliška cerkev in spolnost, avtorice Vta Ranke Heinenutnn. LIGMA U ZAGREBU U Zagrebu jc maja meseca 1992. ustanovljena nova lezbijska i gav organizacija pod "imenom LESBIAN AND GAY MEN ACTION ili LIGMA, koja djeluje u okviru Transnacicmalne Radikalne stranke. Dosad Zagreb nije imao organizacije koja bi okupljala homoseksualce oba spola, točnije, ¡edini oblik grupne aktivnosti osr-varile su lezbijke - LILA INICIJATIVA. Lezbijska sekcija i zrasla u okrilju femi-mstičkog pokreta sredine osamdesetih godi na prestala je djelovati u uvjetima "nove demokracije". Do kraja prask god me LIGMA je Lispjela okupiti tndesetak aktivnih i manje aktivnih članova. Članom LIGME može postati svaka lezbijka i gay koji i sto vreme no potpiše svoje članstvo u Transnacionalnoj Radikalnoj stranči, a kako mnogi homoseksualci, barem tako govori iskustvo LIGME. svoju homoseksualnost doživljavaju nepolitičnor ili barem nelransnacionalnoradikalnoni; ili mnogima, u nvjettma sveopčeg siromaštva, ID DEM godišnje članarine djeluje prevelikem investicijo® - tako je brojnost organizirane gay populacije nevelika. LTGMA je radikalna sckcija, koja proklamira dužnost na neposlušnost, na ne s udje lov a nje, na protest u ime svoje sav-jesti do krajnjih oblika nenasilne borbe u obrani života t prava na različitost. Pravo rta razvoj vjastitog identiteta i spolnosti, potiski-vanje homofobije, razvijanje homoseksualne kulture kroz sve grane kulture, informiranje o pravno-socijalnim pravima homoseksuala-ca, afirmacija i obrana prava poj edina ca i grupe, tc osobne i zajedničke slobode, borba za odredeniju Ustavna prava homoseksuala-ca, borba protiv aids a t edukacija o zaštiti od aidsa; osnovni su ciljevi dosadašnjeg i pred stoječe g djelovanja sekcije. U skladu s postavljenim ciljevima cure i dečki iz LIGME pokušali su informirati javnost o svom postojanja, prilom su im največi otpor pnižili upravo domači met i. S Danasom je dogovor otpao, Večemji list nije bio sprem an sudjelovati, Globus e \i\WM 3 Dom in svet sačekao postizborna vremena u k njima je pronašao vlastiti identitet "ozbiljnog obiteljskog časopisa" i umjesto neozbiljnih neobiteljskih homoseksualaca hrvatskim obiteljima je radije predstavio (reklamirati?) novi, na hrvatskim m er i d ij anima jos neetabliran vid uslužne dieta t ti osti-usluge "peep-show"-a. (U rječmeima stranih rijcei tražiti pod "h"-hipokrizija.) Tako da je prva objektivna informacija o LT GM l ugledala svjetlo dana u Nedjeljnoj Dalmaciji, da bi potoni Zagrebačka Dalmacija uradeni interview s Andrejem . Amirom prilagodila svojoj trac-rubrica. Van hrvatske granice članovi LI G M Ii su jednostavnije uspostavljali kontakte pronalazili sugovornike. Prvu prezentacijn prve internacionalne kontakte su ostvarili kolovoza u Bratislavi, na kongresu IGLYO (International Gay and Lesbian Youth Organization). Tom prilikom je Andrea preuzela koordinacijn "youth"' grupa bivših socijalističkih zemalja, a dogovoreno je i zajedničko sudjelovanje "podmlatka" LIGME, te LL-sekcije na ovogodisnjem skupu IGLYO-ja u Parizu. U vezi s probleniatikom aidsa HGMA je još srpnja prošle godine stupila u vezu s Mimstarstvom zdravlja Hrvatske, čini lo se na obostrano zadovoljstvo - u Ministarstvu "su pokušavali doci do gay populacije". LIGMA je tražila od Ministarstva podatke kojiiua navodno raspolažu, koliko se predpostavlja da je trenutno zaraženih virusom HTV-a u Hrvatskoj. Lmjeslo traženib podatakg dobili su podatak koliki je broj umrlih od aidsa. a taj se podatak nije poklapao s L1GMÍN1M internim spiskom umrlih, ukljnčivao je manji broj umrlih. Od Miuistarstva zdravlja su tražili da članovi LIGME udu u Odbor za aids pri Ministarstvu zdravlja, odbijeni su '"zbog nckompetencije". Odbijen jt i prijed-log o besplatiiom testiranju na aids, s ti m da je u bliskoj prošlosti testiranje provodeno besplatno, dañas ui oboljeli od aidsa nema pravo na besplatan drugi test. Članovi LIGME su gäjiü nadu kako Če upravo u s ara daj i s Odborom za aids moči napravi više u smislu iuformiranja javnosti, u \ .Ju letaka, be splat nog emitiranja edukativnog spola na televiziji i dr. Na takvu vrst akcije u Odboru su bili pripravljeni ukoliko bi LIGMA preuzela sponzorstvo (cca. 6000 DEM) i ne bi bila potpisana kao jedna od organ iza t o ra akcije. Posto LIGMA oswar lije novčana sredstva uglavno iz članarina i douucija (ima twining grupu u Amsterdamu), besplatno koristi p rosto rije. kompjutor, fax, teleton Radikalne stranke, ni u kom slučaju nije u poziciji mogtičeg sporizara. a kad bi bila vjerojatuo bi takav i mnoge druge projekte realizirala bez Miuistarstva za zd ra vije. luformacije o LIGMi sam priskrbila u ugodnem razgovoru s Andrejem, Amirom, Zdenkam i Sliponi Kako zagrehački gay lokali i diskoteke najvjerojamije neče oš neko vrijeme zaživeti, bez obzira na "'prizadevanje'' gore pomenutih, susretat cerno se i dalje nedjeljom "na Kersnikovi". Sve one koje put uanese u Zagreb članove LI GM K nad cc SRLJEDOM i PETKOM od 17-19 u Radičevnj ul. 15. ili pri telefonu 431989. Mara Pikrič-Horvat i HH NA KRATKO AIDS - 1.december je minil v glavnem v znamenju akcije Študentske organizacije i rdečih mašnic, ki so mimogrede v času pred volitvami marsikoga razburile. Gotovo bi veljalo o aidsu razmišljati skozi celo leto - in spomniti LDS. ki ima zdaj vrečo, kako se je zavzemala za posebni vladni fond za boj proti aidsu. - Naša akcija. Varno v meni je tempirana tia daljši čas, vsebuje pa plakate, Oglase, zloženke... Odšlo je nekaj znanih osebnosti iz sveta, pri nas pa smo se poslovili od znanca, prijatelja... M,M. PISATELJI - Nesreča je prekinila pot slovenskemu pisatelju Marku Švabiču Šroj.L9491 ki se ga bomo spominjali po zbirki novel Sonce, sonce, sonce (1972), zlasti p ) noveli Pivo a. cc, iz katere je autrilogija homoerotične ljubezni v slovenski literaturi Modra svetloba, dobila svoje ime, MANCA - Košir nadaljuje s svoji i TV oddajami Moški, ženske, prejšnje pogovore pa objavlja v knjigi, pri založbi Mih' ač. ANGELCA - Ženivnikfiva seveda, nas razveseljuje kot vselej; tokrat s knjižico Pogmm v vzgoji, v kateri med drugim uadrobi celo vrsto "resnic" o spolnih vlogah, kot npr da je ■'moškemu in ženski podeljena različna naravna vibga, ki pa je usmerjena v medsebojna dopolnitev" - toda danes "moškemu in ženski odvzemamo naravno vlogo in se pogosto v tako imenovani enakopravnosti moških In iensk borimo proti njej". Lc kam ho to pripeljalo? MARKA ■ Crnkoviča, urednika Razgledov, strašno motijo "opolzke" štorije v Revolverju (glej njegovo kritiko šeste številke), zato tnu tokrat poklanjamo arty btke R.Mnppkthorpa, ki jih v mehkejših verzijah poznajo tudi Razgleai. - Obenem ga naprošamo, da da svojemu dopisovalcu Hnštjaim M. Zupančiču malce oddiha, da bo lahko končal obljubljeni člaučič za Revolver. Dom in svet Kamikaze Hearts, I've Heard I he Mermaids Singing, Swoon, Oranges Are Not the Only Fndt, She Must Be Seeing Things, Looking For Langsion ter Edvari U. Obcinstvo so mov, tudi v svetu stvar manjšega kroga glcdalcev: še manjšega pa okrogle mize, kakršna je bila 8,12. o homoseksualnosti na platnu; bolj ali manj vešče so jo izvedli voditelj Glisti Lcben, kritiki Marcel Štefančič, Stojan Pelko, Bogdan Lešnik, iz publike pa Tadej Zupančič in Tomaž Simon; poročilo sledi malce naprej. ROZA DLSKO - pa še vedno najbolj vžge, ne glede na spolno usmerjenost, tako da je bilo potrebno uvesti posebna vabila, ki so dvignila nemalo prahu na eni (straight folk se čuri prikrajšanega - le za kaj?) in na drugi strani fiomo folk pa "ustrežljivo" daje kartice tudi vsem mogočim "prijateljem". ki so prej za zgago kot ne). P;i kaj bi to. Znri in nastopi so se nadaljevali. Zaživele so Amazonas, Wild Buyz pa so se kar raz tepli po svetn no, prišle so Se nove zvezde,.. Pa po vrsti. 25.10. so Boyzi razstavili spodnje peri G (celo oh podpori Beti, Kende...) in ob SNS - njem poslanci so po volitvah izpričali (Mladina, 15.12.), da bi v nacionalno stranko sprejeli tudi homoseksualce; no, kasneje so se spričkali... in sedaj nam ni jasno, katero krilo nas bo "branilo". < MEDIJI - so začeli vse pogosteje pisati tudi o homoseksualnosti, kar je le vzpodbudno, s Clintonom in ameriško vojsko pa je tema prišla cclo v osrednji TV Dnevnik; o prireditvi obveščali plakati, nekaj malega pa tudi mediji {Mladina, Studio City). Seveda pa so tovrstne prireditve, kot tudi projckcije katerihkoli nekomercialnih fil- tri pa tam se y nadaljevankah in filmih pojavi kak lik, od Melrose Place do ,Milorda", o čem boli konkretnem in "osrednjem" pa ni sledu niti v kinu, pa o tem dnJgje. 8 DNEVI GAY IN LEZBIČNEGA FILMA - so od 6. do 13. 12. potekali v Kapelici Kersnikove 4, Seveda so temu primerno pritegnili manj ljudi, pa vseeno si je vsako od tevi triih projckcij ogledalo kakih 3(1 Ijtid: In kaj so videli: Olivia, Nighthawks, A Bigger Splash, 'liny & Ruby, Immacolata e concata, Fine Hebe wk andere auch, Strip Jack Naked, Deseri Hearts, Mala Noche, Ludwig, Rosebud, dovtipih Sonje Po Line vncmali "gleduhe" vseh vrst. Amazonke so uprizarjale erotiko 8,11., vsi skupaj pa so se 29.11 ob mode-ratoriet R.P. šli gay konvencijo, t a ko rekoč "priprave" na volitve. 20.12. so gostovali Fine Young Animals iz Kranja in odplesali spektakel Homo, še zlasti zadnjo "tuk" točko, V novoletnem vrvežu velja omeniti izbor "miss" (27.12.), na "mistra" so pohabili, zlasti pa zelo zabavno silvestrovanje v Kapelici, Novo leto je začela bogata imitacija Queenov (10.1.), malo manj posrečeno gostovanje dunajske skupine The Aftertouch (17.1.) in predstava Brechtovih šansonov (24.1,). Teden kasneje so bile znova tu Amazonke, s tekočo čokolado, februar pa je bil v znamenju transvestitskih zvezd - Salome (7.2.) in Elene (14.2.), s postavnimi mladci, kajpak. Foto: Jasna Klancišar Dom in svet HOMOSEKSUALNOST NA PLATNU Tako je bila označena okrogla miza s sodelovanjem znanih filmskih kritikov v Ljubljani, v okviru 8. dnevov gay in lezbičnega filma. Po maratonu slovenskega normalnega filma, sedaj Se neke vrste maraton drugačnega, homoseksualnega filma. Seveda nc v kakšnem portoroškem Avditoriju ali Cankarjevem domu kot do sedaj, ampak v Kapelici na Kersnikovi 4, Tako se m čuditi, da je debata o homoseksualnosti na filmskem platnu prehajala s polja homoseksualnosti kot take in odnosa družbe do nje, do homocrotike na filmskem platnu in do docela ključnih in bazičnih vprašanj, kot je na primer: kaj gay film splob je. Res je, da je na okrogli mizi sodelovalo nekaj priznanih filmskih teoretikov in kritikov, vendar to stvari nikakor ni pomagalo, kajti že dejstvo, da sc neka debata odvija v zaprtem krogu, onemogoča tisto širino in raznolikost pogledov, ki bi predmetu dali zamah za prestop meje ali celo za priznanje na oni strani. Tako sc je celo v govoru nekaterih sodelujočih dalo slutiti se vedno obrambni sistem pozicije gay ljudi in njihove umetnosti v družbi, čeprav je v zrakn ves čas visela tudi misel, da temu ne bi smelo biti tako. Seveda nihče ni mogel v danih okoliščinah doseči kaj več, kot prispevati nekaj misli k vprašanjem, ki se očitno pojavljajo kot ključna. Za začetek bi bilo primerno omeniti že samo dejstvo, da sc v filmski umetnosti, pa ne le v njej, pojavljajo gayi na dveh nivojih: kot ustvarjalci in kol liki umetniških del. Žc to je dovolj velik zalogaj za kak i no okroglo mizo. če pa se prične debata širiti še na obravnavo, kdo ima pogum, da svojo opredelitev prizna tudi v javnosti in kdo jo ponuja v branje le spretnežem med vrsticami, kar ve!ja zlasti za starejšo hollywoods ko gardo ustvarjalcev, to je pa žc vprašanje za več let, da ne rečemo kar stoletij, če se samo spomnimo, kaj sc je dogajalo Michelangelovemu Moškemu aktu iz Zadnje sodbe v Sikstinski kapeli. Sliko je bilo potrebno takoj obleči in šele pred kratkih je bila dokončno restavrirana v originalni obliki. Seveda pa v tem kontekstu lahko nastopi tudi drugačno branje golega telesa kot specifičnega osvobajanja renesančnega duha pred srednjeveškim mračnjaštvom. Interpretacija, ki se Še danes obnese, kot se je v pogovoru izkazalo, ko govorimo o tako imenovanih velikih umetnikih kot so bili Viseonti, Fassbinder ali Pasolini. V njihovih filmih lahko vsak po svoje interpretira tisto, kar pač za homoseksualce pomeni lahko le eno. Seveda pa so si bili skoraj vsi prisotni edini v misli, da kljub ogromnemu Številu filmov, ki se ukvarjajo s tako imenovano homoseksualnostjo, ta tema še vedno kotira kot underground, kot gverila skratka, ki ji v Ameriki pomaga k tržni vrednosti le velika poraba, v Evropi pa jo je potrebno stlačiti na posebne art priredi Ive Pa se to: o posebnem žanru ne moremo govoriti, perspektiva pa je razpršenost tematike po vseh žanrih. V odnosu do teme same so sc pojavila nekatera zanimiva vprašanja, kot na primer, kako sc lahko gledalec identificira z gay osebo, če to sam ni, in pa na primer, kako verjeti igralcu, ki ni gay, pa igra takšno osebo. Začaran krog. ki se seveda 6 fiHHBJ v svojem bistvu dotika temeljnega vprašanja identifikacije pri filmu sploh, kajti prav tako bi sc lahko spraševali, kako se lahko neka ženska gledalka identificira na primer s Terminatorjem. Vprašanja torej, ki segajo že v teorijo in zato ni presenetilo, da se je eden od kritikov - teoretikov, lotil obravnavane teme prav s stališča teorije o iskanju lastne res nice skozi diferencirane sisteme, in da prav pri homoseksualcih obstaja ta razlika kot inhibidja in ne kot nekaj aktivnega. Čeprav drugačnega. Končna ugotovitev za konkretno rabo je bila naslednja. Ločiti je treba homoseksualnost na filmu in homoseksualnost kot socialni akt, V zadnjem primeru je seveda za družbo še vedno moteča in prav zato so osmi dnevi tovrstnega filma zopet v Kapelici in nc v Cankarjevem domu. Vprašanje, koliko si kdo upa, je še vedno zelo aktualno, Sicer pa se nam v prihodnjem letu menda obeta eden najlepših tovrstnih filmov, in Če smo prav slišali, ima naslov Ihe Crying Games. Režiser je Neil Jordan, tisti, ki ga poznamo po M trna Lisi. Neva Muiič Skupina LL ponovne aktivna Tokrat drugače kot nekoč, lahko bi rekli, da gre tokrat zares. Vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti, od nastanka lezFiične skupine leta 1087. prve tovrstne v bivši Jugoslaviji in tudi v Vzhodni Evropi, naprej. Takrat so sc lezbijke pri nas usmerile predvsem v naslednje načine delovanja: -navzven, kar je pomenilo č iveč stikov s tujino In os, al li reptlblikan ' bivše Jugoslavije -navznoter, kar ic pomenilo organizirati lezbijke v slovenskem prostoru i., to na dveh ravneh: eno naj bi bili pogovori o le/bični problematiki, se pravi socializaciji lezbijk znotraj lezbične skupnosti, drugo pa kulturni projekti, kamor lahko prištevamo literarni večer, teden tezbičnili filmov in nenazadnje dve Številki fanzina i.esbozine. No, potem se je pričelo zatikati, izkazalo se je, da je potreb po različnih dejavnostih in akcijah preveč, aktivnih lezbijk, ki bi hotele tudi kaj naredili in ne samo "konzumiratr rezultatov takšnega delovanja, pa premalo. Skupini LLjc tedaj resda uspelo izpeljati še mednarodn lezbični camp na otoku Rabu, organizirati nekaj družabnih večerov, pri poskusu organizacije Mednarodne lezbične konference I LIS {International Lesbian Information Service) v letu 1990 pa se je zataknilo. Nekaterim takratnim aktivistkam je pošla sapa in v nekaj mesecih sc je skupina neslavno sesula. Od tedaj naprej sicer beležimo nekaj poskusov reaktivira-nja skupine, ki pa so dali pravi rezultat šele v decembru leta 1992, ko se je v okviru tedna lezbičnega in gay filma, sknpina "poskusno" zbrala na sestanku. Rezultat tega sklica pa je bil več kot samo presenetljiv in razveseljiv, upamo si celo trditi, da je prišlo do bistvenega premika v "mentahteti lezbijk" pri nas, saj šc nikoli niso tako množično in predvsem angažirano izrazile volje in podpore lezbičnemu aktivizmu. Končno se je torej zgodilo so, v kar smo nekatere žc skoraj prenehale verjeti namreč lezbijke so tokrat stvari resnično vzele v svoje roke, zavedajoč se, da si lastno infrastrukturo, ki bo vsaj minimalno zadovoljevala naše osnovne potrebe, lahko ustvarimo le same, s skupnimi močmi. Naj navedemo samo nekaj projektov, ki so trenutno v teku, s pripombo, da bo teh projektov z vsako lezbijko, ki se bo pridružila naši skupini, šc več, saj smo odprte za vse razumne ideje in pobude. Trenutno delamo na novem fanzinu, ki se bo tokrat, za razliko od prejšnjega, imenoval Pandora. je manj obsežen, kot ,,e bi i Lesbozine, zato pa mnogo bolj informativen, zabaven in avtorski. Izhajal bo enkrat mesečno. Druga stalna dejavnost skupine bodo izleti, ki hodo potekali predvidoma dvakrat mesečno, njihov namen pa je predvsem v rekreaciji, zabavi in ustvarjanju prijateljske atmosfere med lczbtjkaroi v skupini. Seveda bodo v Pandori vedno objavljene lokacije za vnaprej. Tretji večji podvig naj bi bil skupinski odhod lezbijk na letno konferenco IJ-GA v Barcelono. Največji projekt, ki se ga je skupina lotila. pa najbolje odslikava novo miselnost, ki je zavladala v lezbični skupnosti - to bo prvi dokumentarni film o lezbijkah in njihovem gibanju pri nas, dolg pa naj bi bil dvajset minul. Tudi ta projekt je že v teku, pod vodstvom Študentke režije, ki jc stvar zastavila sila resno. Tukaj bi izkoristila priložnost in pozvala vse lezbijke. ki bi želele s svojimi pričevanji nastopiti v tem filmu, da nam pišete na naslov: Sekcija LL. Kersnikova 4, Ljubljana. Film bo namenjen predvajanju na svetovnih lezbičnih festivalih, tako da ni nobene bojazni, da bi g« bilo moč videti doma, kjer bi si s sodelovanjem pri tem projektu gotovo nakopale marsikatere nevšečnosti in težave. Skupina LL bu še naprej dejavno sodelovala z Rom klubom in soustvarjala revijo Revolver, soorganizirala tradicionalne dneve lezbičnega in gay filma v Ljubljani, fotografske in morebitne slikarske razstave ter letni skupni tabor. Prav tako razpisujemo literarni natečaj, več o tem izveste v pni številki Pandore (februarski), vse informacije pa lahko dobite p isti o na že omenjenem nasi o™, vključno s termini z:i sestanke. Torej, nikar več ne omahujm ampak se nam pridružile v čim večjem številu, saj bomo le skupaj lahko uresničile zadovoljile del najosnovnejših potreb po so». i-lizaciji in kuliuri, ki nam pripada. Dom in svet CONSOLIDATED, K4, 1.19.99 pevec in kitarist ameriške hardtechno hiphop skupine Adam Sherboum za Revolver Prihajaš h San Francisca, kakšno je tam življenje? Moram priznati, tla sedaj ne živim več v San Franciseu. lam sem živet osem let in bilo je podobno življenju v katerem od večjih zahodnih mest, npr Londonu, Berlinu, New Yorku... Precej drago je. Razlika med bogatimi in revni,ni sloji je velika. Nasilje narašča in v Kaliforniji je slaba šolska izobrazba. NasploŠno mi odsev takega življenja daje misliti, Še posebej zato ker imam otroke in moram skrbeti za njihovo prihodnost. Kulturno življenje je pa bogato. Kakšna je napetost med helci, črnci, heteroseksualci, homoseksualci in drugimi? Napetost je seveda velika, vendar bolj v samem jedru mesta in ne toliko v okolici - tam je neka vrsta tolerance do različnih življenjskih stilov in okolij. Obstaja velika tradicija gay in lezbičnega mišljenja, aktivizma, političnega vodstva in kulture. Glasbeno, v tekstih govorite tudi o le/tujkah in gavih, vendar pa ne vem, če omenjate tudi aids. To je takoimenovani aktivizem, zato me zanima, zakaj? Iz istega razloga kot počnemo vse drugo. Preprosto pišemo o stvareh, ki se nam zdijo pomembne. Na primer, in tako je, Če bi hnmofobija in antisemitizem naglo naraščala vsako leto, bi bilo to zelo pomembno za nas. O problemih je treba pisati, da ljudje izvejo o njih. Treba sc je THE AFTERTOUCH, Roza diske, 17.1.93 Arnold Lay ne (Norberth) - klaviature, Jizz Onto - vokal, Andreas Heidu - kitara Kakšna skupina je Aftertouch oziroma kakšno zvrst glasbe igrate? ARNOLD: Začeli smo kot techno-house skupina. Delali smo pretežne plesno glasbo, kar pa ram ni zadostovalo, zato smo začeli v glasbo vnašati elemente Z naših začetkov, ki segajo tja v šestdeseta in sedemdeseta. Glasba se je od nastanka skupine spreminjala. Vedno poskušamo narediti glasbo, ki ne bo samo plesna. Omenil si, da ste gay skupina ali nekai podobnega, kako je s tem? ARNOLD: Do sedaj smo edina gay skupina v Avstriji, Mogoče obstajajo Se druge, vendar mi zanje ne vemo. To pomeni, da sodimo med pop gay skupine kot so Erasure, Sott Cell in drugi. Ime ti je Norberth, na odru pa si Arnold, Je to psevdonim? ARNOLD: Imamo veliko psevdonimov. To ni samo ime, to je bolj prispodoba osebe, ko si na odru. Arnold Layne se je imenovala prva pesem Pink Floydov. Arnold Layne je bil človek, ki je ponoči kradel žensko spodnje perilo, da ga je potem oblačil in se gledal v ogledalu. Koliko casn že obstaja skupina? JIZZ: Sknpaj smo že šest let. Z mojo prejšnjo skupino Stall Werk Love smo sc osredotočiti na žarišče, torej izvor problemov. V San Franciscu sem igral v bendu sredi osemdesetih in skozi glasbo smo imeli stik z gay sceno. Tako kol je v glasbi pomembno peti pesmi o gay n lezbičnih pravicah, je pomembno tud o drugih skupinah, bodisi da gre za človekove pravice ali druge, Je to škodljivo za glasbeno područje ali je pomembno? Očitno ni toliko pomembno. V glasbenem poslu smo že skoraj 5 let in nismo nikakor vzvišeni kakorkoli. Delamo glasbo, ki temelji na osnovnih idejah. razšli in odšel sem na Dunaj, v gay klub Hosi. Nihče ni plesal, ko je nek dj vrtel underground glasbo skupin Borgheiiia, Soft Cell, Klaus Nomi, Cabaret Voltaire in tam sem bil edini plesalcc. Ta dan sem spoznal Aru o Ida in dogovorila sva se, tla bova skupaj delala glasbo. Takrat je bila ustanovljena skupina The Aftertouch. Preti dvemi leti smo posneli svoj LP. pripravljamo pa novega. Veliko nastopamo in to nam prinese več popularnosti. Kakšno je gay življenje na Dunaju? JIZZ: Te zelo dolgočasno. Obstaja kakšnih 12 klnbov. Osebno raje hodim v savne. Tam srečaš prijetne mlade in malo mai mlade fante, s katerimi se dogovoriš za sestanek. Kaj pa Duniy v primerjavi z Munchmim ali Londonom? JIZZ: Moj prvi prijatelj, s katerim sem bil štiri leta, je bil iz Berlina. Tam je življenje boljše. Klubi so bolj razgibani, feeling je drugačen. Dunaj je zelo zaspano mesto. Ljudje so zaprti vase 'i to mi i všeč. Ko hočeš imeti mir in se sprostiti, je v redu, vendar pa vse drugo, kot na pi .mer žnriranjc, ne pride v poštev, ker enostavno težko prideš v kontakt z ljudmi. ARNOLD: V gay politiki se enostavno premalo dogaja. Obstajata dve skupini: Hosi in Lilla Villa ter veliko manjših sknpin. Med njimi dostikrat pride do nes-poraznmov. ANDREAS: Kot vidim situacijo, je gay scena dosti zaprta. Nisem gay, vendar me Denarno? Smo prvi underground bend, stvari se iahko spremenijo. Delovali )omo še naprej in pisali o stvareh, ki se nam zdijo pomembne. Kakšno je tvoje mnenje o aids aktii iz-mu na področju glasbe, o koncertih, ploščah; je to le šuuhiznis? Takšne stvari ti dajo vedeti, da je življenje sedaj tako ali drugače šoubiznis. Recimo Guns & Roses so že prav ekstrem-ni s svojimi homofobičnimi idejami in neprimerni za izpeljavo koncerta v korist aids žrtvam. Obstaja več primerov. Primer, ko je šoubiznis izkoriščen kot medalja: šoubiznis v humane namene. Zanimivo je vedeti, zakaj Madonna in rock skupine takorekoč kradejo, jemljejo; najprej investirajo za pomoč aids žrtvam na stoti s oče dolarjev, vendar le del tega denarja, to je od 10-20000 S, resnično gre za organizacije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem aidsa. To se mi zdi neumno. Poznam primer, nedavno tega v New Yorku, ki ga ne morem potrditi, je pa splošno znan: ko je neka ameriška skupina hotela narediti velik koncert za pomoč okuženim, vendar samo pod pogojem, da se jim na skrivaj plača 10000 $. fako je denar zgineval in to se je odkrilo, ljudje pa sedaj spoznavajo, kaj pomenita šoubiznis in aktivizem skupaj. Tudi mi podpišemo, da bomo delali koncerte za aids, in kadar jih delamo, nc jemljemo denarja zase. Poleg glasbe pa preživimo veliko časa izven Consolidated, kjer sc v skupnosti ukvarjamo z aktivnostmi, ki niso povezane z glasbo, npr. za žensko svobodno izbiro, z.: gay in lezbične pravice, za pravice živali, za mestno mladino... F »to, tekst: Aquarius fascinira njihova kultura. Videl sem film Paris is burning, neverjetno veliko dobrih umetnikov je s te scene... Vendar pa e težko vzpostaviti stik z njimi, recimo v enem klubn imajo gay night in težko prideš noter, če nisi gay. Zanima me ta scena, vendar pa se na Dunaju tudi na splošno ne dogaja nič takega. Kí\j nisi prej živel v Rosa Lilla Villa? ARNOLD: To je dolga in komplicirana zgodba. Obstaja neka defenzivna politika med ljudmi, ki tam živijo - torej burzoazi-jo, ki se ne zanima za te reči, in nami, ki sknšamo biti aktivni kot gay skupina izven te komune. Običajno sploh ramo v prostorih, kamor gay populacija ne zahaja, Bil si že v Ljubljani, na festivalu Magnus 85, s skupino si itnel takrat performance. ARNOLD: To je res, Imeli smo performance, ki se je imenoval Distanz. Vendar je bil to bolj enkraten projekt. No, zd?; nastopamo pri vas kot Aftcrtouch. KAM NA DUNAJU? DISKO: U4, Sc h ö n hru ti ne rstr. 224 (ob četr,), Why Not, Tiefer Graben 22 (pet., sob.) BARI: Café Reiner, Kettenbrückengasse 4, Eagle, Blüinelgasse 1, Manhattan, Lai ngrüben-gasse 3, Rosa Lila Villa. Linke Wienzeile 102, Café Savoy, Linke Wienzeile 36 SAVNA: Römer Sauna, Passauer Platz 6 CENTER: HOSI, Novaragasse 40 (sob.) HM 7 Dom in svet RISPONDETEMI Odgovorite mi (kratki film v okviru omnibusa Montreal, kot ga vidijo... 20. i. 1993, TV Slovenija, režija: Lea Pool) Nemški kinematografi so An ne Trister prekrstili v Vmesne prostore: A corps perdu je film o Času med razpadom nekega življenjskega obdobja in začetkom novega, torej gre spet za "vmesne prostore"; tak pa je tudi njen zadnji film Rtspondetetni. v katerem je zajet mejni čas med življenjem in smrtjo, torej "vmesni prostor" med bivanjem iti ničem. Režiserka povzema v njem "svoje" teme: problem židovstva, odnos (Jo staršev in seveda homoseksualno ljubezen, ki v vseh njenih filmih zavzema osrednje mesto; tukaj je spomin na ljubezensko zvezo z žensko tisti, ki junakinji posreduje energijo za preživetje. Tišino nočnega Montreal a prekine zvok cviljcnja zavor in močan tresk. V razbitinah avtomobila ubležita prej še objeti ženski; ena izmed njiju je mrtva. Reševalna ekipa loči trdno sklenjeni ženski roki in preživelo, Saro, odpelje. Kader novorojenčka nas nvede v filmsko strukturo: Sara se v deliriu spominja svojega življenja od rojstva do sedanjega trenutka; reminiscence med drugim nakažejo očetovo krvoskrunsko razmere do nje. Reševalec se bliža bolnici, ko se Sara zagleda v ljubezenskem objemu i žensko, nakar se še v sliki razvije glasbeni leitmotiv filma: Sara je naslonjena na prijateljico, ki nežno poje židovsko pesem Rispondetemi. V tem trenutku se Sara spet vrača v življenje, rešilni avto sc ustavlja in pojavi se bolnišnica. Četudi dernistificiramo pomen, ki ga Lca Po«l s svojim filmom /I«rti3 Trister za nekatere izmed nas ima, ostaja dejstvo, da ima režiserka izjemen občutek za ustvarjanje emocionalno nabitih atmosfer, kar dosegu s spojem dolgih, vizualno izčiščenih kadrov ter glasbe. Vrhunske se k vence v njenih filmih so tiste, kjer upočasni, skoraj zaustavi čas in ga napolni z volumnom najsubtilnejšiii občutij ali stanj. Kako so funkcionirale njene temeljne odlike v pričujočem filmu? Njegova struktura je takšna, da s paralelno montažo prikaže junakinjo v rešilnem avtu; njen subjektivni pogled na nočni Montreal ter prebliske iz preteklosti. Temeljni problem filma je. da režiserka ne stopnjuje napetosti, izvirajoče iz eksistenčnega strahu, temveč grozo junakinje prekinja z dolgimi podobami iz preteklosti, predvsem pa s skoraj eleg ¡enimi posnetki montrealskih ulic, s katerimi sicer izgrajuje atmosfero, ruši pit dramatično napetost. Končna rcminiscenca na ljubezensko zvezo z žensko tako lutli nima ustreznega učinka -tieluje 'tamreč le kot ena-izmed-podob, morala pa bi kot ključni preblisk, ki motivira PREŽIVETJE. Skratka - Lea Pool jc s svojimi atmosfersko vseskozi močnimi kadri ostala karseda zvesta sama sebi, bolie pa bi bilo, če bi življenjsko ogroženost oblikovala s hitrejšim ritmom, pospešeno montažo in krajšimi kadri, s čimer bi tudi poudarila pomen odrešilne" podobo, ki bi morala biti izrazito daljša od vseh predhodnih. Petra YOU RANGf M'LORD (Želite. Milord?), TV Slovenija, Sova Ze nekaj mcsccev lahko v Sovi občasno spremljamo odlično b umori stično nanizanko Želite, Milord?. Avtorja sta proiiueentski par David Cruft in Jimmy Perry, ki imata na vesti že nanizanko Alio, Alio!. Poleg odličnega britanskega humorja sn vas gotovo pritegnili tudi povsem odkriti homoseksualni liki. Še posebej pa po (seksualni) odštekanostj izstopa družina Meldrunovih v nanizanki Želite M Hord?. Lord Mcldnin, tudi sam preiuštnik. ima kaj zanimivo družino. Njegov brat Teddy ima patološko nagnjenje do služkinj, prcglavice pa mu povzroča tudi hčerka Cissy, lezbijka, ki se vztrajno pojavlja v moški obleki, z obveznim monoklom, navdušuje sc za napredne ideje o enakopravnosti spoiov in delavskih pravicah, v ^avnosti pa se poljublja s prijateljico Penelope. Poppy, druga hčerka, je hete-roseksualna, vendar velja za lahkoživim, srce pa ji gori za služabnika Jamesa. Lordova mati, lady Lavender, pa zna med drugim "spariti" tudi dva papagaja • samčka. Seveda so tu še slnžabniki. ki jih viidi goljufivi but-ier Aif Stokes, pa Ivy, Henry, kuharica gospa Lipton in uboga para Mabel. ki je na hierarhični lestvici najnižje. * "i L * ■k,,.. L ' H :, - T —- I i&llj jral^BnH ■ j ■ivM i* l Samo še to: šarmantno Cissy igra Catherine Habet t. KDO SE BOJI ALME KARLI N? TV\ 7.12.92. režija: Jure Pervanje, scenari : Marko Radmihvič Vsi po malem, hi lahko rekli - literarni zgodovinarji /ato. ker nikoli ni pisala v slovenščini, čeprav c bila rojena v našem prostoru, tukaj pa je tudi živela in umrla, potem ko se je vinih s svojega dolgega popotovanja po širnem svetu, kjer so nasta-ili tudi njeni nadvse zanimivi potopisi, ki jih jc objavljala v \;eih uglednih evropskih časopisih. Bojijo se je založniki, ki se spopadajo s pravo amnezijo, ko gre zanjo in njenih dvajset izdanih romanov v svetovnih jezikih n še prav toliko rokopisov, ki čakajo, da se jih bo končno le nekdo usmilil in j i n vsaj prebral. Bojijo pa se je celo (isti, ki jo sicer cenijo in spoštujejo, kol je bilo moč razbrati iz dokumentarca o njenem življenju, ki smo ga imeli priložnost videti na naši tv, saj so se lotili zadeve tako. da je jasno, da so hote izpustili določene realnosti iz njenega živ jenja, li pa še zdaleč niso nepomembne. Tako sicer izvemo, da jc bih prva feministk:t na Slovenskem, potem pa naletimo na zadrcgljivo jecljanje o avtorjevi domnevi, da je nekje na daljnem Vzhodu verjetno naletela na moškega svojega življenja, ki pa ga je. glej ga šmenta, šc isti hip, ko ga je uzrla, tudi za zmeraj izgubila, Avtor sicer ne skriva, da je to zgolj njegova domneva. ničesar pa nam ne želi priobčiti o tem, da v bližini Celja, kjer jc živela do svoje smrti, ni živela sama, pač pa s svojo pi ■ateljico, nizozemsko slikarko, ki jo resda nekje vmes mimogrede navržejo, vendar tako, da si i to informacijo ne moremo kaj dosti pomagati in izzveni popolnoma v prazno. Ali jc mogoče, da je avtor pri vsem pionirskem delu. ki gotovo ni bilo lahko, ko je brskal za podrobnostmi iz njenega življenja, pozabil opaziti (po informacijah, ki so precej zanesljive narave, saj smo jih uspeli dobiti iz dveh povsem različnih virov) dvt desetletji Alminega življenja, ki ju je preživela v sožitju z omenjeno slikarko? Nenazadnje bi bilo dobro raziskati tndi njeno zvezo s Sel m o Lagerlöf. pisateljico svetovnega formata in dobitnico Nobelove nagrade za književnost, članico švedske Akademije znanosti in umetnosti in. na presenečenje vseh. kot se je izkazalo leta 1990. no odprtju arhivov o njenem življenju. Iczbijko. Zakaj je taisla Selma l.agerlö; prav Alino Karlin predlagala /a Nobelovo nagrado? Gotovo jc morala zelo dobro poznati njeno delo, to pa nehote sproža domnevo, da sta se verjetno kdaj v življenju morali tudi osebno srečati, morda tedaj, ko je Alma potovala po Skandinaviji, kjer je preživela pivo svetovno vojno, morda kdaj pozneje. Dvomim, da se je avtorju dokumentarca, ki je modro p ogni n tal. da ji je prezgodnja očetova smrt pustila Elektrin kompleks, njena zveza z omenjeno, kot | sam rekel, čudaško nizozemsko slikarko Theo Gamelin. zdela