številka S • leto XXXVII • cena 10 din	.	Celje, 10. februarja 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Spomin na slavne dni legendarne divizije
Tako je v nedeljo, ko je snežilo, krenilo na pot po poteh štirinajste 180 udeležencev iz šmarske in laške občine ter vojaki iz
Postojne, Ljubljane in Rimskih Toplic. Slovesnost je bila pred spomenikom štirinajste v Sedlarjevem, kjer je zbranim
spregovoril podpredsednik občinskega združenja zveze borcev NOV Aiojz Krivec in obudil spomine na slavne dni
legendarne štirinajste divizije.	TONE TAVČAR
Pohod Štirinajste - izvir
pobud za oživljanje tradicij
Dvajseto srečanje borcev XIV. udarne divizije je bilo v Celju minulo soboto,
39 let po prihodu divizije na Štajersko
Svečanost se je začela, ko so v celj-
skem Narodnem domu predstavniki
(zvečine so bili predsedniki) petnajstih
občin po katerih ozemlju je divizija
leta 1944 stopala in se borila, podpisali
domicilno listino XIV. udarni diviziji.
Tako so se pridružili Mariboru, ki je
tak dokument sprejel pred dvema le-
toma.
Ko je bila svečanost podpisovanja
končana, je predsednik skupnosti bor-
cev XIV. divizije Bojan Škrk razložil
mnoštvo pobud in možnosti, da pohod
legendarne XIV. divizije postane vir
novih in novih možnosti za različne
oblike oživljanja tradicij narodno-
osvobodilnega boja. Tako je na pobu-
do planincev v teku akcija za vzposta-
vitev transverzale od Sedlarjevega do
Luč, ki bo imela 29 kontrolnih točk,
zvečine vezanih na dogodke med po-
hodom leta 1944. Temu bi po bolj do-
stopnih poteh sledila turistična tran-
verzala, dostopna tudi za vozila in po
predlogu Celja, kolesarska, ki seveda
tudi ne bo mogla biti čisto zvesta sto-
pinjam borcev. Še pomembnejša uteg-
nejo biti pričevanja borcev, soudele-
žencev pohoda, kajti v kratkem bo izš-
lo več novih knjig o pohodu, o briga-
dah in divizijskih delih, v pripravi pa
je tudi film. Ob poti divizije odpirajo
občinska in krajevna združenja spo-
minske sobe, obeležujejo dogodke itd.
Zares junaštva in napori pohodnikov
in njihovih poznejših štajerskih sobor-
cev ne bodo nikoli mogla ugasniti kot
vir novih pobud.
Drugi del svečanosti dvajsetega sre-
čanja borcev XIV. divizije je bil v Dvo-
rani pod Golovcem. Prireditelji so jih
našteli okoli 1200, pri čemer so všteti
vsi, tisti ki so bili v diviziji pred poho-
dom, med njim in tisti, ki so se v vrste
divizije vključili po njenem prihodu
na Štajersko. Tomšičevci, Šercerjevci,
Bračičevci in člani divizijskega štaba
in pripadajočih skupin so na ta sončen
dan pobelili dvorano hale z bleščavo
svojih osivelih las.
(Dalje na 3. strani)
Izpiti za
traktoriste
V Uradnem listu SRS
je bil v ponedeljek dbjav-
'jen novi republiški za-
kon, ki pravi, da bodo
rnorali imeti odslej vozni-
ške izpite tendi vozniki
traktorjev. Zakon dopu-
šča možnost, da dobijo
vozniški izpit za traktor
vsi tisti, ki imajo sedaj
opravljen vozniški izpit
2a B, C in D kategorijo.
Vsi ti pa se lahko do 31.
^arca oglasijo na ZŠAM
Celje, s sabo prinesejo fo-
tografijo in izdali jim bo-
do tudi dovoljenje za vož-
njo s traktorjem. Tisti, ki
tega ne .bodo storili pra-
vočasno, bodo morali po
marcu opravljati voz-
niški izpit za traktor.
J. V.
Braslovčani v Smihelu
Dramska sekcija Prosvetnega društva Braslovče in Prosvetno
društvo iz Šmihela avstrijske Koroške sodelujeta že pet let. V
soboto so Braslovčani že sedmič gostovali v Smihelu, tokrat s
komedijo Frana Lipaka, Glavni dobitek. Čeprav pet let ni po-
sebno dolga doba, je vendarle dovolj, da so se med enimi in
drugimi stkale trdne vezi. Naši zamejci so pričakali goste pri-
srčno in toplo kot bratje pričakajo brate. O medsebojnem sode-
lovanju je tekla beseda med našim pogovorom s predsednikoma
obeh društev. Karel Gril, predsednik šmihelskega prosvetnega
društva je poudaril velik pomen sodelovanja, posebno še za
dramsko skupino, ki ima priložnost srečati se z živo domačo
besedo in prijatelji iz matične dežele. Razmere na Koroškem pač
niso najbolj ugodne za bogatitev jezika, zato je vsak tak stik
dobrodošel. Želijo si še globjega sodelovanja in tesnejših vezi. Z
enakim navdušenjem je o tem prijateljstvu pripovedoval Franc
Kumer, predsednik Prosvetnega društva Braslovče, ki je dejal,
da so zelo srečni ker sodelujejo s Šmihelčani. Vedno doslej so
bili zelo lepo sprejeti, dvorana je vedno polna, kar daje vtis, da so
med domačimi ljudmi. Seveda si tudi Braslovčani želijo, da bi
sodelovanje še dolgo trajalo.
V nedeljo, 13. februarja bodo Šmihelčani obisk vrnili. Ob 13.
uri bodo v Braslovčah nastopili z veseloigro Neopravičena ura.
Braslovčani se že pripravljajo, da jim bodo ponudili tudi toliko
prijateljstva in gostoljubja, kot so ga bili deležni sami. Na sliki:
Karel Gril predsednik PD Šmihel (levo) in Franc Kumer pred-
sednik PD Braslovče izmenjujeta spominski darili.
T. TAVČAR
Prešernov nagrajenec s
Cankarjeve Vrhnike
Janez Bermež, igralec SLG Celje.
Stran 13.
Bolnišnica za sise in trgovino
Sovo Celje ne sme propasti! Stran 12.
Priprli skladiščnika, ki naj bi kradel
odpadne surovine
Oškodovana je celjska Cinkarna. Stran 17.
Junija vlak BIE 83
Po dveh letih bo ponovno
zapeljal na progi po Jugosla-
viji vlak Bratstva in enotno-
sti, v katerem bodo tokrat ti-
sti, ki so med vojno sprejeli
izgnane slovenske družine in
posameznike. Vlak bo na-
mreč tokrat iz številnih
srbskih občin pripeljal v Slo-
venijo ter se v Zidanem mo-
stu razdelil v dve kompozici-
ji. Ena bo popeljala proti Šta-
jerski in druga proti Gorenj-
ski. Prijatelji iz Srbije bodo
naši gostje od nedelje, 5. ju-
nija do srede, 8. junija. Vsi
Slovenci, ki so bili med voj-
no izgnani in v teh vlakih
stalno sodelujejo ter se tako
srečujejo s svojimi gostitelji
v Srbiji, morajo tokrat takoj
poslati prošnjo na posamez-
ne kraje, od koder pričakuje-
jo svoje prijatelje. Prav tako
naj tudi njih osebno obvesti-
jo, da so povabljeni na sreča-
nje v Slovenijo. V republiki
je že pripravljen okvirni
načrt letošnjega srečanja, ki
bo glede na sedanjo situacijo
bolj skromen, vendar to ne
pomeni, da ne bo srečanje
prijetno, kajti znova se bodo
videli ljudje, ki so se spozna-
li med vojno, mnogi pa pre-
ko njih tudi kasneje.
T. VRABL
2. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm
10. FEBRUAR 1983
..............
V tozdu Posoda EMO Celje in pod zaščitnim znakom dveh levov bodo temeljito moderni-
zirali proizvodnjo za izvoz.
Unior in Konus sta lahko
vzgled pri doseganju izvoza
Janez Zemljarlč Je obiskal občino Slovenske Konjice
Ali je mogoče povečati
izvoz še bolj kot to za letos
načrtujejo in pri tem vztra-
jati pri omejevanju uvoza?
To je nuja, tako kot skrb za
likvidnost in za učinkovita
vlaganja v druga okolja,
zlasti nerazvite republike
in Kosovo, kot vgrajevanje
in razvijanje lastnega zna-
nja in novih tehnologij v
proizvodnjo. To so tudi na-
loge, o katerih so največ go-
vorili v torek v občini Slo-
venske Konjice, ko je pred-
sednik Izvršnega sveta Slo-
venije Janez Zemljarič s so-
delavci obiskal največji de-
lovni organizaciji v občini,
obe veliki izvoznici, Konus
v Slovenskih Konjicah in
Unior v Zrečah.
Konus je v preteklem letu
izvozil na konvertibilno trži-
šče za 10 milijonov dolarjev
izdelkov, izvoz pa namerava
letos povečati 16 odstot-
kov. Njihov izvoz predstav-
lja 25 odstotkov fizičnega ob-
sega proizvodnje. Unior je
lani izvozil za 19 milijonov
dolarjev izdelkov ali 49 od-
stotkov proizvodnje, predvi-
deva pa 10 odstotno poveča,
nje izvoza. Razen Unior prj
izvozu odkovkov, ki dosega,
jo v izvozu za 30 odstotkov
višje cene kot na domačem
tržišču, so dosežene cene v
izvozu nižje od domačih. Ko-
nus, ki je v zadnjih letih
uspešno dokončal preusme-
ritev, pričakuje nadaljni raz-
voj pri razvijanju lastne te-
hnologije, razvoju predelave
plastičnih mas in netkanih
materialih. Unior, ki ima za
letos že v celoti zagotovljeno
prodajo svojih izdelkov, pa v
kakovostnem razvoju orodja
in novih programih, kot sta
strojegradnja in roboti. Tudi
od turizma v Zrečah in na
Rogli letos že pričakujejo de-
vizni priliv.
Sicer pa bi lahko v Uniorju
izvozili še več kot predvide-
vajo, če bi imeli zagotovljene
repromateriale. Primanjkuje
jim namreč kakovostno
ustreznega jekla, ki ga Slo-
venske železarne zaenkrat
ne zagotavljajo dovolj. Na
pogovoru so sodelovali tudi
predstavniki Slovenskih že-
lezarn, s katerimi se mora
Unior nujno še tesneje do-
hodkovno povezati. Z oboje-
stransko pripravljenostjo bo
moč rešiti trenutne potrebe,
s sovlaganji pa tudi dolgo-
ročne. Največ možnosti bi
nudila razširitev železarne v
Štorah, ki bi v celoti rešila
Uniorjeve potrebe po jeklu, z
oplemenitenjem tega jekla v
kovinsko predelovalni indu-
striji pa bi dosegli tudi po-
memben devizni priliv.
MILENA B. POKLIC
Ključ do preobrazbe je v izvozni napadalnosti
V delovni organizaciji EMO Celje so z lanski-
mi rezultati gospodarjenja kljub zaostrenim
razmeram zadovoljni. To je splošen občutek, ki
v sebi skriva dve razlagi: zadovoljni so zato, ker
je minilo leto, v katerem je treskalo in grmelo v
tekoči gospodarski politiki, in zadovoljni so tu-
di z doseženimi poslovnimi rezultati svojih toz-
dov, od katerih nobeden ni zaplaval v vode
izgub.
Imeli so sicer velike probleme z oskrbo z repro-
dukcijskim materilom, še največ v tozdu Radia-
torji zaradi posebnosti te proizvodnje. Pri tem je
treba dodati,- da prav za to proizvodnjo že velja
program preusmeritve in vprašanje je, kako dol-
go bodo v EMO sploh še delali klasične radiator-
je. Mimogrede: vse jugoslovanske proizvodne
zmogljivosti radiatorjev so še enkrat večje od
potreb.
Osnovni material za predelavo v EMO je ploče-
vina. Prepričani so, da bi še bolj povečevali izvoz,
če ne bi bilo treba dajati toliko deviz železarnam
zaradi kolikor toliko normalne oskrbe. In to ne
glede na devizne režime, po katerih ostaja organi-
zacijam združenega dela različen delež deviz.
Druga plat problemov večjega izvoza se po mne-
nju odgovornih ljudi v EMO skriva v prevelikem
administriranju izvoznih, pa tudi uvoznih poslov.
Zaradi birokracije je sklepanje takšnih poslov
razvlečeno čez vse leto.