povsem "nedolžna". Zakaj jo sploh omeni, pri lern pa pozabi povedati, za koliko časa se je preselila k njej? To so izgleda pozabili vsi po vrsti, tndi sosedje, recimo, ki so v živo s pričevanji nastopili pred kamero. In ravno zato trdim, da se Alme Karlin ne bojijo samo tisti, ki so jo zaenkrat zamolčali, pač pa tndi li, ki so "pogumno" pričeli razgrinjali tančico skrivnosti, ki se je spletla okoii te izjemno zanimive in nenavadne ženske, kije živela v svojem času in domišljt jskem prostoru in se kaj malo menila za družbene konvencije. Morda pa nekatere moti prav to, da nikoli ni bila omejena na malo sredino, iz katere je izšla, ampak jc s svojim načinom življenja, s svojim obsežnim ustvarjalnim opusom jasno pokazala, da je edinole in predvsem državljanka sveta in ne zgolj Celjanka. pa naj nam je to všeč ali ne, Razmišljanje bi iahko zaključili takole -dobro je, da je dokumentarec sploh bil. da se je končno le nekdo spomnil in pričei popravljati krivico, ki je bila storjena Almi Karlin vendar z njim ne moremo hiti zadovoljni. Ne samo, da je mestoma precej enostranski (pretirano poudarjanje njenega članstva v filozofskem društvu), povsem nedopustno je, da avtor intervjuvanecv, ki govorijo o njenem delu in življenju, ni podpisal, kar bi gotovo moral storili. Tako izzvenijo ta pričevanja nekoliko /medeno, saj zgolj iz povedanega lahko kot gledalci, ki prvi gledamo ia dokument, sklepamo, kdo so pravzaprav ti ljudje. O estetiki gledaliških vložkov in mahedranjn / viškom, s pomočjo katerega ugibajo, ali je Alma Karlin vendarle bila na Tibetu ali ne. pa je tako bolje ne i zgubljat i preveč besed. Ocena, vsaj po mojem globokem prepričanju, bi sc lahko kvečjemu glasila: zelo povprečno. Namla S. i 8 iiTOEI Dom in svet MARTINA TOŽI KOLORADO Skupina državljanov, vodi jih Martina Navratilova, toži matično ameriško zvezno državo Kolorado zaradi ogrožanja zakonske pravice do enakosti pred zakonom Tožbi, ki jc bila vložena 12. novembra 1992, so se pridružila tudi koloradska mesta Aspen, Boulde in Denver ter Ameriška unija civilnih svoboščin. Nasprotujejo 2. amandmaju ustave, sprejet jc bil 3. novembra 1992, ki ukinja protidiskriminacijsko zakonodajo, ki je Ščitila lezbijke in gaye. "Nisem več ponosna na Ameriko," je Martina Navratilova izjavila dcccmbra za USA Today, "odkar sem ugotovila, kaj pomeni 2. amandma za moje civilne pravice, kaj lahko pomeni taka zakonska mera za Afroamericana invalide, za katerokoli manjšino, ki bi lahko r trenutku izgubila svoje pravica, če, bi se spremenilo le nekaj besed v zakonu." Martina pravi, da b( zapnstila Kolorado, če bo 2. amandma obveljal. "Ne bom plačevala davkov državiT ki me ne priznava kot enakopravno državljanko. Sem lezbijka in ne morem živeti v laži Ne morem živeti v državi, ki ne priznava enakopravnosti, ne glede na raso, vero, barvo ali spolno usmerjenost." Kmaln po sprejetju 2. amandmaja, po katerem diskriminacija lezbijk in gayev ni več zakonsko prepovedana, so se v Koloradu začele dogajati osebne tragedije. Marty Booker, Šestin d vaj se 11 e t n i k z aidsom, je naredil samomor in pustil sporočilo: "Nočem živeti v državi, kjer peščica ljudi lahko, bo in je spremenila moje življenje v pekel," Juhna Blocchln, gay natakarja v Ramada Innu, je delodajalec odpustil nemudoma po sprejetju amandmaja, češ da je njegovo delovno mesto nepotrebno. Gay baru Garbo so grozili s podtaknjeno bombo, neka ženska iz Dcnvcrja pa je bila pretepena na poti iz le/bičnega bara. NIZOZEMSKI OBRAMBNI MINI5TER DOBIL MEDALJO Nizozemski aktivisti bodo podelili obrambnemu ministru medaljo, ker je naredil nizozemsko vojsko "gay friendly". Rclus Ter Beek bo dobil nagrado za "neumorno prizadevanje in cntuziazcm" pri odstranjevanju razlik med homoseksualnir in hete-r o seksualnimi vojaki v vojski. Minister je nagrado že označil kot "izjemno prijazno" in rekel, da mu je dala "pravi izziv". Pravi tudi, da poizkuša v svojo politiko vnesti svoja notranja prepričanja, čustva in svoj pogled na normalnost. Sredi osemdesetih so gayi v nizozemski vojski ustauovili svojo I 'ondadjo zu homoseksualnost v vojski. Nizozemska je tako ena redkih držav, v kateri homoseksualnost v vojs-\i ni inkriminirana. RUSIJA V današnjem času lahko označimo za senzacijo, če se na ruskem tržišču - pri katas-trofataem propadanju gospodarstva in zelo visoki inflaciji - pojavi publikacija v barvah, z imenom Maišignika Tisk in vsebina nista, kakor bi nekateri predpostavljali, realizirana í pomočjo ali sodelovanjem tujih izdajateljskih hiš, ampak jc to delo ruske redakcije. Predgovor podaja cilje, zakaj je ta publikacija sploh nastala: za svobodnejšo miselnost ljudi iu odpravo "dogme", . s svobodno informiranje gay sveta, - za lepoto, ki jo gay svet ima. Vrsta zelo lepih fotografij, ki jih je posnel Kusmin, prikazujejo ruske fante: ruska moška moda in frizure naj hi bralcem pokazale, da se je tudi v tem predelu sveta marsikaj spremenilo. Internacionalna rubrika posreduje bralcem dogajanja po svetu: iz sveta >1X1 rta, kulture, seksa in politike. Izdajatelj si je zadal nalogo, da v vsaki številki pred -;avi kakšnega interesantnega moškega. Tokrat je to svetlolasec Dima, ki sc predstavna s tekstom iu slikami s posebnirr iii prefinjenim okusom Fotografije mladih fantov, k se "igrajo" v enem izmed ruskih bazenov, končujejo to publikacijo. Podajamo še hl.Iov izdajatelja: GUS, "MALSCHFSCHNIKA", 121019 MOSKAU, a!j Nr. 205 Rusia 9 Seks raziskava ¥ Britaniji imajo zgornji sloji več"spolnih srečanj kot pa njihovi dr®"' podrejeni, medtem ko homosi privlači nič več kot enega, od/if Raziskovalci so odkrili, ki profesionalnih in vodi dvakrat bolj skakali čez pipi njem letu več spolnih parf pripadnik nižjih druž Bogatejši ljudje so bolj višjo izobrazbo - to so čujejo možnosti za bolj rš življenje. Raziskovalci so večja število partnerjev moških kot pa žensk, ker pa potujejo in imajo večkrat partri| ni. Edin od razlogov /a iakšne je tudi v tem, da sli moški velik jo in obešajo svoje dosežke na v| medtem ko imajo ženske raje. d okoK svojih afer. ^ /j." part^M^ljii^PiiliiilSjiiliS: Šo bib;| v' pri pormr bivše E( ith Cr britanskih r val protestov & kanal,' nost v hordclihi srednjih let trd z več osebami so številke podobi« moških je izjavil», dfj| 7. drugim moškim, ju. Številke so v Pari| v drugih predelih drj Raziskava je bili' stvenem časopisu Sosed-i* Tednik The Eu prebivalcev 11 sosedje. Na radi imeli povzpeli priljuBijc. ne bi kaznjencev Med najt* Portugalci^ ra.zpoluže Masprotno in Nizozen so razpolož v anketi ni r Denar Evropska ^ bno vsoto danske lezb poizkusili prt glavnih ciljev | narediti ali sp najti izhodiifič Skupina potrebi ji lahko piset Lesbian Visihilit Women's Secretar 3, P.O.Box 1023i, Danemark. Dom in suet lo Hira aili® tfi \iili-ii. H Ä izdali i:. is» iipSppi pri preko l^^^^ph, pravi, da Iplj^' izpostavljena l^^^psebno v Času l^i^^perov d i s kri mi-PP^Kbeležili, kar je ^ilijj^ba homoseksu-fftflllf skriva. Toda v «p) članov skupine f||Pf:;in so žc izkusili Hip diskriminacije. §¡»3 i ustanoviti gay Ki predmestni četrti fpriajo svojo pisarno in pljihovih članov, po, da se družbi! do njih a ignorantsko in sploh ibstoja homoseksualnos-: homoseksualnost na lita po 13 letu, obstaja hotelov itd- seveda v Japonci Japonski homoseksualci naredili coming out a ¡'o stoletjih ■ tišino so japonski homo' " alei prišli na piano. Navdušeni od . ameriških '.'bratov in sester", sedaj ¡fevljajo svoj primer v medijih, in pO, da bodo organizirali gay pararía vili gay komuno v predmestju si priborili sedež v lokalni ika je Xe vedno v položaju, ko In has bolje, da smo tiho," pravi riViimi, Clan aktivistične skupine 'Toda pojavljali se bomo in gov-homoseksualfiosti, kar bo spreme-jonsko družbo." put se imenuje Occur, ustanovili s«' jo leta 1986 in do sedaj ima že 300 članov in članic (Japonska ima 122 mili jonov prebivalcev). V njihovem prvem izzivu vladi so decembra IW. tožili to-iljsko mestno »blast zaradi disknmi tiacije, ker jim ni dovolil, javnih -áwfotóv, ker dii siv ücn^^sual-dirazsotibe M bo napadajo zaradi a Švedskem - ameriška [a namreč -'prisiljena'1 ! o vanje pop skupine kem programu The švedski TV-1, ker je homoseksualec. Ta astopajoče odvrnila od iiireditvi in bila obsoje-Zastopnica skupine la: "V Disney' Clubu 'V imidž preast, da bi jay band,.. Če ne želijo na Švedskem, potem je & To je njihova izgubil, eamno je vse skupaj." ;ovoril: ''Obnašajo se kot ždi nacvstov?" Švedska z odločitvijo Disneyeve ' pa niso imeli časa, da bi f RUDOLF NUREJEV (193S-1993) Plesalec, ki je imel karizmo in preprostost Zemljana in nedotakljivo i aroganco bogov, je dvignil balet na višjo stopnjo in mu v svoji stixi-\ " desetletni karieri pridobil na milijone privržencev. Svoje junake je % ¿v preobrazil s strastjo in življenjem, ki jim ju je vdihnil. Obdarjen 1\ M z visokim skokom, atletsko močjo, plemenitimi in razkošnimi -m I gibi- ki se jih ne da naučiti, je bil po osebij cilje strasti, elegance, i'f\> 'P magije. Premikal je meje baleta, postavil je nova merila V. V Y 1 í¡ gledališkega magnetizma in sijaj, h kateremu zdaj vsi zaman 1 f ' težijo. Delal je osem dni na teden, petindvajset ur na dan. P ' \ Po predstavi se je stuSiral, se dal zmasirati, potem pa I odšel v life, ki ga ni nikdar prespal. Publika ga je Ijubi-f la, bil je idol mladih. 7, močnimi ličnicami, udrtimi lici, ■ f sivozelenimi mongolskimi očmi. čutnimi ustnicami m - i— otroškim nasmehom, je bil vzor moške lepote. Dolgoletna Í zveza z deset let stareisim danskim plesalcem Eriknm Bruhnum (1928-1986) ni bila nikoli predmet tračarij. Kljub napakam, ki jih je zagrešil. Ampak življenja brez odra in plesa si ni mogel predstavljati, zato se ni umaknil pravočasno, kot plesalec vsaj v sedemdesetih, kot koreograf v osemdesetih. Tudi igralskega daru ni imel, kar priznajmo, in režiser Ktn Rus sel) je sLoril veliko napako, ko ga je zasedel v naslovni vlogi svojega filma Valentinu (1977). Pred pariško puhliko (in s tem pred celim svetom) se mu lansko leto tudi ne bi bilo potrebno predstavljati, bil je le še "karikatura'* samega sebe. Več kot pet let je vedel, da je okužen z virusom aidsa, vendar ni ničesar priznal in gay skupnosti ni omogočil, da bi uporabila njegovo slavo v boju proli nevednosti. Pisatelj Paul Monetle, ki jc prejel ameriško nacionalno nagrado za knjigo Becoming a Man in seje sprijaznil z dejstvom, da bo živel le še kakšno leto, je celo dejal: "Imam ga za strahopetca in prav nič me nt: briga, kako velik umetnik je bil". Kljub vsemu pa tatarski princ ostaja velikan Se naprej. Novega Rudolfa Nurejeva na obzorju (odru) ni videti. Obrite noge naoljene prsi in razgaljene zadnjice-16 postavnih rebcev s popolnoma em kit telesi, širokim1 oprsji in celo z enako, zagorelo poltjo. Gledali-e. ženske med 1 In 40 eti kričijo od navdišenja. Na stotine |ih je. pa ne zanemarjenih in zdolgočasenih predmestnih gr-noJln;. priv|ač.ie ■i urejwi ženskE tin seveda gayl. kadar Cli opendaies nastopajo tud ;unaj žensKin kluL w) ujivajo ob njihovih showlh, ki so «rije tat azijsk'h scen" in na odru vključuje o hetete, goščave, .e ke motorja, postelje itC Mladci nastopajo v uniformah jeansu mornarskih oblekah, raztrganih klateških cunjan. pri tem pa olesejo oojejo tat se sevet siatija. Vella pravile, da glasnejša h je pub.lk? v dvor^ bolj se slečejo Seka s 'hlppertd&iesi le točka s scoelovaniem občinstva (k, izbrano gostji' stane 30 £ koliko je cena sedeža srednji Vrati). Vsak večer pevabijo na oder ^¡skovalko iz prednje vrste, ki ■ enln- od plesalcev uvede naj točko showa seks na odru. Ob kofitu programa pa id na ode. vabljen jsak ki se želi fotografirati s postavnimi tajiti Samo "vaša" fotografij? z rtjlrn stane 5 £. Chippendales so trenutno ena najbolj slavnih tovrstnih ameriških skupin. V stalni zasedbi ¡maji. 10 plEsalcev, ostalih 6 pa mad letom jenjujejo. Nastopi- v vneriki in Fvtl ^jI ter Imajo kar nekaj posnemovalce» (Adonis Dreamboys Lundo^ Knights all najbliže Mjnich Magic Boys). Izdali so tudi singlti. Give Me Your Body,. Dom in svet "Madonni je uspelo Še enkrat; uporabiti golobradc pedre pri večanju svojega kupa dolarjev. Fafa, liže, fuka, biča in poskakuje skozi svojo novo. urago knjigo Sex, in medtem služi milijone. Knjiga se prodaja vsepovsod". Chicaški Outlines svoje gav bralstvo pogreva še z nekaj mislimi ob knjigi. "Za večino gayev ta knjiga res ni nič izjemnega. Mnogo usujenih imidžev, obritih glav iu posebnežev lahko vsak dan vidimo tudi v gay okoljih Ampak če bi pedri objavili takšen Sex... Gay je poskusil objaviti podobno knjige m imel nemalo problemov s cenzuro. Gre za novo knjigo Richarda Möhra Gay Ideas: Outing and Other Controversies, knjigo z očitnim gay imidžem. Mnogo tiskarn se je ni hotelo niti dotakniti". ¡ xV.no 2 rije vkiji no orient® I'riUv/lw . Topften, sa primere t» d.! so za ko ■ nanjo : r.uulne gi '¡človekovih , odgovor na na. ker ta žrtev... in kršeni. si bo navah." . : Odločitve letno ql odiečitev ank in cemui vidim žensko telo, kotf '■knjigi o umetnosti, po: : Včasih se mi zazdi ovito in lipo, da se ne bi planila v jok.. ." -S :dela kakšne le % pa iz Dnevnika Anne jem neprijetnega ■■ knjig:, naveden m oritiku The Alysotï Ah ■ the ga\ and lesbian §j nformactj za gay i le SiCil. vpogled v strahote Tri n i:i jasen Arrin iao identifikacijo z £ sii mar cenzorji bali, da identifr.ni.e z i.štospt d i pa se se zgrozili ob nske ugotovile, da tudi ■nO v/Durjonje ob i ZN bodo presodili o proti-gay zakonih v Avstraliji Kommja Združenih narodov za Človekove pravice bo preiskala zakon, ki prepoveduje homoseksualno spolnost na avstralskem otoku Tasmaaiji, z namenom, da 1 ugo-¡Stovili, ali kri i človekove pravice. Po tem i zakonu laliko gaya, ki ima "protinaraven" odnos z. moškim, obsodijo na do 21 "' |eče. [ -Združenih narodih jc dolga leta "! ta razprava ó tem ali Konvencija o in političnih pravicah varuje tudi l^}*:'ljudi ali ne. S sprejetjem >ki.p:re je Koir.isra r za človekove pravice interpretacijo konven-in spola tudi spol- nost za pritožbo, lino vložil Nichoia lahko obravnava le ■oonen tudi pravi, vgoje za diskrimi, isti nje, kkvetanje, tiŠitve osnovnih :ni arodi so v ^misija zadovolj-,($ obravnava kot 'C navedbe spre-| njegovi: pravice j r.adal:n:h obrav- narodov se , pač pa mora i. stakaj ni: spi n ▲ ^^^ Bogdan, ^HB ^mt jjB j^r začniva najin ^k ■ ^^^ pogovor zdaj in tukaj: deluješ mi nekako resignirano, i ' * kot da bi aktivizmu na sceni, ki si jo * P m V* ^r pravzaprav sam ustvaril. ali vsaj soust- v^rr/, dal slovo. So te "prisilno (predčasno) I' ^ > H^^^B^^^^r upokojili47 47? poslovil sam; domnevam in upam, ir>< H^^f ffa samo začasno. Oprosti, tako nezadovoljen mi izgle-nj^T daš j da ne rečem nezadovoljen, s tem, čemur danes pravi-^^ me 407*0, seveda. • V tej fazi sem bil pravzaprav že dostikrat. Seveda, scena nikoli ne "" ^^ izpolni človeku želje na ta način, kakor bi jo rad. "Scena"' je nekakšen ^^ kompromis med različnimi željami, interesi, še bolj pa med različnimi ^^ imputi za zadovoljitev teh interesov. Ampak vseeno mislim, da tvoje ^^^ opažanje ni čisto točno. Res pa ie, da je bil moj odnos do ljubljanske scene i^v zmerom nekako valovit: sem prišel nanjo, sem bil nekaj časa tam, sem bil * nezadovoljen, sem šel stran, prišel spet nekako nazaj, ali pa se nekje drugje vrnil nanjo. To so normalne stvari, se mi zdi, v odnosu posameznika z neko sceno, lako da se jaz ne počutim nezadovlinega, niti nezadovoljenega, nasprotno, zdi se mi v redu, da je scena prišla tako daleč, da še zmerom sploh obstaja, da se še zmerom toliko stvari zgodi na njej. To, da bi mogoče jaz rad,vda bi se poleg teh dogajale še nekatere druge stvari, pa je pravzaprav moj problem. Če bi imel dovolj energije, bi to že nekako realiziral, tako pa očitno nimam niti dovolj energije niti dovolj močnega interesa in trenutno je moj odnos tak, kot ga ima večina ljudi do scene: bi radi, da bi se nekaj realiziralo, in sami seveda zelo malo napravijo za to. Večinoma smo ljudje pasivni udeleženci scene, kar pa zna biti zelo aktivna vloga. Ravno to, da ljudje prihajajo na sceno, da izražajo neke svoje interese, se da uporabiti za to. da se potem tej sceni zares tudi nekaj ponudi. In če so zdaj te energije naravnane tako, da ljudje, ki prihajajo, dobijo, kar želijo, potem bi si lahko zase ustvaril samo kakšno drugo. Moji interesi so zaenkrat, to moram priznati, v zvezi s sceno še popolnoma nejasni. Tifdj sam ne vem, kaj bi od nje pravzaprav rad, in tako kot večina ljudi doživljam neko nejasno zadovoljstvo ali nezadovoljstvo, kadar se kakšna stvar posreči ali ponesreči, oziroma, kadar se dogajanje na sceni bolj približa ali oddalji od tega, kar pričakujem od nje. To pa še ne pomeni, da točno vem, kaj bi rad, in moja energija bi lahko delovala destruktivno. Lahko zdajle nekaj po svoje hočem, česar scena niti ne rabi niti noče in ji tudi. dolgoročno gledano, ne bo koristilo. Tako da je to, govorim zelo osebno, maJo domišljavo, edina perspektiva, s katero se da na sceno gledati. Globalno vzeto bi torej rekel, da sem s sceno zadovoljen, zadovoljen, da še zmerom je. Zakaj nisem aktiven na njej, bi pa opisal zelo enostavno: ta scena potrebuje „očitno nekaj drugega kot jaz, hoče nekaj drugega kot jaz. In če je tako, tudi prav. Človekov odnos do scene, katerekoli ¿e, je vedno parcialen. Scena je tam zato, da zadovlji del njegovih interesov in del mojih interesov je zadovoljen že s tem, da scena je. Osnovni interes je namreč ta, da scena ostane živa, da omogoča človeku, da se izreče za tisto, kar pač je, da se ne skriva. Da omogoča neko življenje, polnejše, če hočeš, skupini ljudi in s tem je njena funkeija izpolnjena. Lahko bi bila pa boljša, to je jasno. Ampak to je tako kot govorjenje o umetnosti: slovenska umetnost bi bila lahko boljša. Takšno govorjenje je neumnost. če sam nimaš impulza, da bi to napravil in ne bi bilo realno in racionalno pričakovati, da bo to napravil kdo drug. Tako nekako. Intervju Preskočiva /daj kakšnih deset let nazaj. Kot mlad intelektualec si začel delovati v času, ko je bilu vse alternativno, subkul-turno, tudi margmaloo, "in", v trendu, skratka moderno. Kljub režimu, danes vsem obsodbam podvrženemu, je šlo, vsaj meni se tako vjdi, vse gladko. Ne, ni šlo gladko, nikakor ni šlo gladko. Res je edino to, vsaj moj odnos do dogajanja v Ljubljani zgodnjih osemdesetih je tak, da je takrat obstajalo močno upanje, in v imenu tega upanja smo tudi zelo veliko naredili. Potem je to upanje realnost pokopala, ampak dokler je obstajalo, je bil v njem neki potencial, čeprav niso obstajale realne možnosti. Se pravi, vse tisto, kar smo takrat delali, smo delali kot nekak nastavek za to, kar bi lahko bilo; kar naj bo, ko bo enkrat možno, da bi bilo. Res je, da so bila osemdeseta leta, kar se marsičesa tiče, strašno liberalna, res pa je tudi, da je bila politična situacija strašno pulzirajoča. Liberalnosti jc odprla nek prostor, ga spet začela stiskati, vse se jc nekako odpiralo in zapiralo v nekem Čudnem spontanem ritmu, nejasnem, ker tudi oblast ni vedela, kako naj se obnaša, in je ravnala precej brezglavo. Ampak ravno ob tem njenem brezglavem delovanju je bilo mogoče marsikaj napra Mogoče se je bilo organizirati vzporedno, pa celo nevzporedno, sa; v bistvu nismo ničesar skrivali. V resnici smo imeli, takrat ko smo se začeli organizirati bolj kot civilna družba, možnost organizirati se tudi znotraj nekih institucij, ki so imele vse potrebne legalne organe. Tako da to ni bilo čisto paralelno, čisto underground, ampak je bilo vsaj deloma v okviru sistema. Samo da si je to delovanje vzelo velik ) več pristojnosti, kot bi mu oblast, če bi hotela, lahko dovolila. Hočem reči, oblast je imela vse zakonske možnosti, da ustavi kakršnokoli delovanje te vrste skupin in je to včasih tudi uporabila. Včasih je pritisnila na koga in tako so hoteli zapreti Tomaža Mastnnka, zaprli so Vidmarja. Take zadeve so se dogajale, ki pa so spet v bistvu iz registra tistega brezglavega delovanja oblasti, ki ni ničesar preprečilo, ampak je bilo kljnb temu represivno. Se mogoče spomniš, kdaj natanko se je porodila ideja o Magnusu? V Čigavi glavi, za kakšnim in katerim omizjem? Če ti opišem, kako je prišlo do Magnusa, boš videl, kako težko je opredelit avtorstvo ideje. Zadeva se je pričela tako, da sem enkrat leta 1983 videl v Berlinu razstavo Schwulen und Faschismus. To znamenito razstavo je organiziral Heinz-Dieter Schilling, ki sem ga spoznal in mu povedal, da bi to razstavo radi videli tudi pri i.as. Stopil sem h kolegu Aldu Ivančiču in mu rekel, da obstaja možnost dobit' to razstavo sem. Bil je takoj za to, nakar sva se lotila organizacije. In potem je izpadlo tako, da te razstave nisva mogla dobiti. Tn sva pomislila; če že ne more biti razstave, pa napraviva kaj dragega. Iz tega je v bistvu nastal pni festival Magnus, leta 1984. Najprej smo razposlal' po gay organizacijah Evrope in sveta nekakšno cirku-larno pismo, v katerem smo povedali, da hočemo napraviti razstavo (ne vem, kdo je pravzaprav dobil to idejo) publikacij, časopisov in revij, ki jih te organizacije izdajajo. Nakar sva našla kontakt z ljudmi, ki se ukvarjajo s filmom, predvsem z nekim filmskim kritikom iz Cologne, ki je priskrbel nekaj filmov, nekaj filmov pa sva žela iz tedanje jugoslovanske distribucije. Skratka, vse to se je nabralo nekako^ skupaj, obenem pa smo imeli takrat v Škucu že revijo Viks, ki jo je ustanovila Marina Gržinič. Za festival smo izdali drugo Številko z naslovom Homoseksualnost trt kultura, ki je bila nekakšna spremna publikacija. Festival je bil potem strašen medijski dogodek, na splošno je doživel zares čisto ngodne reakcije. Skratka, festival je bil velik uspeh in potem je v Škucu nastala ■deja, jaz sem bil takrat njegov predsednik, mislim tudi, da je bila ideja moja, ampak nisem čisto prepričan, da bi nstanovili sekcijo Festival sam so organizirali Skucovci, m bilo nobenega, ki bi bil zunaj te sccne. Predvsem sta bili to Marina Gržinič in Barbara Eorčič iz likovne redakcija potem ljudje iz Foruma in tedanjega FV-ja, Ncven Korda, Zemira Alajbegovič in drugi. To torej ni bila neka gay akcija v smislu gay populacije, ampak je bila v principu SKUC-Forumovu akcija, ki sva jo zastavila Aldo in jaz. Uspeh festivala je bil torej vzrok za nastanek sekcije Magnus, sekcije za, kot smo takrat rekli, socializacijo homoseksnalnosti. Nekaj ljudi se je pridružilo, Bobi Kostič, se spomnim, je bil že pri festivalu zraven. Ne vem točno, kako smo sklicali prvi sestanek, ker nismo meli nobenih naslovov. Nekako smo dali v javnost in mislim, da je prav preko Bobija ta informacija segla marsikam. Ustanovni sestanek sekcije je bil dovolj posrečen, udeležilo se ga je nekako trideset ljudi. Aldo je postal vodja sekcije in to je bilo to, tako smo pričeli delovati. Tisto razstavo, Pedri in fašizem, pa smo v resnici dobili šele leta 1985. Kaj si pravzaprav hotel doseči z ustanovitvijo sekcije Magnus, po kakšnem vzorcu si zastavil njeno delovanje? Od kod podpora zamisli sami, od kod podpora realizaciji delovanja? Magnus festivali so bili končno svetovnega formata, pa ne samo zaradi ljudi, ki so iz sveta prihajali nanje, pač pa tudi in predvsem programsko. Ja, vidiš, prej, ko sem opisoval program prvega festivala, sem pozabil omeniti, da smo imeli goste tudi iz tujine. Med njiTii je bil gotovo najpomembnejši Guy Hoequengheni (o p.nr.: nmrl za aid so m leta 1988), ki je bil vsaj zame osebno absolutno neka' pozitivnega. On je bil že star aktivist, organizacijo je v Franciji ustanovil že konec šestdesetih let in je imel te pojme veliko bolj razčiščene od nas. pa tndi konceptualno je zelo vplival na nas. Sicer smo pa imeli popolno podporo v SKUC-Fononu, če že ni bila popolnoma iz srca, je pa bila popolna zato, ker je bilo takšno akcijo kratkomalo treba podpreti, Takrat je bila vsa ta scena tako naravnana, da se je ta akcija dobro umeščala med ostale akcije SKUC-Foruma. To je zadoščalo, ker so bile te organizacijske sile, Organizacijske moči, ki so se takrat zbrale, neverjetne. To se jc takoj poznalo kasneje, ko je imel Skuc veliko manj pri stvari in sta bila festivala leta 1985 in 1986 v glavnem stvar samo sekeijc Magnus. Bila sta precej slabša. Ne toliko programsko, v tem smislu sta bila mogoče celo močnejša, korak naprej, ampak organizacijsko, skratka, veliko manjšega formata sta bila. Udarilost prvega dogodka je bila mimo, vsa zadeva je postala bolj ujeta v geto in jc kar izgubila naboj, ki ga je imela ob začetkn. Festivala 1985 in 1986 sta bila tudi bolj interne narave, in čeprav sta imela velik odmev zlasti v tujini, je bil medijski učinek vsekakor mnogo večji od njune, če tako rečem, materialne substance, Tudi pri nas je stvar Se zmerom močno ideološko funkcionirala in je postala nekako legendama, čeprav, če si bil zraven tako kot jaz, stvar seveda ni bila več nič tako zelo posebnega. Leta 1984 je imel festival auro vesoljnega dogodka, kasneje ne več. Tudi energije znotraj sekcije so se zelo zmanjšale, pretok ljudi je b:l zelo velik, ljudje so se radi zelo hitro distancirali. Ti prvi. ki imajo nek poseben status, so šli: ne vem, ali niso znali uveljaviti, niso hoteli uveljaviti ali pa se niso potrudi)] uveljaviti svojih kreativnih sposobnosti, ki jih je marsikdo imel. Jaz sem vztrajal in nisem. Kar se tega tiče, je bil Aldo veliko pomembnejši kot jaz. Al do je bil motor dogajanja, organizacijsko zelo sposoben človek. Po drugi strani pa je deloval tudi zelo po svoje, to je klasično pri teh zadevah, in je prišel v konflikt z nekaterimi hudmi, ali bolje, sam se je počutil preveč izpostavljen, ne glede na zunanji svet. ampak navznoter na sceni. Tako nekako se mi zdi, in potem je prenehal delovati leta 1987, ko smo pripravljali četrti festival. Ampak, če se vrnem k vprašanju konceptualno je bila sekcija zastavljena v skladu s ŠKUC-Forumom, tako da je bil Magnus zastavljen kot sekcija za homoseksualno knltnro. Imeli smo interes, da bi predstavili del kulturne pro Inkcije kot produkcijo homoseksualnih ljudi m da bi pokazali, malce patetično se danes sliši, prispevek homoseksualcev k splošni skupni kulturi. Pri tem pa so nam pomagale, to moram poudariti, številne druge kulturne organizacije. Cankarjev dom je bistveno prispeval, da smo lahko prikazovali filme, pa Festival, CIDM.. Tu je bil cela fronta ljudi, ki so nas brez rezerve zastopali. Zdajle se mi jc utrnila misel: domače kulture pa kot da ni bilo. Res je, da se je predstavljala predvsem tuja knltura, domača je bila vedno nekako pomanjkljivo predstavljena in jc še danes. Produkcija obstaja, imaš Ivana Mraka, če nič drugega, ampak problem je drugje. Če izključim M rakov krog, se j'e zelo malo ljudi pripravljeno izpostaviti v svojem lastnem okolju. Zunaj že še, ampak doma tako nedvoumno, kakor bi bila navzočnost na nekem takem festivalu, za to je bila naša scena že takrat premajhna. Tako da sta bila najbližja domačim virom Hamdija Demirovič iz Sarajeva in Toni Maroševič iz Zagreba, medtem ko se iz Ljubljane res ne spominjam nikogar. Mogoče Dušan Mandič? Ja, ampak on jc sodeloval iz ideoloških razlogov, iz prepričanja. Njemu jc šlo za to, da predstavi svojo produkcijo kot sopotnik. Spada pač V krog podpornikov, ki niso s scene, ampak so vendarle omogočili, da je sccna nastala. Leta 1987 se je zalomilo. Novinarka Politike je na berlinskem filmskem festivalu verjetno iz tvojih ust izvedela, da se v Ljubljani spet pripravlja gay festival. In to ravno na 25. maj, ki je bil m tedanji Beograd še vedno "zapovedani" praznik. Misliš, da je bil res samo datum kriv, da se je iz tega razvila prava "kongresna afera"? So res verjeli, da gre za pro-vokaeijo? ill 13 Intervju Bogve, kaj so verjeli, ne? Tega tudi tajna služba, mislim, ne bo nikoli odkrila. Ampak veš, kako ie to: iz mojih List, ja, čeprav ne neposredno. Dal sem intervju za Journal, tam jc pač prebrala in to objavila kot vest. Mislim, da 25. maj sam sploh ni bil problem, Sc zlasti ne, ker sc je festival vsako leto začenjal prav na ta datum. Novinarka tudi le ni napravila Škandala, napravili so ga drugi, ki so to vest prebrali. To jc bila samo priložnost več, kako Se dodatno udariti po slovenskih kontrarev-olucionarjih, ki so bili takrat blazno aktivni. Končno jc bilo to tudi leto plakatne afere, štafetne afere in samo v tem smislu je lahko 25. maj tudi tukaj figur ir al. V principu pa jc bila to priložnost, kako še z enim stigmatizacijskim, z enim močnim orožjem udariti, ker v totalitarnem sistemu stigmatizacija najbolj učinkuje. Paradoks je nekje drugje, Ce človek to lahko pričakuje, potem lahko to tudi razume. Razumeš lahko, da so tam nekje v Beogradn paranoični voditelji zagnali paniko in uporabili stigmatizacijo zato, da so lahko napadli dosti širše. To razumeš, to je racionalno. Teže jc razumeti reakcijo tedanje slovenske politike. Je čudno ali ni, da slovenska politika takrat ni imela dovolj moči, da bi se uprla tej neosnovani gonji iz prestolnice. Tu m se namreč znašli lako, da so izkoristili aids, ld bi ga morebitni gostje morebiti prinesli s setxy in okužili z njim našo "zdravo" družba. Ali pa so se preprosto baii, da bi jim s privolitvijo na "kongres" "glavni štab" nadel etikete pedrov, kar se je potem nekaterim kjjub vsemu zgodilo? Ta famo/.ni kongres se je rodil v slovenskih glavah in šele odtod je šel na jug, kjer so /ačeli, zlasti v bulvarekem tisku, pisati o njem. Pa Še potem so nekateri na jugu znali ločiti zadevo, pri nas pa so politični organi zahtevali, da se stvar zaradi nevarnosti aidsa prepove, ker je toliko homoseksualcev na kupu absolutno rizična situacija. In povrh Se v/, tujine in Se zlasti, ker se verjetno ne bodo, kot se je izrazila neka funkcionarka, samo pogovaijali. Vse to jc bilo malo teže razumeti. Ne mislim, da je to samo poskus, da bi se uprli kon-trarevolucionarni etiketi, ki so je bili deležni tako in tako z vseh koncev, ampak da je bil to specifičen strah, ki jc povezan ravno s homoseksualnostjo, specifičcn strah, ki je povezan s homofobijo, in se je v Sloveniji pravzaprav šele takrat pokazalo. kolikšen je. Do takrat ni biJo tako jasno, javno ni bilo nič izrečenega o tem. Tukaj pa nenadoma blazna stigma, tak prav neverjeten konsirukt, ki se jc razširil kot ogenj v nekaj dneh. Tleti pa je vendarle moralo že prej. Verjetno je. Takrat je postalo očitno, tla tukaj v Sloveniji sploh ni tako tolerantna scena, kakor smo mislili pred tem, ker sploh ni bilo negativnega odziva. Ta jc očitno moral tleti, kot praviš, in ko je prišlo do prve ugodne priložnosti, se je razplamtel. Jasno je, da so s to reakcijo, Smole in taki, sebi nakopali še hujše probleme na glavo. Niso reagirali tako kot pri plakatni aferi, kjer so avtorje uspešno zaščitili. Mi bi bili lahko, imam občutek, mirno žrtvovani. In tako je Uidi bilo. V nekem smislu ja, ni pa bilo do konca, i ker so se vendarle pojavili taki, ki so se ! strogo uprli tej stigmatizaciji. Slovensko zdravniška druSivo, na primer, se je izrek- lo, da vprašanje aidsa ni noben razlog za prepoved festivala. Festivala pa vendarle ni bilo - niti jeseni niti kasneje. Res je, da je ta zadeva pobrala toliko energije, da festivala pozneje praktično ni bilo mogoče realizirati. Marca in aprila, ko naj bi se pripravljali na festival, smo se vsi ukvarjali z afero, odgovarjali in pojasnjevali. Jaz sam sem veliko razlagal, vsi so nekako razumeli, ampak ni nič pomagalo. Pa saj ni šlo za to, ali razumejo ali ne razumejo, šlo je pač za neko reakcijo, ki je bila politična in ni bila v zvezi s tem, kaj v resnici je in kaj ni, ampak je šlo preprosto za to, da je treba nekaj speljati in potem so to peljali, idioti kot so biti. Marsikdo, ki sicer ni neumen, jc pa nasedel, ker je na stigmo zelo lahko nasesti. Ljudje rabijo grešne kozle, in v tem jc bila takšna priložnost. Ta reakcija pa jim ni v ničemer pomagala, saj niso bili deležni nobene popustljivosti, nobenega popuščanja i/. Beograda, kvečjemu nasprotno. Mirno lahko rečem, da je ta škandal, oziroma, da je sekcija Magnus. da so festivali Magntis prispevali k temn, da jc Jugoslavija razpa dla. Smela trditev. Absolutno sem prepričan, da jc prispe* vala, Ne morem reči. da jc bila kakšen bistven faktor, je pa dala svoj prispevek k temu. Kako pa si takrat reagiral ti osebno? Jaz sem reagiral, se bojim, nekako mesi-jansko. Poskušal sem razlagati, kaj na stvari v resnici jc. Seveda nisem mogel dojeti tega čisto na ta način, da bi videl, da jc to politična akcija, ki nima zveze z resnico. Da to ni vprašanje rcsnice. ampak vprašanje politike. In sem šel v to. da sem razlagal, pisaril. Jasno, h rez kakšnega velikega efekta, samo veliko energije sem porabil. Bil si ob neko zadoščenje, verjetno. Niti ne. Res je, da festivala ni bilo, res je pa tudi, da smo na 25. maj organizjrali dan boja prvti aidsu in smo v Galeriji Skuc imeli veliko akcijo, delili smo zastonj kondome in podobno, tako da je bilo to nekuko komično zadoščenje. Ampak ne vem, kako si točno mislil zadoščenje. Mislim, toliko truda za nič. Kaj jaz vem. kako sem se počuti! takrat, prav gotovo slabo. Po svoje pa tudi dobro, [cajti ncuadoma sem videl, da je še zmerom veliko ljudi, recimo profesor Lokar, ki imajo do lega absolutno zdrav odnos in so me podprli. V tem je bilo neko majhno, stransko zadoščenje, da ta politična gonja ni prevladala, ni zmagala nad mano. me ni sesula; da jc bilo nekje neko zaledje. Takrat, se mi zdi, je na splošno upadel interes javnosti /a "drugačnost1". Alternativa se je začela počasi poslavljati iz naših krogov, čeprav se je prav v njih svojčas izjemno prijetno počutila. Subkultura se jc počasi, a sigurno pričela stapljati z uradno kulturo. Stari K4 so zaprli, Amerikama tudi. Magnus je počasi, a zanesljivu jemal svoj konec. Reorganizacija ni bila več možna. Pomanjkanje volje, ustvarjalnih sil, nesporazumi morda, ali pa je sto preprosto za izpraz-njenje neke ideje? Leta 1987 sc je pokazalo, da še zmeraj obstaja represivni družbeni aparat države, ki zna nastopiti, in je to v bistvu eden teh pulzirajočih momentov, o katerih sem govoril prej. Ko država histerično stistne pest in jo potem spet spusti. Jasno je, da potem, ko prideš ven iz tega zosa, ni več isto. kot jc bilo prej. Stvari se spremenijo in zahteva se neka nova energija. In v principu se je to na neki način tudi /godilo. Ne vem, ali je toliko Magnus jemal slovo, v bistvu je Aldo vzel slovo, in to je seveda bistveno vplivalo na stvar. Taka močna, bistvena, centralna osebnost je prenehala delati, in to seveda pomeni, da je zadeva razvodenela. In dokler sc ni pojavila druga taka osebnost. Brane Mozetič, jc bila zadeva nekako latentna. Je sicer to rm a I no obstajala, se je tudi še kaj zgodilo, kakšni posamezniki so kaj pripravili v imenu sekcije, ampak kakšne povezovalne energije ali kakšnih akcij seveda ni bilo več. Jaz sam sc nisem imel nikoli za kakšnega organizatorja v tem smislu, da bi rccimo povzemal, prevzemal kakšna taka dela. To nisem, večinoma nisem imel niti energije te vrste. Sem zelo učinkovito sodeloval s kom, tako kot recimo 7. Aldom, in mislim tndi, daje bilo tisto leto 1984 eden takih večjih organizacijskih podvigov. Imel pa sem neko politično funkcijo, pravzaprav povezovalno funkcijo med tem, kar je sekcija počela ali bila. in javnostjo. Tudi mentorsko, najbrž. Morda tudi mentorsko, nekako, prav organizacijske pa ne. Hočem reči, veliko bolj bi videl svojo vlogo v tem, da najdem ali pa da se najde nekdo (kar se jc tudi zgodilo potem), ki jc pripravljen delati in da ga podprem v tem. To se mi zdi največ, kar sem napravil. Z javnostjo ("družbo") jc pa tako: tukaj so segmenti, ki imajo takšno stališče in so segmenti, ki imajo drugačno stališče. Jasno je bilo, da je bil v tistem burnem času v glavnem zelo aktiven, najbolj glasen, tisti del družbe, ki je bil levo orientiran, ki jc podpiral te vrste družbena gibanja. Jasno, to so bila nova družbena gibanja. Drugi deli civilne družbe, ki so danes tako glasni, takrat niso bili razviti, ni jih bilo, niso bili artikulirani. Tako da družba ni pravzaprav nič pokazala, razen tega. da represivni aparat, kot sem že rekel, še vedno funkcionira. Država, organi oblasti, ki so takrat nastopali, to je bila "družba". In vsa zadeva jc bila pomembna za razvoj dejavnosti toliko, kolikor je prispevala k njenemu koncu. In hvala bogu. po svoje lahko danes celo rečem, da jc dobro, ker sc jc to zgodilo. Ker se mi /di, da je zadeva, kot si rekel, izgubljala neki svoj uotranji cilj. Kot družbeno gibanje jc privabila dosti premalo ljudi, da bi zares funkcionirali kot gibanje. Pritegnila je samo peščico ljudi, pcščica ljudi pa je težko gibanje, čeprav je ustvarjala vtis, daje nekaj blazno velikega. Res pa jc, da je funkcionirala kol ferment. Leta 1987 smo po teh napadih sklicali izredno skupščino ŠKUC-Fontma. Prišlo je okroi mu ljudi, med njimi Janez Janša in seveda kompletna ZSAf.S-jevska garnitura. Sprejeli smo sklepe o tem, da predlagamo prepoved diskriminacije /a rad i spolne usmerjenosti in civilno služenje vojaškega roka. Osrednji motiv pa jc bil jasno in izrecno pregon, ki ga je bila deležna sekcija Magntts od represivnega aparata države. Nova družbena gibanja pa so živela še naprej. Na prvih demokratičnih volitvah si tudi ti sodeloval v okviru neodvisne liste NfHt, Verjetno se ne motim, če rečem, da si homoseksualnost navzven vedno pred- 14 Intervju stavljal in postavljal kot politično vprašanje. Te je zato pura/, glavni adnt Marko Hren si ni priboril poslanskega sedeža, prizadel, presenetil morda? Ali pa si ga mogoče celo pričakoval? Upal sem vsekakor, da bomo dobili kakšen poslanski sedež, ampak nisem zares pričakoval, da bi ga. Moram reči, da me stvar ni prizadela tako kot moje kolege v krogu te liste NDG. Po volitvah so rekli, da smo izgubili bla, bla,.,, to je zdaj velik poraz. Meni se sploh ni zdelo tako, tistih dva in pol procenta, kolikor smo jih dobili, sc mi je zdelo kar v redu. Mislim, človek spreminja perspektivo glede na okoliščine, ampak zdelo se mi ie pač dobro. Vedel sem tudi, da še zdaleč nismo napravili dovolj pri promociji v javnosti Lomili smo ga. Marko Hren je šel v London, ko bi moral imeti predvolilni nastop itn. Ravno zato se mi je zdelo, da bi imeli šanse, Če bi delali naprej, samo drugi niso bili tega mnenja in potem smo kot lista razpadli. Torej, gre za politično vprašanje, čeprav ne mislim, da je zdaj to mogoče poudarjati na način: homoseksualec sem, volite zame, To se mi zdi težko prebavljiv slogan, ker je jasno, da imajo gay "idje tudi lazlična politična prepričanja. Da veliko gay ljudi ne postavlja svoje homoseksualnosti v ospredje svoje identitete. Čep i ie to seveda kljub temu bistveni element identitete, ki ga ni mogoče kar tako zanemariti. Saj drngače nc hodim okoli z bedžem, čeprav tudj ne vem, zakaj ne bi, ampak ne hodim, Če bi pa imel bedž, bi bilo tO podobno izrekanju nekega političnega prepričanja in spet vei,-tno, domnevam, za ohranitev moje identitete v celoti, kamor sodi tndi moja homoseksualnost, ne pa za ohranitev moje homoseksualnosti ali za razglašanje moje homoseksualnosti, Tako da mi je žal, ker lista ni nadaljevala tega, čeprav ne vem, ali bi bilo potem kaj bolje. Zdaj so časi še dosti bolj zaostreni in res ne vem, kako bi bilo na teh volitvah. Zakaj je bil prvi tudi zadnji poskus? Ni energij te vrste. Takrat je to razpadlo, Potem so se pojavili neki poskusi resti-tucije, ampak ponesrečeni. Pred Mrežo za Metelkovo je bil en tak poskus politične alternativne liste, samo se ni posrečilo, ljudje niso bili navdušeni. Potem smo ustanovili Roza klub. Magnus, kakor si rekel, je crkaval, prišli so novi časi, potreba po drugi vrst. organiziranja, zlasti po bolj samostojnem organiziran m, kakor je bilo to v okviru ŠKUC-Foruma. Tud- z novo oblastjo v Skucu so se razmere spremenile. Potem je bila sekcija Magmis precej manj preferirana kakor pre; Sklad r a dmžbene sekcije je še nekaj časa obstajal, ampak potem je tndi ta crknil. Nova oblast je poskušala vzpostaviti znotra. Škuca neka druga razmerja moči, v glavnem pa se ji jt posrečilo samo to, da re vse skupaj zafurala. Kot rečeno, pojavila se je potreba j novem, bolj samostojnem organiziranju, in glede na to, da je ravno tisti del civilne družbe, ki je bil politično organiziran, imel takrat pomembno funkcijo, se je zdelo racionalno, da se organiziramo kot politična akcija. S lo možnostjo, da funkcioniramo politično in nepolitično Ampak da Roza klub potem zares ni nastopil na volitvah, je pa pomanjkanje nekega političnega interesa znotraj samega članstva kluba, ki je bilo zelo razcepljeno. Zelo veliko smo debati- rali o tem; stališča o tem, kako naj se kaj doseže, ali naj nastopimo javno kar jc seveda tudi pomemben del političnega delovanja, pa so se močno razlikovala. Tako je tu prišlo do več konfliktov kot soglasja, V taki situaciji pa je zelo težko doseči kakšen politični efekt. Kakorkoli že, ko se je leta 1990 ustanavljal Roza klub, si bil spet prvi in glavni... Kaj pomeni to, prvi in glavni? Jaz nisem bil nič prvi in glavni, jaz sem mel pobudo. Pa saj to je to. Aha. ...in čc je bil Magnus kulturna, je Rožo klub, uradno vsaj, politična organizacija. Ti si na tej sceni v bistvu vseskozi deloval zgnij politično. Bi rekel, ja. Če zdaj pogledam nazaj, je verjetno res bilo tako, čeprav ni bilo intendirano, ni bilo reflektirano ves čas prav na ta način. Jaz sem pač videl svojo vlogo bolj v smeri artikulacije, vzpodbujanja aktivnosti, vzpodbujanja neke zavesti, če hočeš, iti take zadeve. Tn to je neke vrste politična funkcija, verjetno. Slovenci imamo tako nalo svoje in prevedene homoseksualne literature, da je bil tvoj prevod Plantovega Rožnatega trikotnika več kot samo dobrodošel. Gre pač za eno temeljnih del o nacistični vojni proti homoseksualcem. Vojna proti pedronr (tako všeč mi je bilo, ker si uporabna) prav ta izraz) je večna, je bila in bo. Zc res, da glave ne padajo vedno, ampak borba za pravice nam je za vse večne čase usojena. Moje muenje je, da enakopravnost ne bo nikoli dosežena, nenazadnje je še najboljša rešitev kakšen geto ali kibuc. Se ti ne zdi zato, da so vse zahteve, prošnje, pobude, odprla pisma, sporočila za javnost, protesti, okrogle mize in deklaracije, ki jib razne politične stranke potem tudi samo deklarativno podpišejo, eno snmo jalovo početje1* Ali pa gre mogoče za to, da javnost od časa do časa obvestimo, da smo vendarle še živi in prisotni? Zelo dobro razumem to tvojo pesimistično držo pri tem vprašanj e Je res tako, kot praviš, če si močno prizadevaš in kar naprej nekaj delaš, da bi se nekaj zgodilo, nekaj spremenilo; napraviš kup nekih stvari in potem ni od tega nobenega haska. To je razlog za pesimizem, celo epresijo. Če pa razmišljam manj prizadeto, bi rekel- da to seveda nikakor ni odveč. Škoda je le, ker manjka neka koordinacija, tudi neka solidarnost, če hočeš, med vsemi temi akcijami. Jaz mislim m verjamem, da enostavno ni drugega načina, kako pravzaprav karkoli doseči v smeri enakopravnosti, o katei i govoriš, kakor da na tem kar naprej nekaj delaš. In se strinjam s tabo, da nikoli ne bomo enakopravni tudi v tem smislu, kakor manjšine nikoli ne bodo enakopravne, ne v celoti, po definiciji ne morejo biti, to je pač logika govora o manjšinah. Kar se tiče varstva manjšin, ga je treba nenehno dosegati. Ampak znano je, da ga nikoli ne dosežeš do konca, se pravi, nikoli ne boš zadovoljen z njim. Problem pa jc tudi v tem, da lahko kdaj ti las. ki se zavzema za varstvo manjšin, vključno seveda s samim glasom manjšine, prevpijejo oni drugi. In to so časi, ki so za manjšine najbolj nevarni. Celo kadar so v državnih mehanizmih vdelani instrumenti za vars o manjšin, je možnost, da se vse to zabriše, da manjšina postane grešni kozel. Nacizem je bil verjetno samo ena od bol izrazitih artikulacij tega statusa gaycv v Evropi. Pri Čemer je paradoksno to, a to je najhujše pri statusu homoseksualcev, da pravzaprav homoseksualnost sama po sebi redko nastopi kol razlog pregona, zelo pogosto pa kot izgovor zanj. V smislu: tega je treba sesut - kako ga lahko sesuje m o? - tako, da pokažemo ali povemo, da je peder. Spričo neuničljive homofobije je lahko homoseksualnost krasei izgovor za to, da nekoga sesujemo iz drugih razlogov. Ne boj se, ne bom kukal skozi ključavnico v tvoje zasebno življenje (spalnico), a včasih kar ue dojamem, da si lahko vedno tako miren (ali samo "miren"). Kot d? nt bi doživljal stresov in pretresov, kot da si srečen človek, ki mu ni nikoli potrebno povzdigniti glasu, ker mu tako in tako gre, v poklicu in ljubezni, vse prav. To je seveda čista oslarija, kar govoriš. Sploh ne vidim sebe kot mirnega človeka, nasprotno, mislim, da sem zelo vzkipljiv in nagle jeze. Tudi koleričen, po svoje. Se tako samoobvluduješ? Takega le res ne poznam. Nič se ne obvladujem. Midva nisva veliko skupaj v situacijah, kjer se razburim. V osnovi sem, mislim, zelo čustven človek, ker to, kar si rekel, asoci-ira neko hladnost. In nikakor ni res, da bi mi šlo vse tako, kakor bi hotel, daleč od tega. Čeprav je moja lastnost, ki jc najbrž malo splošnejša lastnost intelektualcev, ta, da si skušam vse razložiti, in če si vse razložiš, potem stvari nekako omiliš, ne glede na to, kakšen naboj že imajo v sebi. So pa stvari, ki se pri meni lahko dogajajo tudi s hudo ihto in vročičnostjo. To velja tako za poslovno kot zasebno življenje. Dolga leta sem v "Ekranu" bral hoje zanimive dnevniške zapise t Berlinala. Z intervjuji si slovenski filmski publiki prvič predstavil Pramheima, Lambería, Jarmanu celo na TV. Menda ne boš rekel, da s filmom ne prijateljuješ več? Ne, nikakor ne bom tega rekel. Je pa seveda obisk festivala povezan s tem, da ti nekdo plača bivanje v Berlinu, in ker lansko leto takega ni bilo, nisem Šel. Drngače pa imam film rad, kako naj rečem, rad gledam film. Film je v nekem smislu strast, veselje, erotika. Iz užitka ob gledanju filma je bil naraven korak ta, da sem napisal, opisal, kaj mi jc pravzaprav postalo užitek. Kadar sem pisal o filmu, sem bolj ali manj raziagal to, zaradi česa v filmn uživam in zaradi česa nc. In sem iz tega delal tudi predmet teorije. To je prišlo samo od sebe. Vseskozi si zastopal drugačnost (verjamem, da ne samo zaradi drugačnosti same) in to za vsako ceno. Si jo kdaj plačal, si imel zato kdíy probleme s samim seboj, z bližnjimi, s poklicno kariero? Poznam kar nekaj mladih in v kratkem bodočih intelektualcev, ki coming onta niso pripravljeni storiti za nobeno devizo. Izgleda, da je bilo tebi lahko, vsaj brez vidnejših posledic. Ali pa si bil samo dovolj hraber, trmast, vztrajen in brez strahu, nenazadnje v pravem pomeuu drugačen? Mislim, da imaš o meni precej zgrešen vtis. Daleč od tega, da bi bil pogumen. Prej bi rekel, da moj coming out izhaja iz tega, ker ne zmorem prikrivati. Povzročila ga je moja nesposobnost živeti normalno dvojno življenje, kakor ga pač živijo nor- is Intervju malni ljudje. To sem si potem izbral kot bolj enostaven način življenja, ker je zame bolj enostavno biti to, kar sem, kot živeti dvojno življenje. Zaradi svoje omejenosti, ne zaradi kakšnih lastnosti, ki jih ti vidiš. Sicer se pa ne počutim kaj dosti "drugačnega". Sploh ne, počutim se prekleto istega ali enakega. Na svoj način, v nekih osnovnih, še zlasti zoprnih potezah. In gTe točno za to. da ta islost al) enakost pride do izraza. Da nisem po svoje nič drugačen. Nisem zadovoljen z izrazom drugačnost, ampak drugačnega sploh ne najdem. To res ni pravi izraz, se pa čisto strinjam. da je težko najti pravega. V nekaterih stvareh, ki zadevajo moje ravnanje, moje reagiranje v določenih okoliščinah, sem tako zelo enak. da bi bit prav rad drugačen, vsaj kar se tiče tega, kar preziram. Ceno na neki način vseskozi plačujem. To je posebna reč, kakšnega šokantnega dogodka v tem smislu nisem doživel. Se najbolj šokanten zame, se mi zdi, jc bil ta, ko je nekdo nehal bili moj prijatelj ker je izvedel, da sem gay; da je doživel ob tem tako ogorčenje, da' se je prenehal družiti z mano. Iz kakšne situacije sem tudi letel, iz kakšne družbe so me tudi vrgli, ampak to v glavnem v mlajših letih. Vseskozi pa to ceno plačujem na drug način, kakor jo plačuje marsikdo, ki bi hotel bili enakopraven, ne glede na to, da jc že enak. Po svoje moraš biti boljši od onih. s katerimi bi rad bil enakopraven, da si potem lahko. To je ccna, ki jo plačuje: prisila, da bi bil boljši, da bi lahko bil enakopraven, medtem ko za druge zadošča žc to, da so vsaj enaki. Saj veš, kako jc s temi strahovi, največkrat so v zvezi s tem, da se bojiš, da bodo ljudje izvedeli. Zvedeli bodo prijatelji, ki te, kot vidiš, lahko zapustijo, čeprav se potem vprašaš, kakšni prijatelji so to, da so te zapustili... Niso me bili vredni in prav je, da so me zapustili. To je en, ampak zelo beden pon 'slek. Ne preveč. Ja, pa je. Bi rekel, da je to beden suro-gat, bedna tolažba za to, da te je zapustil nekdo, s komer si se družil. Nadaljni strah je, da bi izvedela družina. To jc iahko tvegano v določenih primerih, kjer obstaja možnost, da te bo družina izvrgla. Smo pa tukaj v podobni situaciji. Če te družina ne more sprejeti takega, kot si, potem jc to kaj klavrna družina. .Tc pa še zmeraj res, da jo rabiš, da rabiš zaledje, vsaj dokler nimaš kakšnega svojega kroga. Tretja zadeva, ki te lahko doleti, je ta, da izvejo tvoji delodajalci, ljudje, od katerih si odvisen materialno, ker ti režejo kruh. Vsi ti strahovi jo nekako upravičeni, čeprav jc tu moje vprašanje (ker ne more biti odgovor, ker enostavno ne vidim skupnega recepta za vse posameznike) v tem, kdaj je tveganje večje, Takrat, ko zadevo skrivaš od samega začetka in sc potem v nekem trenutku pač izve in obstaja možnost reakcije, ali takrat, ko je stvar od začetka jasna, kar ti sicer zoži nekoliko zmanjša začetne, izhodiščne opcije, ampak potem vsaj ni več nevarnosti, da hi stvar pripeljala do kakšnih hujših posledic. Tako da razumem, od kod ta stiska mladih, ki sicer ni nič novega, zdaj jo samo bolje vidimo. Hkrati pa, če bomo tako razmišljali (to pa jc aktivistični impulz), seveda ne bo s sceno nič boljše. In se mi zdi, hvala bogu, da nekateri ne razmišljajo tako ali so nehali razmišljati tako, kjerkoli žc so na svetu. Da so s tem omogočili, vsaj nekoliko odprli vrata možnosti za boljšo situacijo. Da se tudi homoseksualnost nekako normalizira, v smislu, da postane vsakdanji del življenja. Nekoč sem nekaj tvezil o gay kulturi in potem si me čisto zmede! z vprašanjem, če sem prepričan, da gay kultura tudi zares obstaja. S svojimi "oblaki" si v hipu prekril mojo "jasna" obzorja. Pred kratkim si v Razgledih podohrio razmišljal o gay filmu: ali sploh obstaja in če že, kateremu lahko z vso pravico rečemo, da to tudi zares je. Od kod ti pomisleki, z a kij tako komplicirano razmišljaš? Zato. ker sc mi stvari ne /dno enostavne, Ne zdi se nit. da je nekaj kratko-malo eno ali drugo. Vemo, da se stvari zelo prekrivajo, da imaš v splošni kulturi ogromno prispevkov homoseksualnih ljudi, da jc ta odstotek cnormen, vsekakor upoštevanja vreden. Torej ne moreš znotraj tega nekaj ločevati in tudi ne bi bilo dobro,"če bi. To bi bi! potem že nekakšen lov na čarovnice. Reči. da je nekaj čisto a in čisto b, so zelo sumljive stvari, in kvalifikacije v tem smislu so redko upravičene, Če govoriš o gay kulturi, je tukaj toliko faktorjev, ki lahko vplivajo na to, ali nekaj je ali ni gav film ali roman, Cc se sam deklarira tako, to je druga stvar. To je potem neka forma, ki si jo nekdo sam izbere in potem v njej pač obstaja. Če pa ti skušaš trpat to V neko žanrsko ali nevemkakšno formo, s tem samo pomnožiš vprašanja. Kakor se mi stvari kažejo, je manj posrečeno govoriti o gay kulturi kakor o gay akciji, ki pt v podkrepitev svojih tez, tegi kar hoče neka akcija povedati, vzame kulluro. To sprejmem, Tako kot verjamem, da sem jaz enak drugim ljudem *ako se mi zdi, da so v kulturni produkciji neke funkcije in neki kodi. ki jih pravzaprav ni mogoče ločiti, čeprav bi ravno na nivoju koda mogoče najla/e ločili nekaj, kar je bolj prepoznavno gayu kot heteroseksualcu. Pri kodih je pač tako. da gre za neke vrste "znati brati" in da lahko tukaj rečeš, da obstaja neka specifična gay govorica, kar pa seveda še ni gay kultura. Misli bi lahko v tej smeri razvijal še naprej, čeprav po drugi strani ni treba lak o /elo komplicirali stvari, ni jih treba dodatno mistificirati. Ni pa tudi v redu, če se jih poenostavlja. Izrazu gay kultura se upiram tudi zato, ker tako teži h getoi/aciji. Ti si se v teh vprašanjih nekako izrekel za geto in to po svoje razumem. Človek, ki doživlja 10, da nc more živeti normalno v tem svetu, ker tudi signali niso popolnoma jasni (ne veš. komu lahko odkrito kaj poveš, komu nc, komu je treba in kcimu ni treba povedati, koga lahko osvajaš, koga ne...), ker je ta svet pač prilagojen heteroseksualeem. stremi h getoizacijL V tem smislu bi bil geto rešitev, v smislu, da bi bili tam vedenjski obrazci in kulturni obrazci... ...in gay kultura... Ja, samo to bi bilo potem že analogno neki nacionalni kulturi. Ker bi tam nasta! nek specifičen jezik, neka specifična govorica. neki specifični kulturni konstrukti in v tem smislu naprej. To je vse možno, čeprav ima tak geto tudi svoje pomanjkljivosti. Po drugi strani pa. ce si nekdo prizadeva za takšen geto, je to opcijo dobro imeti. Dobro je imeti različne opci- je na razpolago, tudi to, da greš živet v geto, ker ti je težko živeti V tem svetu. Čeprav je v osnovi v mojem interesu neka bazična solidarnost mea temi različnimi formami, sc ne zavzemam za unifikacijo form, za neko strogo skupno akcijo. Zavzemam sc za to, da bi bila solidarnost zadaj za temi različnimi akcijami, pristopi, načini življenja, kamor spada tudi skriva nje, o katerem sva prej govorila. Tako se eni skrivajo, ker pač ne morejo drugače. Tudi taka situacija zahteva neko bazično solidarnost. Ti lahko stopiš na neko radikalno pozo, v neko radikalno držo in rečeš, kaj bi s takimi, ki sc skrivajo, ti nam nič ne koristijo... To je mogoče res. ampak ravno zaradi takih je treba šc bolj razvili sceno. Zaradi takih, ki imajo težave s sabo in drugimi, ker so gay. Kaj bi bilo po tvojem mnenju potrebno storiti, da bi scena spet oživela v nekdanjem sijajir. Disku je zgo^ šc za generacijo, ki šele raste, kulturne prireditve so vse manj odmevne. Kot bi bili prezasičeni sami s seboj. Predlagaj Šok terapijo! Nc, ne morem predlagati nobene šok terapije, kakršna je bila tista leta 1984. Ne. ker scena sedaj tukaj je, ljudje prihajaj« -nanjo. Predstavljani si nekaj drugega, samo ne vem, če je to za objavo... ...kar povej, bova kasneje črtala... ...nc, to pravim zaradi tega, ker če bi se iahko realiziralo, potem nc bi bilo za objavo. ker pa se ne more realizirati, je lahko za objavo. Edino možnost vidim v tem, da bi se ustvarilo neko organizacijsko jedro, potenciali takega jedra so, in da bi se znotraj tega jedra ustvarila neka učinkovita strategija, ki bi imela tudi trdna pravila delovanja in bi se potem seveda tudi izvajala. V tem vidim edino možnost, v nasprotju s parcialnimi, razcepljenimi, razbitimi akcijami, ki dosegajo enake, namreč parcialne in podobne efekte. Ampak ne proti takim akcijam, temveč tudi zalo, da bi jih podprla. Tukaj gre za aktivizem, ki ga ne vidim v smislu neke patetične, vseodrešujoče akcije. Možnost je samo v tem, da bi se ustvarila nek.i pametna strategija, kako nastopiti v tem prostoru, da bi sc odprlo več kanalov, da bi se strategija lahko prilagodila obstoječi sceni in jo uporabila /a razširitev področja možnosti delovanja. Saj se scena samo v tem, kako samo sebe prepozna lahko tudi artikulira. Drugače je to lahko neka anonimna scena, ki je nihče ne opazi, ker im:i zelo malo feed-backa. Če od kod, polen i bi la fed-back morala dobivati vsaj iz sebe Same. Pa še končajva, kjer sva začela: zdaj i" tukaj, Ozri se za trenutek nazaj in povej: ti je bilo kdaj žal za vse kar si počel: si kdaj pomislil na smisel; si se kdaj vprašal /a koga in zakaj. Si pomislil kdaj. da je napočil čas, da prepustiš delo in prostor mlajšim, njihovim potrebam in željam. In odkrito, si pomislit kdaj, da ti bo mogoče netgc nekdo hvaležen za vse to, kar si naredili Ja, vse to, vse, kar sj naštel, se mi je že kdaj motalo po glavi. Vem, da ti takšen konec ne bt> všeč, ampak tukaj ja/ postavljam piko na i: hvala, in ne samo za pogovor. Gusti Lebert Voto: Jasna Klančišar 16 MMj Humanizem in renesansa Mineva deset let, kar se je gay skupnost začela zavedati, da jo ogroža nov nasprotnik, bolj zahrbten in neusmiljen, kot vsi dotedauji. Kot je znano, je aids, kar se tiče gave v, daleč najhuje kosil v Združenih državah Amerike. V Ameriki v generaciji cmancipiranih gayev, ki so starejši od trideset let, verjetno ni več takih, ki ne bi izgubili vsaj uekaj znanccv ali prijateljev, in ki ne bi vsak dan trepetali, da bodo dobili nove slabe novice o bolezni ah rezultatih testa svojih prijateljev ali celo sebe. Njihovo življenje se je spremenilo za zmeraj, zaznamovalo ga je žalovanje, praznina in strah. Te tisočere konkretne usode in tragedije so imelt velik vpliv na zavest in obnašanje cele gene racij c gayev in res je bilo zadnja leta prvič opaiiti da število novih primerov raste počasneje, kot so predvidevali. Rezultati so razveseljivi, toda ali je res prišlo Jo dolgo pričakovanega upadanji epidemije? Ko si rezultate oglej" pobliže, bomo opazili, da se nova, skrb zbujajoča "rizii gayev. Vedno bolj mladi gay i, torej tisti, aktivni sredi oset Povsod v mm up. noČn značil Mladi mišljeno ^n^KW^^i W'lW ^Spuščajo v rizičue s : ^nri--- |%re^^ašcite s kon-domon RaBgfiiffi. "ipjpokazale, da se je leta 1992 sani! ■'■■1 iii|področju San Francisca pojavilo več iBt tisoč novih primerov HIV-seropozilivnih, med katerimi je bila najbolj zastopana skupina gajev med 17. in 25. letom starosti. Tudi na vseameriški ravni so raziskave pokazale, da je število novoodkritih primerov pri mladih med 13, in 29. letom v hitrem porastu, četndi se je to število med celotno moško gay populacijo celo zmanjšalo Rezultati so tako zaskrbljujoči, da v Ameriki že raziskujejo, zakaj sporočila in nasveti gay aktivistov do mladih ne prodrejo in kaj storiti, da bi zaustavili to jzjemno nevarno gibanje bolezni. Zdi se, da je znotraj gay populacije prišlo do "generacijskega razkola", kjer se mladi ne zavedajo več nevarnosti in se slepijo, da stereotipi, ki veljajo za opisovanje značilnosti obnašanja starejših pri padiiikov gaj skupnosti, za mlade ne vel-.ijo in torej niso ogroženi. Mladi gayi gledajo na svoje življenje kot na nekaj neuničljivega, hkrati pa "poznajo veliko zantov svoje starosti, ki so ravnokar napravili coming out in se preveč zabavajo. da bi jih aids resnično skrbel", če rarafraziramo odgovor enega ;zmed njih, ki je odgovarjal na vprašanja v neki Študiji na Zahodr obali. Mnogo mladih gayev " idi misli, da za aidsom zbolijo le starejši gayi. ki imajo brke in hodijo v "leder bare". Aids mladim navidezno siccr še prizanaša, kar pa bo le kratkotrajna in boleča utvara. Potek bolezni od okužbe do .zbruha simptomov je dolgotrajen, zato jih le malo sploh srečalo koga, ki ima aids, j manj pa ji1 je videlo trpeti in umirati prijatelje, Prihranjena, a le začasno, jim je tok terapija starejše generacije. Tisti, ki so stari le nekaj čez dvajset let in menijo, da niso ogroženi, ker nezaščitenih odnosov s starejšimi od sebe niso imeli, le počasi spoznavajo, da so živeli v usodui iluziji. Tisoči mladih gayev, ki prihajajo v meke gay življenja, kot je npr. San Francisco, tudi ne poznajo dobro nevarnosti, ki jim grozijo Nikogar ni, ki bi jih posvaril Jn jim razdelil brošure z informacijami. Še zmeraj je npr. med ujimi razširjeno zmotno mnenje, da se nezaščitena penetracija lirez ejakulacije uvršča v tako imenovano varno spolnost, čeprav se je pokazalo, da izcedek, do katerega pride že pri erekciji med spolt vzburjenostjo, vsebuje dovolj viri lahko povzroči okužbo. Šolski programi le povi spolnost, homoseksualne jo, tako da mladi ggyi ta jo spolno aktivni, nimajo. Starš da bi r. 'J en ju. Primanjkuje le li komunikacijsko rijejo svoje nagnjenje ga 1' ■'.. iV-jl "iudi zadovoljijo, pri tem Ldnolle pride do nežnih ritnalov, ki so ¡¿ni med njihovimi straight vrstniki. Ti poskusi so obremenjeni s tako bočnimi občutki ob soočanju z lastno identiteto, da je pri tem skrb za lastno zaščito drugotnega pomena, individualna zavest o potrebni zaščiti se razvija le počasi, še posebno, če prvi partnerji ne igri j vloge pozitivnih modelov obnašanja in v svojem egoizmu priložnost brezobzirno izkoristijo. Tudi nizka verbalna komunikacijska raven, do katere prihaja ob bežnih spolnih stikih med gayi, povečuje nevarnost oknžbe. Marsikateri gay, ki bi imel rad varnejše spolne odnose, tega niti ne zna izrazi . ali pa mu je preveč nerodno Včasih se manj izkušeni tudi popolnoma podredi bolj izkušenemu, četudi je spolno obnašanje le-tega visoko rizično. Nenazadnje se prenekateri gay ne upa prevzeti pobude v varni spolnosti, saj se boji, da si bo partner to razlagal kot osebnostno zavrtost a celo kot morebitno okužeuost samega pobudnika. Ker se zavedajo, da je mladim v(' ko do mnenja vrstnikov in so vzore vrstnikov tudi pripravljeni posnemati, so se v Ameriki aids aktivisJji&lotili drugačnega pristop« k vzgojj N^/i i.dc skušajo vplivati prek tisti® ■ ki v svojem okolju Vi^ijijliske osebnosti. — baru v seri- ¡vflj c vrstnike mi vame da svoja i morebitne emu krogu pri- gre^/a to, da se spremenijo lašanja celotne skupine. Če tladim le starejši govorili o urnostih bolezni, jih mladi ne bodo ako zelo poslušali, kot bi svoje vrstnike. Mlade je treba torej prepričati, naj sami vplivajo na vame obnašauje svojih vrstnikov, ker se bo samo tako lahko zmanjšala ogroženost celotne skupnosti Videli smo, da sc obeta novo kritično obdobje v boju proti aidsu, čeprav so mnogi gayi živeli v iluziji, da je z upadanjem števila novih primerov prva bitka dobljena, Zdi se, kot bi bila potrebna osebna izkušnja trpljenja, da bi bil človek pripravljen spremeniti obnašanje, kar pa je pri aidsu, ki čaka potuhnjen več let, usodno. Mladim, ki komaj stopajo v odraslo življenje, je smrt namreč nekaj preveč odmaknjenega, da bi jih to skrbelo, še posebej, če ne vidijo res prepričljivih dokazov o posledicah svojih dejanj. Tudi iskanje cepiva se nadaljuje brez pričakovanih rezultatov, zato kot edino učinkovit način boja proti širitvi bolezni še vedno ostajajo le varnejši načini spolnosti. Osebna odgovornost gavev pri tem je velika, saj se morajo zaved; :i da se lahko učinkovito zaščitijo le sami. Scle takrat, ko bo odgovoren odnos do spolnosti in s tem do sebe, partnerjev in prijateljev, dejansko postal norma obnašanja med vsemi spolno aktivnimi gavi, se bo lahko zmanjšal občutek tesnobe, življenje pa bo zopet polno ter spolnost osrečujoča. T. HM u Berlin m en ju skrivanja. Tisoči homoseksualcev so bili v petdesetih in šestdesetih preganjani in skorajda popolnoma izobčeni iz družbenega življenja. Vendar w. m' v zakotju nočnih barov rodile novtfjliifiiude drugega vala lezbičnega in gay|ytli|nja. sPonatisnilt nekaj nj-ru h Ju ititi isek i^lniti^^MU-asoi^/M afiji^IKt- novej (o koi >y«unja itvom teziatoi I men^ öl i VsJ gfcsem štttpejttiski1 ItiSno gjKtiùe v| ki upor ; v t>ew \ Beriir.opii kon materi žmt "Ifi je takratni zavesti Berlin je v osemdesetih doživel popoln kulturni razcvet in postal kulturna prestol-¿ste Evrope, ki jc počasi aa od nenehne napetosti je bilo treba vdahniti tardne ideje in miselne uca množični zločin druge svetovne Berlin jc bil razdeljen / zidom, ki jI resda predstavljal nepremostljivo f med dvema političnima .sistemom;! dvema povsem diametralnima ideologijama in svetovoma, ni pa mogel zlomiti duha njegovih prebivalcev, ki so prav v .Oj li! !rk imn _ Valeč, TRjj^iruzt>i označil prelomnici-lezbijk in gayev. Le-ta se je pričela nezadržno krepiti, lezbijke in gayi so stopili iz anonimnosti, se brez sramu, s ponosom, razkrili v javnosti - vse to pa je re/ultiralo v organizirano lezbično in gav gibanje, ki je pričelo ustvarjati nujno infra- prišla tudi strah in tesnoba. Pošast nacionalizma je pričela dvigati glavo m kazati svoje o|g|. /> -K . Kot da vojna na nesrečnih proi^^ipivše Jugoslavije m zadosten opomU^JŽf je po Evropi, zlasti pa v Nemčiji, pričela pojavljali vse bolj MUjCCMki tenu Fiecjp^i iunc^^^ mm|_ jej« muaieii: ' kd primerov, ko so vpad al i v njihova nočna zabavišča in jih skušali ustrahovati Na trenutke se zdi, da se je kolo zgodovine ponovno pričelo vrten nazaj. Časi brez skrbnosti so minili. Val novega nacionalizma je prišel z vzhoda in se razšir po domala vsej Nemčiji. Zato ne preseneča. da na mttrgim lezbičnega in gay gibanja v Berlinu naletimo na pojav radtkalnih-oziroma ultra-levičarjev, vendar je njihovo delovanje precej drugačno od organiziranega lezbičnega in gay aktivjzma na berlinski sceni, saj je usmerjeno predvsem v politični boj proti pojavom neonacizma, rasizma, seksizma, antisemitizma in sploh kakršnegakoli šovinizma ter diskriminacije, pa tudi v kritiko