Kljub takšnim težavam načrtujejo v EMO za
letos približno 12 milijonov dolarjev izvoza na
konvertibilna tržišča, že lani so izvozili približno
za petino svoje proizvodnje.
Že v letošnjih prvih dveh mesecih so imeli
izvoznih naročil za preko dva milijona dolarjev,
vendar jih je zaustavilo pomanjkanje pločevine.
Upajo, da se bo ta oskrba izboljšala v drugem
četrtletju, kajti desortinega izvoza svojega blaga
si ne mislijo privoščiti. Proizvodnjo in izvozne
naloge bodo z uvozom pločevine za meseca ma-
rec in april sicer rešili, vendar zaenkrat še nimajo
dobrih jamstev, da se bo oskrba s pločevino že z
marcem začela normalizirati.
Ob tem se seveda logično postavlja vprašanje
naše kratke izvozne sape, kljub v nebo vpijočemu
ponavljanju politikov in gospodarstvenikov, da
moramo izvoz zaradi zunanje likvidnosti države
še posebej pospešiti prav v prvem četrletju. Upa-
mo lahko, da »višja« ekonomska politična opera-
tiva sedaj preveč ne računa z možnostmi, ki se
nam ponujajo z novimi tujimi posojili. V EMO si
dragih tujih posojil preveč ne želijo, še posebno
ne, da bi jih porabili za oskrbo s surovino ali
reprodukcijskim materialom. Vsekakor zatrjuje-
jo, da so tudi letos sposobni povečati izvoz na
konvertibilna tržišča za več kot 43 odstotkov.
V EMO sicer računajo na vključevanje medna-
rodnih posojilnih aranžmajev pri modernizaciji
proizvodnje v tozdu Posoda, ki bo od letos na
prednostnem modernizacijskem in naložbenem
seznamu v vsej delovni organizaciji. Vsekakor so
v EMO neznansko previdni, ko razmišljajo o svo-
jih možnostih pri mednarodnih posojilih, kajti
zavedajo se, da si s takšnimi posojili lahko privo-
ščijo le uvoz opreme. Za posojila, s katerimi bi
kupovali reprodukcijski material, pa mislijo, da
so lahko dolgoročno nož na vratu.
Trenutno kljub mnogim dnevnim problemom
tekoče proizvodnje (oskrba!) temeljito preraču-
navajo in analizirajo svojo kompletno izvozno
strategijo v celotni paleti svojih proizvodnih pro-
gramov. Na ta način pa se kolikor le morejo kon-
kretno vključujejo v razvojno in tehnološko preo-
brazbo celjskega gospodarstva.
MITJA UMNIK
Delegatsko izobraževanje še
šepa, a izgovorov ne manjka
V celjski občini je okoli 15.000 dele-
gatov. Ce bi hoteli vsaj večino vklju-
čiti v »šolo za delegate« bi vsak teden
morala delavska univerza organizi-
rati štiri skupine, ki bi skupno štele
okoli 100 delegatov. Teh možnosti
zaenkrat ni. Ne prostorskih, ne fi-
nančnih, pa tudi ne kadrovskih. Take
ambicije so končno le iluzija, če izha-
jamo iz stanja v »šoli za delegate« ob
koncu preteklega in v začetku tega
leta. Zardi premajhne udeležbe, so
morali šolo nekajkrat celo odpove-
dati.
Rajnhold Jelen, vodja za družbeno-
politično izobraževanje delegatov
pri celjski delavski univerzi takole
ocenjuje angažiranost delavske uni-
verze in vzroke za tako majhen odziv
delegatov: »V prvi polovici decembra
smo poslali delovnim organizacijam
dopis in terminski plan usposabljanja
delegatov za spomladanski čas. Odziv
na omenjeno obvestilo je bil porazen,
saj je od stotih delovnih organizacij
vrnilo izpolnjen terminski plan le
osem. Z delovnimi organizacijami smo
v stalnem stiku, osebno ali preko tele-
fona, poznamo njihove probleme in se-
danjo situacijo. Vendar prepogosto
dobimo vtis, da se ne zavedajo pome-
na in odgovornosti, ki jih nosijo dele-
gati. V razgovorih, ki jih vodimo z de-
legati, ti večkrat omenjajo, da bi se
morali te šole udeležiti tudi vodilni de-
lavci.«
Nekatere delovne organizacije se že
vrsto let uspešno vključujejo v šolo,
kot naprimer Libela, ki je poslala v
šolo vse svoje delegate, Ljubljanska
banka, SDK, Merx, Klima, Komunal-
no podjetje in še bi lahko naštevali.
Problemi s seznamom!?
Alenka Rojni, vodja splošne službe
v tozd Gradiš Celje pravi takole:
»Vključevanje naših delegatov v dele-
gatsko šolo je oteženo predvsem zato
ker večina naših delavcev dela na tere-
nu zunaj občine ali celo v drugih repu-
blikah. Zato je potrebno narediti na-
tančen terminski' plan, ki bo zajemal
tiste delegate, ki bodo v času-delegat-
ske šole bivali in delali v Celju. To
bomo storili sedaj, ko so se v glavnem
delavci že vrnili z dopustov. Računa-
mo, da bodo prve skupine opravile
usposabljanje že zgodaj pomladi, ima-
mo jih pa vsega skupaj 140.«
Časa je še dovolj!?
Mirnik Danica, pravnica v Elektro
Celje, je odgovorna tudi za izobraževa-
nje: »Do sedaj smo pošiljali redno de-
legate. V tem mandatu imamo okoli 60
delegatov in jih bomo letos vključili v
šolo 5-6. Narediti pa moramo seznam,
pri tem nam pomaga osnovna organi-
zacija ZK in sindikat. To pa zato ker
imajo delegati sami določene pomisle-
ke, kadar gre za kakršnokoli dodatno
obremenitev. Menim pa, da je časa še
dovolj in da bodo delegati, ki jih bomo
določili za tovrstno izobraževanje to
tudi opravili.«
Proračun krči sredstva
Oglasili smo se tudi na Upravi za
notranje zadeve, pri Nadi Mirnik, na-
čelnici oddelka skupnih služb. In zato
ker smo izvedeli, da v letošnjem letu
ne bodo mogli nameniti sredstev za
tovrstno izobraževanje. Financirali so
namreč iz republiškega proračuna:
»Redno pošiljamo delegate v delegat-
sko šolo. Zadnjo skupino smo poslali
lani spomladi. Šele aprila ali maja, ko
bomo sprejemali proračunska sred-
stva, bomo videli, če so nam odobrili
tudi sredstva za delegatsko šolo. To
imamo v planu. Bojim se pa, da teh
sredstev ne bo. Do sedaj smo že morali
ukiniti nekatere seminarje, ki smo jih
imeli v načrtu kot redno obliko uspo-
sabljanja. Res, da se bodo naši delavci
še naprej lahko udeleževali raznih
oblik izobraževanja za pridobitev stro-
kovne usposobljenosti«.
Delegatska šola ni sama
sebi namen
Prepričani smo, da je drugod podob-
no. Vsi najbrž tudi načrtujejo tovrstno
izobraževanje, toda očitno prepočasi
in s premalo zavesti o tem, da je ravno
v današnjem družbenoekonomskem
položaju še kako dobro imeti usposob-
ljene delegate. Nerealno je pričakova-
ti, da bo prav vsak delegat strokovnjak
na svojem področju, zato tudi je dele-
gatska šola. Ta naj delegata usmeri,
mu nakaže možnosti, kako se preriniti
preko delegatskih gradiv, kako obliko-
vati stališča in mnenja o določeni stva-
ri, da ne bi imeli pri tem občutka da so
številka, ki samo z udeležbo in dvigom
rok opravi svoje delegatsko poslan-
stvo. Očitno pa šola za delegate v mar-
sikateri delovni organizaciji predstav-
lja dodatno obremenitev letnega pla-
na; ne samo finančno, temveč tudi v
delovnem oziru. Izgleda, da je zelo za-
pleten posel narediti seznam in ter-
minski plan za delegatsko šolo. Motijo
se tovariši, k mislijo, da je še dovolj
časa za vključevanje v delegatsko šolo.
Leto bo hitro okoli, mandatno obdobje
tudi, potem pa bomo spet na dolgo in
široko razpravljali o tem, kako nismo
uspeh izpeljati ene od osnovnih nalog
na področju družbenopolitičnega izo-
braževanja. Nikakor se ne moremo iz-
govarjati na nezainteresiranost delega-
tov za šolo. Le ti so s prevzemom svoje
funkcije morali prevzeti nase tudi od-
govornost do dodatnega usposablja-
nja.	WE
Komisija za podelitev nagrad »Priznanje
samoupravljalcu« pri
občinski skupščini Celje
RAZPISUJE
v skladu s 15. členom odloka o priznanjih in
nagradah občine Celje (Ur. list SRS 11/77)
podelitev nagrade
»Priznanje samoupravljalcu«
za leto 1983.
Priznanje samoupravljalcu se podeli zaslužnim dele-
gatom (članom) v organih samoupravljanja in dru-
gim delavcem, organom samoupravljanja in samo-
upravnim delovnim skupinam v organizacijah zdru-
ženega dela in v drugih samoupravnih organizacijah
in skupnostih za izredne dosežke na področju raz-
voja samoupravljanja in delegatskih odnosov ter za
družbeno politično delo, ki prispeva k napredku so-
cialističnih samoupravnih odnosov.
Možno je obnoviti predloge tudi za tiste, ki so bili
predlagani že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega
števila nagrad izpadli, pogoje za dodelitev nagrade
pa še vedno izpolnjujejo. Predlogi naj bodo poleg
osnovnih podatkov utemeljeni:
-	za skupine
-	z razlogi za podelitev priznanja s podrobnejšim
prikazom uresničevanja zakona o združenem delu
zlasti v pogledu razvijanja dohodkovnih odnosov,
razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za
OD, urejanja odnosov med delavci TOZD in delavci
delovnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega
pomena, samoupravnega planiranja in uresničeva-
nja planskih ciljev, uresničevanja kadrovske, stano-
vanjske in socialne politike itd.
-	s politično oceno obstoječih samoupravnih odno-
sov glede na položaj delavcev, njihovo vlogo, vklju-
čenost in aktivnost pri oblikovanju pogojev in razpo-
laganju s sredstvi in rezultati dela.
-	za posameznika
-	z opredelitvijo dosedanjih funkcij in aktivnosti de-
la na področju kdaj, kje in kako je naloge opravljal in
izvrševal
-	z razlogi za podelitev priznanja in nagrade, opi-
som kandidatovih prizadevanj in stvarnih dosežkov
zlasti z vidika uresničevanja Zakona o združenem
delu.
Komisija vabi vse OZD in druge samoupravne orga-
nizacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije,
društva in občane, da pošljejo predloge do
15/4-1983 na naslov
Skupščina občine Celje, komisija za podelitev na-
grad »Priznanje samoupravljalcu«, Trg svobode 9,
63000 Celje.
Po tem roku komisija vlog ne bo več sprejemala
Komisija za podelitev nagrad
»Priznanje samoupravljalcu«
10. FEBRUAR 1983
mmmmn™
JJliJlaiLIJJuiiu
EM-MflMMD	NOVI TEDNIK - STRAN 3
Pohod Štirinajste - izvir
pobud za oživljanje tradicij
(Nadaljevanje s 1. strani)
Le kdo ve zakaj si borci
ob takšni priložnosti ne
pripnejo odlikovanj, saj bi
dvorana v tem primeru ble-
ščala tudi v srebru, zlatu in
se prelivala v mavrici tra-
kov. Med množico svojih so-
borcev so se nahajali heroji
štirinajste kot; Albina Mali-
Hočevarjeva, Tone Vidmar-
Luka, Jože Boldan-Silni, Jo-
že Ožbolt in Stane Semič-
Daki. Ob njih še drugi naro-
dni heroji, ki so prišli poz-
draviti legendarno štirinaj-
sto; Franc Leskošek-Luka,
Ivan Maček-Matija, Viktor
Avbelj in Drago Maslo.
Zborovanje XIV. divizije
je vodil njen nekdanji komi-
sar generalpolkovnik Ivan
Dolničar-Januš, ob tej pri-
ložnosti pa so priznanje - zla-
to plaketo XIV. divizije - do-
bili mladi iz laške občine, ki
jim je pohod, na katerega so
krenili naslednji dan v nede-
ljo, bil že deseti po borbeni
poti Štirinajste.