obstoječega kapital isttčnega družbenega reda; v precejšnji meri se opirajo na ideje utemeljiteljev socialistične in komunistične ideologije -Mann, Engelsn, Lenina, Rose Lu vem-biirg...in na feministično ideologijo, katere vidna predstavnica je bila Simone de Beauvoir. ženska, ki jc napisala eno temeljnih del feministične misli. Drugi spol, njeno življenje pa je bilo tesno povezano s Sartrom in francoskim eksis tencializmom, Povezovanje lezbičnega in feminističnega akt i vi ima z levim radikalnim prepričanjem si prizadeva za socialno pravičnejšo in liberalne j šo civilno družbo. Predvsem s svojimi komuni stičnimi idejami zelo bodejo v nos uradno nemško oblast, ki ne izkazuje posebnega razumevanja za njihov boj, celo nasprot no, zdi se, da mnogo bolj popušča ekstremniin desničarjem, naziskinom, ki imajo na vesti že celo vrsto prižigov cen trov in domov za priseljence in celo umorov nedolžnih tujcev. Namreč, policijski ukrepi so oh javnih demonstracijah levičarjev mnogo bolj strogi, represivni in brutalni kot do desničarjev, ki so jih precej časa le nemo opazovali pri njihovem duhovnem smislu ta zid zrušili že mnogo pred njegovim dejanskim padcem Čeprav ga ni mogoče povsem primerjati s Parizom na prelomu v 20. stoletje, je Berlin led a j predstavljal norost, ekstrava-ganco in dekadenco - in zatorej ne preseneča, da je pomenil eno izmed evropskih zbirališč takratnih lezbijk in gavev. Nasploh je bilo v dvajsetih letih, kljub ekonomski krizi, ki je bila posledica globoke recesije in nezace¡jenih ran prve svetovne vojne, čuliti, da so se ljudje precej sprostili in osvobodili. V umetnosti so prednjačili novi tokovi. Ljudje so se zabavali, kot da bi hoteli izbrisati kruto realnost in temačne perspektive, ki so sc zgrinjale nad takratno Evropo. In lezbijke so se resnično znale zabavali, saj je znano, da jc bilo v tedanjem Berlinu okoli sto različnih, bolj ali manj odprtih klubov, kjer so se zbirale. Vendar bučna dvajseta leta niso trajala dolgo in Hitlerjev prevzem oblasti, s tem pa pohod nacizma, je pomenil konec javnega lezbičnega in gav življenja. Homoseksualci so sc morali pričeti skrivati, če so se hoteli izogniti represiji fašističnega režima, ki jc imel poleg Židov tudi zanje pripravljena taborišča smrti in črne trikotnike, s katerimi je označeval lezbijke in druge asocialne osebe, ter rožnate trikotnike, ki so jih. prišite na taboriščnih uniformah, nosili gayi, S koncem druge svetovne vojne še ni bilo videti konca diskriminaciji lezbijk in gayev v takratnir ponižani in razdeljeni povojni Nemčiji. Življenje homoseksualcev je bilo v obdobju obnove Nemčije v zna- strukturo za možnost socializacije in izražanja svoje suhkulture znotraj lezbične in gay skupnosti 111 tudi v širšem družbenem kontekstu. Da so se lezbijke v Berlinu, podobno kot drugod v Nemčiji, odlično organizirale, o tem ni nobenega dvoma. Na razpolago imajo informacijski center, telefon (hotline), hotel za ženske, restavracije in bare, knjižnico, knjigarne, knltume centre, filmski arhiv, diskoteke, tukaj je tudi sedež mednarodne tiskovne agencije Upa ... , tradicionalno prireditev, ki poteka vsako leto 3i. aprila, imenovano Valpurgina noč. od sredine osemdesetih pa sc je med tradicionalne prireditve vpisal tudi tako imenovani Lezbični teden {Lesbenwoche). to je teden, ob katerem lezbijke pripravljajo razne delavnice, okrogle mize, predavanja, predvajajo predvsem novejše lezbične filme, žurira-jo... Vsako leto priredijo otvoritveni ples, ki se ga običajno udeleži med dva in tri tisoč lezbijk. ki pridejo iz vse Nemčije, pa tudi iz ostalih evropskih držav. Zid, ki je razmejeval nekdanji Vzhodni in Zahodni Berlin, je novembra padel. Simbola prejšnjega časa tako ni več. Kaj je ta sprememba prinesla Evropi, vemo. Preživeli komunistični sistemi so bolj ali manj boleče pričeli izginjati s političnega zemljevida Evrope, vse je sprva zajelo navdušenje in evforija. Toda razlogov za zanosno veselje jc vse manj. Z velikimi družbenimi spremembami sta i8 IÏHIM Berlin početju, ukrenili pa niso ničesar. Levičarji so prepričani, (Ja za izbruhom sovraštva in nasilja do tujcev, skrita v send, stoji vlada ali pa vsaj močne politične sile v Nemčiji, ki jim taka nestrpnost odgovarja, saj naj bi prepričala javno mnenje v nujnost spremembe zakona o tnjcih, ki se marsikomu zdi preveč liberalen. V tem, pravijo, je vsa beda in dvoličnost uradne politike. O vseh teh realnostih in skritih obrazih Berlina, torej, o nekem drugem, nam tujem in komaj razumljivem Berlinu, sem se pogo varjala s Slovenko, rojeno v Nemčiji, ki ¿TVt v feministični in lezbični komuni Frauen-Lesbtn Htius. ki je del squota tzasedene hiše) levičarjev v bivšem vzhodnem predelu Berlina, v bližini Alexanderp latzti. Sprva sem bila nekoliko osupla in presenečena nad obstojem takšnega .iktivizma, saj sc rr je zdelo toliko drugih f-tvari znotraj lezbične in gay sknpnosti, khi jih bilo Se potrebno narediti, ptmiemb nejSLh. Vendar, bolj ko sem sc s sogovornico pogovarjala o problemih, ki pestijo itidobnega Nemca, bolj mi je postajalo asno in razumljivo, čemu vse to. Pod površjem mogočnega, postmodernega Berlina sem pričela zaznavati ta drugi 'liraz, to tesnobo in nemoč pred neznankami, ki jih prinaša prihodnost, F'a ne samo pod površjem, Berlin je, resda skorajda "copazno pa vendar, pričel spreminjati tudi zunanjo podobo. Sarm rahle zanemarjenosti n kaotiČnosti naj bi zamenjale nrejene fasade stanovanjskih poslopij, še več kričavih malih trgovin in 'lestečih napisov ter red. To je Sc posebaj opazno v nekdanjem Vzhodnem Rerlinn. kjer je čutiti močan razkorak med "fediščino starega in novim zagonom, No, vsaj Kreuzberg, duša Berlina, se zaenkrat še upira valu sprememb. Kot nekakšna oaza odštekancev in marginalccv \seh vrst kljubuje in ohranja videz c rug Ličnost i in nekakšne nostalgicnosti za ^'arimi časi. Moja sogovornica mi jc povedala, da so takoj po združitvi obeh Nemčij mladi ljudje zasedli ogromno praznih, zanemarjenih hiš v nekdanjem Vzhodnem Berlinu. Kultura squotov je na zahodu nekaj povsem običajnega, tu pa je seveda predstavljala novost, tisti neprijetni stranski produkt "razvajene zahodnjaške mladeži", ki si izmišlja vse mogoče. Seveda so se mestne oblasti nemudoma odzvale in napovedale vojno novim, nezaželjenim priseljencem. Nič niso zalegi argumenti, da so te hiše opuščene in da jih bodo na lastne stroške poskušali čimbolj urediti in usposobiti. Med squoterji in policaji se je vnel boj, podkrepljen z rekviziti, kot so gumijevke, dimne bombe in podobno, dokler jih niso pregnali iz. domala vseh zasedenih stavb. Moji sogovornici in njenim prijateljem, okoli sedemdeset jih je, je uspelo scjuot vseeno obdržati in si ga uredit! po svoje. Mestni vladi plačujejo simbolično najemnino, ki je še celo za naše razmere smešno nizka. Vemo. kako dolgo v Ljub ¡jam sanjamo o prostorih, namenjenih drugačni in alternativni kulturi, ki jih bomo morda končno le uspeli dobiti na Metelkovi. No, oni so si nekaj takega uspeli ustvariti v svojem squotu, s to razliko, da tam ne samo delajo na svojih projektih, ampak tudi živijo, Femiuistično-lezbična komuna je samo del te skupnosti in zajema celo drugo nadstropje ene izmed treh stavb, ki tvorijo celoten kompleks, Ze na samem vhodu visi na pročelju stare stavbe ogromen transparent, ki jasno obeležuje, da v tej hiši živijo feministke in lezbijke, ki se bor jo proti fašizmu, rasizmu in seksizmu in s lem tudi proti drugim vrstam nasilja, na primer proti nasilju nad ženskami. Pravilo številka ena je, da v te prostore moški □imajo vstopa, čeprav ne gre za nikakršen separatizem v klasičnem pomenu besede, saj drugače z gavi in ostalimi moškimi komunicirajo in sodelujejo pri skupnih akcijah zoper skine ter pri ostalih dejavnostih. V feministično-lezbični komu ni živi trenutno enajst žensk, ki občasno gostoljnbno sprejmejo kakšno gosljo iz tujine, ki se nahaja v Berlinu. Z ostalo lezbično skupnostjo ne sodelujejo dosti, saj, kot zatrjujejo, za to ni posebne potrebe. Lezbijk je v Berlinu dovolj, tako različnih, da se jim m treba med seboj nujno družiti samo zato, ker so lezbijke Tam je na razpolago enostavno toliko raznovrstne infrastrukture, toliko različne ponudbe, da lahko skorajda vsaka najde kaj zase. Če si levica tka, se pridrnžiš pač njim. če nisi, si poiščeš tisti prostor, ki ti po stilu najbolj odgovarja. In raznih stilov je tu na pretek, Čeprav sc ni moč izogniti občutku, da še zmeraj na berlinski sceni prevladuje oster, brezkompromisen lezbični stil", nekakšna zmes ostrega punka in bojevitega separatizma. Tam sodelovanja med lezbijkami in gtiyi ne boste ravno srečali v enormnih količinah. Lezbijke V Berlinu sc razlikujejo od ostalih evropskih lezbijk, ki sem jih doslej srečevala na primer v Amsterdamu, Bruslju, Londonu, Od njih se ločijo predvsem po imidžu in že prej omenjeni ostrini, čeprav tudi drugod v Zahodni Evropi ni opaziti pretiranega sodelovanja med lezbično in gay skupnostjo. Vendar ostaja vtis, da se lezbijke v Berlinu razlikujejo tudi od ostal i h lezbijk v Nemčiji - v svojem delovanju so mnogo bolj svobodne in brezkompromisne kot na primer lezbijke na Bavarskem, kjer se komajda upajo javno deklarirati in izpostavljati. Dejstvo, da je Berlin drugačen od ostalih velikih mest in prestolnic Evrope, ostaja. Upajmo, da svoje avtentičnosti ne bo izgubil v bitki s Časom, ki prihaja. Če se še enkrat povrnemo k pojavu levega radikalizma, bi lahko kronologijo zgoraj omenjenih dogodkov povzeli nekako takole: po padcu berlinskega zidu v novembru 1989 so se na pomlad 1990 v 19 Berlin zahodni berlinski skrajno levi sceni (mediji jo označujejo kol "avtonomno" ali na splošno "levo teroristično" gibanje, čeprav s terorizmom nima ničesar skupnega) začele razprave o etičnosti zasedanja praznih in opuščenih hiš v bivši Vzhodni Nemčiji. Predvsem se je zastavljalo vprašanje, ali ne bi šlo v tem primeru za kulturni imperializem z njihove strani in ali ne bi bili na tu način podobni nemškim kapitalistom, ki so s svojo ekonomsko močjo brezvestno okupirali Vzhodno Nemčijo. Vendar jim je bilo kaj kmalu jasno, da "zasedbe" bivše Vzhodne Nemčije tako in tako ni moč preprečiti, zato so sklenili, da bodo zasedli čim več praznih hiš in si jih na ta način poskušali pridobiti Tako su levičarji do junija 1990 zasedli približno stopetdeset takšnih ht.š v berlinskih mestnih četrtih Berlin-Friedrichshain, Berlin-Mitte in Berlin-Prenzlauerberg. Organizirani so bili tako, da so imeli tako imenovani BesetzerInnenRat (zasedbeni zbor) za ce! Berlin, vsak okraj pa je imel še svoj tak zbor. Poleg tega sn enkrat tedensko izdajali svoj časopis BZ (Besetzerinnen Zeitung), svoje akcije in nasploh aktivnosti pa so v okviru Vtdeo-Zeitung imenovanega A k krtiak zabeležili na vi de o kasete. Do sedaj imajo materiala, posnetega na demonstracijah, za približno sedem kaset. Središče celotnega dogajanja jc bila Mainzer Slrassc. kjer je bilo kar dvanajst zasedenih hiš, med njimi se jc nahajala tudi omenjena Fmuen-Lesben Hans, pa na primer Tuntenhaus z antikvariatom in gostilno, pa ljudska kuhinja, kjer je lahko vsak dnbil toplo kosilo za bore tri marke. Ravno v tem obdobju so se v nemški vladi pričele resne razprave o lem, da bi Berlin ponovno postal glavno mesto Nemčije. Vladujoči stranki v mestni vladi sta bili tedaj Socialdemokratska stranka in stranka Zelenih. Socialdemokrati so se zavzeli za Berlin - prestolnico "Velike Nemčije", ki mora biti brezpogojno "čista'', se pravi, brez močne levice in brez velikih alternativnih središč. Ker so na volitvah hoteli pridobit, čim več glasov, se jim je zdelo, da je najboljša strategija za dosego zastavljenega cilja "pregon" radikalne levice. Tako je prišlo do tridnevne bitke za Mainzerstrasse in do izpraznitve večine zasedenih hiš. Policija je v tem primeru pokazala vso brutalnost represivnega aparata, vso hipokrizijo nekega "demokratičnega" sistema in pokazala na vso nemoč civilne družbe. In kot se pri takih dogodkih spodobi, je bil epilog celotnega dogajanja pač ta, da je ogromno o po rtu n isto v znotraj leve scene bilo z vlado pripravljeno podpisati kakršenkoli dogovor, ¡e da bo mir. No, moja prijateljica ni bila med njimi. Skupaj 7. ostalimi ženskami v Fmuen-Lesben Hatis je ostala zvesta svojim opredelitvam in načelom in si še naprej v okviru svojih zmožnosti prizadeva boriti se proti vsem oblikam nasilja in diskriminacije, skratka, v aktualni situaciji skupaj s svojimi prijateljicami poskuša oblikovati feministični način anl i fašistične ga boja v Nemčiji, Kot sem že prej Omenila, je v Berlinu na razpolago ogromnn prostorov za lez- bijke in njihove najrazličnejše d" avnosi: od kulture do zabave. Če ste v Berlinu prvič in tam nikogar nc poznate, je najbolje, da prenočite v ženskem hotelu Artemisia na Brandenburgischestrasse 18, telefon: (030)87,89.05, 87,63.73. To je prijeten hotel z barom, oddaljen približno pet minut hoje od Ku-Damma, v katerem lahko najamete eno ali dvoposteljno sobo. V hotelu je tudi bar, ki je odprt vseh sedem dni rta teden od 17:00 do 1:00 zjutraj. Če ste lačne in st želite okusne vegetarijanske hrane, jc tukaj Dinelo bar in cafc na Vorbergstrassc 10, telefon: (03(1) 782.21.85, ki je odprt od torka do nedelje od 18:00 do 1:00. Tiste, ki ste bolj športnega duha in rade igrate biljard, se boste gotovo napotile v bar Extra Dry, ki je odprt vse dni, razen ponedeljka. Bar se nahaja na Mommscnstrasse 34, telefon: (030) 324.60.38. V lokalu je prepovedano uživanje drog in alkohola. Ženski bar in kafe Steps Frauenkneipe und cafe je tudi na Grossbcerenstrassc 54. telefon: (030) 215.95,58. Med kafeji jc eden najpopularnejših Begine na Postdamerstrasse 139, telefon: (030) 215,43.25, 215.14.14. kjer se v prijetni atmosferi odvijajo najrazličnejše kulturne in zabavne prireditve, kot so: koncerti, kabaretni večeri, literarni večeri, predvajajo se film i...Odprt je od ponedeljka do petka od 18:00 do 1:00, v soboto in nedeljo pa od 16:00 do 1:00, Seveda jc kafejev in restavracij še več, vseh ne bom« naštevali, saj lahko v primera, da se boste napotile v Berlin, dodatne informacije dobile na teh. že omenjenih naslovih, lahko pa se oglasite tudi na Rozu klubu, Kersnikova 4, Ljubljana, kjer vam bomo rade volje priskočile na pomoč. Ozrimo se raje še nekoliko po kulturni ponudbi. Lezbično kulturno organizacijo Araquin najdete na Bulowstrasse 54, telefon: (030) 212.15.95, ženski glasbeni center Larm und ¡.ust Frouenmuxikzentrum na Oran ien strass e 189, pa Schokofabrik, velik kulturni center, kjer prirejajo razne kulturne delavnice, na Nauiiynstras.se 72. telefon: (030) 65,29.99, ki jc odpri od ponedeljka do četrtka med 10:00 in 18:00, v petek pa med 10:00 in 13:00. Nočno življenje je v Berlinu pestro in zanimivo, kot se za takšno mesto spodobi. Če rade plešete in t ; sproščate oh modernih ritmih gotovo ne smete zgrešiti diskoteke Lipstick na Richard Wagner Plalzu 5. ki jc samo za ženske odprta ob petkih in sobotah. Tukaj se boste resnično prepotile in naplcsaie oh hi-energy muziki. ki v marsičem spominja na atmosfero v našem Roza disku. Običajno obišče to diskoteko nekaj slo lezbijk in žensk, zalo jc nikar ne izpustite, ko se boste potepale po Berlinu. Ob vikendih se tudi drugod, že omenjeni bari, pa tudi drugi klubi in nrostori prelevijo v diskoteke za lezbijke. Na žalost pa ene najbolj priljubljenih berlinskih lez.bičnih diskotek Die Zwei, čeprav je bila nekoliko staromodna, nekako v maniri sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, ni več. Škoda, saj je bila atmosfera v njej res nekaj posebnega in izjemnega. Sc pa zato vedno znova odpirajo novi, manjši klubi, kjer jc vzdušje intimno in pri jetno. V enem takih sem bila tudi nazadnje, nahaja pa se v neposredni bližini squota Frauen-Lesben Ham. Znotraj lezbične skupnosti seveda obstajajo tudi trendi, ki odstopajo od tako imenovane večinske kulture lezbijk. Mem prav gotovo sodi S/M stil, ki na nek način revitalizira kulturo "buteh & femme" v petdesetih letih, v seveda mnogo bolj radikalni načici. Kct smo sc že v nekaj številkah Revolverja dotaknili te teme, se tukaj ne bom pose baj ukvarjala s tem fenomenom na lezhičm sceni. Povem naj le to, da imajo S/M iezbijke v Berlinu svoj prostor, to |e lokal Die Peltze. ki se nahaja zraven lokal,1 Begi ne. To je precej alternativen lokal, kjer se dogajajo razni performanct in ostale prireditve. Da pa ne boste mislile, da se S/M le/bijke slučajno bojijo izražati svoj pogled na seksnalnost, :majo v kleti tega lokala tako imenovani "fuck-room". prostor v maniri gay lokalov, kjer lahko kar na licu mesta zadovoljite svoje strasti, če vam je do tega seveda, obvezna garder oba pa je usnje. Mnogo lezbijk njihova temačna estetika in spogledovanje s tako imenovanim nasilnim gay seksom navdaja z mešanico fascinacijc in odpora, vendar, tudi to je del lezbične realnosti in ga torej ni moč zamolčali. Tako, tn je samo utrinek Berlina danes, tisti pač, ki nas najbolj zadeva in zanima. In verjemite mi, vredno ga je doživeti. NataSa S. Vegan 20 lllî Seks ............. ■ 'fnift-čm-j pnp.iedu n_a -t.i.nt.i ■vsa mehkužnu in p&*p|H| kako bi spolnosr in mož ia|| bi zabrisali prekršimo med vanitijevim iti ir-ul i-ii^irti' ' V-.-miaj^i mm tei^^tlJ^j^^stEtit» tla d i d ¡o izogibanja sprfnt posestev. positecv, t# ipoK >rmu moikii}, kf ¡(h m£twm v-ijaJ hemmekmfiitt, vendar i^' čc SO.fcsi" . zia »ep ros "Mogoče se shši čudno, da je (rajalo \c$t tet, Tod(i:: tfioraii smo se prilagoditi potrebam ^tfA^j števila imtighi ■tiiMkdlki irtve so bili S? otroa vruičanu) k mtim kfjrtruimrn: ■ csd«; pomislek. da lato satnii . (hno tuiii o. maski n v homoseksualni skiipiJUJi S ^v moški so i.i!iko tako km!:. sMifttiijjl, m, fenitalsi: kot atraigHi moški, '^S^ji^ji i (iT. ^ ■; pnmJo:.. '/. .('. x. f||lf|t/ muiteilSf M >o»n> prišli do zol;.§itČkut du ima zein iavi,;® t^^p^v kot tudi. i|i|pl isti. kit) I moškosti, p (iipovez&vs x spolnostjo inčMm^etn} $Mw i pt>ri$t*wri-: homo0md(miM $VW - " eJfotni trum morajo hiii gavi f&i Seveda ' pl® čaiohhiiif; ueekf AH /¡j." Laif Odpiramo novo rubriko, serijo prispevkov, v kateri boste spregovorili predvsem vi, drage bralke in bralci, o kzbUnem iti gay življenju, kot ga doživljate sami, o težavah, problemih, posebnostih, zaradi katerih se vam včasih zazdi, da niste izločeni samo iz Urše družbene skupnosti, temveč vas vaii individualni pogledi na Življenje in drugačne izkuiiye mnogokrat oddafjujejo tudi od vaiih gay prijateljic in prijateljev. Skapqj bomo spregovorili o temah, ki še dandanes predstavljajo tabu, o katerih pa je vendarle treba razpravljati, saj bomo le na ta način pregrizli molk, ki nas Se bolj postavlja v senco, ceh znotraj same gay skupnosti, ki je že sama po sebi postavljena na skrajni rob družbenega dogajanja. Naša prva sogovornica, ki bo odkrito spregovorila o razvoju lezbičnega nagnjenja, 0 svojih izkušnjah, je Klavdjja, verjetno ne edina lezbijka, ki se ubada z mislijo o tem, da bi spremenila spol samo zato, tla bi bila zveza z njeno prijateljico za okolico, za starše, za heteroseksualne "prijatelje", ki ju zvečine odklanjajo, končno "legalna" in sprejemljiva. Vendar je njena pripoved zanimiva predvsem zaradi razmišljanja o vlogah, ki naj bi jih igrale lezbijke. Tako sc ponovno, vendar tokrat bolj konkretno, lotevamo pola igranja moške oziroma ženske vloge v lezbičnem paru, kar je na Zahodu znano kot butch in femme, in skušamo ugotoviti, za kaj pravzaprav gre - ali gre zgolj za stereotipe, za posebnosti, goli Slučaj, ali pa za vpliv tradicionalne razdelitve družbe na moško in žensko, aktivno in pasivno... Kdiy si prvič odkrila, da te privlačno ienske? Ne bosta veijeli, ampak že pri sedmih letih. Všeč mi je bila natakarica v baru v bližini frizerskega salona, kjer je delala moja murna. Vsak dan sem morala mami prinesti kavico iz tega bara in tako sem se zaljubila, saj me je ves ¿as vleklo v njeno bližino. Lepega dne sem ji to povedala in od sramu pobegnila domov. To je bila moja prva [jubezen do ženske. Kaj sploh pomeni biti zaljubljen, sem zvedela od starejših prijateljev na dvorišču, ki so se vsi poprek zaljub-Ijali v svoje sošolke. Drugič sc je zgodilo v športnem klubu. Stara sem bila enajst let, moja prijateljica pa štirinajst. Ona s tem do takrat ni imela nikakršnih izkušenj. Ko smo se nekoč z vlakom vračali z neke tekme, sva se strašansko napili. Skupaj sva odšli na WC in Sc preden sva se prav zavedli, kaj se dogaja, sva se pričeli poljubljati. Čeprav sem stanovala izven Ljubljane, ona pa je bila Ljubljančanka, sva bili vsak dan skupaj. To jc trajalo kakšno leto. Ves ta Čas sva se samo poljubljali, česa več si nisva drznili. Ko pa sem se pri dvanajstih letih, kolikor sem jih tedaj štela, želela nekoč dotakniti njenih prsi, je bilo vsega nenadoma konec, saj se je tega preveč prestrašila iu sc mc je pričela izogibati. V osmem razredu sem imela nato nekaj bežnih avantur, eno celo s Štiriintridesetletno očetovo prijateljico. Ker sem odraščala takorekoč na ulici in se družila v glavnem s pet, šest let starejšimi fanti, sem tudi hitreje od večine svojih vrstnikov dozorela. Tam sem tudi prvič slišala za homoseksualnost, iz katere so sc v glavuem norčevali. Izraza peder in lezba sta mi zvenela kot psovki. 22 mrcn Torej si se zavedala, da je tvoje nagnjenje drugačno? J a, vedela sem, da moram to skrivati, če sem se hotela izogniti posmehu. Prijatelji so to zvedeli šele. ko sem enemu prevzela punco. Pa ne, da bi sama dala pobudo, saj si nikoli nisem drznila narediti prvega koraka, da ne bi zaradi tega izgubila kakšne prijateljice. Ona je bila tista, ki me je prva prijela za roko in mi pokazala, da sem ji všeč. Vendar je pri vseh teh številnih zapletih z ženskami bilo zanimivo to, da nikoli nisem pustila, da bi me otipavale. Jaz sem to počela njim, one .so me pa lahko le poljubljale in nič več. Šele pri dvaindvajsetih, ko sem spoznala in se zaljubila v svojo sedanjo prijateljico, sem prvič pustila, da se me je lahko dotikala in mc ljubila. Zakaj, misliš, da je bilo tako? Zaradi boleče izkušnje s tvojo prvo prijateljico, ki te je prav zaradi prevelike intimnosti zapustila, ali zaradi česa drugega? J a, verjetno zaradi nje. Kaj jaz vem. Kaj pa v osnovni Šoli? So sošolci vedeti za tvojo spolno identiteto? Konec sedmega razreda so vsi v razredu vedeli, da sem lezbiika. To pa zato, ker sem od petega razreda dalje, tudi s pestmi, če je bilo treba, branila nekega fanta v razredu, iz katerega so se vsi norčevali in ga poniževali, on pa sc jim ni znal postaviti po robu. To mc je boleio, saj takšnih grdobij in krivic ne prenesem. Tako sem se zaradi tega večkrat stepia s kom. oni pa so pričeli govoriti, da sem kot kak fant. Potem sem nekaterim fantom v razredu kar povedala, kako je z mano, vendar sc ni noben upal norčevati iz mene, ker so vedeli, da jo lahko skupijo. S pestmi sem si tako nekako izborila spoštovanje in mir. V drugem letniku srednje šole sem odšla v intemat, kjer je bilo super, povsod same ženske, nikjer nobenega tipa. Tam sem imela ogromno, res ogromno, avantur s prijateljicami, ki so bile sicer v glavnem vse he-teroseksualno usmerjene, vendar nič resnega. Izkušnje z moškim torej nimaš? V tretjem letniku srednje šole sem spoznala enega. Všeč mi je bil, treniral je body building, vendar je bil zelo pozoren in niti najmanj ošaben, kot so pogosto moški. Nisem bila v resnici zaljubljena vanj, so mi pa prijalc nežnosti med nama, čeprav zares-nih spolnih odnosov nisem z njim imela nikdar, nisem hotela, da bi se to zgodilo. Ko me je nekoč vprašal, kaj je narobe z mano, sem mu povedala za svoje nagnjenje do žensk. No, po končani srednji Soli sem sc vseh teh številnih avantur nekako naveličala, hotela sem nekaj več kot to, hotela sem resno zvezo. Takrat sem se zaljubila v neko svojo prijateljico, ki pa je imela tipa. Nekaj časa je bila z obema, načrtovala je celo, da bi tipa zapustila, vendar so se stvari obrnile pač tako, da sem se zaljubila v sedanjo partnerko in tako je bilo tiste zveze koncc. Si zaradi svoje sedanje partnerke začela premišljevati o spremembi spola? S partnerko imava veliko težav zaradi okolja, zaradi drugih. Njenim staršem nc smem pred oči, tudi pred prijatelji in prijateljicami morava biti previdni. Včasih sva zaradi vsega tega skrivanja že povsem izčrpani, ne veva več. kaj storiti, saj lastnega stanovanja ntmava. Premišljevali sva, kako bi bilo vse laže, čc bi jaz čila moški. Njeni starši bi naju takoj sprejeli in nama materialno pomagali. Nihče več nc bi vohljal po najini zvezi, vse bi bilo veliko bolj preprosto. Zato sem začela premišljevati o | spremembi spola; samo zaradi drugih, nc , zaradi sebe. Sama si tega ne želim, ker I nimam pojma, kaj bi se zgodilo potem. Ce bi si potem moja partnerka našla drugega moškega, le kaj bi bilo z mano? 1 Ali bi lahko rekla, da sta s partnerko nekako privzeli moško oziroma žensko vlogo? Ja, najini vlogi sta nekako razdeljeni. Jaz recimo bolj skrbim za denar. No, kar sc pa tiče kuhanja in pospravljanja, tu sva povsem enakopravni. Najin odnos, kar sc tiče moškosti in Ženskosti, je nekako v razmerju 70:30. Rekla bi, da imam jaz nekako 70 odstotkov moških lastnosti. Vem, da so lezbični pari zelo različni, saj se pri nekaterih sploh nc da ugotoviti, katera je bolj , moška oziroma ženska. Pri nama pa je to | pač bolj določeno. Ne vem, meni sc je vedno zdelo, da mora ena biti bolj moška, druga pa | bolj ženska, da pašeta skupaj. Jaz o vsem tem nisem brala v nobenih knjigah, že od l malega vem, kam sodim, vem, da me < privlačijo bolj že tis t ve ne ženske, mojo sedanjo partnerko pa bolj možate, V lezbični skupnosti je veliko razprav o igranju vlog. Igranj® moške (butch) oziroma ienske (femme) vloge je bilo najbolj razširjeno v petdesetih letih v ameriški lezbični skupnosti, seveda pa še prq in tudi drugje po sveta. Klientela v lezbičnih barih je bila izrazito razdeljena na buteh in femme lezbijke. Butch stil je bil zelo moški: moške obleke, kravate, klobuki itn., femme stil pa izrazito ienstven, torej ienske obleke, make-up in podobno. Tudi pravila obnašaiga so bila strogo postavljena. Butch lezbtfke so bile tiste, ki so osvajale in plačevale, femme lezb(jke pa so čakale na | povabilo, sqj niso smele narediti prvega koraka. Zanimivo je, da se butch lezbijke | med spolnim odnosom ponavadi niso slekle in da se prav tako niso pustile otipava ti. i Danes veliko teorij govori o tem, da je I igranje tako rigidnih vlog posledica negativnih reakcij v okolju oziroma, da so se I lezbijke na ta način tudi nekako skrivale. Zanimive pa so ugotovitve, da razdelitev I vlog obstaja še danes, ko je lezbištvo ie nekoliko bo^j družbeno sprejemljivo. Seveda to Sc danes obstaja. Sama se zelo i dolgo nobeni nisem pustila dotakniti. Ne vem natanko, zakaj. Morda zaradi grenke i izkušnje s tisto prijateljico, ki je pobegnila, | ko sem jo začela otipavati. Morda je vzrok , tudi v družbenih okoliščinah, vendar mislim, ' da ni edini. Prej sem se vedno samo ja? dotikala drugih, sama si njihovih nežnosti | nisem želela, saj se mi je zdelo, da to nc paše k meni, zdelo se mi je ponižujoče. Selc | pri sedanji partnerki sem se omehčala in na njeno vztrajanje pristala na njene nežnosti, i Bilo je lepo in grozljivo obenem. Bila sem v dvomih, vsiljeval se mi je občutek, da se jc prisilila v to, da bi še meni bilo lepo. Nisem ji verjela, da si to iskreno želi. zato sem | naredila poskus. Lepega dne sem ji rekla, da se me ne sme več dotakniti. Zagrozila sem ji, da jo bom zapustila, če ne bo upoštevala moje želje. Hotela sem vedeti, če si mc resnično želi, ne pa, da me ponižuje. Po tem poskusu sem sc prepričala, da je njeno hrepenenje po meni iskreno. Tudi sama sem se spremenila, se sprostila, saj od takrat dalje nimam več nobenih zadržkov. Bojana Vesel & Nataša S. Vegan dogodek v Londonu. Na Sadie Maisie večerih so SM pedri in dizet lezbijke pomešane z leather novovalovci, torej mula-rijo, ki je v zadnjih nekaj mesecih odkrila veselje do fetišev, usnja, gume (ker se taka šajna} in ostalih regalij bolj sofisticiranegal seksa. Dress-code ali pravila oblačenja so iürcus), odprta od enajstih do polnoči, ki je podružnica iste podobne trgovine na 1 Hogarth Road, SW5 (podzemna Earl's fiaurt), v|fldar faUpžj^ifc izbor lažjih. ;in, ima irebivai-Inici živi jpedrov, iimazo-i pede-■ostalih i skrf)l ■taierâ udi ameriški ervirai ijače aja pri Capita) Gay Naš sodelavec Tine Žnidariii v Londonu. Velika Britanija, živi že tri leta Za to številko Revolverja se je ■■ v žargonu revije Jana za vas klatil po londonski gay sceni, ludi zase, jasno, vendar pa to ni bistveno, saj je moral delati. In zdaj berite naprej. ZELO VELIKO MESTO Veliki Loij nekaj male cev. To po skoraj milijj iszbljk, di iističniti in îçtk, buze nomoseksui nočna in r; "Èorestano stvari previ Predvsem glavnem d odprti do glavnem), nočne íokaie in diskoteke (ali kar tenues: odpiralni čas slednjih je zelo v vseh vrstah nočnih ¿bi) neha točiti ob dveh liralnega cena ali Irezalkoho zelo zar BjO. v Londi lonce mesti načeni z N hem neha vi fenih avtobus Ifjo tedenske ne okrogel zadn em čai Ke pol tike tuliJS ÜBHVBla prosti pad: v dneh, ko gre Revolver v tisk, je vreden 2,34 nemške marke. Nazaj h klubom: ne prestrašite se, če za okal piše, da ima members only politiko, tamor naj bi lahko hodili samo člani. Members only pomeni samo to, da člani plačujejo nekoliko nižjo vstopnino. Pravi Timbers only klub v Londonu je samo eden, fundar pa lahko v ta klub vsak član pripelje t goste To je zdaj že klasični Sadie Maisie But) ki je svoje kratko življenje najprej odživel f izdaj zaprtem in bankrotiranem) London -tsDian & Gay Centru, pred nekaj tedni pa se € preselil v nek pub v Islingtonu. Tudi lokaci-£ mora ostati skrivnost, pravi ustanovitelj Sadie Maisie, ki se sicer dogaja vsake tri Hrte in je najbolj smešen, sproščen in odbit uličen). Alkohol se ftcalov iki.mjM zjutraj, strežejo Dtva - al «avo, ki ončakovai Javni t flober, V s avtobusi ( železnica pl snih zjutraj ;nevne kai vozovnica Vednost fui artne gospi eksplozij na sceni, vendar pa ima zanesljiv vodič po kulturi in umetnosti. Štirinajstdnevnik je novi MetroXtra ali MX, ki ima zelo vne komentarje o klubskih in p u bovških odivščinah, mesečnik pa ff magazine iipeno zajedljiv In uničujoč do pederske malo pretenine morete mesečnik ino nakla-zanesljiv itnift zade-voljo tudi ki se ji archmonl quare), ki d sobotah drugo in udi ostale nih resnih iste Judv i originalnih izdaj. Tam dobite tudi lezbični zastonj-mesečnik Shebang, ki ga izdaja ista založba 1oyz. oh lasi o 05 ATSIE Itnil ifij HSie^^fio^^^^p» čr ali ■« kflfln. MflHBhko i 1 'iinfiiln^ilir P^liNI"1 za trei rčetrto ^rpet^^ne®^^ glavnem]"1 nemških porničev, cena pa je - tudi zaradi same kvalitete - precej astronomska, okoli 60 funtov po kosu. V sex shope se gre v liavnem zato, da se kupi poppers, ki v Veliki Britaniji ni uradno prepovedan. Vendar pozor: toleranca pri poppersu je zelo nizka, poleg vsga pa ne vpliva nujno na to, da se boste kaj I; je fukali. To je pač odvisno od posameznikov. Časopisi; za pedre v Londonu izhajajo trije tedniki, en štirinajstdnevnik ir en mesečnik (aii bolje: občasnikjt To so časopisi, ki so zastonj i jih dobit' v, glavnem v vseh pubfi in drugih gay lokalih. Najvišjo naklado naj bi imel The Pink Paper, levičarski in zelo poli-tlčnokorekten časopis, ki razmeroma uspešno pokiiva (progresivno) gay politiko po vsej državi (je edini nacionalni gay cajtng) in umetnost. Ista založba izdaja tudi pederetkasti tabloid Royz, v katerem obsežno pokrivajo sceno In kozmetične pripomočke za miade in nadebudne ilane scene torej tiste, k laj bi biti "in". Horoskop v ßoyzu je ¿elo duhovit. Tako vsaj pravijo, sam ga namreč ne benm. Tekmec obeh omenjenih časopisov je Cnpttal Gay, ki je bolj zadržan du vseh političnih e flnan-tra, taka animivi) i, pubi, da tele-sle kot e proti-jte zelo posnete ietonskih lefonski O ter cel ih uslug >ak hours, ne zavede minute na telefonu dobesedno zbezljajo, telefonski račun (tja se prenesejo vaše tele-akci-je) pa eksplodira. V časopisih svoje usluge ponujajo tudi maserji in "spremljevalci" - ali renl boyi oziram prostituiranci, tako posamično kot agencije, V Veliki Britaniji seveda veljajo zelo čudaški zakoni o prostituciji, ki ni prepovedana: prepovedano je nagovarjali nekoga, da bi z vami imel seks za denar Ker je angleščina eleganten jezik, se moški prostituciji ne reče prostitucija, ampak importuning. preprosto: nadlegovanje ali vsiljevanje. Kazen za to je 50 funtov ali dva dni kehe (ali oboje), za kaznovane, ki niso iz držav Evropske skupnosti, pa tudi Izgon. Policisti bobby ji (po siru Robertu Peelu, ustanovitelju 90 rebruary i londonskega Scotland Yarda) niso oboroženi in tudi ne vsiljivi, vsekakor pa z njimi ni dobro zobati češenj, pa če je uniforma za vas še IMMj I PRIIOGA tako močen fetiš. Samo zoprni so, kifeljci. Normalna cena za masažo je okoli 50 funtov (masaža je zelo raztegljiv pojem) in če se oglaševalec dejansko oglašuje kot kvalificiram maser, potem z novci ni problem. Vse ostale cene na rent sceni so zelo različne, vendar pa za drkanje ne bi smeli plačati več kot 30 funtov. Cene so še nižje na cestni ravni, torej med pocestnimi rent-fanti. Pocestniki. Njihovo skoraj edino zbirališče je ostal Picadilly Circus {ki so mu zaradi tega dolga leta pravili Pick-a-willie ali Primi-lulčka), v ranih večernih urah pa se i prj zatečejo bodisi v Piano Bar, na 8 Brewer Street, W1, v Sohu (ki je odprt do od 22.00 do 3.00), v Golden Lion, prav tako v Sohu, na 51 Dean Street, W1 {odprto oo 23.00), ali pa - če jim gre zares hudo -v Wilde's v Kitajski Četri (China Townu), ki ga ne boste našli v nobenem vodiču) a!i The City Of Quebec, na 12 Old Quebec Street, Wt (odrto do 23.30). Če se vam zdijo cene za prostituirance previsoke, potem se vam kljub temu odpirajo Še vse druge možnosti. Namreč: prav vse. Največji cruising piac v Londonu je Hampstead Heath, na severnem delu mestnega središča. Postaja podzemne železnice je Hampstead na Northern Line (oziroma progi), pri izhodu iz postaje pa zavijete na desno in nadaljujete pot navzgor, proti pubu, ki se mu pravi Jack Straw Castle. Od postaje do Heatha, ki je sicer urejen gozd, je okoli 250 metrov klanca, vendar ne obupajte - kmalu potem se boste namreč začeli spuščati v eno izmed najbolj obljudenih in najmanj nevarnih cruising mest v Londonu, ki ga pa naj se to sliši še tako smešno - delno ščiti tudi Policija. Tako, da pedrov ne nadleguje, saj je sicer spolno občevanje na javnih mestih (torej tudi parkih in gozdovih) v Veliki Britaniji več kot prepovedana. Kazen za to je 850 funtov ali tri tedne kehe. Ali oboje, če je sodnik usekan. Pri Jack Straw Castlu zavijete na levo in potem po hribčku dol. Pred tem lahko občudujete zelo lepo panoramo Londona (gre za najvišje ležeči predel mesta), posebej če je (ep zvezdnat večer. Vendar: tudi če je vreme slabo, na Heathu ne bo manjkalo ljudi. Tudi ob dežju se jih nabere vsaj okoli 100, na vroče, soparne poletne dni pa do 1000 in več, Pederski Heath je razdeljen na sekcije. En del je na voljo SM fanatikom, drugi post-najstnikom (age of consent - torej starostna omejitev za moške pedre - v Veliki Britaniji je 21 let), za kakšnim grmom pa lahko najdete tudi kakšnega fransvestita. Dobro je, če si ta del Heatha - ves Heath je ogromen : ogledate podnevi, vendar se takrat ne spuščajte v nikakršne akcije. Ze zaradi spodobnosti ne, poleg tega pa postane policija tolerantna šele potem, ko pade mrak. Poleti se da na Heathu kopati v dveh bajerjih, enem za ženske, drugem za moške. Seksualna politika je zelo določena, zato se prilagodite sceni. V vsakem primeru pa je za pederski Heatn popolnoma jasno, za kaj gre In ker je to jasno, je akcije veliko, zelo veliko, vendar pa bodite kljub temu pazljivi. Picajzii in garje (ali skabies) so še najmanjši problem. Če se vam zgodi kaj hujšega, recimo gonoreja, se na London Lesbian & Gay Switchboard (na telefonu 071/837 7324) pozanimajte za najbljižjo VD Clinic oziroma Kliniko za spolne bolezni, ki se jim včasih pravi kar clap bolnice. Vsi pregledi so zastonj, tudi za tujce, dobro pa je, da si zapomnite, katero lažno ime ste dali. London Lesbian S Gay Switchboard dela 24 ur na dan, pri njih pa se lahko pozanimate tudi o vseh drugih stvareh in je sploh ena izmed najbolj zanesljivih lezbaških in pederskih inšstitucij v Londonu. Problem je ta. da imajo samo eno telefonsko linijo {čeprav več operativcev), zato morate včasih malo čakati, V vsakem primeru pa se izplača. Na clap klinikah vam lahko naredijo tudi HlV-test, ki je prav tako brezplačen, na rezultate pa ponavadi čakate šest dni. Ce vas zanimajo druge podrobnosti - tudi o testiranju - o aidsu ali virusu HIV. ki domnevno povzroča aids, potem lahko pokličete na Terence Hlggins Trust (071/242 1010), kjer delajo od 12.00 do 22,00. Drugih zelo frapantnih cruising piacov v Londonu ni več, saj so -recimo predvsem javne toalete zelo nevarne, in to povsod, od železniške postaje Victoria do sekreta v Elephant & Castleu na jugu mesta. Zaradi policije iti pretepačev pedrov, in tgdi sicer je, kot je že bilo rečeno: seks na javnih mestih prepovedan. Se vedno je zelo zanimiv Hyde Park, predvsem globoko ponoči, po polnoči, vendar pa zanimanje ugasne, ko se mimo pripelje marica. Clapham Common na jugozahodu mesta je zelo slaboten, tudi po dveh ponoči, bolj zanimiv je Tooting Common, še dlje proti Wimbeldonu. Na jugovzhodu mesta, pravi legenda, je bil zanimiv tudi Blackheath, vendar predvsem v podobi sekreta, ki je stal pred vhodom v park. Tega sekreta zdaj ni več. Urbana, torej ne-gozdovniška scena v Londonu je centri girana v treh delih mesta. Najstarejša in zelo kompleksna je na Earl's Courtu in okolici, s sedmimi lokali. Potem je West End s Sohom, delom Covent Gardena in predeli okoli železniške postaje Charing Cross (ki ni cruising plač). Zadnji del je Islington, na severuvzhodu mesta. . potem je Še nekaj osamljenih selivk. Aja, mimogrede: tudi v londonskih savnah (M so prav tako javna mesta) ni akcije, zato si lahko zgolj ogleduješ telesa. Poleg tega so savne zelo drage. Gay porno kinov ni, drugačni porno kinoti v Londonu pa so - pozor! trije. S številko: 3, V njih vrtijo obupno scenzurirane Italijanske erotične dramolete iz začetka sedemdesetih let in švedske erotične "komedije" s konca šestdesetih. To bi bita skoraj vsa scena. Ne, Tudi jeste lahko v pederskih lokalih. Ali malicate, če hočete. First Out Cafe/Bar je na 52 Giles High Street, WC2 (podzemna Tottenham Court Road), kr je običajno odprt od enajstih dopoldne do enajstih zvečer (ob nedeljah med eno in pot enajsto), ponujajo pa v glavnem vegetarijanske zadeve in pecivo. Vzdušje je zelo sproščeno, podobno kot v Steph's, 39 Dean Street, W1 (podzemna Tottenham Court Road), odprtem - z malo pavzami - do pot polnoči (ob nedeljah zaprto), kjer lahko za okoli 20 funtov na osebo dobite zelo v redu večerjo (pred tem pa lahko igrate tudi domine). London je seveda kozmopolitansko mesto, Wagamama, 4 Stretham Street, WC1 {podzemna Tottenham Court Road), odprta do enajstih, pa je zelo dobra japonska restavracija. Za prostor morate čakati, saj ne sprejemajo rezervacij, nekateri pa pravijo, da se splača. Sam ne jem rib, zato tudi sushija nimam ravno rad. Cena je več kot ugodna, po okoli 5 funtov na osebo. KO SI V RIMU POČNI TISTO, KAR POČNEJO RIMLJANI Sledi seznam nekaj lokalov, kamor se hodi. Pri tem si pisec t ¡ga prispevka pridržuje pravico do lastnega izbora (oziroma svojih fru-stracij, op. ur.), čeprav bo omenjenih tudi nekaj standardnih piacov, kamor že omenjeni pisec ne hodi. 1. Village Soho, 81 Wardour Street, W1 Undergrounds: Leicester Square ali Piccadi ponedeljka do sobote 11.30 (postaja podzemne ali illy Circus), odprto od 23.00, ob nedeljah 12.00 - 10.30). PRIIOGA Za London razmeroma pionirski lokal, saj se razlikuje od drugih pubov, čeprav prav tako strežejo pivo. Strežejo tudi kavo in hrano (to samo popoldan), ki je O.K. Zelo popularen bar, z zelo trendi ljudmi, ki so zelo zaverovani sami vase in preživijo tri ure na dan pred : îdalom. Kar ni slabo, vendar pa rezultati niso čisto očitni. Zelo jstrežljivo osebje, oblečeno v Črne kratke hlače in bele majice. Cene malo višje, kot v drugih placih, zaradi mentalitete klientele pa se je na ondonski sceni že uveljavila pridevniška raba imena lokala: če je nekaj i age", potem je pretenciozno, napuhano in v glavnem mlado. Kljub -=mu ni slab iokal, vendar slabši oa začetkov istega podjetja, ki je Se vedno; 2. Village West One, 38 Hanway Street, W1 (U: Tottenham Court Road), pon-sob 17.00 - 2.00, ned 19.30 • 22.30. 'Pliage West One je bil odprt pred skoraj dvema letoma in je bil prve tri mesece najboljši londonski lokal: i dobro hrano, odličnim vzdušjem - najboljšim lolkom. Potem je postai hiper popularen, vzdušje in duos do gostov pa sta se v hipu poslabšala. Stvar je postala Se bolj lagatna, ko so odmrli Village Soho, in še bolj, ko so začeli s xneöeljkovimi večeri kol: 3. Village Youth, Limelighl, 136 Shaftesbury Avenue, WC1 {U: Leicester Square) pen 22.00 4.00. Limelight je sicer ena izmed bolj prestižnih londonskih diskotek, ,l!iage Youth, do konca pretenciozna zadeva, pa je sicer zelo popu-a n {ja, ker je eden redkih ponedeljkovih disko večerov), vendar •urašanje med kom in za koga. Podjetje Village Group bo kmalu odpr-o še lastno diskoteko, prav tako na Wardour Street, vendar bliže „eicester Squareu. 4. The Edge, 11 Soho Square, W1 (U: Tottenham Court Road) pon-sob 10.00 - 23.00, ned 19.30 - 22.30, je zelo olikana kavarna, z zanimivim interierjem, vendar zanič kavo. Zelo snobistična, vendar s prelepim razgledom na Soho Square. Osebje je pridno, a počasno. Podobno, toda z boljšo kavo, deluje tudi: 5. Kudos, 10 Adelaide Street, WC2 (U: Charing Cross ali Emankment) pon-sob 10.00 - 23.00, tied 12.00 - 22.30. ki je sicer klasična brasserie, kjer strežejo tudi pivo in vino. Hrana e boljša, kot je bila na začetku, In ne prav draga, vendar se da v Londonu jesti tako ceneje in boljše kot v Kudosu. Simpatično osebje, menda pa je največja atrakcija v zadnjem času avtobus, ki ob torkih czpred Kudosa odpelje naravnost v Brixton, kjer je precej senzacionalen plesni večer: 6. Ciao Baby, The Fridge, Town Hall Parade, Brixton Hill, SW2 (U: Brixton) tor 22.00 - 3.D0. Ciao Baby vodi transvestit Yvette s svojimi mišičastimi piesalci Ciao Babies. Vendar pa gre za glasbo, ki ¡e dejansko izjemna, v glavnem oa up-front house in entuziastični, skoraj garažni hip hop. Je mešan večer, torej tako za ženske kot moške, vendar pa to ne spremeni atmosfere. Skoraj enaka dogodka na istem mestu sta: 7. Lave Muscte, sob 22.00 • 6,00 vendar še bolj odštekan in odtrgan, in: 8. Wink! Winkl pet 10.00 - 3.30 ki je tudi zelo zabaven. The Fridge je bil včasih gledališče in nekaj rterierja je še ostalo, podobno kot ga je ostalo v: 9. Sex, Cafe de Paris, 3 Coventry Street, W1 (U: Piccadilly Circus), pel 22.30 - 6.00. Cafe de Paris je seveda zgodovinska londonska diskoteka, zelo popularna v prejšnjem desetletju, zdaj pa se blišč vrača. Za Sex se mora čakati tudi po uro in več - potem pa si lahko tudi razočaran, čeprav so OJ-ji verjetno najboljši v Londonu. Zelo mešana klientela, predvsem pozerski manekeni (vsaj pravijo, da so) in njihove prijateljice obeh spolov. Podobno zgodovinske narave je: 10. Heaven, Under The Arches, Villiers Street, WC2 (U: Chahfig Cross ali Embankment) tor 22.00 - 3.00, sre, pel, sob 22.00 -4.00. Lastnik Heavena je Richard Branson, ki je tudi glavni delničar Virgin Atlantlca, letalske družbe, do pred kratkim pa je bil tudi lastnik Virgin Records in vseh prodajaln plošč, v katerih smo kupovali hite. To ne moti, Heaven je še vedno najbolj znan londonski gay disko, v katerega predvsem konec tedna vdirajo množice podeželskih frajerjev in turistov. Moškega spola, čeprav so po novem tudi sobote (poleg prejšnjih sred) že mešane. Glasba je Se vedno v redu, lučna oprema sijajna vzdušje pa divjaško. Poleg tega so ob sobotah začeli izvajati nov trik če kupiš vstopnico za deset funtov, imaš po koncu veselice v Heavenu na voljo avtobusni prevoz in zastonj vstop v: 11. The Trade, Turnmills, 63B Clerkenwell Road, EC1 (U: Clerkenwell) ned 3.30 - 10.00 zjutraj, ki je odlična zgodnje-jutranja tehno eksplozija, čeprav je precej očitno, da je veSko ljudi na acidu. V bistvu vsi, vendar pa je vzdušje več kot briljantno, Čez nekaj ur se velik de! ljudi vrne na ta kraj zločina ko izbruhne: 12. ff Club, ned 22.00 - 5.00 podružnica divjaškega mesečnika ff. Vzdušje je še bolj noro, popolnoma odbito in nabito z izjemno, Čeprav repetetivno plesno glasbo. Seksa ni veliko, ker so vsi preveč sfukani. Drugi, ki smo bolj umirjeni, smo se že spravili ali v: 13. Coleherne, 261 Old Brompton Hoad, SW5 (U: Earl's Court) pon-sob 11.00 - 23.00, ned 15.00 - 23,00, ki je zgodovinski pub za leather in malo klonirane tipe, vendar s prijetnim in ne preveč zagatnim vzdušjem, ali pa v: 14. Com|"*ns 01 Soho, 53 Old Compton Street. W1 {U: Piccadilly Circus) pon-sob 11.30 - 23.00, ned 19.00 - 22.30, kjer je zelo glasno, in kjer so - za razliko od bližnjega Village Soha - bolj znosni ljudje, manj pretenciozni, vendar zelo entuziastični Prijetno vzdušje torej, posebej če prihajate iz: 15. Market Tavern, Market Towers, 1 Nine Elms Lane, SW8 (U: Vauxhall) pon, sre, čet 21.00 - 4.00; pet, sob 21.00 - 6.00, ned 13.00 - 19.00, 21.00 - 2.00, kjer je ob nedeljah popoldne edini plač, kjer lahko dobite točeno pivo, Takrat ima Market Tavern nabita oba bara, plesišče pa je zelo polno. Ob ponedeljkih in sredah imajo popularne Market Leather Revolver PRH OGA 17. The London Apprentice, 333 Old Street, EC1 (U: Old Street) pon-tet 21.00 • 3.00, pet-sob 21.00 - 5.00, ned 21.00 - 1.00, ki je izjemen piac v treh nadstropjih, z briljantno glasbo in, zal. bolj majhnim plesiščem. Klientela je izredna, verjetno najboljša v vsem 261 Old Brompton Roj 1, Earto Court, SWS Telephon* 071- 373 9859 THE ENCOUNTER. THE CRUISE. THE COLEHERNE. večere. Takrat e zelo poln zadnji bar, plesišče pa je bolj prazno, čeprav glasba ni slaba. Skoraj za vogalom Market Tavern je; 16. Royal Varnhalt Tavern, 372 Kennington Lane, Si 1 (U: Vauxhall) pon do 24.00, tor, sre do 1.00, čet, pet do 2.00, ned 19.00 - 10.30, kjer zlata jajca nosijo transvestitt s svojimi nastopi. Nekaj nastopajočih je izrednih, Čeprav zelo lokalno, torej britansko naravnanih, kljub temu pa je vsa stvar zelo zabavna. Drag-tetke v Lodonu doživljajo še eno izmed svojih novih pomladi, najboljša pa je gotovo Regina Fong In za konec še moja najljubša lokala. Najprej bolj plesni: Londonu, sproščena, malo mačistična (vendar ne butasto mačistična), zajebaniska in zelo prisebna. V glavnem višja polovica dvajsetletnikov in prva polovica tridesetletnikov. Brez predsodkov in brez butastih pogledov na svet in svet opere. Potem pa je še: 13. The Backstreet, Wentworth Mews, E3 (U: Mile End) čet 22.00 - 2,30, pet-sob 22,00 - 3.00, ned 21.00 - 1.00, ki je sicer ekskluziven leather piac. z zeto striktnim oblačilnim režimom, vendar prav zaradi te uniformnosti zeio sproščen. Nima plesišča, žal, vendar je opremljen z dobro glasbo (kdaj pa kdaj lahko slišite tudi Borghesio). V Backstreet prav tako ne smeš s tenlskami ali preveč kolonjske. Pijača je cenejša kot drugod, ljudje pa zelo različni. Od srednjih let do muiarije, vendar zelo zverzirane in streni-rane, prav tako pa ni nič pretencioznosti, če odštejemo obvezno erotično rutino (z malo seksualnega voluntarizma) in podobne reči Majhen prostor, ki zelo spominja na nekatere izmed boljših newyorškib leather lokalov, znanih tudi iz filmov. Močan cruising In močno doživetje. Vendar pa moraš vedeti, kaj hočeš. V vsakem primeru pa se imejte v Londonu zelo lepo. Priložnosti za zapravljanje vaših roza funtov je dovolj. Navsezadnje je v britanski prestolnici - kljub vsemu - 119 gay placov. In vsega ostalega tudi, tudi i drugimi gay stvarmi, recimo tudi tako visoko kulturnih podjetij, kot je London Lesbian And Gay Film Festival. Če pa vas začne komerc-scena zaradi pompoznosti in Intenzivnosti dolgočasiti, potem vam še vedno ostanejo "muzeji, ki jih je v Londonu res veliko", kot je Mina svetovala grofu Drakuii. THE LONDON APPRENTICE The management of (he LA In conjunction with Patrick Gale of the NHS Trust. now (isuBt fREE SAFER SEX KITS ro att ou* cuflloTNMm on laavtng tn* club at **«feenc|B "TAKE CARE AND KEEP IT SAfE" 333 OLD S mE FT Mao- rhu» Bpr . Wi LONDON EC] 14 'no TEL; (P I-T39 Suis-y \ i'Lil Ik, THE BACKSTREET THE LARGEST LEATHER MEMBERSHIP IN THE WORLD OPEN THÜRS 10- 2.30 AM FRI, SAT 10PM-3AM SUN 9PM-1AM AIR CONDITIONED f~ t ~ J r-THE BACKSTREET : THE BACKSTREET * » \ •n*4o»e*i DRESS CODE STRICTL Y j BLACKLEATHER'RUBBER i) NO TRAINERS S I CHANGING ROOMS J__J TAXIS TO & FROM OOOR WENTWORTH MEWS LONDON E3. (Mile End Tube) ■ Tel: 081-980 8557 (Club Hours) 081 -980 7880 (OtHer times) iv liETfltTTÜ 26 Revolver PRIMOŽ DOLVIČAR Portret ALAN TURING i tdjenje in tragedija osamljenega genija Alana Tui jga. Komu je znano to ime? Morda kakšnemu navdušenemu matematiku. In njegovo življenje, tragedija osamljenega genija? Do pred nekaj leti, ko je v Angliji izšla njegova prva obsežna biografija spod peresa Andrcwa Hodge.sa, nikomur. Kdo je bil pravzaprav ta človek, rojen leta 1912, ki je leta 1954 napravil samomor? Tragična in bizarna osebnost, trpka, luuarična, "odštekana", homoseksualec, ki je živel po slojih lastnih zakonitostih do ekstremnih, četudi ne nujnih posledic. Bil je genij matematike in matematične logike, eden od utemeljiteljev kibernetike; njegovo ime (njegovi spisi, njegova teorija in test, ki se imenujeta po njem) je širše neznano, a se pojavlja na najsvetlejših straneh zgodovine matematike in kibernetike: pridružuje se majhnemu številu genijev, ki so v 20. stoletju zrevolucionirali znanstveno misel. S štiriindvajsetimi leti je že napisal svoje temeljno delo in bil takoj sprejet za docenta v Cambridgu. Toda ni bil le genij v matematičnih špekulacijah, marveč je sve m mislim znal poiskati tudi praktične implikacije. Tako je, sknpaj s svojo ekipo, postal neke vrste heroj druge svetovne vojne, saj se mu je posrečilo dešifrirati tajne kode nemške vojne mornarice. V štiridesetih je delal na konstrukcijah prvih računalnikov z intuicijami in aplikacijami, ki še danes pomenijo temeljni fond sodobne kibernetike. Izogibal se je ljudem, po osebnem značaju je bil asocialen človek, ki je živel po lastnih zakonih in na polno lastno odgovornost. Ukvarjal se je tudi s športom, prakticiral je maratonski tek, še ko mu je bilo 36 let, in pri tem dosegal olimpijsko raven, Tudi prt tem je ostajal neozdravljiv osamljenec, ki se je izogibal vsem tistim kolektivnim športnim aktivnostim, ki '^oblikujejo mladino v ..p.čnern angleškem univerzitetnem središču. Bil je homoseksualec. Temu nagnjenju c sledil s popolno naravnostjo in neobremenjeno zavestjo, družil se je z mladimi svojega kolidža, še večkrat z bolj ali manj priložnostnimi znančki, v nekem Cambridgu, ki je v tridesetih letih, kljub strogim zakonom v Britaniji, dajal gostoljubje javno deklariranim homoseksualcem, kot so bili ekonomist Keynes, filozof Wittgenstein ali pisatelj Forster. Toda, medtem ko se /di povezava homoseksualne nravi nekega Forste rja in njegovega iterarnega ustvarjanja ali Wittgensteina in njegovih poti filozofskega razmišljanja povsem naravna t logična, se zdi povezava homoseksualnosti in matematike brez prave osnove. Os Turingovega razmišljanja je prepričanje o neizčrpnosti matematike, o tem, da se da z njo zaobjeti ves svet, kot so to mislili že davno, od grških časov du praga našega stoletja. Aritmetika je bila zanj nepopolna, ali celo protislovna, zato je iskal druge možnosti, druge izbire konec koncev je bila zanj nezadostna tudi kiber-netika, kot je to pokazal v drugi polovici svojega kratkega življenja, ko se je lotil računalnika, v skriti želji, da zgradi "univerzalni stroj", Prav to pojmovanje "nepopolnosti", možnosti "drugega" in "drugačnega", je karakteriziralo Turingovo osebnost. Prerani genij znanosti sredi humanistične kulture angleških "public schools": vedno sam, asocialen (vendar ne antiso-c ialcn); osamljen maratonec v družbi, ki je povzdigovala moštvene športe; vedno neodvisen v sleherni sodbt. odbijajoč pravila in konvencije, v svoji otroški duši nezavedajoČ se vloge družbenih norm, za kar je ob koncu svojega življenja prejel krut račun. Leta 1952 Turing ni več v z vato oviti atmosferi Cambridga, marveč v truščn industi skega mesta Manchestra, kjer je delal za porajajočo se industrijo kiber-neike. Ni se več mogel obdajati s kultivi-ranimi študenti, marveč s fanti mestnega podproletariata. Eden med njimi, ki ga je privlekel k sebi, mu je izropal dom. Na vprašanje policije je Turing, misleč, da je še vedno med varnimi zidovi Cambridga. prostodušno priznal, da je s tatičem imel razmerje. Posledice so bile usodne, saj so v tem času (še tja do leta 1969J v Angliji homoseksualna dejanja sodno preganjali. V neizogibnem procesu je bil kaznovan: če se je hotel izogniti ječi, se je moral za eno leto podvreč normonski terapiji in se tudi v p hod nje vzdržati slehernih homoseksualnih stikov, sicer ga je čakal zapor. Težko si je predstavljati, da so v neki tako civilizirani deželi, kot je Anglija, prakticirali tako imenovane "pozitivne" metode za "ozdravitev" od nekega naravnega odnosa do spolne aktivnosti. Mnogi Turingovi sotrpini so se v takšnih okoliščinah umaknili v druge države, kjer so na te osebn stiske in probleme gledali bolj strpno. Človek, ki je jasnovidno nakazal meje neke znanosti, ni mogel razumeti meja človeške družbene eksistence. Po sodnem procesu se je Tnring podvrgel psihoanalitičnemu zdravljenju. Toda njegovo notranje ravnovesje, ki ga je izol kovala njegova osamljenost, njegovo logično razmišljanje in iskanje neslutenih obzorij sveta, je bilo porušeno. Junija leta 1954 so ga našli v postelji mrtvega, potem ko je pojedel jabolko, v katerega je vbrizgal cianid. Marko Ž. / A \ / ^ 1 \ K SODELOVANJU VABIMO Lilim^m NEFORMALNO ZDRUŽENJE " EKSUALNIH 3V PRAVNEGA SVETOVALCA VOLDASHIMM P.P. 47, 61 104 LJUBLJANA TEL: 06 1 -32 2-7 39 BE GAY B E P R 0 U D ! z a^.ko,zcb a . . ....... . , . ..... ZBIRKA LW1 BI),1 MICHEL FOUCAULT: ZGODOVINA SEKSUALNOSTI 3-SKRB ZASE f ! :■- . i -V -----•■; - ■ f: i? iiiA": •. • •-■•■■• ). 1 : " ■ PRED IZIDOM: INO KNABINO; GANIMED IN DRUGI CIRIL BERGLES; IFRIKIJa >...... :mmi 27 Edvard II. Življenje Edvarda II. je tragedija ljubezni, slepe strasti in zločina. Kot kralj brez prestola je Edvard šibak, kot ljubim cc brez G uvest ona izgubljen. Edina odrešitev je sMMMBroiiltflMaila to na filemstvo. Gaveston je bil tako leto dni na rskem kraljev namestnik, medtem ko si je kralj sam celo leto dni dal opraviti samo s tem, kako bi ga povrnil. Dosegel jc to, and II, 1587), Malteški Zid (The Jew of Malta, 1589), The Massacre at Paris (1590), Edvard II. (1591) in Tm% doktorju Faustii (Doctor Faustus, NAJPREJ JE BIL EDVARD II. Zgodovinska dejstva: Edvard II. (12841327) jc bil rojen v Caernarvonu in posta! tako prvi angleški princ Walesa, ki ga je gred tem zavzel njegov oče, kralj Evard I. že v otroštvu je bil čudno neprilagojen in efe mini ran, v mladosti in kasneje pa povsem neodgovoren. Kot je zapisal eden kronistov 14. stoletja se je ''posebno rad naslajal z grehi sodomije", njegova odkrita homoseksualnost pa jc bita na žalost tudi ključni vzrok, da kot kralj ni uspel. Bil je kroničen in objesten kockar, ob neki priložnosti pa mu jc grozil celo izgon zaradi "lahkomiselnega početja", ki ga je zagrešil v parku chesterskega škofa. Ko je bil Edvara star 14 let, je aobil v družbo osirotelega sina po vitezu Gaskonjskem, ker je njegov oče menil, da bi lahko postaven in čeden 16-letni Piers Gaveston pozitivno vplival na sinov telesni razvoj. Dosegel pa je prav nasprotno: Edvard se je strastno zaljubil vanj in Gaveston je sc tisti trenutek postal njegov ljubljenec, njegovo edino bistvo m smisel, pa tudi vzrok številnih nesporazumov, ki so kitlminacijo doživeli usodnega leta 1327. Spomladi leta 1307 je Edvard I. Gavestona izgnal, da bi mogoče tako le zatrl sinova čustva, a čez nekaj mesecev je stari monarh umrl in Edvard Caernarvonski je bil povzdignjen na tron, Gaveston jc seveda takoj dobil znak za vrnitev, imenovan je bil za plemiča in postal grof Cornwallski. Kmalu zatem se je poročil s kraljevo nečakinjo Margaret de Clare, sestro grofa Gloucestcrskega. Nezadovoljni s kraljevim vladanjem in še bolj z Gavestonovim vplivom nanj, so plemiči januarja 1308 objavili dolg spisek zamer in pritožb. A šel je v pozabo, ker je kralj ravno takrat napovedal poroko z Izsbelo Francosko, hčerko kralja Filipa IV. Lepega. Po svoji vrnitvi s poroke iz Francije jc ignoriral vse mogočnike in takoj stekel h Gavestonu, ga objel in obsul s poljubi. Podobno sceno, le da z mnogo vcc publike, je ponovil tudi na banketu, posvečenem Izabelinemu kronanju. Gaveston, bleščeč v kraljevem škrlatu, okrašenem z biseri, jc izgledal kot sodobni bog Mars in bil tako v središču pozornosti. In zares je kralj mnogo več časa prebil ob njem kot pri kraljici, kar ni bilo žalj ivo samo za angleško plemstvo, ampak predvsem za francosko kraljevo hišo, ki sta jo predstavljala kraljičina strica in njen brat, kasneje Karel IV. Končni rezultat banketa je bil Gavcstonov drugi izgon, Edvard II. pa se je moral strinjati z bistvenimi spremembami, ki jih je določilo t£ _ vrdilHi. Ei kot vladar, se je razbesnjen od bolečine vpletel v krvavo državljansko vojno. Tudi nobenega novega ljubljenca si ni omislil vse do leta 1320, ko sc je v njegovem življenju pojavil zapeljivi Hugh le Despenser. Sicer ni dokazil, da bi bilo med njima vzpostavljeno seksualno razmerje, edino poročilo kronista Jeana Froissarta, ki jc leta 1326 sledil uspešnemu kraljičinemu državnemu prevratu, namiguje na to, ko pravi, da je kraljica ukazala odrezati mu ud, ga pred njegovimi očmi sežgati, nato pa mladega Spencerja še obesiti. Po prisilni odpovedi prestolu je bil Edvard II. leta 1327 umorjen, tako da so mu porinili razbeljeno grebljico v anus, z "edinim namenom, da tako plača za svoje grehe". Res je bil umorjen na več kot simboličen način, čeprav sta se ga menda iposohncga dvardov v kraljica in njen ljubimec Roger Mortimer znebila predvsem zaradi nes] kraljevanja. Kakorkoli že, Et nebo vpijoči tragični primer so mnogi kasnejši homoseksualni in/ali nesposobni kralji ■ ter njihovi ljubčki, vzeli kot svarilo, ne samo v Angliji, ampak predvsem v Franciji, In še to: leta 1327 je prestol zasedel njegov sin, princ Edvard, ki je postal Edvanl III. in Angliji vladal vse uo feta 1377. POTEM JE PRIŠEL CHRISTOPHER MARLOWE Christoper Marlowe (1564-1593), angleški dramatik in pesnik, ki se je rodil le dva meseca pred Shakespeareom, je bil sin uglednega čevljarja v Centerburyju. Tam je obiskoval kraljevo šolo in se kasneje vpisal na Corpus Christi College, Cambridge. Mesec anj pred slavnostno podelitvijo diplome, leta 1587, pa so sc pričele širiti govorice o njegovi konverziji h katolicizmu, zato se je naglo umaknil v Francijo. Univerza je nato dobila pismo kraljičinega kronskega sveta, ki je opravičevalo odsotnost in jamčilo njegovo lojalnost Elizabeti I. Pismo je spodbudilo številne špekulacije o smelih mladih ikonoklastičnih aktivistih, sugerirajoc pri tem na dejstvo, da je bil Marlowe verjetno vohun. Zadnjih šest let svojega kratkega živ- Knja je "Kit" Marlowe preživel v ndonu, kjer se je nenehno zapletal v različne škandale, ki so mu povzročili številne težave z zakonom in so svoj vrh dosegli 7. zaporno kaznijo. Skozi ta leta pa je ustvaril tudi svoj mali, a vpliven in izjemno pomemben opns: Dido, kraljica Kanagine (Dido Queen of Cartbagc, 1586), TambuHaine Veliki (Tamburlainc 1 'ragedija o , 1592), ki i vel o pred-u, 19. okto-jkončana jc Leander. ednici gos" (pred 400 lan. bil aretiran :aradi svoje kot edino nji /itev tudi na \1972 v SLI pesniti pwe je bil, Deptfordi sumljivi' iinajst dni Stožen atei tacije, delo: njemu izrl »mas Kyd, ki^^H bHHjije^^Hbn že prei. KvdoW^f av^^W po^BKile zaplembo dokumentov, med preiskavo sod, ki sta jih skupaj uporabljala za pisanje, in na njih je temeljila obtožba. Takšen način senzacionalne pozornosti ga je spremljal vse življenje in vsaj videz je, da se j c sam še celo tnidil zanjo. Po smni so govorice postale bolj osebne in nedvoumne. V zapisniku sodne preiskave vladni tožilec Richard Baines ugotavlja, da jc Marlowe izjavil: "Norci so vsi tisti, ki ne ljubijo dečkov in tobaka". Leta 1598 je Francis Meres zapisal, da je bil smrtno ranjen med ritualom, v katerem sc ie ljubil z nekim prostituirancem, ki naj bi mu biio ime Ingrim Frizer. Njegov sodobnik Shakespeare pa je tragičen primer .opisal kot "velik obračun v majhni sobi''. Če nas teh nekuj posthumnih komentarjev ne prepriča dovolj o njegovi homoseksualnosti, pa nas prav gotovo njegova dela, ki razodevajo zanimanje za homoseksualnost, predvsem v mitologiji in zgodovini. Hem and Leander se neposredno ukvarja s strastno slepo zaljubljenostjo, ki jo Jupiter čuti do Ganimeda, isto zgodbo pa omenja že v Dido. Delo Edvard 11. pa se sploh smatra za prvo gay dramo v Angliji. Zgodovinsko ozadje in faktografija sta ga bolj malo zanimali; bistvo drame je psihološko, manj pa politično, sociološko ali celo metafizično odrejeno. Kralj Edvard čezmerno obožuje svojega Gavestona, zaradi česar zanemarja državne posle, predvsem pa ženo. S tem si nakoplje sovraštvo plemstva, cerkve, vojske in kraljice, kar vse skupaj privede do tragičnega finala. Toda pravo bistvo tragedije jc vendar v Edvardovi negotovosti: je hi! Gaveston sploh vreden te silne in slepe strasti?! Odgovora Marlowe ni našel, verjetno ga ni niti iskal. Mogoče je opisal samo svojo nHglo približujoče se smrt? S to enodejanko je Marlowe presegel dosežke mnogih gav pisateljev. S svojim senzitivnim in kompleksnim prikazom usodno strastnega razmerja dveh moških, ki sta bila žrtvi represivne in homofobiene družbe, je ustvaril mojstrovino. IN KONČNO ŠE DEREK JARMAN Kot slikar se je znašel v londonskem Coliscumu, kjer je za Don Giovannija napravil sečno in kostume. Tu ga jc odkril režiser Ken Russe] in mu /aupal scenografijo v filmih Demoni (The Devils. 1971) in Divji mesija (Savage Messiah. 1972). Od tu naprej pa Dcrek Jarman nastopa s samostojnimi, samosvojimi, često ali vseskozi kontroverznimi projekti. Po številnih kratkih filmih sc leta 1976 skupaj s prijateljem Paul um Humfressom 28 fiMTEl Edvard II in skupino igralcev odpravi na neko skrito plažo Sardinije in tam posname svoj prvi celovečerec, film Sebastiane, z dialogi v latinščini. Obdobje punka je zaznamovalo njegov kultno anarhistični film Jubilej (Jubilee, 1978), v katerem je nastopilo kar nekaj zvezd takratne glasbene scene, Jordan, Toya h Wilcox, Adam An t, Wayne CouDty, pa tudi sicer je posnel lepo število vidco-clipov za izvajalec kot so Carmel, Wang Chung, Sieve Hale, Marc Almond Brian Ferry, The Smiths, Ea sterhouse, Bob Gtldol in Pet Shop Boys. Jubilej je hit predvajan na festivalu v Canne su, kjer je bil predstavljen kot pro-vokativna fikeija o Angliji in punku, kot majhen vodič v idologho in mitologijo purika. Ljubezen je umrla s hipiji, kar je ostalo jc slabo, umazano, nasilno, skratka "brez prihodnosti". V filmu je svojo prvo vlogo odigral lan Charleson, a ko je kasneje nastopil v Ognjenih kočijah (Chariots of Fire, Hudson, 1981), z Oskarjem nagrajenih, je producent David Putnam označil ta film za njegov debi. da bi imel tako igralec "čisto preteklost". Ironično, ko je Charleson leta 1990 nmr! za aidsom, je v Independent prav Putnam napisal nekrolog. Naslednji film je pravi ''magic show". Vihar (The Tempest, 1979). Gre za nekon-vencionalno, a vendar eno najboljših ekranizacij Shakespeareove poslednje drame, ki je jasno pokazala, da jc dramatik še danes živ tako kot nekoč, Jarmanu je fantastično uspel in niti ni videti, da bi se pri tem kaj posebno trudil. Pa saj se Shakespeare bržčas tudi ni, ko jc ponazarjal nenehni boj med dobrim in zlim, ki ga ves čas poudarja Prospero, izgnani milanski knez in veliki mag življenja ter umetnosti. Se bolj pa silijo k taki razla-i uporabljeni alegorično-pravljični motivi, i jih Shakespeare i izredno pesniško drznostjo meša v miselno in izpovedno bogat preplet poezije in resničnosti. V filmu briljira Elisabeth Welch, ko zapoje Stormy Weather. Caliban je edvardijanski batler, Ariel na seveda gay. Presenetljivo, film je pred leti v terminu dramskega sporeda predvajala tudi TVS. Enournemu mik su V senei sonca (In the shadow of the Sun, 1972/80), s super osmi-co posnetih "home movies", je sledila Angelska konvetzacija (The Angelic Conversation, 1985). Ko |e spoznal Paulo Reynuldsa, je na vsak način hote! delati z njim, A ta je čez nekaj dni spoznal Phillipa Williamsons, zaljubila sta se in tako posnela enega najlepših ljubezenskih prizorov, kar jih gay film premore. Sicer pa glavno vlogo spet igra Shakespeare, točneje njegovi soneti, ki jih interpretira Judi Dench. Sledi projekt Caravaggio (1986), na katerem je delal dolgih sedem let. v njem pa je italijanski slikar Michelangelo da Caravaggio (1573-1610) predstavljen kot človek, katerega glavna moliva življenja sta spolnost in nasilje. Na festivalu v Berlinu je film prejel Srebrnega medveda za vizualne kvalitete, V svojem izvirnem cinc asi iÈnem pristopu jc na platno pričaral žepni kalkulator, pisalni stroj, avtomobil, in s tem ukinil zgodovinsko perspektivo ter tako z "aktualizacijo" zgodovine in "historizacijo" sedanjosti napravil film, ki toliko, kolikor govori Jarman o Caravaggm, govori tudi Caravaggio o Jarmanu. Glavno vlogo je odigral Nigel Terry, ki ostaja vse do danes njegova desna "igralska" roka, prvič pa se je v tem filmu pojavila tudi njegova muza, po Vanessi Redgrave najboljša britanska igralka. Tilda Swinton. Tu naj opozorim še na dejstvo, U gaje zapisal kritiki in teoretik Marcel ŠtefanČiČ jr., namreč na problem identifikacije gledalca z igralcem, ki igra gaya. Ore menda za razočaranje, ko gay spozna, da je mogoče homoseksualnost na filmu tudi samo igrati, da je lahko samo stvar "igre", simulacijo, trika in fas ein i ra nos t i s spolno "razliko". In seveda za razočaranje: ne morem ga imeti!, ko ugotovi, da igralci kot so Daniel Day Lewis (My Beautiful Laundrette. 