Mogočno so zadonele par-
tizanske pesmi, prva med
njimi divizijska pesem o Šti-
rinajsti. Peli so vojaki celj-
ske garnizije ob spremljavi
godbenikov - vrstnikov, ter
dekleta celjske tehniške šo-
le. Program ni bil dolg, a zato
bolj prisrčen, učinkovit ter je
pritegnil pozornost borcev,
da so za ta čas prenehali po-
govore, kajti koliko tega se je
treba spomniti a večji del se
srečujejo le enkrat na leto, če
ni vmes bolezen.
V imenu Celja kot gostite-
lja in v imenu 15. občin, pod-
pisnic dokumenta o domici-
lu Štirinajsti, ie borce in dru-
ge goste pozdravil predsed-
nik .celjske občinske skup-
ščine Edi Stepišnik.
Kako je bilo potem? O nei-
zogibnem in vsakič znova
najboljšem partizanskem go-
lažu ni treba posebej govori-
ti. Teknil je že zato, ker je bil
partizanski in ker ga v parti-
zanih skoraj nikoli ni bilo, ali
pa zelo radko. Pogovori, spo-
mini, prijetni ter žalostni.
Spominjanje imen tistih, ki
so že pod rušo ob poti od
Sedlarjevega do Savinjskih
planin. Ko bi jih le bilo moč
ujeti, te besede. Večina teh
spominov za kratke urice ob
srečanjih oživi, potem pa
spet tlijo v mislih in srcih.
Tisoč zgodb, večina takih, ki
bodo pozabljene z njihovimi
junaki, ker nima vsak svoje-
ga kronista in tisti prizadev-
ni, ki so, ne morejo obiskati
vsakogar. Škoda...
In drugi dan je začel
naletavati sneg...
Kot pred 39 leti. Ves ja-
nuar je bil topel, sončen,
brez snega. Ko so borci XIV.
divizije pri Sedlarjevem šli
čez nalašč zanje zgrajen mo-
stič, so zakorakali v sneg. Si-
palo ga je in sipalo, do kolen
in čez. V teh zametih se je
gubila moč, je telo vsrkavalo
bolezni, da zmrzline še danes
skelijo. In po 39. letih je po-
hodna enota šmarske in la-
ške mladeži zakorakala v
prvi izdatnejši letošnji sneg.
Med temi mladimi fanti in
dekleti so »stari«, taki, ki so
že nekajkrat prehodili pot od
Sedlarjevega do Gornje Sa-
vinjske doline.
Na čelu kolone okoli 130
pohodnikov, fantov, deklet,
vojakov, se vije zastava, ki jo
je v Celju, v hali Golovec
izročil pohodnikom eden od
komandantov XIV. divizije
Tone Vidmar-Luka. Rdeča
je, kot je tudi rdeča bojna
zastava brigade Toneta Tom-
šiča, ki se v XIV. diviziji po-
naša z naslovom proletarska
brigada. Danes se bo v Stra-
nicah zaključila druga etapa
pohoda, ki ga nadaljujejo
mladi Celjani in Šentjurčani.
JURE KRAŠOVEC
Foto: TONE TAVČAR
Prihod borcev v halo pod Golovcem. Bolje oblečeni in nekoliko starejši.
Predsedniki petnajst občin s področij, koder je hodila Štirinajsta, so že pred srečanjem borcev v
Narodnem domu podpisali domicilne listine Štirinajsti diviziji.
Sobota je bila še brez snega. Dvorano so pobelili beli in sivi lasje nekdanjih borcev XIV. divizije.
V imenu petnajstih občin, celjski predsednik Edo Stepišnik, izroča
domicilno listino Ivanu Dolničarju-Janušiku.
V Celju so potrdili
gospodarske naloge
Tri ključne točke so pre-
vladovale na torkovem zase-
danju vseh treh zborov celj-
ske občinske skupščine. To
so bile razprave in sprejema-
nje resolucije o politiki ure-
sničevanja družbenega pla-
na občine Celje za letošnje
leto, proračun občine in de-
lovni program skupščine.
Osrednja vprašanja zani-
manja delegatov so bile go-
spodarske naloge, ki jih je za
letos opredelila ustrezna re-
solucija. Povečanje izvoza
blaga in storitev na konverti-
bilno področje, uskladitev
porabe z dejanskimi razpo-
ložljivimi sredstvi in blagov-
nimi skladi ter krepitev aku-
mulativne sposobnosti zdru-
ženega dela - to so ključne
naloge v občini Celje za leto
1983.
Zanimivi so nekateri mate-
rialni okviri razvoja občine v
letošnjem letu, saj nakazuje-
jo izjemno težke naloge. Po-
sebej izstopajo izvozne nalo-
ge, saj celjska občinska reso-
lucija obvezuje na povečanje
izvoza na konvertibilo za 15
odstotkov, skupen izvoz za
10, ob hkratnem minimal-
nem povečanju uvoza iz kon-
vertibilnega področja, komaj
za tri odstotke. Družbeni
proizvod naj bi se povečal za
poldrug odstotek, industrij-
ska proizvodnja za dva, za-
poslenost naj bi dosegala
stopnjo 0.8. storilnost pa celo
še manj-0.7.
Temu odstotku najbrž ne
kaže oporekati realnosti,
vendar sam po sebi ni razve-
seljiv in ne nakazuje vseh
potrebnih sestavin preobra-
zbe celjskega gospodarstva
za boljše in učinkovitejše go-
spodarjenje. Delegati so
sprejeli še amandma na
predlog izvršnega sveta, da
morajo bruto osebni dohod-
ki za dohodkom v tem letu
zaostajati za 35 odstotkov.
Manjša od lanskih bodo
tudi sredstva občinskega
proračuna, naložbena politi-
ka pa bo še izraziteje usmer-
jena izvozno na konvertibil-
no področje ter za osnovno
proizvodnjo hrane.
Mitja umni k
Množičen izgon iz Nigerije
Avstrijski televizijski novinarje
vprašal duhovnika, predstavnika
dobrodelne družbe Caritas: Kako
jim sploh moremo pomagati, ko pa
sami sebe uničujejo? Vprašanje je
bilo tendenčno. Govor je bil o Afri-
čanih, točneje rečeno o velikem iz-
gonu tujih delavcev iz Nigerije, po
številu prebivalstva največje afri-
ške države. V roku 14 dni, kot je
znano, je nigerijska vlada ukazala
vsem tujcem v deželi, ki nimajo do-
voljenja za delo, oditi iz države.
Najbolj so bili prizadeti ljudje iz
Gane. Okoli molijon jih je moralo
iti na pot. Razen njih je odlok pri-
zadel še na stotisoče drugih ljudi,
doma v Beninu, Togu, Zgornji Vol-
ti, Nigru in Čadu.
Ta ukrep je povzročil veliko po-
zornost v Afriki in širom po svetu,
najrazličnejše komentarje, izraze
pomilovanja, sočustvovanja, pa tu-
di sprenevedavega ogorčenja, češ,
to je spet nov dokaz, da v mladih,
novih državah v Afriki ne znajo go-
spodariti in prav ravnati z ljudmi.
Udarec za teh več ko milijon lju-
di (nekateri govore o dveh milijo-
nih) je dvakrat hud. Izgubili so de-
lo, ki je bilo sicer veliko slabše pla-
čano od drugih, dom nigerijskih
domačinov in tistih tujcev, ki ima-
jo delovno dovoljenje. Medtem ko
znaša minimalna mezda v Nigeriji
120 nairov, so se ti večidel nekvali-
ficirani ljudje morali udinjati za
kakih 50 nairov. Drugo zlo: zdaj so
doma, z bore malo možnosti za-
služka.
Pravijo, da gospodarstvo, to če-
mer rečemo kupčija, nikjer ni v
Afriki nista tako sprepletena s po-
litiko kot ravno v Nigeriji. Ta deže-
la je doživela silovit, divji, dosti-
krat brutalen razmah domačega
kapitalizma. Ta je rastel - posre-
dno in neposredno iz velikih do-
hodkov od izvoza nafte, zasidral se
je v mestih in pospeševal mestno
življenje, kmetijstvo pa je bolj ali
manj zanemarjal. Veliki dohodki
od nafte so krepili državni prora-
čun, rastla je administracija in ad-
ministrativne stavbe.
Ko je ves svet, s tem pa tudi Afri-
ko in v njej Nigerijo začela zajema-
ti svetovna gospodarska kriza, je
začenjalo zmanjkovati delovnih
mest. Delavci so bili čedalje bolj
nezadovoljni, ker so jih delodajalci
izigravali z neprijavljenimi delav-
ci, jim zbijali mezde. Brezposelnost
in nezadovoljstvo pa sta v tako go-
sto naseljenih mestih, kakršna so
nigerijska, sila nevaren dinamit.
In, priznajmo, tudi uporabna pri-
ložnost za podjetne politike.
Kot je bilo dolgo geslo podpiraj-
mo domače podjetnike, tako je
zdaj, ko se bližajo pomembne voli-
tve, prišla na dnevni red zaščita
domačih delavcev pred tujci. Huj-
skanje zoper tujce, ljudi drugih na-
rodov je nevarna igra. Nekaj tega
je nedvomno tudi v sedanjem doga-
janju, katerega žrtve so bili reveži
iz sosednjih držav, ki so za mal de-
nar delali v Nigeriji.
Ko so se na silo, pod policijskim
nadzorstvom, vračali na svoje do-
move, je večina, se pravi predvsem
tisti iz Gane, morala prehoditi ali
prevoziti se 400 km daleč do ganske
meje. Toda vmes sta Benin in Togo.
In ker sta si vladi teh dveh držav v
laseh, sta sila neradi odprli meje.
To je prineslo dodatno trpljenje.
Izgon milijona ali dveh ljudi iz Ni-
gerije je po svoje znamenje časa.
Ko minejo leta naglega gospodar-
skega razcveta, ko potrka na vrata
brezposelnost, so tujci, prišleci
prvi, ki jim pokažejo vrata. Ne sa-
mo v Nigeriji.
Piše
Jože Sircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK

mi na m	10. FEBRUAR 1983
Preosnova logike...
Dokaj razkošno napisan
(temu primerna je tudi vse-
bina) je Projekt »Prestruktu-
riranja celjskega gospodar-
stva« (beri industrije) - I. fa-
za dokument, ki ga je Celje s
svojo industrijo močno po-
trebovalo. Zares skrajni čas
je, da je doživel svoje obelo-
danjenje. V tem času so o
njem razpravljali že Družbe-
ni svet za družbenoekonom-
ski razvoj pri SO Celje, IS
SO Celje ter 3. februarja 1983
Predsedstvo OK SZDL.
Prve ocene so spodbudne.
Temelje h končni oceni bo
seveda zakoličila šele široka
javna razprava v združenem
delu Celja. V razsežnosti po-
nujenega je projekt zasno-
van kot proces, ki bo v svoji
izvedbi morda zahteval še
kakšne korekcije (narekova-
la jih bodo v času nastajajoča
nova spoznanja trajnejše
vrednosti), vsekakor pa bo
potrebno v fazi nadaljnjih
razprav precej pozornosti
posvetiti borbi zoper prita-
jen in možen pragmatizem,
ki bi se napajal s poskusi pri-
lagajanja izhodiščnih kriteri-
jev za določanje potencialno
razvoj no-preobrazbenih je-
der časovno omejenim zaga-
tam naše ekonomske politi-
ke. To bi tudi ta projekt pri-
peljalo v koridor splošne oz-
kosti, ob kateri zaradi krat-
koročnih hotenj še enkrat v
Celju ne bi vzpostavili teme-
ljev dolgoročne in željene
gospodarske perspektive.
Obstoječim možnostim
celjske industrije bolj ali
manj prilagojen, strokovno
pa dobro obdelan projekt,
naj bi predstavljal v temeljih
poenoten izziv vsem nanj ve-
zanim v celjskem gospodar-
stvu za takojšnje reagiranje
in akcijo. Upoštevajoč čas in
za nas mnogo prehiter tem-
po mednarodnega razvoja
seveda zamujamo, toda eden
nespornih ciljev vsega tega
početja je in mora biti kako-
vostnejša vključitev Celja v
mednarodno delitev dela. Tu
gre za eksistenčno vpraša-
nje. »Pljunimo v roke« bi re-
kli in začnimo misliti ne le
po naročilu, ampak zaradi
življenjske nuje in ustvarjal-
ne zavesti. Dovolj je prakse,
ko so takšni in podobni do-
kumenti ostajali (če niso bili
morda celo delani) »za pre-
dale«. V zdajšnji borbi zoper
to in v želji, da se bogatost v
projektu ponujene misli ure-
sniči v praksi, bi bilo prav s
preosnovo poseči tudi v ob-
stoječo logiko.