1985). Gary Oldman (Prick Up Your Ears. 1987) ter James Wilby in Hugh Grant (Maurice, 1987) "sigurno" niso gayi. Ne morem ga imeti!, pa je spoznanje gaya tudi z a junake Jarmanovih (alt Fassbinderjevih,.,) filmov, a v tem primeru zato, ker ve. da pripadajo izključno njegovi gay komuni. Tako se v tem filmn kot .lerusa lerne pojavi Jar-manov takratni ljubimec Spencer Leigh. Leta 1987 pridoda svoj prispevek k omnibusu Ana (Depuis le jour), nato zaigra PPP v kratkem filmu Ostia, ki ga je kot fantazijo o Pasolinijevi smrti režiral Julian Cole. S filmom The Last af England je spet poskrbel za šok. ko je ponudil novo perspektivo sodobne angleške družbe. Izhoda ni, saj je vizija zahodne civilizacije na robu apokalipse. In če se vam prileze še trač. ki je seveda čista resnica: v glavni vlogi je nastopil njegov novi ljubimce Spring. S filmom War Requiem (1988), ki ga edinega med njegovimi filmi pri nas še nismo videli, je Jarman poskrbel za homage trem umetnikom, ki jih jc izjemno cenil. To so bili slikar William Blake (1757-1827). skladatelj Benjamin Britten (1913-1977, po njegovem oratorijn se je film tudi imenoval, in igralec Laurence Olivier, velikan angleškega gledališča in filma, ki je tu zaigral glavno vlogo, žal pa tudi poslednjo, saj je leto kasneje umrl. Kot cine-guru gay populacije je svoj sloves, čeprav /. eksperimentalnim, avantgardističnim in postnarativnim filmom Vrt (The Garden. 199U), le še dodatno potrdil. Vrt je eksplozivna kombinacija raznoterih seen ljubezni, sovraštva, nasilja in poželenja, združenih vseh v zgodbo Pas ij on a. To je film o krščanstvu, medijih, policijski brutalnosti, gay ljubezni in represiji zoper njo, družim, starin časih, aidsu in nenazadnje in predvsem tudi tokrat o Jarmanu samemu: žalostna pokrajina, prod, cvetlice, morje, nebo in potem speč režiser za pisalno mizo, medtem ko voda curlja na razpelo in prekrasna ženska poljubi moškega v temi: temeljni poljub v Rajskem vrtu. Goreče bakle in dva moška ljubimca. V črno oblečeni ljudje sedijo za dolgo mizo na obali kot parodija na "Zadnjo večerjo". Nag režiser se zvija v bolečini na postelji, nasedli ob morju■ moški in ženske plešejo okoli gorečih bakel. Prikazen angela za mizo zadnje večerje. Ljubimca valita skale v morje in angel se prikaže devici Mariji z otrokom, zasledovani in "posiljeni" od fotografov v vojaških ohiekah in maskah. Deček (Jezus) umiva tetoviranega moSkcga (Jožefa), Ljubimca postajata po luksuznih savnah, kjer st: zasmehovana od pohotnih starcev Dokumentarni posnetki gay demonstra«: i režiser na vrtu; nagi moški se borijo > lobnimi signali Na obali je moški, ~ oblečen v žensko, od žensk preganjan iti kamenjan. Jezus je iz.dan s polju i Policaja, oblečena kot Božička, neusm1' jeno mučita ljubimca. Ljubimca sprejme i trpljenje. Noge so umite in polj ubij en t-Kristus na poti v Emavs, izgubljen in zm, den. Okrog mize se zbero oba ljubimci Madona, deček in starejši moški, sodelujejo pri obhajilu ljubezni in upan . In končno, s filmom Edvard II. (19*J t, Jarman spet opozarja na svojo pripadrun estetiki in etiki nizkoproračunskegj filma in si na ta način utrjuje pozicijo ekonom sko in ideološko marginalnega režiserja. jo je toliko gojil on sam, kolikor so mu ¡4 tudi vsilili. Nekatere dele literarne pre loge jc odstranil, spremenil pomembne ! vlog in postavil pripoved na glavo tako. i Edvard (Steve Waddington) podoživi i svoje ž.ivljenje v ječi. Konec je preseneti r-kraljev morilec T.ightborn (igra ga "zadnj Jarmanov ljubimec Kevin Collins) jc predstavljen kot alegorija za delavski razred katerega homofobija je bila voljno orodjo I zabel i (izjemna Tildu Swinton kot kom binacija Margaret Thatcher, Grace Kelly. Ivane Trump in/ali celo Devicc Orleanske) in Mortimerju (ponovno Nfgcl Terry) za dosego svojega cilja Vendar od pozicije kraljevega rabija odstopi in \ trenutku resnične nežnosti se skloni nanj in ga poljubi S tem poljubom je vsa zgodovina homofobije anulirana, čisto vsa nova (prihodnja) je mogoča. Medtem so nam ponujeni stihi: "And what are kings when regiment is gone / But perfect shadow s on a sunshine day", kar lahko razumemo kot Jarmanovo realizacijo utopičnega trenutka, ko bodo vse družbene diver gence odpravljene, možna pa bo vsakršna seksualnost, in vsak čiovek ("igralec" na sceni), (udi ubog ali sprevržen, bo lahko kralj. Izabela in Mortimer sta odstavljena in princ-otrok, našminkan in v visokih perah, ju, plešoč na Cojkovskcga Dance oj the Sugar Plum Fairy, triumfalno straži. Iz ozadja pa že slišimo besede: "COME DEATH..." Tisti, ki žive brez ljubezni, so že za ži\ Ijenja padli angeli. Edvard II. jc živel brc/ Gavestona Še cclih petnajst let: ljubil jc /a dva (oba). Gusti i.eben 29 Film SWOON Zaodilo se je teta 1924: Nathan Leopold. Jr. (1905-1971) in Richard Loeb (1906-1936), odlična sinova bogatih židovskih familij imenitnega predela Hyde Parka v Ohicagtt, sta bila ljubimca, ki sta se pod vplivom Nietzschejcve "nadčloveške" filozofije odločila zagrešiti "razkolniski" /ločin. Ugrabila sta dečka po imenu Bobbie Franks, "izklesala" njegovo glavo 7. dletom, truplo spretno prekrila v močvirju, počistila najeti avto in se odloČila, da bosta ugrabitev igrala še naprej. Staršem sta sporočila zahtevo po odškodnini. Medtem nek sprehajalec odkrije otrokova truplo in prav tam najde tudi Nathanova očala. Policija pa se loti Richarda, ki zločin počasi žc priznava. Oba postavijo pred sodišče, kjer njun zagovornik, Clarence Carrow, najame več specialistov, da bi dokazali njuno "izkrivljeno" naravo in, kot posledico tega, patološko stanje duha. Prava ironija je. da zagovornik spregovori o homoseksualnosti, kot bi bila ta njuna značilnost njima v prid. In res, njuno nagnjenje spremenijo v patološko lastnost in zato sta bila obsojena samo na dosmrtno ječo (točneje 99 let), sicer bi bila usmrčena. Režiser jc hotel to morečo temo iz sodne dvorane, kjer psihologi, psihiatri in frenologi podajajo svoja strokovna mnenja, očitno polepšati s sceno, ko sta mladeniča skupaj v postelji. Njun odnos je včasih erotičen in nežen: scena, ko si izmenjata prstana, kar žari od omamne ljubezni. Po drugi strani pa sta tudi domišljava, razvajena in intelektualno arogantna iskalca napetih stanj, ki jima zločinska razposajenost služi za poživilo. Znajdeta se v ječi, kjer jc v kopalnici zapora "Dickie" Loeb smrtno ranjen. Ubije ga njegov sojetnik, James Day, ki zatrjuje, da ga je spolno nadlegoval: obsodbo za umor ovržejo. Tu šele spoznamo vso globino njunega razmerja: žalujoči "Babe" Leopold tuli. stlačen v prisilni jopič, ki laje vtis mrtvaškega prta, v svoji celici čisto sam. Je kot muntija. zrel za sežig na grmadi svojega ljubimca. Končni "swoon" je smrt. Leta 1958 ga pogojno izpustijo, tako smo obveščeni ob koncu filma, in se kot rcutgenski tehnik v San Juanu, Puerto Rico, preživlja vse do svoje "resnične" smrti. Telo pokloni v raziskovalne namene; njegove oči uspešno presadijo neki slepi ženski. "Umor Bobby j a Franksa naju bo združil za večno", razmišlja Nathan, video umetnik Tom Kalin pa je posnel oster celovečerec (ZDA, 1991), ki govori o mukotrpni poti njunega brezbožnega zakona: "Moja babica je imela številne časopisne ¡zrezke o zločincih, odraščal sem torej ob gledanju slik Leopolda in Loe ha. Obsedel me je njun izgled in vedel sem, da vse resnice o njiju ne morem IzvedeliS svojim prvencem je Kalin tako na platno prenesel vse, kar mu jc babica o teh dveh razvpitih zločincih in ničcjanskih delikvcn-tih. ki sta v dvajsetih letih škandalizirala vso Ameriko, zamolčala. In dejstvo je, da sta bila obsojenca Žida in gaya, in da jc šlo pr, njunem primeru pravzaprav za obsodbo njune rase in seksualnosti. S filmom jc sesul uveljavljen populističnj mit o gav poželenju kot morilskem in patološkem, ter uravnotežil to predstavo, ki jo je oblikoval s kombinacijo izkopi o računskega eksperimenta. MTV narative ;n arhivskih posnetkov. Z izjemno samozavestno predrznostjo je opozoril na posledice seksualne netolcranee, ki ji je primer Leopold in Loeb služil kot grešni kozel, prav tako pa je pokazal tudi. koliko je bil zločin del seksualnega "power play" njunega razmerja. Swoon ic vodilni film New Queer Cinema gibanja, ki si o viziji gay in lezbične seksualnosti prizadeva končno spregovoriti bolj kompleksno. Posnet je v črno-beli tehniki, kol dokument, in ima tudi nekaj anahronih elementov, kriterij telefonov,,, (odsev stila Dereka Jarmana), ki lucid no, jasno in hladno prikazano zgodbo nenehno postavljajo v "večno sedanjost". Ousti L, spominjamo (pozabljamo) Ne, Hollywood ne laže. Zato trdim, da so Paradižniki Ludi lezhični film, saj o tej temi govorijo točno tako, kot je to običaj v resničnem življenju. torej tako. da 5e je sploh ne dotaknejo. Pomembno je torej prijateljstvo, ki kljubuje zlobnežem, rasistom, šovinistom in celo smrti. Prijateljstvo, ki ga ne moreta umazati ne feminizem ne lezhištvo. J a, seveda gre za homofohičen film. Je pa lep, emocionalen in zabaven, to je že treba priznati. Tudi homofobični filmi so takšni in drugačni. Osebno se še vedno nagibam k onim, ki nam slikajo grozljivo filmsko realnost lezbičnega nagnjenja -denimo Ura otrok ali pa Ubijanje sestre George Morda zato. ker so bili pogum-nejii ali pa vsaj senzacionalni. In zato. ker so pretiravali. Bojana Vesel BA5IC INSTINCT (Pninski nagoni Film, ki ga nismo želeli(e) videti. Režiser Verhocven nam je pričaral paleto biseksualnih. seksapilnih, bogatih, psifično motenih ženskih pošasti, ki so nore Tia moške. In seveda morijo, nekako za hohi. Nekatere so tudi zo-bražene in slavne. Cc odmislimo divje strasti, ki so menda tam blizu smrti, ostane le zelo povprečen thriler. ZELENI PARADAJZI PRI DAIRY QUEEN Fried Green Tomatoes At The W lnsile Stop Cafe, ZDA, 1992 režija: Jon Avnet scenarij: Fannie Flagg in Carol Sobic ski po noveli Fannie Flagg igrajo: Kathy Bates. Jessica Tandy, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker Ocvrti žele/1 i paradižniki so v Sloveniji menda uspešni kot le malokje. Tudi drugod jim ne grt: slabo. Pa čeprav gre za film, v katerem so štiri glavne osebe ženske (v odlični igralski zasedbi - Kathy Bates, oskar 1990 zj glavno žensko vlogo v Misery In Jessica Tandy, oskar 1989 za glavno vlogo v Driving Miss DaLisy) in v katerem je povsem umoralen mož ne samo umorjen, ampak tudi pojeden in servirán na krožniku. Celo film s prikritimi, oziroma skritimi lezbičnimi koiio-tacijami in z dokaj izrazitimi feminističnimi poantami, Pa je vendarle priljubljen Le kaj sc jc zgodilo z gledalci/gledalkam I? Ne kaj dosti. Paradajze je na svojem tekočem traku neusmiljeno serví hnlly-w o od ski stroj in uspešno prežvečil feminizem, žensko terapijo, emancipacijo, lezbištvo n podobne, nekoč potrošniški miselnosti iuje in neprijetne teme, ter jih prodal kot povsem neškodljiv film o "prijateljstvu". Torej lahko vse skupaj kupimo kot instant paradajz iz tube. The Whistle Stop Cafeja pa itak ni več. zato se ga lahko le megleno (izbirno) Obed William Burroughs: Goli obed 50 slavnih ¡m,, -svetovne I 50 izbranih romanov tega 50 knjižnih novosti na naši to je nova zbirki CANKARJEVE ZALC Exterminator, The Job, The Wild Boys... Sodeluje tudi v filmih (Drugstore Cowboy) in z rock zvezdami (The Clash, Laurie Anderson). ZALOZBA jlvljttvj* STOLETJE (odlomek iz romana, kije izšel pri CZ) Mladci, rogaje se drug drugemu in grozeč si z gorjačami, se zberejo na bojnem polju. Bitka se začuo. Spoštovani bralec, odvratnost tega prizora je nepopisna. Kdo je lahko takšen potuhnjen poscan strahopetec, a obenem tak malopridnež kot rdečeriti m and rinila lahko te žalostne prizore odcnc v vaudi Tisku oblačila? Kdo lahko seije nu padlega sovražnika, ki umirajoč je drek in vriska od radosti? Kdo lahko obesi nemočnega in v usta lovi njegovo spermo kot zavržen pes? Dragi bralec, prav rad bi ti vse to prihranil, ampak moje pero ima lastno voljo kakor tisti Coleridgev Stari mornar. O bog. kakšen prizor! Lahko jezik ali pero preneseta to sramoto? Poživinjeni mladi huligan je iztaknil bližnjemu oko in zdaj ga fuka v glavo. Ta mozeg že atrofira in jc suh kot pička stare babe," Spremeni sc v rockandrol lovskega razb'-jača. ''Nategujem to staro pizdo in kot v križanki: kaj bn meni, če kaj rata iz tega? Zc oče al še ne? Ne morem te fukat, Jack, ti mi boš vendar oče, bolje bo, da ti pre režem vrat in nategnem lastno mamo, to so vsaj odprte karte, kot pa da fukam očeta ali vice versa mutatis mntandls, kot se lahko primeri, da zakoljem mamo, to svetniško pi/.do, in ji zaprem gobec, da ga ne bo kar naprej vrtela, ko ti zmanjka fuka in ne veš, ali nastaviti rit "vclikcnin očiju" ali povaljati staro Daj mi dve pički in železnega kurca in ne vtikaj mi umazanega prsta v sladko ritko, kaj pa misliš, da sem, rdečeriti sprejemalec beguncev i Gibraltarja? On kastrira moške i» ženske. Kdo ne zna ločiti spola? Prerezal ti bom vrat, belec, ko fukaš lastno mater. Pridi ven kot moj vnnk in se pomeri s svojo nerojeno materjo v negotovi borbi. Zmeda mu zajeba njegovo mojstrovino. Vratarju sem prerezal vrat po pomoti, bil je namreč prav tako zafukan kakor moj stari. V zaboju za premog pa so si Itak vsi kurci enaki." Pa se povrnimo spet na bojišče. Mladec jc zarinil kurca drugemu v rit, tretji pa reže najponosnejši del kurca drgetajoeega prejemalca, lako da gostujoči ud skoči in napolni prazen prostor, ki sc naravi gnusi, in špricne v Črno laguno, kjer nestrpna piranha ugrabi še nerojenega otroka, ki se - glede na nekatera dobro znana dejstva -tudi nikoli ne bo rodil. Neki drug težak vlači naokrog kovček, prepoln trofej in medalj, pokalov in trakov; " lega. sem dobil v Jokohami v tekmovanju za najbolj čudovito seksualno napravo." (Drži ga, ves je obupan.) "Sam ccsar mi ga je izročil s solzami v očeh, vsi tekmeci pa so se kastrirali z meči za harakiri. Tale trak pa sem dobil na teheranskem sestanku anonimnih džanki-jev za največje ponižanje." "Utišal sem ženino nenehno javkanje, v lcdvici ima namreč kamen, velik kot Diamant upanja. Dal sem ji torej pol Vagamina in rekel: "Ne bo ti kaj prida odlegla... Ampak vseeno zapri gobec. Rad bi užival v zdravljenjn." "Iz babičine riti sem sunil svečko opija." Neki hipolionder ■/. lasom ujame mimoidočega mu natakne prisilni jopič in mu začne nakladati o svojem gnojnem turu: "Pritekel bo odvraten smrdeč izcedek... samo malo počakaj, boš videl." Počasi se slači, da pokaže brazgotine, sili žrtev, da jih tipa s prsti. "Poglej, kako sc mi je tnkaj zagnojilo in oteklo, dobil sem limfogamulon,.. Zdaj pa mi potipaj notranje hemeroide," (Nanaša se na linfogranulom, "otečene dimlje,s virusno spolno bolezen, doma v Etiopiji, "Ne pravijo nam zastonj nmazani Etiopci". se reži etiopski plačanec, medtem ko poriva faraona, strupen kot kraljevska kobra. Stari egipčanski papirusi ves čas omenjajo umazane Etiopce. Začelo se je torej v Adis Abebi. prav kakor volna iz Jersey a, samo da so zdaj dragi časi, svet je eno. Zdaj dimlje oteka-jo tudi v Šanghaju m Esmcraldasn, New Orleansu in Helsinkih, Seaitlu in Capetown^. Ainpak srcc vedno vleče proti domu in k tej bolezni so posebno nagnjeni črnci, v resnici belolasi sinovi belih mogočni kov, Slišati je, da vrači Man Mau že na veliko pripravljajo prave poslastice iz spolnih bolezni za belce. Kar ne pomeni, da so Kavkazijci imuni: pet britanskih mornarjev se je nalezlo bolezni v Zanzibaru. A v Okrožju mrtvih zamorcev v Arkansasu ("Najbolj unazani črnci, najbolj beli belci v ZDA - Crnuh, ne čakaj tu sončnega zahoda") okrožnemu mrliškemu ogledniku otekajo žleze spredaj in zadaj. Ko je njegovo zanimivo stanje prišlo na dan. ga je varnostni komite, sestavljen iz sosedov, iz n pravičen i h razlogov sežgal v stranišču poslopja sodišča. "Samo pomisli, Člen, kaj bi bilo, če bi bil krava z aftozo." "Ali petoliznik z živinsko kugo." "Ne drenjajte se preblizn, fantje. Lahko mu raznese črevo." Glavni štos bolezni je na kratko v tem, da potuje, za razliko od nekaterih nesrečnih virusov, ki jim je usojeno, da neizkoriščeni čemijo v jajcih tigra ali moški ta v džungli ali v srebrni slini šakal, ki umira po puščavskim mesecem. Iz poškodbe, kjer sc jc inficirala, se bolezen razširi na limfne žleze v dimljah, ki otečejo in pokajo, tako da iz njih dni, mesece in leta inezi gnojna tekočina, pomešana s krvjo in smrdečo limfo. Pogosto pride do komplikacij, predvsem do elefantiaze spolnih organov, zabeležili pa so tud1 žc gangrene, pri katerih je prišlo do amputacije in medio, od pasu navzdol, ki pa je komaj kdaj uspela. Ženske pogosto trpijo od sekundarne infekcije anusa. Moški, ki se kot nežni rdečeriti pavijani prepuščajo pasivnim odnosom z okuženimi partnerji, tudi lahko dobijo malega tujca. Začetnemn vnetju sluznice velikega črevesa in neizogibnemu gnojnemu izcedku - ki pa ga v naglici ni vedno opazili - sledi zožitev anusa, ki zahteva intervencijo noža ¿& lupljenje jabolk ali njegovega kirurškega ekvivalenta, da ne hi prišlo tako daleč, da bi moral bolnik prdeti in srati skoz lastna usta, s čemer pa bi spet lahko povzročil trdovrat- no halltozo, s tem pa izgubil tudi vso priljubljenost pri obeh spolih well starosti in stanj homo sapiensa, Nekemu slepemu pedm jc zaradi tega celo ušel njegov pes policijski vodnik - kifeljc po srcu. Vse do nedavna ni bilo zadovoljivega zdravljenja. "Zdravljenje je simptomatično" - kar pomeni seveda samo to, da ga sploh ni Dandanes mnoge primere intenzivni' zdravijo z eureomicinom, terranynon; in nekaterimi dragimi novejšimi plesnimi. Vendar pa pri dokajšnjem odstotku to ne pomaga, na primer pri gorskih gorilah... In zato, fantje, ko vas začno po jajcih 11 kurcu lizati tisti vroči plameni in vam smoditi rit kakor kakšen neviden moder ogenj orgona, kot bi rekel I. B, Watson, tedaj Razmislite. Zadržite sapo in potipaj-te... in čc otipate oteklino, se potegnite nazaj in mrzlo prhnite skoz nos: "A misliš, da mi je kaj do tega, da te trpim pri sebi? Ml sploh nisi TTKIT.") Prevedel Miha Avanzo 31 Maplethorpe ¡■''•iy'i^ii- 'v.:'M :■ v;?: m mmm iti!!®! ■ II: ■m: nHHli I «i ....... 1 »Ki Islllllli SL IH gsSB^®? Sssp .........."-■■■■■ . gj ... ....... spgi t/........... 'i ¿g 3;.;:;;/ MSbm. 1 •■■'>' ■ II sili® 13 J2 ROBERT MAPPLETHORPE Gib telesa, metafora želje Maplethorpe Poskušam z igro besed, ne gre. Njegova fotografija ni poez; i, Je v erotiziranih podobah fetišizirane spolnosti realizirana želja moškega, ki je moški. Podoba je projekc i užitka - želje. Pogled iz podobe kakor užitek in užitek v pogledu na podobo, Klasicist "no hladna lepota nagih črnili mišičastih builderjev evocira antične statue. Ženska telesa so meta-morfoze nimf i heter. Komponirane v skulpturc in monumentalizirane s tem. da so dvigrrene na piedestale in postavljene v vzvišene poze grških božans.sv. Moški Apoloni in ženske Venere predstavljajo eno samo kraljestvo - kraljestvo užitka. Vsi objekti v njem odkrivajo podzavestni erotizem, ki predstavlja predmet fotografa ve želje. Fotografija tako postane prostor srečanja objekta in fotografa. Ker i : vmes vmeščen objektiv, k je projiciran v željeni lik, objekt omogoči uresničitev transponiranja fotografa v opredmeteno obliko svoje želje. Kdo je fotograf in kdo model? Poveličevanje privlačnosti moškega telesa, nj,;gove seksualnosti. Oboževanje lepote črnega telesa, surove lepote lelesne moči. Zaradi privlačnosti kontrasta med žarečo mehkobo temne kože in hladno benno fotografskega papirja. Zaradi gre svetlobe in senc na nagi Črni Patrice, 1977 muskulatu. Osebni odnos do modela je zreduciran na detajl. Pri Možu v poli-Heimut, 1 978 esterski obleki je to "big black cock", ki mu visi iz odprtega šlica. Na sub ve raven način je tako dokazano, da je tudi "cock" lahko portret, tako kot obraz S tendenco gledanja na ljudi kot objekte, j. estetizacijo skulpture brez osebnosti, je ustvarjen nasprotni vtis nasproti pornografi . Pornografija ah umetnost? Njegove fotografije so ornamentiran zapis nekega bivanja med igro in resničnos,jo, med seneo in svetlobo, me J belim in črnim, med oblečenim in golim, med duhovnim in telesnim, med življenjem in smrtjo. Življenje, preživeto na svojih fotografijah, skupaj z vsemi nagnjenji, ljubeznimi n željami. "Želim fotografirati na način, po katerem bi si rad nekoga zapomnil To je kot konec nekega dnevnika'. To so bile njegove besede. "Dnevnik nekega fotografa" se je končal 9. marca 1989. Je mrtev ali še vedno živ? (R.M., Ten b}: ten, Schirmer-Mosel 1988, München) GU'Lr Revolver 33 Branje Slovenka Drakullč MARMORNATA KOZA /.godilo se je nenadoma. -■la sem prepričana, da sem materi že v ; oprost"a. Na olvoritvi razstave me je neka znan ka vprašala, zakaj so vse moje skulpuirc ženskih teles od znotraj nekako razžne. Celo takrat, ko se ta praznina ne vidi, ima človek občutek, da sc nahaja nekje tukaj, precej pod povr&no marmornate kože. Točno tako je rekla, marmornate kože. pa čeprav sem !e nekaj manjših naredila iz marmorja. Marmorju sem sc izogibala. Moj material jc les. Spominjam se giba njene roke; kot da bi sc dotikala te domišljene kože. In kako sla njeni srebrni zapestnici zdrseli po tankem sklepu, se zadeli in zazvenketali. V polprazni galeriji, v kateri jc slikarka N.B. razstavljala velika platna z rožnatimi motivi pastelnih barv, jc odjeknil zvok metala ir> njenih nenavadnih besed. Presenečena, da je ona to sploh zaznala, in že v naslednjem hipu /.resnjefia, v nasprotju s slikami na ziau, sem bila prisiljena pogled preusmeriti na svcllorjav, zbledel parket. Odgovorila sem. da nisem vedela, da jc lahko tudi praznina vidna. V resnici jc sploh nisem želela zapolniti, marveč le obložili. To je nemogoče, sem dodata, kof bi se branila. In nehote sem začela govoriti o simbolih, o odprti formi, o metaforičnih pomenih oblik - formule, ki jih navadno uporabljajo likovni kritiki, Poskusila sem ji razložiti, da marmorja ne maram, zaradi njegove trdote. Moje skulpture so "temne forme" iz lesa, gline, terakote - velike abstraktne oblike barve zemlje, peska ali izgorelega lesa. Nekaj aktov sem v rcsnici naredila iz marmorja. Mislila sem, da je to zaradi vaje, da sebi dokažem, kako lahko obvladam tudi ta hladen, težek material; in zaradi instinktivnega odpora proti njemu. Ampak tam. v galeriji, sem te marmorne skulpture ženskih teles naenkrat videla kot popolnoma različne od vsega tistega, kar sem počela do sedaj; brez njenih besed in brez mojih razlag. Zazdelo se mi je, da mi besede vse prelahko prihajajo iz ust. Ob molčal a sem. Kako ji povedati - kako povedati z besedami, kaj je to žensko telo? Naslednji dan sem šia v atelje. Bi! je poletni popoldan, v kom je / mokrimi lcrpanii pokrita dišala sveže izkopana glina. Odtrgala sem del in vanj tako močno zarila prste, da sent na korenih nohtov čutila bolečino. Glina je bila še povsem surova, nezmešana. Gnetla sem jo tako dolgo, dokler se ni ogrela dokler se ni povsem predala mojim dlanem ki so puščale mrežaste odtiske najčistejših linij. Hlad gline, ki sc na začetku upira vsem dotikom, tišina, v katero sem potonila, in rožnati tisti kozje krvi na oknu... zazdelo se mi jc, da se lahko tudi v to končno spustim, po dolgem času prikličem sliko, ki mc je mučila. Ampak zakaj vedno skupaj, zakaj mati in telo? Zakaj vedno, kadar pomislim na telo, vidim samo njo, kako ki i v polmraku svoje spalnice, z glavo na stegnjeni levi roki. malo razprtih ust in razmršenih temnih las, ki ji napol prekrivajo lice in vrat? Kot da bi jo dušlfo. Gola leži na robu postelje, obrnjena na bok, rahlo skrčenih nog. Vroče je. Za lesenimi ¿aluzijami je suho, prašno poletje V sriopu zrnasto rumene svetlobo iz daljave zaznavam mehak obris njenega trebuha, okrogle prsi s svetlimi bradavičkami, oblino bokov, ramena in kolena, na katerih se popoldanska svetloba najdjjc zadržuje. Zdi se mi. da se je dotikam. Glina je že tako topla. Kol da se z roko dotikam njene kože na prsih, vlažne od zadušljive sobe, vlažne od sanj. Napetost v meni raste. Želim se ji približati, se Misniti ob njo. Se kot v morje potopiti v njeno telo. Sem že tako blizu, da lahko vidim drobne kapljice /noja na njenem četu. Z druge strani se počasi bliža še ena roka. Moška, Bliža se trebuhu. Ona se v snu prevali na hrbet in narahlo razširi kolena; naredila je prostor moški roki. Moje roke, zapuščene, držijo glino, Nemočna Icpljivost gline se mi gabi. Vedela sem. da tokrat ne bo od gline prav nobene koristi. To je preveč slab material. Neodporen je. Dopušča premišlja nje, naknadno preoblikovanje - neko vrsto nežnosti. Mogoče bi jo lahko naslikala, jo ulovila v enega od tisoče v časovnih odsekov, v tem počasnem gibu r ene na drugo stran. Nekaj bi dobila - zaprt sistem, notranjo napetost, stabilnost barve polti. Toda, ko bi zaprla oči, hi slika njenega telesa postala grobo platno, ravna površina, prekrita s sloji barve. Želela sem polnost barv, možnost, da > zaprtimi očmi pobožam njene prsi in občutim, kako se vznemirjenje pretaka nazaj, kako se vrača vame. Vzpostaviti stik dvoje snovi, dvoje delov stvarnosti, ki prostor okrog sebe napajata s svojo prisotnostjo. Vedela sem, da ne potrebujem posebnih priprav. Morala bi takoj začeti delo L materialom, slediti liniji njenega kolena. Njeno nedosegljivo zasanjano telo mora biti tz kamna, tako trdega kot je trda slika v meni. Iz nečesa, v kar bom lahko nabijala dleto vse dotlej, dokler ne osvojim željene oblike. Frcdno to telo. privid, ki je nastal na površini zavesti, ne potone v spominjanje in postane moj sestavni del. Šc nedokončani, še ranljivi, bom razkrečila noge z enim samim udarcem kladiva, pazeč pri tem da ne zadanem kamnite žile. Zatem hom tako dolgo ravnala njene ostre robove, dokler ne bom dobila tistega pravega pregiba - lok napetosti od beder, preko kolen, vse do prstov na nogah. Najlepše ho vsekakor brušenje: občutljivi vršički prstnih jagodic, ki vsake toliko malce otipajo vdolbine in izbokline, njihov odnos, ravnotežje, čistost prehodov. Dotik, dostopen samo meni, samo moji roki, naposled. Pozabiti lastno telo, Nc pozabili ga. Moja profesorica, kiparka A.M., stoji v svojem ateljeju v stavbi Likovne akademije, naslonjena na betonski zid. Govori o mrtvih skulpturah. o telesu: kako lahko naredite kip človeka, če nc občutite lastnega telesa in prostora okrog njega? Mi nimamo teles, mi smo telo. Rekoč to, me jc tako močno prijela za nadlahtnico, da so mi pritekle solze. Mar nc vidite - pravi, upirajoč se s koščenim prstom ob mavčni odlitek moškega torza - da jc to mrtvo, da ni sposobno vzpostaviti odnosa s svojo okolico? To je mrtvo pravi žalostno, obhajajoč ga v beli kuti. z rokami potlačenimi v žepe, kol da njene besede zadevajo ob smrt poznane osebe. Občutiti telo - to boli. Dela sem se oprijela takoj, Še t istega poletja pred dvema letoma Marmornati blok v dvorišču ateljeja ie odmeval od udarcev, ki so spominjali na bitje zvona. Delala sem kot obsedena, potopljena v odkruške in oster prah, ki razjeda kožo, glasilke, pljuča. Lahko bi to bil_ tudi katerikoli drug. lažji material. Če bi resnično želela napraviti samo žensko ■ ne pa tudi njenega telesa - bi bil les primernejši, Enostavnejši je za obdelavo, fizični napor je manjši, je bolj prožen in dopušča več svobode pri obdelavi. Moja roka je navajena lesa - pozna ga in ga z lahkoto obvladuje. Lahko bi tudi bil rožnati alabaster, ki je enostaven /a rezanje. Svetlejši pri površini {prozornost kože) m temnejši v sredini (njeno koncentrirano temnordeče poželenje). Toda le marmor jc bil dovolj močan. Samo skozi fizični napor, skozi obvladovanje materiala sem lahko izvlekla, naredila vidnejše to, kar je vse življenje skrivala pred menoj: strast Dokler sem klesala, je bil prostor okrog skulpture zapolnjen z energijo, ki me jc obdajala. A.M. jc to imenovala "negativni prostor". Seveda, morala sem se odločiti za velikost. Predno sem naročila blok m;tT-morja barve telesa, sem slutila, da bo treba skulpturo povečati • da sc Ki m morala oddaljili, da bi jo lahko v celoti zajela s pogledom. Da hi jo v celoti objela z rokami - čvrsto stisnil;1 pa /manjšati: to bi bila tista prava mera moje skulpture. Tako bi jo imela skorajda popolnoma v svoji oblasti. Ne povsem, zakaj marmor ima svojo čvrstost, težo in linijo odpora, ki jo je nevarno prestopiti. Obenem sem čutita, da jc to nemogoče: šc vedno me jc stiskaj» s svojo veličino, ta kamnita masa. ki sc iz preteklosti dviguje nad štirina-jstletnico, zastirajoč ji horizont pogleda. Njena bližina. Oddaljenost. Vmes ledena koža. Naposled jc vendarle ležala fako kot na sliki, ki mc jc bremenila. Celo takrat, ko sem se ji popolnoma približala. Celo takrat, ko sem se je dotaknila: nazaj vržena glava, njena lica, njen pravilen ozek 34 METI Branje nos s trepetajočimi nosnicami, njene polne razprte ustnice - kot da bo vsak čas globoko vdihnila in se rešila teže mojega, na njenih prsih ležečega pogleda. Bila jc tako pripravna, da se je, Čeprav jc bila iz kamna, moj pogled kar razpasel po njenih oblinah... Njena marmornata koža še n bila docela ¡zbrušena, šc ni sijala. Pravzaprav sploh nisem hotela, da bi bila popolnoma gladka - spolzko gladka -, da roka nc bi utegnila zapopasti njenih oblik, Zdelo se je, da je vsa naježena, posuta z nevidnimi dlačicami in hladna - ker zunaj se je že precej shladi-io. Mirno je ležala. Kot da bi čakala. Kot da bi spet čakala to roko, roke, njega. Zaokrožena in končana je ležala v prepričanju v lastno lepoto, ki zasnžnjoje - ki je zasužnjila mene. Nekaj časa sem jo pustila pri miru, na dnu ateljeja, pod z bršljanom prekrito stekleno streho. V zeleni senci, kot v gozdu, jc sanjala mirne sanje; vse dokler ni odpadlo listje in dokler sc skozi suhe veje m prebila čisla svet-lomodra svetloba jesenskega neba. Ko sem se ji ponovno približala in jo videla tako ostro osvetljeno, sem vedela, da je ravno pravi čas, da razgalim tako njo kot tudi sebe. Da se končno rešim teže tega telesa v sebi. Na razstavi je njena čutnost delovala izzivalno. Najbrž so se je obiskovalci dotikali - dotiki so že po nekaj dneh pustili na njej umazane sledi, od katerih mi je postajalo slabo, pa tudi neko čudno vznemirjenje se je prebudilo v meni, kajti ti ljudje so i njo počeli tisto, kar sama nikoli nisem zmogla - pomisliti na prepovedano. Stala sem ob strani, galerija sc jc počasi spraznjevata. Nek mladenič je prišel do vrat, se obrnil, kot bi nekaj po/.abii, in se vrnil. Ležala je na nizkem podstavku, domala v višini tal. Potrazširjenih nog, z roko med njimi. Prostor okrog nje je bil zapolnjen z notranjim pritiskom, njenim tako očitnim poželenjem. Mladenič se je sklonil in Spustil roko nanjo. Z mesta, na katerem sem stala, sem videla njegov usločcn hibe: oblečen v črn plašč, in njegove bele, dolge prste, ki so se širili, da bi jo docela objeli. Od nelagodja sem sc kar zdrznila - od tega dotika, ki sem ga slabo, ampak kljub vsemu občutila tudi na sebi: v tem trenutku sem spoznala, da ji še vedno nisem oprostila. Še vedno nisva bili dovolj odmak eni, še vedno sem bila ona. Skulpturo sem poimenovala kot sem edino mogla: "Telo moje matere". V časopisih je prišlo do nervozne, površne polemike. Nek kritik jc govoričil o okrutnosti, o maščevanju - drugi pa o novi ženski in avtentičnosti poželenja. Tretji je zapisal, da je takšno skulpturo lahko oblikovala le moška, ljubimeeva roka. Ko ne bi bilo te besede: mati. Vznemirjalo je njeno tako očitno, na povrSino 'zbijajoče poželenje, obsedenost z lastnim užitkom, osredotočenost na njega, celo v sanjah, iz središča njene kamnite notranjosti, skupaj s strastjo, je sijala neka fluidna, toda neprijetna skrivnost. Vendar je lepota, tako Čista, izbrisala tudi to. Co je moja mati, ki živi v drugem mestu, videla skulpturo, objavljeno na četrt strani v časopisu, se jc skušala ubiti. Ni razumela, da sem s tem, ko sem jo potegnila iz sebe, njeno lepoto naredila končno resnično. Odlomek iz romana Marmornata koža (Grafički zavod Hrvatske, Zagreb 7988), zagrebške pisateljice in publicistke, je prevedel Tadej Cater. Nina Belushi FRAGMENTI Mnogo soparnih noči je že minilo, odkar je zadnjikrat izgovarjali! njeno ime, sklonjena nad zlovešče rane in t iščoč roke k prsim, kot da b >e bala zamolčanih zgodb, ki jim je nekoč davno zagotovo vedela vrstni Ted besed. Nikakor se ni mogla spomniti, kdaj je prišla. Včasih je bilo videti, kot da je tu že od nekdaj. Posedala jc v njenem naslanjaču, prepevala njene pesmi, na knjižnih zavihkih se je pojavile njeno ime. Zdelo se j« da je življenje dobilo nekakšen poseben, skrivnosten pomen, morda razumljiv izbranim, morda niti ten ne. Časi so se premeščali v nenadnih, nepredvidljivih sunkih. Vsako noč so se v " ne sanje pritihotapile eksotične in v prvem jutranjem mraku ginile iz njit V temnem kotu r je o^iba, z k ero jc vedela, n dar še ni in li mogla dan za dnem lista i s hitrimi, veščimi •;tla foiourink iz ¡BI««!! ki komaj vzevetai. Bilo je toplo, v temnih laseh se ji je nabiralo sonce. V zalivu pred njo se je, ogrnjena v belo togo, sprehajala ženska in se včasih ozrla za svojimi stopinjami v mokrem pesku. Nikoli ni pogledala k njej, k figovcu. pod katerim je sedela, po obali, ki se je vzložno vzpenjala proti stari, napol zapuščeni vasi na vrhu hriba. Dokler se ni nekoč nenadoma obrnila in v ravni črti zakorakala proti njej. V strahu ji zadržala dih, ne da bi se zganila. Nepremično : strmela v belo podobo, ki je postajala vedno bolj razpoznavna: mlado, jedro telo pod belim oblačilom, nežne, mehke poteze obraza, lasje, ki jih razčesava veter morja. Tik pred njo je obstala, kot da že od nekdaj vc, da je tudi ona tu. Dolgo jo je samo gledala Pott„i se je počasi nasmehnila in ji z gibom glave pokazala, na nastavi dlan. Zbudila se i trepetajoča od groze. V rani ji je utripalo od bolečine. Previdno j ; premaknila telo na drugo stran postelje, kjer so bile ijuhe hladne in suhe. Potem se je zavedela, da nekaj st ka v pesti. Prižgala je luč in strahom a odprla dlan. Gladka, tanko zbrušena ost se je biserne sv ,fiikala. & # # ie .Ln sgiis eln konec, ke- v pregihiti nt>či jega oh ijen Sok, , dlanjo \ neštetokrat ponovljenem gibu drsi prek hrbta, ji šepetaje poje uspavanke f . ji skriva pogled v gosti pajcolan svojih las. in spet i spet se s toplim trebuhom privije k njej in st zasanja v divji lok njenega vratu. Nekoč pozneje bo natanko na tem mestu, ki ga zdaj mehko poljublja, našla sklenjen obroč svojih rok. Najbrž bo potem v strahu zaprla oči. Ko jih bo spet odprla, bo namesto njenega obraza tu drog obraz namesto njenih rok tu druge tv_.ke. Samo po tankem srebrnem prstanu na levic' bo prepoznala podobo. Tisto jutro se je zbudila in končno vedela, da prišel čas. Mirno je spila kavo in pazljivo zložila nekaj stvari v ponošeno, karirasto >oto-valko Zaklenila jc stanovanje za sabo n vrgla ključ r nabiralnik na stopr iču. Na poti toz mesto ;e je: ustavna na banki in dvignila ves denar. V!ak je ujela v zadnjen trenutku. Vozila se je trideset ur. Nekaj dri je spala zz kontejnerji pristanišči' Nate se jc vkrcala n; ladio. Po dveh mesecih je prispela, i stanm parnikom se je Dtipeijala v notra~iost kontinenta Izstopila je na konnn postaji, sama. Ko je ladja odpluli- je sle "a odvečno obleko, jo skrbno zložila v potoval ko, položila n? vrh malenkosti, ki jih ; pobrala iz žepov apela drg< in ■ torbo vrreifeo: --BHBBHBHB T35 Zuri KDO ZATIRA HETEROSEKSUALCE? V Sloveniji (še zmeraj) ni ženskih prostorov, niti bolj "alternativna" l.jubljana ne premore enega samega ženskega kluba. To pa še ne pomeni, da nt biio nikakršnih poskusov in iniciativ v tej smeri. V bližnji preteklosti jih je bilo kar nekaj, čeprav so ljubljanski srenji seveda najbolj znani razvpiti večeri ženske sekcije Lilit iz leta 1985. Razvpiti predvsem zato, ker moški na omenjene večere niso imeli vstopa. Prvotni namen tega pisanja je hilo prav razmišljanje o pobudah za ustvarjanje ženske scenc pri nas. Ker pa je nedavno tega 'goraj omenjeno srenjo zopet pretresla vest o podobnem zapiranju, tokrat roza j -ene ob nedeljskih večerih (torej mešane gay in lezbične diskoteke v K4), bo kar primerno nostalgično oživljanje kratke zgodovine "ženskega ckskluziviznia", saj sc ponujajo v premislek zanimive paralele med tako imenovano "izključujočo" Žensko in "odprto" gay sceno, ki po mnenju nekaterih ravno zaradi tega nista imeli veliko skupnega. Tudi simpatije opazovalcev so sc delile po tem principu: bolj simpatični so bili tisti, ki se niso zapirali pred ostalim svetom. Da bo zadoščeno arhivskim potrebam in pa seveda firbeem. bomo najprej naštele vse poskuse ustvarjanja ženskih prostorov oziroma oblikovanja klubskih in plesnih večerov samo za ženske. Naj še dodamo, da gre pri vseh naštetih poskusih za kreiranje tako imenovane skupne ženske scene - tako za lezbijke. feministke kot tudi ostale. Ulit v K4, marec 1985 Plakat in obvestilo na Radiu Študent sta vabila na ženski klubski večer v K4 vse ženske - od ortodoksnih do vsakdanjih in možač. Skratka, nekaj, kar se v Ljubljani še ni zgodilo. Tudi (alt pa predvsem) /ato jc prvi večer Ulita obiskalo čez dvesto študentk, intelektualk, feministk, iezbijk, padalk, radovednic, novinark, dežurnih alternativk... Začelo se je s sociološkim predavanjem na temo klitoralnega in vaginalnega orgazma (kar zlasti za naš rumeni tisk nepreklicno ostaja alfa in omega feminizma), polem pa se jc prelevilo v zakusko, fri^iranje, ženske filme in seveda žur. No, na teh prvih večerih še ni bilo nevarnosti, da vas soseda, sošolka ali pa povsem bežna znanka proglasi za le/bij ko ali feministko, če vas zagleda nu večeru Lilit, saj takrat menda nihče ni prav vedel, za kaj gre. Tako jc novinarka Radiu Študent spraševala obiskovalke, kaj neki jih je prineslo v ženski diske, /akaj mislijo, da bi ženske morale imeti svoje pros- tore, in celo, zakaj so prišle nasminkane, če ni v bližini nobenih moških, Seveda pa je prvi večer Lilit v K4 uspel in prav tako naslednji, ki so htli zaradi potešene radovednosti nekaterih sicer številčno skromnejši, zato pa nič manj ženski in zabavni, Z zaprtjem starega K.4 pa je na žalost usahnila tudi torkova ženska scena in se skupaj z gayi in ostalo klientelo iz K4 preselila v Amerikanca. Klub mariborskih študentov, november 1987 Oktobra 1987 je bila v okviru sckcije Lilit ustanovljena lezbična skupina LL. katere članice so se nemudoma lotile nehvaležnega projekta ženskih žurov. Tako se je po več kot dveh letih ženska scena zbrala neke novemberske sobote v Klubu mariborskih študentov blizu študentskega naselja v Rožni dolini. Š!o jc pravzaprav za manjši klubski plesni večer. z okoli tridesetimi obiskovalkami, ki je imel vse pogoje, da se prevesi v prijeten interni žur. Če se ne bi /godilo drugače. Če ne bi prišla manjša skupina mariborskih študentov težit s pripombami o možačastih frizurah in podobno. Ne gre se preveč Čuditi, da se jc incident končal z manjšim pretepom. Seveda reprize ženskih žurov v KMŠ ni bilo. Stara Cerkev, junij 1988 Kar se tiče Stare cerkve, se je začelo povsem slučajno. Po namigu znanke so se članice LL in člani Magnusa odpraviii do lastnika Stare ccrkve in mu predlagali izmenično gay in ženske ž ure ob sobotah. Pr\a sobota je bila tako namenjena ženskam. Imele smo svoj ločen prostor v kleti in svojo glasbo, le natakar je bil od Stare cerkve. Ta nas je tudi nagnal ven kmalu po polnoči, češ da imamo za prvič dovolj. Seveda ga je najbolj zmotila šibka finančna sposobnost obiskovalk. Mnoge so sc razočarano odpravile domov, tiste bolj optimistične pa so nadaljevale žur in se odpeljale v Stahovico, saj jc bil takrat zefo v modi kip Marije, ki sc trese, premika roke. oči in podobno. Naslednjo soboto so žurirali gayi in seveda pošteno popravili vtis, vsaj kar se Števila obiskovalcev in profila tiče. Toda razširile so se govorice, da Stara cerkev postaja pederski lokal, kar pa je lastnika še boij razžalosltlo. zato je vse naslednje žure preprosto odpovedal K4, maj 1989 Zuri samo za ženske pa so se končali nekako tako, kot so se začeii - zopet v K4, spomladi leta 1989, ko jc bila z začetkom delovanja prenovljenega kluba roza in ženski sceni dodeljena "ugodna" nedelja. Prvi nedeljski večeri so potekali izmenično za mešano ro/a In izključno Žensko populacijo. Tudi tokrat so ženski žur i opleli -Število okoli 80 obiskovalk pač ni biio dovolj visoko. Avgusta 1989 so sc nedeljski večeri preprosto združili m postali mešani. To pa je tudi žalostno pri ženskih večerih - nikoli niso trajali toliko časa, da bi se scena sploh lahko razvila. Flamingo, januar 1992 Poslednji, skorajda nevreden omembe, pa jc poskus oživljanja ženske klubske scene ob sredah v pro slu le m "gay" lokalu Flamingo na Sodnikovi. Razumevajoča lastnica je srede nekako prepustila ženskam, seveda skupaj z vsemi ostalimi obiskovalci ne glede na spol ali spolno usmerjenost. Če se prav spomnim, v Flamingu sploh nikoli ni bilo ženske srede. To je pravzaprav žalostno, če pomislimo, da smo si članice lezbične skupine LL in feministične skupine Lffii tokrat postavile resnično smelo zastavljen program, ki naj bi zajemal razne kulturne prireditve • literarne večere, fotografske in likovne ra/slave, glasbene in filmske večere... in pa seveda boij social iz acijsko obarvane diskusijske večere, ki naj bi s pomočjo prijetnega ambienta privabili čim širši krog obiskovalk, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Manjkala ni niti ideja o astroloških večerih, ki naj bi jih oblikovala priznana utrologuija Ivana Šalamun. Toliko o dejstvih. Zakaj pravzaprav potreba po ločenih ženskih zbirališčih, v katere moški nimajo vstopa in ob katere so se mnogi naši iiaprednjaki(inje) obregnili, češ da gre za nepotreben ekskluzivi-zem ali pa za nekakšen nesmiseln, paničen strah žensk pred zunanjim svetom. Sveta preproščina pač. Kot da bi pozabili, da taiste ženske vsak dan večino svojega časa prebijejo prav v tem zunanjem svetu. Če za kaj gre, gre predv sem za možnost izbire nečesa drugačnega, nevsakdanjega - to pa menda mnogi strašno podpirajo. Razlogi pa so v bistvu tudi povsem praktični, celo banalni. Vsaj pri nas velja, da je ženska scena številčno manjša od recimo moške homoseksualne scenc. Kar predstavljajte si zdaj. da bi bil vstop v ženska oziroma iezbična zbirališča dovoljen tudi moškim -nemudoma bi sc znašle v ortodoksni mačo sceni. Najbolj za lase privlečen in hinavski pa je očitek ženskam, češ da so si same krive. Če so tako nepriljubljene ko pa se vendar zapirajo pred drugimi, Pri tem so še 36 MiTCi Zuri mnogi znali dodati, kako je gay scena veliko bolj odprta in simpatična, saj nikomur ne prepoveduje vstopa. Praviloma gay scena res nima teh problemov, s; ij veliko veČino prav malo zanima, kaj počnejo moški med seboj, pa še zoprni so jim homoseksualci. Zato pa veliko (moško) večino veliko bolj zanima, ka počnejo ženske, ko so same, pravzaprav si nekako lastijo možnost vstopa na žerisko sceno, saj so jim ženske, za razliko od moških homoseksualcev, strašansko simpatične in rajcig. Kar nc gre jim v glavo, da obstajajo prostori, kamor moški nimajo vstopa. Seveda pa bil skozi, zgodovino povsem razumljiv in sprejemljiv pojav ekskiuzivnih moških klubov, akademij in drugih institucij, kamor ženske niso imele "stopa zaradi pripisane intelektualne, emocionalne in Še kakšne inferiornosti. Seveda so vse take institucije imele (ali imajo še danes, če se le spomnimo kluba Rotary in podobnih organizacij) samoumeven, ncrc-ilektiran položaj in njihova diskriminacij -ska načela nikoli niso bila vprašljiva. Povsem abotno je razmišljanje, da so tudi prostori, namenjeni samo ženskam, organizing po nekakšnih diskriminacij ski h načelih. Moški pač nikoli niso imeli potrebe >o sam o organiziran ju zaradi tega, ker ne bi bilo še drugih moških prostorov - Ic-ti so bili in so Še takorekoč vsi moški, patriarhalni. Bistvena novost in zanimivost na naši sceni pa so reakcije na Roža diska, ki je bil kot mešani gay in le^bični disko na široko odprt za vse, o čemer so se mnogi izražali zelo pohvalno. Nekako od jeseni 1992 pa so postali nedeljski večeri žc skorajda po-pulistični, saj so v Roza disko začele drvet: trume "zunanjih" obiskovalcev. Pa ne, da jih prej nc bi bilo. tokrat pa je bil pritisk raznih težakov, provokatorjev in vseh, ki pač morajo dežurat povsod, kamor "se trenutno hodi", prehud. Tako je celo Roza disko, s pretežno moško populacijo, pokazal zasičenost in postavil mejo z vabilom zaupanja, kar pomem cenejšo vstopnino za članice in člane Roza kluba oziroma dolgoletne obiskovalce. Svobodnjaška scena se je zganila, po veČini je reagirala razburjeno in užaljeno. Seveda je prvi zlil žveplo na Roza klub dežurni cinik Jaša Kramaršič v Mladininem Roden. Nič novega, kar se tiče vsebine njegovega pljuvanja. Veliko bolj pa je zanimiv fenomen, ki kaže na določene spremembe v dialogu med "nami" in "njimi". Nekako ne gre več za preprost konflikt med "nami", homoseksualci, in "njimi", heteroseksualci (ali narobe), temveč za nerazumevanje med homofobi in heterofobi. Vsak, ki da kaj nase, se več ne bo zmrdoval nad pedri, ampak bo skušal poiskati strahove homoseksualcev in se skušal ponorčevati iz le-teh. Prišlo je obdobje, ko se gay/lezbični sceni očita netolerantnost do drugih, skorajda nekakšna izdaja zaupanja: Očitali ste nam, da vas, homoseksualce, ne sprejemamo, zato se nikar nc čudite, čc ne bomo več na vaši strani, ko boste spet v škripcih, saj ste postali taki heterofobi, da si več ne zaslužite naše podpore. Morda zveni smešno, toda sedanja situacija kaže na neke pozitivne spremembe v razvoju gay gibanja. Vemo, da jc bilo v šestdesetih gav/lezbično gibanje omejeno na boj za pravico do golega obstoja, skratka gibanje so vodile skromne želje po sprejemanju homoseksualcev v ostali, "normalen" svet. Šele v sedemdesetih in osemdesetih se ta boj prelevi v boj za politične • iravice; za pravico do življenjskega stila do svoje kulture, pravico do drugačnosti. Ne gre več za pričakovanje zgolj tolerance, zahteve postanejo radikalnejše. Gay a__ lezbični geto ni samo posledica nerazumevanja večinske populacije, marsik postane ustvarjanje takega geta cilj. Pač, kakor vam drago. Kljub večji tolcianci zahodnih držav do gayev in lezbijk, se le-ti marsikdaj ne želijo stapljati z večinsko populacijo. Mil ¡o pač, da svoboda nc pome i zgolj neskončne odprtosti do vsega, pomeni tudi (al predv :m -kakor za koga) svobodo izbire, denimo postavljanja meje okoli svojega prostora. Pomeni skratka pravico do drugačnosti in pravico to drugačnost tudi ohrani. Je Že tako, da imamo vsi svije meje; ne le mnogi heteroseksulci, ki ne želijo imet" veliko opravka s svetom homoseksualcev, imajo jih tudi homoseksualci, in nesmiselno je pričakovati, da morajo prav oni biti mnogo bolj odprti, ker so pač manjšina, ki že zaradi n.?j, ki jim jih postavljajo drug, nikoli ne bi smela definirati svojih. In podobno velja za pripadnice največje manjšine, ženske, ki so si drznile zamejiti svoj prostor. Bojana Vesel MEEI 37 CtL < >U Z < z t/1 < 38 Revolver Portfolio 2 Spomini 40 ucnra voril potem sam in mu moral povedati še enkrat vse, ker pisma šc ni dobil. Ravno danes je namreč prišel z morja. Kot se in domneval, starši in nihče drug ne ve ničesar. Glas je bil mehak in, kar mi e bilo všeč, prav nič "lublanski". "Se bova kaj videla'.'" Jasno, da ja. Izbral sem zopet Prešernov spomenik, ker je bil to vedno meeting placc za takšne ali drugačne sestanke. Opisa) sem mu sebe. vključno s svojo obleko do vseh detajlov. Ob treh, jutri. Povedal sem mu, da sem imel že slabo izkušnjo z oglasi, odvrnil pa mi je, da v primeru, da ne bi ustrezala drug drugemu - čao V K4 ga niti nisem mogel videti, ker je bil dve leti nazaj prvič in zadnjič dol, ga pa rudi ne zanimajo takšna mesta. Eden c d neizkušenih, mi je govorilo nekaj zadaj, ampak skušal sem se pomiriti in odložil slušalko. Predvsem ne prevelikih pričakovanj. Verjetno bova spet dve uri skupaj in ugotovila, da enostavno nisva za skupaj: poleg tega sem ga že izbrisal iz načrtov, ampak strela jasna - vse je bilo na kupu: dober "prijatelj", ki je pravkar plul nekje okoli Singapurja, nek drug kolega na "daljavo"... Rekel mi je. da ima okrogla očata, joj. nikoli mi niso bila všeč na nikomer, saj jih Se sam ne želim nositi. Nestrpen sem bil in kmalu bi spet pošizil, šel sem gledat TV, da bi se vsaj malo pomiri!. sobota, 3, oktober 1992 Pa se nisem. Zamišljal sem si, kako i p izgleda in kaj bo iz vsega nastalo. V Ljubljano sem prišel uro prezgodaj n nameraval iti še prej v kak lokal, medtem sem srečal kolega s faksa in zavila sva v Nebotičnik, se zagovorila, potem pa stm se pet minut do treLi spustil z dvigalom in krenil po Čopovi proti Prešernu, Deževen, meglen dan jesenske Emonce. Gledal sem v tlakovano ulico pred seboj, po kateri se je vlekel živo rdeč trak, ki je naznanjal in vabi! na premieru Krpanove kobile. V želodcu so se pričeli znani krči zaradi treme, zato sem zajel zrak in si skušal dopovedati, da sem sedaj ja že dal nekaj skozi in da bom znal kljubovati takšnim tesnobnim občutkom, zato sem se oborožil 7 zvrhano mero samozavesti, si popravil lase, odpel dežni plašč, popravil ovratnik na srajci in verižico in so obrnil proti spomeniku, toda poleg ni bilo še nikogar, zato sem se obrnil proti enemu od mostov in naredil ovinek, obkrožil spomenik in v daljavi uzrl fanta, ki je nosil rjav suknjič in kavbojke, menda tudi očala, kolikor sem lahko videl skozi meglo. Nič, naslonil sem se na ograjo Ljubljanice in čakal, kaj se bo iz vsega prikazalo. Tisti fant sc je čez nekaj minul obrnil dol k meni in res je bil on: okrogla očala, čisto kratki lasje, prijeten, skoraj otroški obraz Bal sem se že, da mi ne bo všeč. toda TA je bil nekaj povsem drugega: ugaja! mi jc in to zelo. Ko sva zakoračila proti Čopovi, sem mu rekel, da sem si ga drugače pred stavljal, da pa mi je klub temu všeč, zase pa, oa nisem ravno Clark Gable. Potem sva se pričela meniti o faksu, kaj pa druge ga. Ker druge možnosti ni bilo, sva se spet povzpela na teraso Nebotičnika, sedla nasproti, naročila kavo ter sc spet pričela pogovarjati o vsem mogočem. Za razliko od prejšnjega sestanka sem bil sedaj jaz tisti, t i je govoril, in počasi sem se počutil, kot da imam pred sebuj samega sebe izpred dveh let, ampak ta je biT preccj nezainteresiran za življenje gavev in nji- OGLAS Revolverju in ki si jo lahko ogledate tudi v tej številki. Čeprav sem takrat aprila sklenil, da se bom izogibal oglasom, sem vseeno preštudiral rubriko in zdela se mi je kar OK. S kolegom sva tako sedela ob enajstih zvečer v baru K4, malo podisku-tirala tudi o tem, poslušala "musko" ter srkala kavico. tako da sem Mvar prespal in naslednji dan izpolnil tiste vrstice. Saj ne, da bi ne vem kaj pričakoval, toda mislil sem si, da "bomo z.a foro probali", pa kar pade, pade. Torej: želim fanta, starosti 2025 let, brez brkov in brade, poštenega in iskrenega, za trajno zve20. Nekoliko se mi jc zataknilo pri najbolj banalni stvari -šifra. Nekaj časa sem grizel svinčnik in na misel so mi prihajale najbolj neumne ideje, dokler se mi ni nekje utrnilo, da je bila roža gavev v časih Oscarja Wikla lilija in sem napisal to - še kar originalno se mi je zdelo, in hitro sem to nasTednji dan oddal, dokler si ne premislim, nato pa na morje... sreda, 16. september 1992 Vmes sem bil na Plnk taboru tri tedne v "abstinenci"' zaradi zaprtega K4 n že se je najavila otvoritev nnve sezone - dobil sem vabilo za interno otvoritev Roza diska. v drugi kuverti pa polo iz Kontakta, s pripisom, da je bilo zaradi premajhnega ' Levila kandidatov (kar je bilo pričakovati) nemogoče vsem ustreči, toda upajo, da sc bova s partnerjem nekako ujela. Poleg je bil tudi list z imenom in priimkom, na poštno ležeče, v sami rubriki pa sva res imela točno ujemajoče se zahteve: fant 21 -tih. kostanjevih kratkih las, zelenih oči. normalnega telesa in normalnega izraza, ki si želi izobraženega partnerja in umetnost za njegov interes (ojej, tu smo pa falili) ter s se bolj originalno šifro, ki me je spominjala na zagrebški živalski vrt in park; zgoraj pa s pripisom "sem Študen). nekadilec, visokih higienskih meril in zdrav", sploh mi je bila druga lastnost všeč, saj sem sc ob nedeljah v K4 dodobra nažrl cigaretnega dima in imam že dolgo časa (fiksno?) idejo, da je med gavi veliko večji procent kadilcev, kot med straight folkorn. Bil sem ves iz sebe, ker mi je uspelo najti tako dober "zadetek1 in tako sem šel napisat pismo, samo morilo me je tisto "poštno ležeče" -vedel sem, da to pomeni najmanj to da od njegovih staršev nihče pojma nima, napisal sem pa vseeno dve strani in to drugi dan oddal; res sem imel željo, da bi nekaj nastalo iz tega. A o kakšnem odgovoru ni bilo potem niti sledu... petek, 2. oktober 1992 Vse sem že pozabil, dokler se nisem ta dan popoldan vživel v Brtath of Life in Erasure, ko pozvonil telefon in mi je mama položila telefon kar na posteljo. Sem kar vedel, da jc nekaj čudnega, potem pa sploh zablokiral, ko sem slišal iz slušalke glas, ki se je predstavil za tistega tanta V grlu me je stisnilo, ampak ukazal sem si, da se moram popolnoma naravno vesti, in sem ga tako pozdravil ter mu povedal, da sem s pedagoškega faksa nakar je rekel on, s katerega je ( s tistega, kj i slučajno Šc nisem poznal niti enega gava), V glavnem sem go- Ena od življenjskih želja večine gavev je, da bi imeli uslrezncga partnerja za zvezo, ki bi trajala malo dlje kot samo nekaj tednov, kakor je v našem roza lajfu tako zelo običajno. Priti do takšnega partnerja, kot smo si ga sami zamislili po svojih idealih, je kar težko, če ne že kar nemogoče. Velja, da manj ko pričakuješ in zahtevaš, več dobiš. In potem se angažiraš okoli tega in preostane ti več možnosti: vsako nedeljo intenzivno iskanje in lov po ventilih v K4, park, avtobusna in železniška postaja, šetkanjc po obali (umazane) Save, da ne bi omenjali še Mestne galerije, potenja v tivolski sauni,... Aha, vas že slišim -kaj pa oglasi? Torej Salomonov oglasnik, Antena in kar je šc takih kontaktnih rubrik, pisalo v roke in... Sam oglasov nc maram preveč. Težko je na podlagi opisa iz petih vrstic, ki ic pogostoma na pol resničen, sklepati, ali bi li partner ustrezal ali nc. Tako sem imel tudi sam poleti še preveč sveže v spominu svoj prvi sestanek prek oglasa, aprila leta 91 - po polurnem sestanku na Nebotičniku sva odkrila, da nikakor nisva za skupaj, kar danes sploh ne obžalujem; takrat sem bil Se preveč zelen, pojma nisem imel o sceni, totalno neizkušen in to je bil zame prevelik pretres. Ampak zgodovina sc ponavlja, pravijo - ko sem so že dodobra vživel v sceno in sem bil poleti ravno sredi takšnega iskanja; počasi sem sc že naveličal avantur in aferic, saj je bilo tega vsak teden dovolj in Šc preveč, pa tudi počasi se jc približeval faks in treba je bilo začeti misliti tudi na neke druge stvari, ko bi bilo najlepše, če bi imel stalnega fanta in bi odpadli vsi štosi okoli varnega seksa, prczeivativov, ko bi šel lahko včasih z njim v kino in ga držal za roko, ga objel in čutil pri tem vsaj nekaj ljubezni podobnega - pa kaj bi govorili, saj sami dobro vemo, za kaj gre. In potem se je le pojavila neka iskrica upanja... nedelja, 19. |uli| 1992 ...ki sc ii pravi Kontakt rubrika v Spomini hovo kulturo, brez izkušenj, skrit totalno pred vsemi { v življenju še ni naredil coming outa), in kar zamikalo me je. da bi ga vprašal, kaj bo imel od življenja. Ves čas sem pazil, da pogovor ne bi obstal na mrtvi točki, čeprav je kazalo, da se še kar do nekje ujemava, vsaj govorita sva že tri ure. Zunaj se je znočilo, prižgale so se luči, in d m bi prekinil svojo nakladarijo o vsem mogočem, sem predlagal, da bi s: ogledala Ljubljano s krožne terase. Pod nama so svetili napisi in na drugi strani se je vrtel ogromen napis reklame na Metalki; razglabljala sva, ali se črke v napisu razlikujejo ali ne in ali je tisto v daljavi Trnovska cerkev, čeprav sem imel občutek, da si želiva povedati vse kaj drugega in ne takšnih nesmislov. Mučni občutki so me spreletavali še pozneje. Plačal sem in šla sva spet v dvigalo, potem pa sva stopila skozi park proti Ajdovščini. Slišal sem samo odmeve najinih korakov ii dež, ki je rosil po dežnikih. Ko sva prečkala cesto pri Levu, je obstal, ampak ime! sem še čas in rekel sem mu, da ga lahko pospremim. Tako sva nadaljevala pol po Celovški in govorila spet o samih neumnostih! kurjava, mestni bus... Nekje v bližini Unionovega dimnika me je zdrami!: "A greš k meni kaj Spit?" Kako naj si razlagam to povabilo, res nisem vedel. Sel sem z njim in po glavi so mi šli vsi mogoči utrinki. Sicer pa: Čas sem imel, mogoče pa le rte bo tako slabo, sem si rekel, in že me je objel vonj po kletnih prostorih stanovanjskega bloka, rožljanje ključev in potem toplo stanovanje, sodobno in lepo opremljeno. Sezul sem se in slekcl ter sedel na sedežno garnituro v dnevni sobi pred TV, on pa mi jc prinesel kozarec soka. V glavnem sva molčala. Vprašal me je, zakaj sem v poli obkrožil "feminilen". pod tip partnerja ja, najbrž res nisem imel tetk v mislih, ko sem to pisal. Precej zadržan se mi je zdel, najbrž poleg tega šc poln kakšnih kompleksov. Ura se je približevala sedmi, ko sem imel sestanek na Kersnikovi in rekel sem mu. da bom moral oditi; odšla sva do vhodnih vrat. Vprašal sem ga, čc se bova še kaj videla in dobil kaj čuden odgovor: če grem po sestanku domov, ali bi prišel nazaj? Kar zazijal sem in požrl slino te* rekel, no problem. "Ne vem, kako bi ti povedal, ampak bova potem videla." In že jc zaprl vrata. Videla že. toda kaj. /a vraga? Nekje se mi jc prikazala ena ud možnih variant za odgovor, ampak /dela se mi je tako nemogoča, da sem jo takoj zavrgel, Zmeden sem odšel po ulici nav/dol in čez Četrt ure sem bil na Kersnikovi. Napetost me je čisto prevzela in hitro sem odšel s sestanka. Zunaj je bilo precej mrzlo, pospešil sem korak. Union je metal svoje pramene svetlobe na ulico in pritajen hrup je napolnil celotno sosesko, potem šc nekaj hoje in zvonjenje na vratih, dokler se niso odprla. Spet sem zavzel položaj v dnevni sobi. ponudil mi je jabolko, in ko sem ga počasi grizel. sem ga hotel vprašati, kaj želi. pa sem kar poniknil, kot da me ni Prestregel me je in rekel: "Hrejle si najbrž nisva bila čisto na jasnem, ne? A se greš stuširat?" Jabolko sem že pojedel, kajti drugače bi se mi najbrž zaletelo. Položil sem mu roko na koleno in mu rekel, da bi mi moral prej povedati saj tO ni nič takega, potem pa sem se pobral v kopalnico. Ko sem sc prhal s curki vode, sem premišljeval, če bi moral biti sedaj pravzaprav vesel, saj je fant lep in sploh, toda avanture že, ampak seks na prvem zmenku? Pa še preko oglasa? Ne. loo much. Vseeno pa sem se za silo obrisal in oblekel nezapeto srajco prek golega telesa, odprl torbo ter mu pokazal potrdilo s testiranja na virus H1V. Ni mu bilo ravno všeč, čeprav še vedno mislim, da je bolje tako. Namestil sem sc čisto pri njem, nekaj Časa sedel tam. potem pa sem mu položil glavo na rame in ga objel prek telesa. "Greva v sobo?" jc vprašal in potem sva počasi odšla. Malo je pobrkljal po itereo napravi in jo nastavil na najmanjšo jakost, prinesel šc neko majhno lučko in kmalu je sobo objel dolg pramen zelene svetlobe in neka diskoštanca, on pa je sedel poleg mene. Zdelo se mi je, da sanjam - tako krhek se mi je zdel s tistimi naočniki in nežnim obrazom. Narahlo sem ga objel in približal ustnice njegovim, počasi sva jih razklenila in prepletla jezika. Božal sem ga po tistih kratkih laseh, legla sva na posteljo in se počasi, kos /a kosom slekla. Vsaj meni se nikamor ni mudilo. Na prsih je imel nežno zaplato puha. igral sem se z njo ter mu Slekel hlačke. Imel jc ravno toliko velikega tiča, da - :m ga lahko cclcga vzel v usta. Temeljito sem ga obdelal in se spravil še nad mošnjo. Ta seks naj bi bil nekaj posebnega, počasi pa sem začutil, da je nekaj narobe. Ni se želel več poljubljati, ves tog je stisnil nogi skupaj in mi onemogočil še kaj drugega razen fafanje, umikal je svoj pogled in dobil seni občutek, koi da imam ob sebi kos lesa. Sploh r kazalo, da bi mu bilo kaj do tega, in čisto odveč sem se počutil. Po ožila sva roke drug Čez drugega, se prijela za tiča in se spravila do orgazma. Prišlo mu jc prej kot meni: pri tem z obrazom ni trznil niti zavzdihnil, samo opazoval sem. kako se je biserni curek sperme razli! v otočke po njegovem trebuhu, ki so se potem svetili, ni njegovo roko. ki jih je razmaza-la. Ko sem bil /e na tem. da bom tudi sam špricnil. mi je šepnil: "Pa/i, da ne bo padlo na posteljo." V trenutku me je zapustila vsa koncentracija in temeljito sem moral uporabiti vso domišljijo, da mi ni padel, Toda ko sem sc približal tistemu predorga/mičnemu stanju, kot ponavadi nisem več veliko zaznaval. Nekoč sem prebral. da pravi Indijanci v kakršnikoli čustveni razdraženost ne trznejo niti z eno samo mišico, pa niti ob orgazmu ne blagor jim: sam tega ne zmorem, da bi imel nekakšno brezizrazno masko namesto obraza. Zato curek sperme ni zadel samo mojih prsi. ampak ga je nekaj padlo tudi na posteljo Če/ minuto je prišel z veliko zmoteno brisačo, pričel brisati po liste m mestu in sedaj, ko so začele vse funkcije spi-1 delovati v poorgazmičneni stanju, se je izgubila sc tista lepota, kolikor je je bilo. Odtaval sem v kopalnico in ko sem se prhal, mi je bilo jasno, da tega ne bi smela storili. Ohlekel sem se in res sem se počutit neumno. Še bolj kot prej. Odšla sva v dnevno sobo in ko sem nekaj časa buljil v ekran (in pri tem intenzivno mislil, kaj jc bilo narobe, da se tako klavrno počutim), je rekel: "Mulo je butasto izpadlo, ne? Res ti ga nisem mogel fafati. oprosti." Kar zvilo me jc od takega govorjenja in reke! sem mu, da je zc v redu ( čeprav še zdaleč ni bilo), ter ga vprašal, če mu oralm seks ni všeč. "Ja. jc, ampak ne vem. kako bi ti to razložil," Ml sploh ni treba, že OK. sem si mislil. Rekel sem mu, da tako seksam čisto z vsakim, nakar je povedal nekaj, kar je bilo samo po sebi umevno: "Ti kar povem, da ne bo šlo." Potem sem sedel šc pol ure pred TV in gledal, kako se davijo s Cankarjevim domom ter s premiero Krpanove kobile, pa še vprašal me jc, če poslušam klasiko, kot da je bilo to sedaj kaj važno. Tistih pol ure se je vleklo v neskončnost in komaj sem čakal, da zginem, pa čeprav ven na dež. Potem sem se oblekel in ko sva stala na vratih, sem ga vprašal: "A naj tc sedaj jemljem kot avanturo ?" "Res nisem hotel, da bi tako mislil. Sorry," je rekel. Kaj se ves čas za nekaj opravičuješ, sem si mislil. Zaradi tega se nisem počutil prav nič bolje, temveč ravno tako izigra nega. Dodal sem: "Malce težko je, če si postaviš nek model, po katerem naj bi bil tvoj partner. Nikoli ne boš dobil idealnega partnerja, sploh pa ne. ker si izven scene," Odvrnil mi jc, da je najbrž nekaj z njim narobe, ker še ni imel veze in jc najbrž tudi nikoli ne bo, ampak da mu je (zopet!) žal. Rekel sem mu, da je precej zadržan in zapet, nakar spet: "A si razočaran? Jaz nisem tako emocionalno vzel tega. kar se je zgodilo." Ker ni imelo smisla še razpravljati, sem stopil skozi vrata in za mano je rekel; "Če boš imel kakšno inspiracijo, napiši pismo." Kakšno? Samo /aklical sem še, da bom ob nedeljah v K4, če me želi videti, nato pa odšel po stopnicah, ne da bi se oziral nazaj. Nisem vedel, kaj naj si še mislim. Predvsem se mi jc fant zasmilil. Meni še naprej osiane scena, pa on ? Samo ti presneti oglasi in bogvedi, kaj bo še moral prenesti, iskal sem vzrok, kaj je bilo z mano narobe, toda nisem si znal razložiti. Po takšnih dogodkih me je vedno prijelo, da bi pusti! upanje na kakšno vezo, toda to so samo žrtve. Se ena črtica, še ena izkušnja. Čimprej pozabiti, kar se je zgodilo. Doma sem bil v mislih že pri jutrišnjem K4„, sobota, 9. januar 1993 in ta nedelja mi je prinesla mojega sedanjega fanta, ki sem ga poznal že mesece prej s scene. Moj fant ne posluša