Veliko aelo, ki so ga opra-
vili ustvarjalci konkretnega
projekta, je k sreči dobro de-
lo (vsaj tako ocenjujemo). V
tej zvezi vse priznanje njim,
kot poštenim delavcem -
izvajalcem naročenega in po-
šteno plačanega dela: Toda
kako dolgo še nameravamo
pri nas misliti in ustvarjalno
delati le po naročilu? Rizik,
ki ga v tem odnosu prevze-
mamo kot družba in naro-
čnik, je prevelik in predrag. .
. Projekti naj bodo v »preda-
lih«, toda fte posledično am-
pak vzročno. Strokovno ob-
delana in pripravljena spon-
tana ustvarjalnost v okviru
dogovorjenih prizadevanj,
naj tam čaka ugodnega dne
trajneje ovrednotene ko-
njuktare trga. In takrat
»fantje« kupimo to znanje in
se podaj mo v družbeno orga-
niziran boj in tekmo s časom
za njegovo izvedbo, da še en-
krat ne zamudimo zamuje-
nega. Strokovne institucije
in raziskovalni teami naj bi
ponujali oprijemljivo misel
kot delo in ne, da v izziv na-
ročnikovi sreči le poskušajo
izvajati naročeno. Za tak pri-
stop moramo zbrati pogum
in sredstva, če v dobro vseh
nas nočemo še huje ostajati
na obrobju napredka.
ANDREJ CVETKO
NOVO V CELJU
Servis bojlerjev, servis
termoakomulacijskih peči,
zamenjava stikal, vtičnic in
grl, priklopi gospodinjskih
aparatov in ostala manjša
popravila. Vsa popravila
izven garancije.
ELEKTRO-
INSTALACIJE
CELJE
Telefon 063/22-474/28-749
VSAKDAN od 7. do 18. ure.
Brez vlaganj ni razvoja, vendar morajo
biti naložbe usmerjene in učinkovite
V Celju ugotavljajo, tla naložbe skoraj praviloma ne dajejo pričakovanih
rezultatov.
V Celju ugotavljajo, da so
slabo usmerjene in neučin-
kovite gospodarske naložbe
izredno slaba dediščina za
korenit preobrat v razvija-
nje tehnološko intenzivnih
vej gospodarstva, za izvoz-
no usmerjenost in za raz-
vojno-tehnološko preobra-
zbo vsega gospodarstva.
Analiza, ki jo je o usmerje-
nosti in učinkovitosti gospo-
darskih naložb pripravil ob-
činski komite za družbeno-
ekonomski razvoj, ponuja še
nekaj nerazveseljivih dej-
stev, grehov preteklosti in
njihovih posledic. ' To se
odraža predvsem v treh zna-
čilnostih:
•	nepripravljenost sub-
jektov in pomanjkanje pro-
jektov,
•	nepripravljenost ni samo
trenutnega značaja, ampak je
vztrajnostna značilnost stare
prakse, v kateri je bilo mogoče
naložbe »zapravljati« za karkoli,
•	razdrobljenost akumu-
lacije, ki je še posebno pereč
problem.
Po 1976. letu so v celjski
občini veliko investirali in
predvsem zelo pestro. Inve-
sticije v teku, po stanju 31.3.
1982, so dajale na primer na-
slednjo podobo: v gradnji je
bilo 58 objektov, njihova
skupna predračunska yre-
dnost s prekoračitvami je
znašala tri milijarde
434,102.000 dinarjev. V pri-
merjavi s stanjem iz 1981. le-
ta se je sicer na splošno šte-
vilo objektov v gradnji celj-
skih investitorjev zmanjšalo
za 28, prav tako je treba po-
udariti, da delež investicij-
skih vlaganj v gospodarske
objekte ter v skupni investi-
cijski gradnji na območju
občine Celje zaostaja za vla-
ganji v republiki Sloveniji.
Vendar pa ima občina Celje
večji delež vlaganj v nego-
spodarstvo, zlasti na področ-
ju zdravstva in socialnega
varstva (celjska bolnišnica!).
Problem, ki tudi v celjskih
naložbah ne manjka, je delež
gradbenih del v tehnični
strukturi investicijskih ob-
jektov - ta je še vedno večji
od 62 odstotkov, domače
opreme je za dobrih 16, dru-
gih del za 11 in tuje opreme
za dobrih deset odstotkov.
To velja za dela, ki so v teku
ali pravkar končana (žveple-
na kislina in valjarna cinko-
vih proizvodov v Cinkarni,
trgovina na Otoku, nova gra-
fika Aero, telekomunikacij-
ski center PTT Celje in še
nekateri drugi objekti so že
končani!).
Čigav je investicijski
denar?
Dobrih 44 odstotkov sred-
stev so zbrali investitorji,
skoraj 56 odstotkov pa pred-
stavljajo sredstva domačih
bank, drugih domačih poso-
jilodajalcev, pa tudi tuja fi-
nančna posojila.
Za oceno investicijske po-
litike je poleg ocene usmer-
jenosti, predvsem najpo-
membnejša učinkovitost na-
ložb. Kaj lahko rečemo za
celjske naložbe? Po mnenju
Ljubljanske banke, Splošne
banke Celje, ki je nekatere
investicije obdelala sondaž-
no, veljajo na splošno ugoto-
vitve, da so gospodarske in-
vesticije v vsem občinskem
gospodarstvu investitorjem
vendarle omogočile poveča-
nje fizične proizvodnje, ce-
lotnega prihodka, izboljšale
raven storilnosti ter posa-
mično omogočile tudi pove-
čanje izvoza.
Ni pa zadovoljstva z vsem
doseženim pri naložbah, saj
veljajo ocene, da skoraj pra-
viloma ne dosegajo naložbe
v investicijskih programih
predvidenih rezultatov. Po
vrhu struktura investicij ni
bistveno prispevala k preo-
brazbi industrije in vsega
celjskega gospodarstva.
Lahko rečemo še več: mno-
ge naložbe v predelovalne
zmogljivosti so zaradi pretr-
ganih reprodukcijskih verig
celo povečale odvisnost v
oskrbi iz uvoza, po drugi
strani pa premalo vplivale na
večji izvoz. Posebno poglav-
je investicijskih grehov, ne
samo iz preteklosti, ampak
tudi iz sedanjosti, pa so še
vedno slaba strokovna pri-
prava. preveč bančnih sred-
stev, slabo izvajanje itd.
To je le nekaj škripajočega
peska v kolesju tekoče inve-
sticijske politike v celjski
občini. O oceni usmerjenosti
in učinkovitosti investicij-
skih vlaganj bo treba še te-
meljito razpravljati - o tem
že mislijo nekateri organi
celjske SZDL - in ob zaklju-
čku potegniti iz razprav pra-
vi nauk. Res pa je tudi to, da
splošna in vse obsegajoča
omejitvena investicijska po-
litika ne bo mogla veljati
večno.
MITJA UMNIK
Razgovor o
razvoju Žične
Včeraj so v celjski Žični
pripravili razgovor o delu,
razvojnih načrtih ter proiz-
vodnih programih. Poleg
najodgovornejših političnih
in skupščinskih delavcev iz
celjske občine, so se ga ude-
ležili člani CK ZKS Štefan
Korošec, dr. Emil Roje in
Igor Uršič.
UM
V Gorenju izvažajo v več kot 50
držav sveta
Tako kot v ostalih delovnih organizacijah tudi v
Gorenju posvečajo največjo pozornost izvozu. Tako
trenutno svoje številne izdelke izvažajo v več kot 50
držav sveta, med najpomembnejšimi pa so ZR Nem-
čija, Francija, Avstrija in Avstralija, v zadnjem času pa
povečujejo izvoz tudi v ZDA, Alžirijo in CSSR.
Prav tako pa si v Gorenju prizadevajo za nadaljno
širitev izvoza svojih izdelkov na nova tržišča. Tako se
jim v letošnjem letu obeta novo tržišče v Egiptu, Iranu
in še v nekaterih državah v razvoju. Pospešili bodo
tudi aktivnosti na tržišču severozahodne Afrike. Ce
bodo zmogljivosti proizvodnje hladilnikov dopuščale
bi lahko v letošnjem letu dodatno izvozili še 80 tisoč
hladilnikov.
V lanskem letu so v Gorenju (vsi člani) po prvih
izračunih izvozili za 4,4 milijarde din ali za 105 milijo-
nov dolarjev, od tega pa je bil delež na konvertibilno
področje v višini 3,8 milijarde ali 91 milijonov dolarjev.
Kljub vsem težavam pa zaradi lanskih solidnih izvoz-
nih rezultatov in novih tržišč letos pričakujejo še
boljše izvozne dosežke.
T. VRABL
Nove, višje obresti
Veljajo od 1. januarja letos dalje in za nenamenske vezane dinar-
ske hranilne vloge občanov.
In ne samo to. Uveljavljena je tudi novost. Prvič doslej je moč
vezati vloge tudi na tri in nad šest mesecev in seveda zanje dobiti tudi
višje obresti.
Višje pa so obresti tudi za vloge, vezane nad leto, dve in tri leta. V
novi stopnji obrestne mere gre za kar lep skok navzgor.
Nove obresti veljajo tudi za tiste, ki so svoje prihranke vezali pred
letošnjim prvim januarjem. Seveda veljajo zanje nove stopnje, tako
kot za vse, od 1. januarja dalje in ne za nazaj.
Vtem, ko je stopnja za vloge na vpogled ostala ne-
spremenjena, se pravi 7,5 odstotka, veljajo od 1. ja-
nuarja letos dalje za nenamenske vezane dinarske hra-
nilne vloge naslednje obresti:
nad 3 mesece	12% (novo)
nad 6 mesecev	15% (novo)
nad 12 mesecev	18% (prej 13%)
nad 24 mesecev	23% (prej 15%)
nad 36 mesecev	28% (prej 20%)
Četudi številke povedo veliko ali skoraj vse, velja poudariti, da so
nove obrestno mere za vezane hranilne vloge več kot spodbudne.
Sicer pa o njih in o vsem drugem dobite vsa pojasnila v vseh enotah
Ljubljanske banke Splošne banke Celje.
10. FEBRUAR 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Fedor Gradišnik
V pisalnem stroju je ostal na pol
popisan list papirja.
Opešalo je več let bolno srce. Ne-
halo je biti človeku, ki se je z vsem
svojim bistvom, z vso zagnanostjo
zapisal Celju.
Umrl je Fedor Gradišnik. Celjan,
da bi bolj ne mogel biti. Živel in
delal je za to svoje mesto ob Savi-
nji, pa naj je šlo za šport, posebej še
za atletiko, za smučanje in planin-
stvo in ne nazadnje, oziroma v zad-
njih letih že kar na prvem mestu za
snovanje novih gospodarskih načr-
tov, za nujne posege v malo gospo-
darstvo, turizem in še kam.
Fedor ni šel po očetovih stopi-
njah, četudi je okusil odrske deske.
Bolj kot to ga je zamikala narava,
planinstvo, smučanje in atletika.
Sprva kot aktiven privrženec teh
panog, celo kot skakalec na tedaj
največji planiški napravi, pozneje
kot organizator in trener, kot uči-
telj v pravem pomenu besede.
Z njegovim imenom in delom je
povezan nastanek atletskega druš-
t\'a Kladivar. Kot predsednik ga je
vodil dolga leta. V tem času je celj-
ska atletika dosegla svoj kakovost-
ni vrh. Slo je za kolektiv, ki je bil
najboljši v državi in za atlete in tek-
movalke, ki so z največjimi uspehi
sodelovali na mednarodnih nasto-
pih. AD Kladivar je dal v tem času
več olimpijcev, veliko udeležencev
evropskih prvenstev in sredozem-
skih iger, da o številu državnih pr-
vakov in rekorderjev ne govorimo.
V društvu se je poznalo Gradišni-
kovo do potankosti izdelano orga-
nizacijsko delo, in njegova pot kot
trenerja, ki je delal na modernih
znanstvenih osnovah.
In vendar ni šlo samo za vzgojo
športnika, tekmovalca, v enaki me-
ri tudi za človeka, poštenega in de-
lavnega. In tako smo in srečujemo
nekdanje Fedorjeve atlete in atleti-
nje na mnogih odgovornih delov-
nih mestih v najrazličnejših organi-
zacijah združenega dela in drugod
kot zgledne člane.
Po nekajletnem premoru se je
Fedor Gradišnik pred kratkim zno-
va vrnil med aktivne delavce atlet-
skega društva. Do zadnjega je vodil
strokovni svet.
Drugi del svojega ustvarjanja je
posvetil gospodarstvu, družbenim
vprašanjem. Že takoj po vojni ga
srečamo na čelu planske komisije,
potem gospodarskega poverjeniš-
tva. Dolga leta je bil načelnik od-
delka za gospodarstvo pri teda-
njem Mestnem ljudskem odboru
Celje, več kot tri ieta tudi predsed-
nik občinske skupščine. To je bil
čas od 1952. do 1955.
Zlasti tu se je uveljavil kot gospo-
darstvenik. ki je znal prisluhniti
potrebam in razvoju Celja, vpraša-
njem njegove zastarele industrije,
komunalnim zahtevam, kulturi,
šolstvu...
To je bilo tudi obdobje organizi-
ranja prvih gospodarskih razstav,
ki jim je stal ob strani vse do tedaj,
dokler je Formator uresničeval za-
misel, da naj Celje postane sejem-
sko mesto.
Delo, ki ga je začal kot delavec ali
funkcionar mestnega ljudskega od-
bora je nadaljeval kot prvi direktor
Zavoda za napredek gospodarstva.
To je bilo tudi obdobje, ko je srce
že glasno opozarjalo na prve okva-
re. Dvajset let, vse do upokojitve
1976. leta, je bil na čelu organizaci-
je, ki je bdela ne samo nad gospo-
darskim razvojem Celja, mar\'eč tu-
di območja in širšega zaledja.
Kot gospodarstvenik je Fedor
Gradišnik zapurtil mnoga po-
membna dela. Svojo publicistično
žilico pa je sproščal tudi na drugih
področjih, zlasti atletskem. Veliko
je pisal. To delo je ohranjeno in v
njem tudi veliko bogastvo.
In ko se tako nizajo ob smrti Fe-
dor ja Gradišnika spomini na njego-
vo življenjsko pot, naj zlasti tu ne
izostane ugotovitev, da je kot pred-
sednik Mestnega ljudskega odbora
Celje, z vso avtoriteto podprl zami-
sel o ustanovitvi celjskega radia.
Bila je uresničena v času, ko je bil v
Celju, na Ostrožnem, prvi zbor šta-
jerskih partizanskih brigad.
Fedor Gradišnik je za svoje boga-
to, pestro in vsestransko delo prejel
visoka družbena priznanja. To ne
velja samo za Titova odlikovanja,
tudi za odličja, ki so mu jih podelje-
vale telesnovzgojne organizacije.
Ni naključje, da je prvi med Celjani
prejel Bloudkovo nagrado. Celjska
občinska skupščina pa mu je 1976.
leta podelila Slandrovo nagrado, na
katero je bil posebno ponosen.
Fedor Gradišnik je umrl v 66. le-
tu starosti.
Njegove posmrtne ostanke so po-
ložili v družinski grob na mestnem
pokopališču v Celju v soboto, 5. fe-
bruarja.
M. BOŽIČ
Znanja nismo cenili
Visok za košarkarja, sloke,
atletske postave, pa odprte-
ga in »komunikacijskega«
značaja, neposreden v pogo-
voru ter brez dlake na jeziku,
tak je Rajko Livio iz celjske
Žične. Vem, da bi moral pri
imenu napisati tisti dr., pa o
tem kasneje, čeprav je bil to
razlog za pogovor. Rajko Li-
vio je za letošnje novoletno
darilo sam sebi namenil nev-
sakdanji dosežek: postal je
prvi doktor iz združenega
dela - doktorski naziv eko-
nomskih znanosti pa si je
pridobil z disertacijo o pove-
zovanju železarstva SFRJ na
mariborski Univerzi.
Kaj žene človeka, da v la-
koti po znanju ob delu konča
višjo šolo za organizacijo de-
la, nato drugo stopnjo visoke
komercialne šole, si v podi-
plomskem študiju pridobi še
naziv magistra in nato vse
skupaj krona z doktoratom
ekonomskih znanosti?
S takšnim vprašanjem
sem začel vrtati v sogovorni-
ka, iščoč pri tem neskro-
mnih receptur in brskajoč
po globljih motivih.
R. Livio: 'Sem iz generaci-
je, ki je bila prikrajšana. To
je ena plat medalje, druga pa
je ta, da smo imeli nekaj več
kot druge generacije. Pode-
dovali smo zanos naših revo-
lucionarjev in tistih dni. Ta
zanos je tudi mene vlekel
skozi življenje in me nosil na
valovih razvoja vsega našega
povojnega obdobja. Mogoče
sem tudi veliko pobral od
svoje matere, ki je svojo živ-
ljenjsko filozofijo gradila na
ljudski modrosti ter v pri-
spodobi ljudskih rekov. Ni
problem umreti, ker je toliko
načinov za pokončanje sa-
mega sebe, človek pa ima le
eno in edino življenje. Pro-
blem je preživeti - to pa je
človekova naloga in dolž-
nost. To ni v božjih rokah.«
To je precej filozofski
odgovor. Želim si bolj
konkretnega: kje so tiča-
li motivi, razlogi za hre-
penenje, da ne rečem kar
lakoto, po znanju? In
končno: kaj vam ta dok-
torat pomeni sedaj?
R. Livio: »Odgovoril bom
najprej na zadnje vprašanje.
Moti me, če me ljudje vpra-
šujejo, kaj mi bo ta naziv nu-
dil v materialnem pogledu.
Prav nič, ker mi več pomeni
zadovoljitev notranjih po-
treb kot vsa materialna bo-
gastva. Odgovorim pa lahko
tudi z vprašanjem, ki se mi
zdi bistveno: kako bom z več
znanja lahko več dal, več ko-
ristil.«
Ali ni čudno, da tako
kategorično kot gospo-
darstvenik zavračate
materialne dobrine?
R. Livio: Mogoče samo na
prvi pogled. Predvsem me
moti, da pri ljudeh ni vedno
dovolj pripravljenosti za pre-
magovanje težav. Standard,
materialne dobrine, so nas
povsem omamile in kar vse
Jugoslovane. Pri tem smo iz-
gubili veliko zanosa in moti-
vov za ustvarjalno delo. Res
je tudi. da smo znanje zane-
marjali, čeprav hkrati verja-
mem. da dostikrat celo samo
zaradi tega, ker ga nismo
znali uporabiti. Človek, ki se
rad večkrat sooča sam s sa-
bo. mora spoznati, da se mu
s širšimi horizonti, želja po
znanju še veča. Tako je bilo z
mano. Ko sem končal sred-
njo pomorsko tehnično šolo.
sem mislil, da sem že osvojil
ves svet. Ob delu pa sem vse
bolj spoznaval, da poleg iz-
najdljivosti. veščin in spret-
nosti ter rutine, potrebujem
več znanja. To me je potem
nosilo naprej.«
Povrni va se k vaši
doktorski disertaciji.
Kakšnega problema ste
se lotili?
R. Livio: Naslov je pre-
prost: Povezovanje železar-
stva SFRJ. Torej že naslov
pove, da ne gre za visoko
akademsko imenovanje na-
loge, in je okleščen raznih le-
potilnih nalepk, vsebina pa
je povsem praktične narave.
Za disertacijo so me motivi-
rale neusklajenosti v železar-
stvu, pri čemer želim po-
udariti, da železarstvo pred-
stavlja najbolj prednostno
gospodarsko vejo in da se in-
dustrijska moč družbe meri
s stopnjo njegove razvitosti.«
Izredno ste študirali
vrsto let, zato mi vpraša-
nje o trenutkih sprosti-
tve niti ne leži preveč. Pa
vendar verjamem, da ste
prav takšne trenutke še
kako potrebovali, da ste
zmogli vse delovne in
študijske napore.
R. Livio: »Sem strasten
ljubitelj narave in čistega
okolja. Tudi najmanjša travi-
ca v čistem okolju je del me-
ne. Za okolje pa so povezani
spomini na otroška leta, ki
sem jih preživel v Sevnici ob
Savi. Ce smo med kopanjem
v Savi postali žejni, smo se
lahko v njej kar sproti odže-
jali, tako čista je še bila - in
to v Sevnici. Zelo rad imam
rože in včasih mi je žal, da
časa za vrtnarjenje nimam še
več.«
Ne mislim laskati, am-
pak zelo mladostni ste v
najboljših moških letih
tik po Abrahamu. Gre to
pripisati nenehnemu
študiju, izpopolnjeva-
nju, ali gre tudi za druge
vzroke?
R. Livio: »Včasih sem se
dosti ukvarjal s športom, zla-
sti plavanjem. V aktivnem
odnosu do življenja najde
človek dovolj svežine. Be-
rem veliko in vse. posebej
rad literaturo iz NOB. Vedno
znova razmišljam/ če so ta-
krat zmogli vse težave, po-
tem je prav, da človek na po-
ti do uspeha vedno znova
išče moči za premagovanje
vseh težav.«
V Celju ste poznani tu-
di kot dober, neposreden
predavatelj družbeno-
političnega in gospodar-
skega področja. Od kod
to nagnenje?
R. Livio: "Ne vem. ampak
v sebi čutim potrebo, da jav-
no izpovem tisto, kar mislim.
To ponavadi naredim brez
dlake na jeziku, čeprav to
najbrž ni vsakemu všeč. Ne
pozabim pa dodati, da je
takšno pač moje osebno
mnenje.«
MITJA UMNI K
t L i bo j ah
bodo obnovili
kulturni dom
Verjetno največ pozorno-
sti je na letni konferenci
DPD Svoboda »Ludvika
Oblaka« v Libojah veljalo
poročilu predsednika režij-
skega odbora Darčija Šulerja
o začetkih obnove dotrajane-
ga kulturnega doma. Že
vrsto let si v Libojah prizade-
vajo. da bi ga obnovili in
razširili ter tako omogočili
številnim sekcijam, druš-
tvom in krajevnim organiza-
cijam boljše delo. Z obnovo
doma naj bi začeli že v prvih
letošnjih mesecih, potekala
pa bi v treh etapah. Največji
problem je denar, ki ga zaen-
krat še ni dovolj za popolno
obnovo. Pri vseh sekcijah so
se odločili, da bodo pri obno-
vi sodelovali s prostovoljnim
delom, kmetje iz Liboj in
okolice pa so tudi prispevali
les. V prvi etapi naj bi poleg
ostalega postavili novo in
večje ostrešje, pod katerim
bi kasneje zrastel kulturni
dom.
Sprejeli so delovni pro-
gram za letošnje leto, ki zara-
di obnove doma ne bo nič
manj obsežen, kot prejšnja
leta. Med drugim bodo pri-
pravili »Večer s tamburico«
in enajsto revijo narodno za-
bavnih ansamblov, pevci in
godba na pihala bodo sode-
lovali na vseh občinskih re-
vijah in drugih prireditvah,
dramska sekcija pa že pri-
pravlja pod vodstvom Darči-
ia Šulerja ljudsko igro Ro-
kovnjači, ki jo bodo uprizori-
li ob 50 letnici prve igre v
Libojah letos poleti pri svo-
jem domu na Brnici. Vse
sekcije z ostalimi krajani bo-
do sodelovale na 1. pohodu
°b celotni meji krajevne
skupnosti Liboje.
TONE VRABL
Med oblake s trdnih tal
Konjiški Aero klub premaga! prve ovire
V konjiški občini je precej
jadralnih in motornih pilo-
tov, padalcev in modelarjev,
ki so delali in letali v števil-
nih bližnjih aero klubih, do-
kler niso leta 1979 vzpodbudi-
li ustanovitev lastnega Aero
kluba. Spopasti se je bilo po-
trebno z obsežnim in zahtev-
nim delom.
Nekaj več kot štirideset čla-
nov je danes v klubu, že na
začetku pa so se odločili, da
bodo za večino sredstev poskr-
beli sami s svojim delom v last-
ni delavnici (pravzaprav pa ta-
ko niso imeli druge izbire). La-
ni so prostor dokončno uredili,
letos pa so pričeli tudi s pogod-
benim delom za zreški Comet.
Do sedaj so v delavnici zasluži-
li preko 220.000 dinarjev, lani
pa jim je bil to tudi edini vir
dohodka, saj kaže, da bodo
morali pokazati športne rezul-
tate, preden jih bodo v občini
tudi sprejeli kot športni klub.
Do tega pa je le še korak.