klasike, je strasten kadilcc. tudi nima pretiranih higienskih norm. ni moj tip moškega, ampak vse to je še najmanj pomembno. Poglavitno jc, da sc razumeva in se imava rada. 7 njim sem že tri mesecc in vsekakor si tega želim še dolgo... S fantom prek oglasa sem skušal navezati pismene stike, vendar vse zastonj, saj ni bilo nikakršnega odgovora. Nekaj dni po tistem vikendu sem dobil pismo, v katerem sc mi je še enkrat opravičeval in mi zaželel srečo zu naprej. Danes se rad spominjam tistega vikenda in nc obžalujem. Ostal mi je lep spomin na moja iskanja. Prejšnji teden sem ga videl nasproti Metalke in pozdravila sva se bežno, še /daj s: spominjam tistih zelenih oči. Če mu bo prišlo to pisanje pod roke. potem naj bo to neke vrste moje opravičilo. Opravičilo za iskanje. Dragi moji soiskalci! Zanesite se na svoje oči Dokler ste šc pri močeh in vas optimi/em še ni do konca zapustil, nap-nite svoje sile in pridite v K4, na savsko obalo, v park... če ste vsaj malo aktivni, se bo to bolje obneslo, kot deset oglasov. Zatorej - vidimo se na sceni! Jadran 4i Memoria AUDRE LORDE 18.februar 1934 ■ 17,november 1992 Audre Lorde, Črnska ameriška pesnicapo poreklu s Karibskih otokov, se je rodila leta 1934 v New Yorku. Dolga leta je hila profesorica angleške književnosti na Hunter College v New Yorku, leta ¡992 pa jo je guverner Mario Cuomo proglasil za pesnico leta v ameriški zvezni državi New York. Leta 1959 je diplomirala iz angleške književnosti na Že omenjenem Hunter College, univerzi, ki si je zastavila za enega svojih glavnih ciljev izobraziti vse tiste, ki so bilí "nezaželeni" na drugih visokošolskih ustanovah: iz seksizma, rasizma, zaradi njihove revščine ali drugih življenjskih okoliščin, zaradi katerih se družba želi otresti njihove "nadležne" prisotnosti na različne načine, na primer tako, da jih poskusi čim bolj osamiti in utišati, čc ne kar eks komunicira ti. Audre Lorde je dobro vedela, kaj pomeni biti izločen in degradiran, saj je bila skozi vse svoje življenje soočena z diskriminacijo zaradi barve svoje kože, kot ženska in kot lezbijka. Vse to je seveda pustilo močno sled in se je odražalo skoz ves njen nst-varjalni opus, ki zajema izjemno zbirko poezije in esejističnih del. The First Cities, njena prva knjiga je bila objavljena leta 1968. Temu prvencu je sledilo še šestnajst drugih del. med njimi Cables to Rage (1970), The Black Unicom (1978), njena avtobiografrja Zami: A New Spelling of My Name (1983), Sister Outsider: Essays and Speeches (1984) in njena zadr,a knjiga, objavljena nedavno tega. Undersong: Chosen Poems Old and New. V poznih sedemdesetih je težko zbolela i a rakom na prsih, kar je botro valu nastanku enega njenih najboljših del, The Cancer Journals, močnemu, podoživetemu in izrazito čustveno obarvanemu opisn prvih faz te pogubne bolezni. Njena zadnja zbirka pesmi, z naslovom The Marvelous Arithmetics of Distance, bo objavljena posthumno. Podobno kot James Baldwin (Gio-vannijeva soba), še eden iz vrste odličnih piscev, pogosto odrinjenih na rob zaradi črnske ali gay literature, je bila Andre Lorde le redko omenjena v isti sapi kot na primer John Updike ali Norman Mailer. Njena slava n popularnost je ostajala omejena na tiste, ki so bili tako kot ona v družbi obsojeni na brezpraven status: na lezi .,ke, gaye, feministke, ženske. Ne glede na to pa je književne nagrade, laskave naslove ter ocene prejemala pogosteje kot mnogi beli heteroseksualni moški pisci, ki so zaradi "pravega" spola 1992 v Christianstcd, St. Croix, na Deviških otokih, v domu, ki ga je s svojo partnerko, Clorio Joseph, delila zadnjih sedem let. Audre Lorde nikoli tli pozabila, od kod je prišla in kam je namenjena. Na slovesnosti ob podelitvi lovorike za pesnico države New York, ki ji jo je podelil guverner Mario Cuomo, je izjavila: "7b nagrado sprejemam v imenu vseh pesnikov, vseh zatiranih, brezpravnih in zamolčanih ljudi v tej deželi, za pesnike, ki pišejo na košček časopisnega papirja v zatočiščih za brezdomce, v zaporih, v mentalnih ustanovah, v bednih in umazanih rezervatih... To priznanje sprejemam v imenu tistih, ki vidi jo in izkušajo vît' razsežnosti sil, ki so v nasprotju z vsem, kar je v nus človeškega...v imenu tistih, ki vidijo vse pa vendar ne podleiejo maloduŠju. " S smrtjo Audre Lorde je literatura in gay skupnost izgubila še eno veličino, z njenim odhodom je nastala še ena vrzel, ki je ni moč zapolniti z ničemer, vendar je s svojo izjemno nadarjenostjo in ustvarjalnostjo, lahko rečemo, smrt ukanila in ji odvzela pečat usodne minljivosti. Njena dela bodo Živela naprej, nič in nihče jih ne more ubiti, jim odvzeti lepote in moči, po kateri se je bomo spominjali, Nataša S. Vegan in spolne usmerjenosti imeli v osnovi izpolnjene vse predpogoje z.a uspeh, saj so dosti bolj odgovarjali uveljavljenim družbenim merilom in bili družbeno mnogo bolj sprejemljivi. Tako je bila leta 1973 za zbirko pesmi From a Land Where Other People Live nominirana za nacionalno književno nagrado (National Book Award). Leta 1989 je za zbirko esejev z naslovom A Burst of Light prejela ameriško književno nagrado (American Book Award). Na treh ameriških univerzah, Hunter Obcrlin in Havcrford, so ji podelili častni doktorat, leta 1991 pa je dobila nagrado za književnost Walt Whitman Citation of Men t in se tako znašla na vrhu priznanih litera-tov v ameriški zvezni državi New York. To imenovanje je bilo na nek način ironično, saj je prišlo v času, ko že nekaj let ni živela v omenjeni zvezni državi, ampak si je dom nstvarila na Deviških otokih. V zadnjih letih svojega življenja jc prepotovala domala celotnc Združene države Amerike, Evropo, Afriko, Avstralijo ter predavala. V Berlinu je med drugim vodila alternativno terapijo z obolelimi za rakom. Na žalost pa je sama Lo bitko s težko in usodno boleznijo, ki je zaznamovala zadnje desetletje njenega življenja, izgubila. Umrla je 17. novembra 42 BD Tiny TINY DAVIS V jazz glasbi so bile že od nekdaj zelo znane in priznane pevke: Billie Holiday, Sarah Vaughn. Elia Fitzgerald. Skoraj nihče pa ne pozna jazz glasbenic; mnogi so bili prepričani, da ženske nimajo energije in občutka za igranje instrumentov v tako zahtevni glasbeni zvrsti, kot je jaz?.. Prvi Sok je svet doživel pred nekaj leti ob smrti Billy Tiptona, jazz glasbenika, za katerega se je izkazalo, da je bil ženska, ki je spol prikrivala prav zato, da bi se lahko uveljavila na moški jazz sceni. Grela Schill« in Adrea Weiss sta leta 198S posneli dokumentarec o še živečih legendah ženske jz glasbe, Gre za film Hell Divin' Women, portret trobentačicc Tiny Davis in bobnarke Ruby Lucas. Obe sta v štiridesetih letih nastopali v ženski jazz skupini International Sweethearts of Rhythm, ki je med drugim spremljala tudi EUo Fitzgerald. Tiny Davis je bila na jazz sceni že od svojega petnajstega leta. Bila je ženska, Črnka in Iczbijku, ki je imela energijo in moč za pihanje v trobento in jo ima še lianes, ko jih šteje žc več kot osemdeset let. Skupaj s prijateljico Ruby Lucas, s katero živita v lezbični zvezi že več kot štirideset let. Še danes radi poprimeta instrumente. Tinv Davis je v ženski skupini Sweethearts izstopala kot odlična glasbenica. Na nastopih je bila deležna ovacij občinstva, v štiridesetih so ji nadeli naziv "ženski Louis Armstrong". Bila je legenda, o kateri danes zgodovina ne ve nič. Mogotci glasbene industrije so poskrbeli, da se je o Tiny Davis vedelo čim manj: na promocijskih fotografijah skupine Sweethearts je bila Tiny vedno nekako v ozadju, v kotu. zabrisana. Očitno ni ustrezala tedanji podobi, ki naj bi jo imela neka front glasbenica. Tako sta avtorici filma Hell Divin' Women povečali nekaj fotografij za svoj dokumentarec, v katerem sicer govori Tiny Davis sama - to p£ je že dokument (nekega drugega) časa. Bojana Vesel tfïïTO 43 Art Zapis ob dveh razstavph Anthony d'Offay (New Democratic Pictures) in Tale Gallery, Liverpool (The Cosmo-political Pictures) Gilbert in George sta neločljiva dvojica in imata skrivnostno spretnost, kako ob pravem trenutku pokazati na kakšno pomembno stvar. Ze petindvajset let delujeta skupaj in v glavnem povzročata preglavicc umetniški kritiki s svojimi večkrat politično anar hističnimi in močno seksualnimi podobami. Lik moškega je njun osrednji motiv. Oblečen ali gol se pojavlja v različnih okolj Nove demokratične slike, ki so bile razstavljene v londonski Offay Gallery, kažejo njuno mnenje in odgovor na velemestno življenje. Kakor ponavadi, kažeta dvojno pripadnost. Prvič umetnosti nasploh iti drugič scenam, ki jih upodabljata v svojih delih. Zato je njun pristop zmeraj avtobiografski, zmeraj brez distance med njima in umetnostjo, ki jo ustvaijata. Razstavljena dela so polna dvoumnosti in besednih iger. Mnoga so seksualno nastro- jena, prikazujoč bodisi njiju sama. ali la)H MM' Na ftfiB^r gST/| ti pop Ltdci psi "drevo J ke. Mc Id nas [lična I — ^ popolnoma gola. Vse skupaj je v atmosferi sijajne gotske katedrale in pisoarjev. Za mnoge gay moške je WC istega značaja kakor kapela - prostor občudovanja Telesa. Z estetičnostjo iti čaščenjem povezana cerkev pri Gilbertu in Georgeu sugerira religiozne dimenzije homoseksualnega početja, kar bi z vidika svetega marsikdo označit kot kontrover/no igraj e. Naslednja razstava ima naslov Kozmološke slike. Tematsko so te slike osredotočene na mestno življenje, inspiracija za opus. kije predstavljen v liverpooiski Jate Gallery, so bifi dramatični dogodki v Evropi. Ti so spremenili mednarodna razmerja za prihodnost. Vendar se dobesedno ne navezujeta na dejstva, temveč s svojim figuralnim jezikom govorita o občutju in tendencah modernega življenja. Gilbert in George ne potrebujeta kompleksnih navodil in pojasnil za dvoumnost, ki označuje sliko Down to Earth. Govori nam o človeški smrtnosti v spiritualnem smislu, s katero smo se vsi pri-morani soočiti Grobovi so upodobljeni na zemeljski strani, medtem ko sc tla nebu j ^^^ zij u t stMi jHžell t j, l/l | i' 4 .v | J ril 1 r ■ i 0O7I111 f.. ■ m a moči konfrontacije, ki sta jc sposobna, Gilbert in George kažeta tudi ranljivost. Vsi mladi fantje niso čedni in razmerja med njimi ne temeljijo prav zmeraj na sek-j sualni privlačnosti. Ponujala različne možnosti razbiranja svojih slik, čeprav so ponavadi /.do direktne in nezapletene. To pa se imenuje moč vizualne umetnosti, k govori o sodobnosti in je ni mogoče ignorirati, če jo maraš ali pa tudi ne. NON STOP BREZPLAČNO MUČENJE USES na 89,3 ali 104,3 «bratov SPREJEMAMO TUPR||AMČ||A ZA MUČENJE OSTALIH ORGANI - ■ r€ ' O"^'™'1—iS c Revolver / \ NT «AOlOSlUOtNI SAÖtoST|H)fNr 8AOIÖ5T& tAOtOSTUOtNT tA0K>STU0£N 44 ra^ra Kruzing IZ SAN FRANCISCA V ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Dostikrat in v različnih kontekstih se sliši govoriti o majhnosti Slovenije, največkrat v obliki primerjav, glorifikacij ali svaril: "toliko nas je kol prebivalcev enega od mulo večjih getov v kateremkoli severno- ali južno- ameriškem velemestu, smo kot ena sama velika družina, saj se skorajda vsi poznamo med seboj in o nas vsakdo vse ve, tako malo nas je, da bomo zato v usodnih trenutkih vsi združili moči in se uprli morebitnemu sovražniku, ker nas je malo, ne smerno dopustiti razdora med nami"... Takšne in podobne izjave, ki povrh vsega telo deloma ustrezajo dejanskosti, marsikomu vzbujajo vsaj občutek nelagodnosti, čc že ne odvratnosti. Vendar tovrstni vklenjenosti se ne moremo izogniti (če seveda pustimo ob strani tiste, ki jim to godi), ker se tndi na drugih, konkretnih nivojih (kultura in umetnost, politika, novinarstvo, kafiči itd.) dogaja enako, če ne Se bolj radikalno. Eden od takšnih konkretnih nivojev so gayi. Zgostitev prej omenja nega jc tu skorajda popolna. Posledica je na primer ta, da malokdo o svoji ravnokar izbrani simpatiji nc bi mogel v kratkem času "izvedeti" vsake najmanjše karakterne, zlasti pa telesne podrobnosti. Distanciranje od takšne prakse tistih, ki niso preveč familiarno razpoloženi, j1 seveda omejeno. Ce se omejimo na geografsko distanciranje, je možnost preseliti se iz majhnega v večji kraj, po možnosti v največjega torej v Ljubij ino, dobra rešitev. Tu pa "ubežnik"' neizogibno trči v začaran krog najvišjega ni ve a v naši zgodbi: v majhnost Sloveniji, majhnost Ljubljane. Mučno je nostaigično obujanje spominov s popotovanj po velemestih, kjer tamkajšnji znanci lahko svojo simpatijo sami, z lastno razsodnostjo, s svojimi čutili in počasi spoznavajo. S fantom lahko, brez posebnih posledic, kasneje najameta celo skupno stanovanje in kar z še takega. in kaj prinese odločitev za Ljubljano. Vsekakor bolj prostorno dihanje, neprisotnost vedno priprtega okna sosede, bolj ležerno pričakovanje nedeljskih večerov, večjo izbiro sirov, več trafik, kar ti omogoča kupovanje Revolverja vedno v drugi, posedanje po kafičih, kjer ni nuj 10, da s čajem dobiš še limono, obenem pa lahko skoraj nemoteno opazuješ samozavestne, brhke srednješolce, skratka omogoča ti večjo izbirčnost. (ne)pri-sotnost,(ne)osamljenost,(ne)navadnost. Najhuje pa jtb ker odločitev za Ljubljano ni nekaj amoumevnega, preprosto izvedljivega, kar je zopet posledica najvišjega nivoja: fenomena Slovenije. Spet so tu popotovanja. Pomudimo se pri (namišl nem) prijatelju, ubežniku provincialnosti iz ZDA ali Francije. Tradicionalna gibljivost, ko ni nobena posebnost nenehno preseljevanje iz mesta v mesto (v ZDA iz države v državo), kjer v normandijski vasici ali texaskem mestecu za našega prijatelja starši ali celo stari starši niso predvideli /gornjega nadstropja v svoji hiši, da bo tam, ko se bo poročil (bog nc daj, da se ne bi), nepreklicno in samoumevno žive! vse življenje, - ker je kaj takega onkraj prej redkost kot običaj, je tu pomemben razlog, da je zamenjava zgornje Savinjske doline z Ljubljano pogosto nedosegljiv ci . K tem, dodajmo še riziko zaposlitve. Ta je za našega ameriškega ali francoskega prijatelja bolj izziv kot ovira. Tako so ga pač vzgajali. Res je, Če nismo del takšne nsodc. čc nimamo nič skupnega s tradicionalnim slovenstvom in iz njega izvirajoče neodločnosti, še vedno smo žara d' objektivnih okoliščin vpeti v najvišji nivo; živimo v Sloveniji, čeravno v Ljubi, mi, ki San Francisco ali Pariz, soseda v stanovanjskem blokn jc malo mai nadležna in svoje niše v Castro distrietu si ne moremo i/.brati, trafik ni toliko, da se ob 22. številki Revolverja ne bi morali vri ti v prvo in tvega , da nas prodajalka prepozna (bog ne daj!), žal se ne moremo zanesti na enega od številnih gay shopov, kjer bi nonšalantno segli po naši priljubljeni reviji in hkrati prelistali še Tom of Finland, morda pa bi kupili še kaj seksualno vzpodbudnega, ne moremo v gay bar, k,er nc bi samo opazovali, temveč bi si celo lahko kaj obetali in kar je še takega... No, tako hudo ni Včasih tako ali tako obiščemo prijatelje. Marjan i iiip : ¡Ü Mili : . ■ . ■ ■■ •i^víi-■1111! : JM| =■; S» :■■:■■ ■ 45 Kruzing BANGKOK mesto svobode Pred kratkim sem se vrnil s potepanja po Tajskem, kjer sem preživljal ciel dopusta in obenem spoznaval tamkajšnje gay življenje. Beseda Thailand pomeni dežela svobode, brez predsodkov, in svobodno življenje. Tukaj se lahko prosto odločiš, kaj ; kaj boš in nihče se ne preobremenjuje, tuk je nemogoče mogoče. Homoseksualnost na Tajskem ni prepovedana, spolni akt / osebami isteg3 spola je dovoljen, ko dopolniš IS let. Prebivalcev je približno 53 milijonov in 95% jc budistov. Bangkok je eno izmed znanih mest na svetu, ki je zelo tolerantno do gay populacije. Mesto Šteje okrog 10 milijonov ljudi, je veliko, umazano, razkošno in revno obenem. Premore preko 200 raznih klubov, restavracij in diskotek za gaye. Najbolj /.nani center je Pa t pong, ki je tudi najbolje obiskan. To sta dve ulici v samem ccntru nesta. kjer se podnevi ne dogaja nič posebnega in ,..e skupaj i/gleda ?:elo zapuščeno. Toda samo do prvega mraka, nato pa se pokaže Patpong v vsej svoji lepoti in sijaju. Ulica je nabita z nočnimi klubi in povsod te prepričujejo, da trn ajo najboljši program \ mestu. Ta del mesta živi samo za denar in ljubezen. Če se ustavim pri gay barih, mi jih je kar precej ostalo v lepem spomina: Adam, Appnlo. Big Boy, Golden Cock, Nar-ccisuss, Rome Club. Vsi ti prijetni lokali ¡majo go-go plesalce, ki vsako noč zabavajo obiskovalec. Vsak tak loka! ima tudi sobe in lahko si izberete princa, ki vas bo za približno 30 DEM popeljal v kraljestvo užitkov in nepozabne ljubezni (a pazite na aids). Obenem pa vam nudijo tudi zelo dobro masažo in tc vsekakor ne velja zamudit,. V masaži so profesionalci, saj obvladajo in poskrbijo za vsak kotiček telesa. Tajska je znana tudi po zelo dobrih transvestitih in ogleda vreden je nočni program v klubu Alcatraz, ki je v mestu najbolj znan. Drugi del potepanja sem preživel v obmorskem letovišču kakšnih 200 km iz Bangkoka. to je v Pafíayi, majhnem mestecu, ki Živi samo od turizma in prostitucije. Letovišče premore nekaj boljših nočnih klubov za gaye. Na prvo mesto bi postavi! velik klub Âmor s 50 go-go plesalci. Je prijetno opremljen in zelo so gostoljubni. Tu sem se tudi pogovarjal o njihovem življenju, Ti mladi in simpatični fantje, ki plešejo noč za nočjo, zaslužijo okrog 200 DEM na mesec, lahko pa tudi več, če dobijo pravega gosta. Ponavadi stanujejo po 3-5 skupaj in tako lažje preživijo Vsi pa sanjajo o Evropi in Ameriki, da bi lahko kdaj tja potovali. Mesto ima dva zelo dobra lokala s transvestitskim programom, to sta Simon Cabaret in Tiffany's Show. Skratka, tukaj vam rti nikoli dolgčas, nikoli niste sami, od vsepovsod vam nudijo gostoljubje in skrbijo za vaše počutje. Človek dobi vtis. da je prostitucija le del življenja, služba. Saj ni prav nobene razlike, delaš tako ali drugače, vsi pa delamo le za denar. Če potujete ali potrebujete kakšne informacije, mi smo tukaj. vaš Lojzek-Emmanuel KONTAKTI OCTAVIAN-DAN SANDU 11, Rue de Ladoucette F-5700 Metz, France Jc 23 letni gay, Ki bi rad spoznal nove gay prijatelji v Sloveniji. Pišite v francoščini ali angleščini -ABIEN P0NTHIEUX 27 Rue Myrha 75013 Paris, France B. EISMAN & M. H0SEL Mainaustrasse 41/52 D-W-775D Konstanz Tet: 07531/ 6 83 62 Micfiael1 33/180:69, temen tip. turistični ageffl Bruno 28/174/69. blond. boimiki strežnik Že J ista živita skupi m sta prijateljski par zanimata pa se za potovala, glasbo dobre Knjige, opero&teater, rože. viaeo Razumeta tudi angleško rusko in bolgarsko VINCENT C0NTE 231 East 237 St Bronx, NY 10470. U.S.A. Ameriški gay k. Pi si red dopisoval s slovenskimi gay1 WOLFRAM EBERT Weststr 76 D-4S00 Bieiefeid 1, Oeutschlai.d V Slovemji si rad našel gay prijatelja, starega dc I0 et Wolfram ma 52 let pišete oa ma lahKo tudi v angleščini HELMUTN BRYNYCH Vinjen? Ivi uc ti it sen Strasse 6a;72 a-8020 Graz, Austna Avstrijski gay 42 lat. '2 cm in 69 kg. ; doigrmi lasml tetov'fan m vitek, živi sam \t svniem stanovanj. Rac bi Kortiktirai s fantom. 20 do 30 let. ki ¡e žrtBV Vojne Pomaga bi mj s prsmi, prijateljstvom, obiski Torca pa bi si bi:a ce;o všeč in išete iahko tudi v angleščini. ANTONIO J. ANEZ GARCIA Apalado 17 239 Caracas 101S-A Venezuela 24 letu gay. 168 cm, 65 kg, črni lasje, temnonave oči, zagore. zanaven, možat tn mnogostranski v jeKsu iste evropske gayO med 18 m 28 leti. Je pravnik, rad ta Kino. teatei opero, bodybuilding lr potovala Pošljite folKo m odgovor v španičins. francoščini ita:i;arščini a i angeičinil V. NED0REZ0V {tor SEVA) ui Korza, d 5 kv.10 220030 Mlnsk-36 Rspubiic of Belarus Seva Ima 25 let In 177 cm. zelene Oil ter prijetno postavo. Rat! o si dopisoval s slovenskimi gayi Pomagal pa bi tudi dvema gayema iz bivše Juge -aovabi )u iahko v Minsk. Odgovori: bo na vsako pismo, zna pa tudi angleško VLADIMIR LEONIDOVIČ Box 124 316050, Kirowograd - 50 Ukraina Vladimir ima 35 'it, 167 cm in 64 kg, rad bi koga spoznal, piše pa v ruščini. B. P 0 Bo* 24 UKR-250000 Chernigov Ukraine 27/182/79. temni blond lasje, modre oči, živi s starsi rac plava, Koiesar- se ljubi, trenira bodybuilding, uživa v soncu in morju goli koži in taansu,,. je HlV-nega-tiven. žel spoznati podobne priiatehe med £C in 40 odgovoril pa bo vsem. ki bodo poslali pismo iti fotko V prvem pismu bo poslal svojo fotkol Pišite v angleščini ali ruščini. MARKUS HILLJE OHO-Meentz-str 37 2940 Wi I h bi in shaven Z Nemčija Marktis išče mladeniča temnejše poli: do 26 let, do 168cm visokega za orijateljstvo in skupno življenje Pričakuje fotografijo. 46 MÏE3 K@n talci Prijatelji, prijateljice! Roza klub uvaja poseben servis za osebne slike, ki bo deloval podobno kol druge agencije te vrste, s to ra/liko, da bo ta servis naš, nc bo pridobitniSki in bo zalo tudi eenejSi. Naše edino vodilo bo pomagati v osamljenosti in osebnih stikih / iskanje m pfimeme(ga) prijateljice (prijateJja) in partnerki (partnerja)... Uspeh pa jc odvisen predvsem od vašega sodelovanja. Kako se prijav is? Priskrbi si prijavno poln. jo izpolni ter pošlji na naslov: Ki»/,a kluh, Kersnikova 4. Ljubljana, s pripisom Kontakt. Clani(ce) Roza ki Liha, ki so plaealile) članarino, imajo uslugi servisu /a lekuče leio brezplačno, ostali priložite SOOslt, Da hi bila diskretnost zagotovljena, je poskrbljeno s sistemom šifer: prijavni poli s Šifro dodaš 5e zalepljeno kuverto s svojim naslovom... Šifrirano kuverto s tvojimi podatki lxinio odprli šele takrat, ko ti bomo našli primernega partnerja (primemo partnerko) Kaj je prijavna pola? To je anketni lisi, ki vsebuje tvoje fizične in druge podatke, obenem pa podatke, kakšno partnerko(kakšnega partner]«) si želiš. To bo omogočilo, da ti najdemo najbol j ustrezno osebo. Pomembno je. da zlasti izpolniš vprašanja s svojimi podatki. pri partnerki (partnerju) pa izpolni le tisto, kar se ti zdi /.elo pomembno, ali piši vseeno. Prijavo polo lahko dobiš v Revolverju, osebno ali pismeno na Roza klubu... Veliko uspeha pri iskan ju svoje polovice... KAKŠNO PARTNERKO SI ŽELiM ROZA KLUB - LJUBLJANA - KERSNIKOVA 4 - KONTAKT MOJI PODATKI starost:_ vtSra:_ teza: iiifc __ oči: brtt: brada: starost višina: teta. «asje: _ oči;_ brki: brada: telo □ normalno □ vitka J atletsKn ü zajetno poraslost: : i nič □ Šibka J srednja J moCna aidi: J naraven □ moški I laclio □ fe mirt len □mladosten KAKŠNEGA PARTNERJA SI ŽELIM MOJI PODATKI i vseeno, d □ vseeno, od □ vseeno, od J d do J yseen J da □ vseeno □ da □ ne J ris telo: J normalno j vitko □ atletsko □ zajetno poraslost _l rtič Slfiks □ srednja - močna Izraz. □ naraven J moj k jmaclio □ieminilen J mladosten ■itarosl «Sina, _ teta: _ taste:_ oči; starost: viÈina: teža: lasje:_ oCi: telo: ¡zraz: □ normalno □ wtko j zajetno □ naraven □ moški _i lemmilen ü vseeno. od............ do □ vSeena ad_tío □ vseeno, oJ do telo J normalno □ vitko r zajetno izraz j naraven □ moški □ femînilen Kassen serti do < nei. spolne želje: _ kaki ni naj bodo partnerjevi interesl:_ kakSen pomen imajo zale spolni odnosi: _ dmpe posebne Želje:_ materialna preskrbljenost: □ slaba iz katerega nraja_predela SLO _ interes.. J Spori io vari ni □ se rad podrejam J sem rad nadrejen dobra □ odlična . tujine_na| bo partner J kultura □ poiovan|a kakier je tvoj odnos do partnefte: spalne želje kakšni na¡ bodo njeni interesi: kakien pomen imajo zate spolni odnosi: druge poseone želje:__ ■materialna preskrbijenost: J s-aba iz katerega xraja_predela SLO_ -nteres. j Šport J tovarlikl □ rada se podrejam □ sem rada nadrejena j dobra □ odlična . tujine nai bo partnerka: □ kultura □ potovanja kakšno zvezo si želim: j občasni stiki j trdnejSa zveza a brez Ekipnega življenja □ skupno življenje □ kakor bo nanesli KSkino zvezo si telim _i občasni stiki j frdnajiazveza a brez skupnega življenja □ s kupno živ I jenj e □ kako r bo nan e slo. SlfRA: ŠIFRA: Važno! Prijavni poli dodaj zalepljeno kuverto s svojim imenom, priimkom, naslovom eVentuehio tel.št., na kuverto napiši le svojo šifro! ■ Vse skupaj naslov i na Roza klub. Kersnikova 4 Ljub' ana. (kontakt). Važno.' fi iovni poli dodaj zalepljeno kuverto s svojim imenom, priimkom, naslovom, eventuelno tei.itha Kuverto napiši h svojo Šifro. skupaj nasiovi na: Roza klub. Kersnikova 4. Ljubljana, (kontakt). Zvezde Dragi zvezdnik Moj dragi je za dalj ¿asa odšel na študij v tujino. Čeprav mi je obljubil zvestobo, me sedaj vseeno dajejo dvomi in zato me zanima. kaj o tem pravijo zvezde. Mi je lagal ali je bil iskren? Ravno tako pa me zanima, ali bo tam ostal dlje časa, kot je prvotno načrtovat, ali se bo vrnil predčasno, kajti jaz ga že zelo pogrešam, Odktir je odšel, se počutim kot riba na suhem in kar nekako ne morem brez njega. Tudi najino stanovanje je prazno in nekam pusto brez njega. Za odgovor se tebi in zvezdam najlepše zahvaljujem. Denis Spoštovani Denis Tvoj dragi, ki je odšel v tu jino, si je pred tem lepo omislil, da se ix> nekako sprostil. To mu je tudi uspeh, saj ne pričakuje več trajne zveze. Zato ga kar lepo pozabi in >c ne obremenjuj več z njim. Tam bo tudi ostal dlje časa, in ko se bo vrni4 ne veseli, pač pa si poišči novega partnerja, ki te bo razumel in spoštoval. Tvoja raz- saj bo problem reševalo kar veliko ljudi. Ti se boš zelo hitro dvignil iz sod nosi pa bo tista, ki ti bo pomagata, da se boš odločil, saj 1 tvoj naporne situacije in našel tisto, kar že dolgo iščeš, ne obremenjuj pa se več z nepomembnimi stvarmi, saj v njih ne vidim rešitve, V pn i polovici letošnjega leta popazi na svoje finančno stanje, kajti ni ti ravno najbolje pisano, veliko boljša pa je druga polovica drugega leta. Najlepše se ti zahvaljujem za zaupanje in srečno. Tvoj svetovalec Dragi svetovalec Sem Ljubljančan srednjih let (45), optimističnega karakterja, razumen in razumevajoč, a vedno manj (žal) ambiciozen. Nisem gay s scene, v glavnem imam znancc(ke) in prijatelje (ice) hetero usmerjenosti, O svoji inrtmi govorim lc redko, mojim najbližjim. Monogamnost, ki jo v zadnjih letih narekuje aids, je bila mo'" vodilo vedno, tudi ko sem bil mlad in mnogo bolj živahen. Zaljubljen sem bil trikrat, sposoben sem močnih in globokih čustev. Moja največja ljubezen, fant, s katerim sem ime! vezo pred 15 teti, me jc zapustil, ker nisem znal tolerirati njegove občasne nezvestobe. Dalj časa sem se psihično urejeval, sc pobral, vendar sc mi zdi, da jc ta fant še danes obdržal kar precejšnji prostor v moji duši (z zelo močnimi, mešanimi občutki). Prepričan sem sicer, da je bil ta fant idealen zame. Kasneje sem imel nekaj (neomembe vrednih) avantur. Zdaj imam že dve leti prijatelja v Zagrebu. Imam ga rad, cenim nje- govo (veliko) poštenost, zelo pa me moti, da je skrajnež -nacionalist, podložen medijski propagandi, ki mu ne dovoli treznega razmisleka. Najin odnos je začel deliti na mi in vi (Hrvati - Slovenci); s pogovori in prepričevanjem nisem uspel urediti ničesar. Zgubljam potrpljenje in ne vem, kako dolgo bom toleriral, da so najini najintimnejši, osebni odnosi zastrupljeni z očitki dnevne politične situacije. In zdaj te prosim, dragi svetovalec, da mi odgovoriš na vprašanja, ki si jih zadnje čase pogosto zastavljam: naj skušam biti potrpežljivejši in ostanem z Zagrebčanom, naj se v primeru, da bom imel možnost ponovnega zbližanja, vrnem k fantu P. a mlajših dni, ki je zapustil daleč največji pečat mojemu življenju, ali naj v primeru, da poči še ta hrvaški vrč, začnem popolnoma na novo? Želim si umirjeno, polno življenje, z občutkom pripadnosti, čeprav se staranja ali osamljenosti nc bojim. Lepo se ti zahvaljujem. da boš malce razmišljal o moji usodi in prihodnosti. Pozdrav, tCab Spoštovani Kab Iz vašega pisma vidim, da se včasih malo preveč zapirate vase. Preveliko tveganje vas samo Še dodatno obremenjuje, v vaši kombinaciji je viden tudi beg pred samim seboj. Obstanek vas samih se prikazuje tudi na področju samodiscipline. Odpira se vam kombinacija trdne in močne prihodnosti ki ho prišla v vaše življenje kol veselje, kar pomeni, da se boste odločali predvsem o tesnem odnosu in to z osebo, mlajšo od viis. Poslovno bodite previdni, kajti razviden je velik spekter neiskrenih ljudi, ki vas obdajajo. Pri denarju ni videti večjih težav, saj vam prihodnost prinaša precej srečne dneve. Bodite pripravljeni na veliko presenečenje, kajti v vašem imenu se bodo odvijale stvari, ki vas bodo presenetile in vam bodo uprizorjene v vašo čast. Pričakujte tudi sporočilo, kajti to bo velika preizkušnja v vašem življenju. Končale se bodo težave in nova ljubezenska zveza je na površju, saj se vam bodo počasi pričele uresničevati vse vaše skrite želje, ki so bile do sedaj za vas tabu tema. Svarim vas samo pred nenehnim obremenjevanjem samega sebe in skrivanjem pred javnostjo, kajti to vam ne bo pomagalo odgnati vaših težav, tudi zaletavanje skozi zid ne bo pomagalo, saj je sft-ari čez noč spremeniti ne da. Moj nasvet je, da se sprijaznite z usodo, ki vam je bila dana že ob rojstvu, saj vam bo sprememba mišljenja pomagala pri močni samozavesti ki prihaja v vaše življenje. Srečno, vaš svetovalec 48 Revolver fOtO! .lULIET VAN O fTEREN IZREDNE VIDEO PROJEKCIJE V ROZA DISKU TWO OF US - 9.3. ob 21.0« VB, 1987188-1992, režija: Roger Tonge, igrajo: Jason Rush (Matthewj, Ij;e Whitlock (Phil), Jenny Jay, Zoé Nathenson, Ka thy fiurke Phil je srednješolec in ima stalno dekle Sharon; njegov najboljši prijatelj Matthew je Šolo zapustil že leto poprej in je sam. Mladeniča, ki prosti čas preživljata v bazenu, v trenutku nežnosti pod tušem postaneta več kot samo "prijatelja". Pritisk v šoli (Philovi sošolci) in doma (Matthewov oče) ju pripravi do tega, da zbežita proč, na "honeymoon" k morski obali. Pod šotorom si iz p o vest a ljubezen, a idiliko zmoti prihod nekdanjega PMlovega dekleta. Film je TV BBC posnela leta 1987 in ga premierno prikazala šele 25.3.1988, ko je "malenkostno", a bistveno spremenila konec: Phil z dekletom prijatelja zapusti in ta ves v spomioih, resigniran in sam, pospravlja šotor, medtem ko vlak z zaljubljencema drvi mimo. Koncc lanskega leta pa se je na kaseti pojavila necenzurirana verzija... Ob premieri filma, ki bi moral biti obvezno "Člivo" vseh višjih osnovnošolskih in srednješolskih razredov, jc The Guardian zapisal: "Najstniška ljubezen je vedno čudovito, četudi jo izpolnjuje istospol-ni par". SLIŠALA SEM PÏTJE SIREN U.9. ob 31.00 (I've Heard The Mermaids Singing), Kanada 1987, režija: Patricia Rozema, igrajo: Sheila McCarthy, Paule Baillargeon, Ann Marie MacDonald Režiserka je v filmu svojo osebnost (zelo uspešno) razcepila na tri like; plašno, naivno, ncsamozavestno Polly; navidezno suvereno Gabrielle, ki pod fasado skriva ranjenost človeka, čigar ambicije so večje od talenta, kar se izrodi v življenjsko travmo; ter resnično ustvarjalko Mary, ki pa je prevelik "otok zase", da bi se mogla s svojo ustvarjalnostjo soočiti z javnostjo. Vse tri karakterje povezuje skupna lastnost: ženske so jim bliže od moških. Polly, ki se amatersko ukvarja s fotografiranjem, dobi zaposlitev pri svetovljanski Gabrielle in se vanjo platonično zaljobi, V mesto pride Mary, Gabriellina ljubimka, V nasprotju z Gabrielle je zelo nadarjena slikarka, toda pred javnostjo (in Polly) zamenjata vlogi in Gabrielle izdaja slike pod svojim imenom, Polly, ki jo slike zelo imprcsionirajo, se skuša svojemu idolu približati, zalo pošlje Gabriclli pod psevdonimom nekaj svojih fotografij. Gabrielle jih negativno oceni io za Polly se zruši svet, toda le do takrat, ko ugotovi, da je Gabriellina kreativnost prevara - v tem trenutku se zave svoje vrednosti in moči. Film odlikuje predvsem vseskozi prisoten. subtilen humor: nežen režiserkin od- nos do svojih junakinj; odlična fotografija; nikoli dolgočasen pripovedni ritem ter pre-tanjena, zelo precizna igra; iskriv, uspešen film, ki vabi k večkratnemu ogledu in vedno znova očara! DONA HIRLINDA IN NJEN SIN 6.6. ob 91.00 (Dana Herlinda y su hijoj Mehika, 1986, režija: Jaime Humbert o Hermosillo, igrajo: Arturo Meza (Ramon), Marco Antonio Trevino (Rodvlfu), Leticia Lupercio in Guadalupe del Toro kot Dona Herlinda Ni vse slabo, kar je straight, in ni vse dobro, kar je gay. Pa vendar naj namerno spregledamo nekatere kikse in vam to mehiško gay "družinsko" komedijo s številnimi zabavnimi detajli, ki jo spremenijo v fino in odločno satiro, "toplo" priporočamo, Ramon, bodoči glasbenik, in Rodolfo, mlad pediater, sta ljubimca. Dona Herlinda je Rodolfova mati, ki pa navkljub prizanesljivi in obzirni naravi, celo toleranci, zahteva od sina, da se oženi in ima otroka. V njuno stanovanje pripelje Ramona, istočasno pa mu priskrbi tudi Olgo za življenjsko družico. In tako so najprej trije, kmalu celo Štirje in Dona Herlinda pri vsem tem sploh ni samo peto kolo... KERSNIKOVA 4