Strokovnemu delu namenja-
jo v klubu največ pozornosti.
Da bi zagotovili čim širšo osno-
vo, so že na pričetku lanskega
leta pripravili ogled filmov in
predavanje o jadralnem lete-
nju za občane. Odziv je bil izre-
den, tako da tudi za modelar-
ski krožek in tečaj za jadralne
pilote začetnike ni manjkalo
kandidatov. Pričeli so z re-
dnim delom z modelarji na
osnovni šoli Dušana Jereba in
Edvarda Kardelja v Sloven-
skih Konjicah, letos pa žele to
delo razširiti tudi v Zrečah in
Ločah. Usposobiti nameravajo
tudi nove inštruktorje ter pro-
dreti na tekmovanja. Jadralna
dejavnost ostaja na drugem
mestu. Nekaj jadralcev so že
izšolali, žele pa jih še več. Pri
tem pričakujejo pomoč drugih
klubov, saj zaenkrat še nimajo
svojega letala, za katerega pa
upajo, da ga bodo prihodnje
leto že imeli. Motorna dejav-
nost pa je seveda najzahtevnej-
ša in najdražja, zato novih ka-
drov letos ne bodo usposablja-
li, jasno pa je, da je njihov glav-
ni cilj lastno letalo in letenje, ki
bo potrebno za odvijanje ja-
dralne dejavnosti.
Letala seveda potrebujejo le-
talsko stezo, to pa so že pred
časom pričeli urejati na zemlji-
šču med Zičami in Ločami. Za-
njo so dobili sredstva tudi od
republike, steza pa je v občin-
skem prostorskem planu. Če-
prav so lani dela na stezi malce
zastala, pa so doslej že veliko
naredili in pričakujejo, da bo
do pomladi steza usposob-
ljena.
Člani Aero kluba - letalske
šole so se prejšnji teden polno-
številno zbrali na redni skup-
ščini, na kateri so ocenili svoje
delo ter začrtali njegovo nada-
ljevanje. Izvolili so tudi novo
vodstvo, zaslužnim članom pa
so podelili priznanja. Prejeli so
jih Maks Brečko, Anica Bru-
mec in Dušan Zorko.
MILENA B. POKLIC
Modelarji Aero kluba Slovenske Konjice bodo letos že sodelovali na tekmovanjih.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
D EBM 0(3 HdDBJOME
10. FEBRUAR 1983
Dopolnila k
osnutku
resolucije v
Mozirju
Na zadnji* seji Izvršnega
sveta skupščine občine Mo-
zirje so člani IS sprejeli ne-
katera dopolnila k osnutku
občinske resolucije za leto
1983. Tako naj bi industrij-
ska proizvodnja naraščala po
stopnji treh odstotkov, sku-
pen izvoz pa naj bi glede na
lansko leto bil večji za 30%, "
od tega izvoz na konvertibil-
no področje za 25 odstotkov.
Stopnjo rasti zaposlovanja
so uskladili z združenim de-
lom v občini in bo namesto
1,8 naraščalo z dvo odstotno
rastjo. Prav tako so osnutek
resolucije glede rasti oseb-
nih dohodkov uskladili z
družbenim dogovorom. Zbi-
ranje sredstev za stanovanj-
sko izgradnjo pa bo potekalo
po stopnji 6,4, s tem, da bodo
od obstoječega načina finan-
ciranja zmanjšali predvsem
sredstva za kunalno urejanje
zemljišč.	PP
V spomin
stotim talcem
Grobova na Stranicah in
stotero imen mož in fantov,
izpisanih na granitnih skalah
spominjata in opominjata.
Osemintrideset let mineva
od dneva groze, spominu
žrtev pa se bodo svojci, pred-
stavniki družbenopolitičnih
in delovnih organizacij obči-
ne Slovenske Konjice ter
drugi poklonili na žalni slo-
vesnosti v petek ob 10. uri
pri grobovih. Pridružili se
jim bodo tudi mladinci po-
hodniki po poti XIV. divi-
zije.	MBP
Sloga, pot za
reševanje
komunalnih
zadreg
Področje komunalnega ure-
janja v šentjurski občini bo tu-
di v letošnjem letu terjalo veli-
ko vloženih naporov. Mnoge
podražitve in drage naložbe ter
izvedbe izvajalcev gradbenih
podjetij bodo skušali omiliti
krajani sami s prostovoljnim
delom, seveda pod strokovnim
nadzorstvom. Takšna praksa
je že dobila svoje korenine v
krajevnih skupnostih Šentjur
in okolica, prav pa bi bilo, da
bi se uveljavila tudi drugod.
D. SLAKAN
»Nimajo pravice zastrupljati
vodnih virov naše vasi!«
»Krajani krajevne skup-
nosti Bezina menimo, da ni-
ma nihče pravice onesnaže-
vati oziroma zastrupljati
naših vodnih virov,« so v
nedeljo na zboru krajanov
večkrat ponovili in tako tu-
di napisali v obvestilo, ki so
ga namenili Izvršnemu sve-
tu in družbenopolitičnim
organizacijam v občini. Ta-
ko nadaljujejo svoj boj, ki
so ga doslej bojevali delega-
ti v občinski skupščini in
poseben odbor, a še ni rodil
sadov. Nasprotno, vse bolj
kaže, da bo novo odlagali-
šče odpadkov občine Slo-
venske Konjice prav v Be-
zini.
Krajani menijo, da je tako
tudi zaradi tega, ker občani
ne poznajo razlogov, zaradi
katerih so tako vztrajno in
soglasno proti odlagališču.
»Vemo, da je občini potreb-
no novo odlagališče. A ne pri
nas. Za to imamo razloge in
ne izsiljujemo - pač pa drugi
izsiljujejo nas,« je dejal eden
izmed 75 krajanov, ki so bili
na zboru.
Krajevna skupnost Bezina
je bogata z vodnimi viri, pre-
cej pa jih je na mestu predvi-
denega odlagališča. Jam-
stva, da ne bi prišlo do njiho-
vega onesnaženja, ni. To pa
pomeni, da bi bilo ogroženih
37 vodnjakov (ki so jih leta
1979 na pobudo oddelka za
narodno obrambo zaščitili),
ki jih uporablja 95 gospo-
dinjstev, med njimi 15 kme-
tov in lastniki treh farm pe-
rutnine. Te tri farme so tudi
v neposredni bližini predvi-
denega odlagališča in se zato
boje tudi drugih virov ali
prenašalcev okužbe. Farme
so bile zgrajene od leta 1977
do 1979 in letno priredijo 600
ton mesa. Lastniki pravijo,
da bi morali pred njihovo
zgraditvijo predvideti odla-
gališče. »Ne moremo dovoli-
ti, da nas bodo sedaj ovirali
pri gospodarjenju, saj smo
vložili tudi družbena sred-
stva.«
Tu teče tudi potok Bezina.
Po podatkih Ribiške družine
so vanj v letu 1981 vložili
10.000 komadov zaroda po-
točne postrvi. Potok je neo-
nesnažen, zelo primeren za
gojitev rib. Letos namerava-
jo zgraditi vodne pragove v
celi njegovi dolžini. Tudi to
bi zaradi onesnaževanja pro-
padlo, uničenih pa bi bilo tu-
di 3,5 hektarja obdelovalne
zemlje, pašnikov in gozdov.
»Borili se bomo z vsemi
ustavnimi sredstvi, da zašči-
timo naravne in druge vre-
dnote,« zaključujejo svoje
poročilo krajani. Sklenili so,
da bo takšno stališče prebral
tudi njihov delegat zbora
krajevnih skupnosti na seji
vseh treh zborov skupščine
občine, ki bo prav danes. O
svojih zaključkih pa bodo se-
znanili tudi Zvezo društev za
varstvo okolja in Republiški
komite za varstvo okolja s
prošnjo, da jim pomagajo za-
ščititi njihovo okolje, pa tudi
delovne organizacije farmar-
jev kooperantov.
Na zboru., ki ga je sklicala
krajevna organizacija Socia-
listične zveze na pobudo kra-
janov so ustanovili tudi od-
bor, ki bo zastopal vse in-
terese krajanov Bezine v zve-
zi z odlagališčem.
MILENA B. POKLIC
Praznovali bodo
krajani Dobrne
Krajani Dobrne so pripravili
pester program prireditev ob
krajevnem prazniku, ki bo pri-
hodnjo sredo, 16. febmarja. Na
ta dan je leta 1944. prišla na
območje Paškega kozjaka le-
gendarna 14. divizija.
Prireditve se bodo pričele že
jutri, ko bo sprejem mladinske
pohodne brigade pri spomeni-
ku NOB v Dobrni. Isti dan bo-
do v kinodvorani zavrteli slo-
venski film Razseljena oseba.
V	soboto bo svečana otvoritev
asfaltirane ceste v Lokovini ter
kegljaški turnir v hotelu* Do-
brna.	"
V nedeljo dopoldne bo sve-
čana seja organizacije Zveze
borcev, kjer bodo člani podpi-
sali listino o pobratenju z bor-
čevsko organizacijo iz Suhorja.
V	Hotelu Dobrna bodo v pone-
deljek odprli še likovno
razstavo, tekmovanje z zračno
puško pa bo v telovadnici
Osnovne šole.
Program na sam dan krajev-
nega praznika se bo pričel po-
poldne ob 17. uri z otvoritvijo
prostorov krajevne skupnosti
ter knjižnice. Uro pozneje se
bo pričela svečana seja skup-
ščine krajevne skupnosti. Ob
19. uri pa bo svačana akademi-
ja v telovadnici Osnovne šole.
Mrliška vežica v
Šentjurju
Ze pred leti začete aktivnosti
v zvezi z mrliško vežico na
šentjurskem pokopališču se
bodo nadaljevale tudi letos. Po
vsej verjetnosti pa bo potrebno
precej spremeniti prvotno za-
misel. Predvsem zato, ker bo
kratko in malo primanjkovalo
finančnih sredstev.
Krajevni skupnosti Šentjur
center in okolica sta v svoje
programe že vnesli postavko,
ki opredeljuje ureditev mrli-
ške vežice. Ni pa še znano, ali
bo svoj delež prispevala tudi
krajevns skupnost Blagovna.
O tem je že večkrat tekla bese-
da na skupnih sestankih. Tudi
v okviru Komunalne skupno-
sti Šentjur je bilo opredeljeno,
da je po programu za letošnje
leto na vrsti temeljita preuredi-
tev šentjurskega pokopališča.
Ce bodo v krajevni skupnosti
Šentjur center in okolica v me-
secu marcu ali aprilu zbrali
planirana sredstva, se bodo z
njimi lotili zahtevnih del. Na-
črti bodo kmalu pripravljeni.
D. SLAKAN
Delegati se menjajo, stališča ostajajo, odbor se menja, stališča ostanejo - ker krajani ne
spremenijo svojega mnenja. To so povsem soglasno potrdili tudi z dvigom rok.
Onesnažene talne
in površinske vode
Kritično je zlasti v Šempetru, Žalcu in
Preboldu
Stanje podtalnih vodnih
tokov in tudi površinskih vo-
da se bo kakovostno slabšalo
vse dotlej, dokler ne bo zgra-
jen osnovni sistematični ka-
nalizacijski sistem z ustrez-
nimi čistilnimi napravami.
Tako ugotavlja vodnogospo-
darska inšpekcija iz Žalca.
Hitra gradnja stanovanjskih
objektov brez sočasnega ne-
škodljivega odvodnjevanja
povzroča vedno pogostejše
probleme. Prihaja celo do
izrazitih sprememb vodnega
režima. Vse to je značilno ta-
ko za področja, kjer je blo-
kovna gradnja, pa tudi za-
sebna. .
V Žalcu so zgradili toliko
stanovanjskih blokov, da je
delovanje čistilne naprave
zaradi preobremenjenosti
neučinkovito. Sedimentacija
odplak in biološka razgrad-
nja poteka vzdolž odprtega
odvodnika, ki poteka južno
od Žalca in naprej v potok
Godomljo. Zaradi vsega tega
bo treba takoj začeti z izgrad-
njo sistematične kanalizaci-
je, kar pa je možno z začasno
povezavo s kanalizacijo v
Levcu. Nerešeno odvajanje
odplak je lahko ena glavnih
ovir gospodarskega napred-
ka in stanovanjske izgrad.
nje.
Posebej resno je v Šempe.
tru. Naselje je na ožjem i^
širšem varnostnem pasu tal.
niče, ki jo črpajo celo za vo.
dooskrbo Žalca. Kanalizaci-
ja, ki je zgrajena, se ne izkori.
šča tako kot bi bilo treba, ker
ni zgrajene čistilne naprave
Tudi sekundarnega omrežja
ni. V Šempetru in Dobrteši
vasi tudi ni urejenega odvod-
njevanja padavinske vode s
cest, streh, parkirišč in dru-
gih urejenih površin. Vse to
pa povzroča tudi spore med
sosedi. Razen odplak novih
blokov, osnovne šole in Si-
pa, ki odplake odvajajo v po-
dvinsko-žalski kanal, se vse
izliva v ponikalnice. Odpla-
ke zalivajo kletne prostore.
Precej problemov bi lahko v
Šempetru razrešili z gradnjo
začasne čistilne naprave.
Kritična je tudi situacija v
Preboldu.
JANEZ VEDENIK
Razpisna komisija za imenovanje individualnega
poslovodnega organa TOZD Montaža je ugotovila,
da je prišlo pri objavi razpisa, ki je bil objavljen v
časopisu Novi tednik dne 30. 12. 1982 in v
časopisu Delo dne 7. 1. 83 do pomote, zato
ponovno objavlja
x Razpis se mora pravilno glasiti:
Delavski svet TOZD Montaža
v skladu s 110. in 111. členom Statuta TOZD
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa TOZD Montaža
Za opravljanje navedenih del je lahko imenovan delavec, ki
poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje:
-	da ima višješolsko izobrazbo tehnične, strojne ali organi-
zacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delih
-	da ima srednješolsko izobrazbo tehnične strojne smeri in
5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo izdelati pred-
log o načinu realizacije razvojnega programa TOZD in opre-
deliti svojo vlogo. Vsem kandidatom so podatki o delu,
poslovanju in razvoju TOZD na voljo v tajništvu delovne
organizacije.
V skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v
občini Celje za razpisana dela zahtevamo še naslednje po-
goje:
-	širšo družbenopolitično aktivnost
-	ustvarjalnost, samoiniciativnost pri delu in sposobnost za
vodenje
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolrjevanju
pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: GOP »OBNOVA«
Celje, Lava II. št. 1., 63000 Celje, s pripisom »za razpisno
komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri.
Kaj bomo delali februarja v vrtu?
V začetku februarja vrt še počiva, konec meseca pa
že sejemo ob sončnih dnevih v zaprte grede in tudi
zunaj. Prva setev velja špinači in korenčku, ki sta za
mraz neobčutljiva. Setev pokrijemo z belo ali prozorno
folijo, ki jo odstranimo šele konec marca ali aprila. Po
teh zelenjadnicah je na vrsti setev čebule iz semena in
saditev iz čebuljčka. Zaradi vzgoje sadik sejemo por v
tople grede. Česen sadimo neposredno na gredo, čim-
prej tem bolje. Zgodaj, če je kopno, sejemo še črni
koren. Solato berivko sejemo gosto, saj jo, ko dorašča,
sproti redčimo. Lepo uspeva v tunelu iz plastike. Za
prve setve je priporočljiva majniška solata. Zgodaj
sejemo še peteršilj ter zeleno.
Kaj pa v sadnem vrtu? Nadaljujemo lahko z obrezo-
vanjem okrasnih grmovnic. Odstranimo suhe in pre-
več razraščene veje na okrasnih listnatih drevesih. Vrt-
nice obrezujemo prve dni v marcu. Vse je odvisno od
rremena. V mrazu ne režemo. Jeseni sajene vrtnice
pridejo zadnje na vrsto, njihovo rez doložimo za april.
Zadnje predavanje
Danes, v četrtek, 10. februarja, z začetkom ob 17. uri,
v dvorani regionalne zdravstvene skupnosti v Gregor-
čičevi ulici, bo zadnje predavanje v tej zimski sezoni.
Tokrat bo inž. Aleksander Šiftar govoril o rastlinah za
majhne in senčne vrtove.
Sicer so bila v tej sezoni štiri predavanja, vsa lepo
obiskana in uspela.
Franc Bahčič
Franc Bahčič se je rodil
decembra 1945 v Celju,
kjer je tudi končal osnov-
no šolo in gimnazijo. Šo-
lanje je nadaljeval na ru-
darski fakulteti in se kot
absolvent s končano 1.
stopnjo leta 1971 zaposlil
v Rudarskem šolskem
centru v Titovem Vele-
nju. Tako se je pričelo
njegovo delo na področju
rudarstva, ki mu je ostal
zvest vse do danes.
Njegova prva zaposli-
tev je bila torej s pedago-
škega področja, poučeval
je tehnologijo učence ru-
darskih profilov. S preda-
vateljskim delom pa na-
daljuje še danes, saj meni,
da je stik z mladimi, zna-
nja željnimi učenci, naj-
pomembnejši in zanj po-
meni tudi nekakšno obli-
ko sprostitve po napor-
nem delu vodje TOZD-a
Izobraževanje. V Titovo
Velenje je prišel v najhuj-
ših časih, zanimanja za
rudarstvo ni bilo, na šoli
so imeli velike težave s
pridobivanjem učencev,
pa tudi predavateljev ni
bilo veliko. Tudi do štiri-
deset ur pouka na teden
je imel v tistih časih, po-
leg tega pa ga je čakalo še
delo pri urejanju stanova-
nja, z enoletnima dvojči-
cama pa tako ali tako ni
nikoli premalo dela. Ven-
dar je Franc našel še ve-
dno dovolj časa za študij,
tako da je v nekaj letih
postal diplomirani inže-
nir rudarstva. Pa to niso
bila najtežja leta njegove-
ga življenja. Najtežje je
bilo delo pri formiranju
TOZD-a Izobraževanje, ki
je nastal z združitvijo
TOZD-a Rudarski prak-
tični pouk in službe izo-
braževanja. Kar leto in
pol je trajalo, da so konč-
no našli najprimernejšo
obliko povezave, in lahko
verjamemo, da je prav v
tem času potreboval naj-
več energije, časa in seve-
da tudi truda, da je z de-
lovnimi tovariši uresničil
zastavljeno nalogo.
Je pa Franc Bahčič ve-
dno našel čas za svoje naj-
večje veselje, za petje. Ze
kot študent je sodeloval v
zboru »Filharmonije«, se-
daj pa poje v »Rudar-
skem oktetu«, ki že nekaj
časa aktivno deluje v Ti-
tovem Velenju. Ob števil-
nih sestankih, delovnih
posvetovanjih in nalogah,
ki so mu večkrat odvze-
mala čas tudi v popoldan-
skih urah, pa mu je ven-
darle uspelo dograditi hi-
šo, pozimi si najde čas za
smučanje, poleti za kra-
tek dopust ob morju...
»Nekaj pa le moram stori-
ti tudi zase in za družino,
drugače me še spoznali
ne bodo več,« je v smehu
dejal in pomislil pri tem
na ženo in sedaj že tri-
najstletni hčerki-dvojčici.
IVANA FIDLER
10. FEBRUAR 1983
EM-MflMMD
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Strokovnost zagotavlja dovolj premoga
V času energetske krize,
ki nas vse bolj in bolj priti-
ska ob zid s pomanjkanjem
najpotrebnejših energet-
skih virov, se rudarskemu
poklicu namenja vedno več
pozornosti. Vse bolj živ-
ljenjsko odvisni postajamo
od »črnega zlata« in prav
zato moramo prisluhniti
potrebam Rudnika lignita
Velenje. Potrebe pa se kaže-
jo predvsem v želji po čim
večjen številu mladih, ki bi
želeli delati v rudarstvu.
Seveda pa v rudniku, ki so-
di med najbolj mehanizira-
ne v Evropi, potrebujejo
predvsem strokovno uspo-
sobljene delavce.
Zato da bi mladi čimbolj
spoznali delo rudarja, se tru-
dijo predstavniki Rudarske-
ga šolskega centra iz Titove-
ga Velenja tako, da so obi-
skali številne osnovne šole
širom Slovenije, se pogovo-
rili z učenci in ponekod tudi
starši ter jim tako predstavili
življenje in delo rudarja.
Za osmošolce pripravljajo
tudi organiziran ogled jame,
ki v veliki meri pripomore k
večjemu odločanju za rudar-
ske poklice. Prav zato name-
ravamo tudi mi predstaviti
nekaj rudarskih poklicev,
njihovo delo in možnosti šo-
lanja.
POMOČNIK RUDARJA:
Opravlja manj zahtevna dela
pri površinskem in podze-
mnem pridobivanju mine-
ralnih surovin. Njegove na-
loge so, da pomaga rudarju
pri rudarskih delih, razisko-
vanju, izdelavi jamskih pro-
storov, pridobivanju in tran-
sportu rude, vzdrževanju
jamskih prostorov, vrtanju
strelnih vrtin, strojnem na-
kladanju, drobljenju, sejanju
in transportiranju. Pomoč-
nik rudarja se po končanem
dvoletnem šolanju lahko za-
posli v rudniku ali pri povr-
šinskih kopih v kamnolo-
mih, peskokopih, glinoko-
pih in gramoznicah. V šolski
program za pomočnika ru-
darja se lahko vpišejo učenci
s končano osnovnošolsko
obveznostjo in opravljenim
zdravniškim pregledom, v
času šolanja pa dobivajo ka-
drovsko štipendijo in oskrb-
nino v domu. •
RUDAR ZA POVR-
ŠINSKO ALI PODZEMNO
PRIDOBIVANJE: Dela in
naloge rudarja so zelo pestre
in široko razvejane. Njemu
jo zaupano neposredno pri-
dobivanje rudnega bogastva,
dela s sodobnimi rezalno-na-
kladalnimi stroji in tako vti-
ra v zemeljsko plast dohode
do bogatejših nahajališč in
tako vtira v zemeljsko plast
dohode do bogatejših naha-
jališč rude in premoga. Ru-
dar za površinsko pridobiva-
nje pa vrta vrtine, odstrelju-
je, naklada in transportira
rudo. Delo rudarja se danda-
nes močno razlikuje od kla-
sične predstave; saj je prven-
stvena naloga rudarjev pred-
vsem v delu s stroji. Šolanje
traja tri leta, učenci pa mora-
jo uspešno končati osnovno
šolo in opraviti zdravniški
pregled. V času šolanja dobi-
vajo kadrovsko štipendijo in
oskrbnino v Domu učencev
v Titovem Velenju.
RUDARSKI TEHNIK:
Pridobivanje rudnin pomeni
vrsto med seboj tesno pove-
zanih delovnih obveznosti.
Rudarski tehnik pa skrbi
predvsem za to, da je delo na
večih deloviščih usklajeno
in dobro organizirano. Po
opravljenem strokovnem iz-
pitu organizira in nadzoruje
proizvodnjo, vodi odkopava-
nje po tehnološkem procesu
in nadzoruje transportiranje,
razporeja rudarje na delo,
preverja izvajanje varnost-
nih ukrepov pri delu in sode-
luje z rudarskim inženirjem
pri zahtevnejših delih. Šola-
nje traja štiri leta, učenci do-
bijo kadrovsko štipendijo in
oskrbnino v domu.
Seveda pa imajo učenci iz
vseh treh izobraževalnih
smeri možnosti za nadaljnje
šolanje in izobraževanje.
Kajti le dovolj usposobljeni
delavci lahko prispevajo k
boljšemu in racionalnejše-
mu delu.
Ilija MARTINOVIČ, učenec
3. letnika poklicne rudarske
šole pri RŠC: TITOVO VE-
LENJE: »V Titovo Velenje
sem prišel na prijateljevo po
budo. Prigovarjal mi je, da je
življenje v Sloveniji lepo in
da tudi delo rudarja ni več
tako težko kot je bilo nekoč.
Po prihodu v Titovo Velenje
sem tudi sam ugotovil, da se
življenje rudarjev z uvaja-
njem mehanizacije spremi-
nja na bolje. S šolanjem sem
zadovoljen, prav tako pa je
poskrbljeno tudi za popol-
danske aktivnosti■ Mesto sa-
mo je zelo lepo in urejeno,
vendar pa vseeno pogrešam
svoj rodni Vareš. Tako na-
meravam še nekaj let po
končanem šolanju ostati v
Titovem Velenju, potem pa
se bom vrnil domov.«
Ljuboje TADIČ, učenec 3.
letnika poklicne rudarske
šole pri RŠC TITOVO VE-
LENJE: »Ze takoj po osnov-
ni šoli sem hotel nadaljevati
šolanje za rudarja, pa mi
starši niso dovolili. Tako
sem se v rodnem Prijedoru
vpisal v šolo za vodoinstala-
terja, ki pa sem jo kmalu za-
pustil in prišel sem, v Titovo
Velenje. Moram reči, da mi
kljub napornemu delu nižal,
saj je v rudarstvu še toliko
neizkoriščenih možnosti in
priložnosti za dokazovanje
znanja. Titovo Velenje je le-
po in urejeno mesto. S sošol-
ci in predavatelji se dobro
razumemo, poskrbljeno pa
je tudi za naše aktivnosti v
prostem času.
Vrtanje iz podkopnega dela v stropni del pri popolnoma
mehaniziranem čelu DOWTY.
filter za čiščenje zraka
uporablja se za odpraševanje
v vseh vrstah industrije
Kttltt
Konus
Slovenske Konjice
Prav tako je bilo v domačih krajih tedaj
povečini nemogoče, da bi tolikanj mladi
ljudje, kakor so bili krmaniži na začetku te
dejavnosti, vrh tega pa še glede na svoj
družbeni izvir, lahko bili zaslužili po gospo-
darski krizi na leto čez 7000 do okoli 8500
dinarjev, pred drugo svetovno vojsko pa
okoli 8500 do nekaj čez 10 000 dinarjev, in
to poleg plačila za drugo svoje delo. Z nave-
denimi vsotami so krmaniži pri splavarje-
nju zaslužili pred drugo svetovno vojsko na
leto nekaj manj kakor učitelji ob nastopu
službe, toda ti, slednji niso imeli (kakor
krmaniži) stanovanja, ki zanj ni bilo treba
plačevati denarja (razen nekaterim naje-
mnikom). In če vzporedimo navedeni pov-
prečni zaslužek krmanižev s povprečnim
dobičkom splavarskih gospodarjev, je bil
Pred drugo svetovno vojsko dobiček sled-
njih večidel približno štirikrat do šestkrat
tolikšen kot zaslužek krmanižev. Tudi takš-
no razmerje bi v domačih krajih ne bilo
mogoče, da bi bili namreč gozdni delavci
zaslužili v poglavitnem četrtino do šestino
tistega kot gospodar ali lastnik gozda.
Opisano stanje je zopet izviralo iz določe-
nih prvin hitreje spreminjajočih se družbe-
nih razmer, v katerih moč ne sloni »na avto-
riteti, temveč na razumu in izkušnji«, v na-
šem primeru na določenem znanju ali
zmožnostih. Nadalje je bilo delo splavarjev
na vožnji »bolj skladno z biološko naravo in
animaličnimi nagoni«, kar je prav tako eno
od znamenj hitreje se spreminjajočih druž-
benih razmer. Naposled ni bilo na vožnjah
»strogih pregraj« med ljudmi, ki so bili do-
ma na različnih družbenih ravneh. Nasprot-
no: pogosto je bil na splavih nekdo, ki je bil
sicer na višjem družbenem položaju, podre-
jen nekomu, ki je bil v domačem kraju na
nižjem družbenem položaju. Da je bil go-
spodar podrejen na »mitrovškem« splavu
krmanižu, je bilo že povedano, pa tudi pre-
nekateri »celjski« ali »rogliški« prednjek je
živel v domačem kraju niže na družbeni
lestvici kakor zadnjek, vendar je bil na vodi
slednji prvemu podrejen. To pa je vnovič
ena od prvin družbenih razmer, ki se hitreje
•razvijajo.
4
Hrana
Splavarji so, kot rečeno,dobivali na vož-
nji hrano kot plačilo v naravi, tako da jim
zavoljo tega ni bilo treba imeti nobenih
stroškov. (V denarju) neplačano hrano so
dobivali ponajveč, še preden so zdrešili; le
prav redko se je dogajalo, da jim tedaj spla-
varski gospodarji ne bi bili dajali jesti. Ob
tem so bili med splavarskimi gospodarji
precejšnji razločki. Marsikje so dajali ob tej
priložnosti splavarjem samo kruha in vina,
drugod pa je bila na mizi topla hrana, in
sicer obara, prežganka ali žganci in zelje,
ponekod pa tudi še kava ali vino.
Za prevoz hrane, vštevši tu tudi pijačo, so
splavarski gospodarji potrebovali zaboje,
vreče in sode. Zaboje so izdelovali doma ali
pri sodarjih, povečini iz desk colaric; imeli
so pokrov in ključavnico. Sodi, ki so rabili
na splavih, so bili iz smrekovega lesa, v
poznejšem obdobju tu in tam iz hrastovine.
Slednje so izdelovali sodarji; ob koncu vož-
nje teh, hrastovih sodov niso prodajali ka-
kor smrekove, temveč so jih pošiljali do-
mov. Splavarski sodi so držali največkrat
več kot 80 litrov (včasih tudi okoli 200 li-
trov). Praviloma so imeli obliko kadi ali
čebra, pipa je bila pri dnu in bili so oprem-
ljeni z obroči.
Medtem ko sosode napolnili z vinom na
vožnji, so jemali hrano večidel od doma. Za
»rajže« so spekli na domovih splavarskih
gospodarjev vsaj po 10 hlebcev, deloma tu-
di do 40 hlebcev kruha, ustrezno temu, ka-
ko velika je bila »rajža«. To je bil ržen kruh
ali pa iz domače moke, ki so jo mešali s
kupljeno (cenejšo) belo moko. Poleg kruha
so jemali na vožnjo še krompir, kavo, slad-
kor, sol, rezance, ribano kašo, ješprenj, fi-
žol, riž, zabelo, jesih, korenje ipd. Mesa so
jemali od doma le malo, zvečine so ga ku-
povali od Brežic naprej. Splavarski gospo-
darji so še doma poskrbeli za ponve, pleten-
ke (v starejšem obdobju barigle), večidel
prav tako za jedilni pribor in tu in tam tudi
za posode za kuho.
Vse, kar je bilo našteto, je rabilo svojemu
namenu od Rugvice naprej; izjema je bil
edinole kruh. V prvem delu vožnje, se pravi
do Celja, so jedli samo kruh, obenem s
kruhom pa je dobil vsak tudi pol litra vina.
Navadno so se prvikrat ustavili ter se okre-
pčali v Letušu, naslednjič pa v Celju. Spla-
varski gospodar in krmaniž sta tedaj prine-
sla v gostilno kruh, gostilničar pa je, ne da
bi mu bili neposredno naročili, sam prine-
sel vino, in sicer tako, da je prišlo na vsake-
ga po pol litra. Ce je bila vožnja posebno
naporna, so splavarji prosili gospodarja, naj
»primakne še kak liter«. Najmlajši splavarji
so marsikdaj odstopali del pijače, ki jim je
pripadala, starejšim. In ker so bile malice
do Celja, ko so jedli zgolj kruh, borne, so
neredki splavarji jemali od doma za ta del
poti nekaj mesa, da so se tako bolje okre-
pčali.
Po Celju je bila hrana drugačna. Od Ra-
deč naprej, ko so se po Celju prvič ustavlja-
li in največkrat tudi prenočevali, so jedli
večinoma juho, meso, prikuho in solato,
zraven pa je vsakemu šel liter vina. Preden
so zgodaj zjutraj nadaljevali vožnjo, so spili
edinole čaj, tako da je bil njihov zajtrk prav-
zaprav že kosilo. To je bilo ponajveč v
Krškem ali Brežicah. Tu so prav tako kupili
vino. Savinjski splavarji so pili rdeče, bi-
zeljsko vino, ki so ga bili tako zelo navajeni,
da tudi doma niso marali belega, marveč so
pili po možnosti le rdeče, bizeljsko vino. V
Krškem in Brežicah se je cena za to vino po
ohranjenem ustnem izročilu sukala okoli 4
ali 5 dinarjev za liter. V Krškem ali Breži-
cah so nekateri kupovali tudi nekaj hrane,
včasih prav tako v Zagrebu. Opoldne so
jedli zvečine v Podsusedu ali Zagrebu. Ra-
zen za večerjo so se splavarski gospodarji
vozili v poglavitnem z vlakom naprej, da so
naročili v gostilnah obrok. Splavarji čez
dan niso mogli kaj dlje čakati, ko je »rajža«
pripeljala, je morala biti topla hrana zanje
pripravljena.
Na Rugvici so zvečer jedli še tako. kakor
je bilo omenjeno za vožnjo od Radeč na-
prej. Od tod naprej je. kot rečeno, kuhal za
vso »rajžo« krmaniž, zato je bila Rugvica
tisti kraj, kjer se je bilo treba dokončno
oskrbeti z vsem. kar so potrebovali za kuho
na »mitrovškem« splavu. Splavarski go-
spodarji. ki niso prinesli od doma jedilnega
pribora za splavarje. so ga kupili, ko so
prišli na Rugvico. Lončeno posod je. sklede
in lonce, so na splošno kupovali na Rugvici
(ko je bila vožnja pri kraju, so to posodje
zavrgli); kot je podoba, so kupovali po na-
vadi po tri lonce (za vodo. za juho in za
krompir ali kavo. medtem ko so krompir
pražili v ponvah). In splavarski gospodarji,
ki se niso prej oskrbeli z mesom, so ga
kupovali na Rugvici: nekateri so kupovali
tukaj tudi ječmenček.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
mi na m
10. FEBRUAR 1983
Priznanja
kulturnikom v
Mozirju
V torek, 8 februarja so na
osrednji proslavi v počasti-
tev slovenskega kulturnega
prazniak v Mozirju s pode-
litvijo zlatih plaket in priz-
nanj nagradili posamezni-
ke, ki so v preteklih letih in
v letu 1982 na področju kul-
ture naredili največ. Priz-
nanja so dobili Jok Rem-
šak in Jožica Purnat iz
Gornjega Grada, Janez
Oblak in Danilo Mrevije iz
Mozirja, Uršula Mikek in
Tatjana Acraan iz Šmihe-
la. Matija Sovinšek iz No-
ve Štifte, Marija Mermal
iz Ljubnega ter Ivan Čret-
nik iz Bočne.
Program prireditev bodo
v občini Mozirje zaključili
jutri, 11. februarja z gledali-
škima predstavama v Gor-
njem Gradu in Rečici ob
Savinji ter z literarnim ve-
čerom Toneta Svetine v
Mozirju-
PP
Dostojna proslava
kulturnega praznika v Celju
Celjani so proslavili slo-
venski kulturni praznik na
osrednji proslavi v ponede-
ljek, 7. februarja ob 19.30 v
veliki dvorani Narodnega
doma. Kulturna skupnost
občine Celje je poskrbela za
pester in kvaliteten spored,
sredi katerega so podelili
priznanja Kulturne skupno-
sti. Celotna prireditev je bila
ne lepi kulturni ravni začen-
ši z okusno opremljeno dvo-
rano pa do slavnostnega go-
vora in izvajalcev.
Uvodoma je mezosopra-
nistka Marija Bitenc-Samče-
va zapela Emiia Adamiča
»Na lipici< in Josipa Pvačiča
»Žanjica«. Obe pesmi sta bi-
le interpretirani glasovno
sveže in z občutkom, dikcija
je bila pretežno prav dobra.
Mezosopranistka je pozneje
zapela še arijo Dalile iz opere
» Samson in Dalila«. Pri kla-
virju je bil Igor Dekleva, do-
ber spremljevalec, s finim
občutkom za dinamične od-
tenke je podprl pevsko
izvedbo. Dekleva je zaigral
še sam »Sarkazme« letošnje-
ga Prešernovega nagrajenca
Primoža Ramovša, nato še
Chopinovo Polonezo v A
duru.
Slavnostni govornik je bil
predsednik Kulturne skup-
nosti Drago Medved, ki je v
kratkih, jedrnatih besedah
poudaril pomen kulturnega
praznika za Slovence in še
posebej za našo celjsko kul-
turno sredino.
Predsednica odbora za na-
grajevanje pri skupščini
KSOC Aleksa Gajšek-Krajnc
je predstavila letošnjih šest
nagrajencev ter prebrala
obrazložitev za vsakega po-
sameznega. Priznanja so pre-
jeli: Bogo Les za življenjsko
delo na področju gledališke
kulture, Pokrajinski muzej
Celje za izredne delovne
uspehe ob 100-letnici obsto-
ja, Mohorjeva družba za 130-
letno kulturno poslanstvo,
Ljerka Belak za dosežke v
gledališki umetnosti v zad-
njem času, dr. Nada Klaič za
obogatitev zgodovinskega
pričevanja o celjskih grofih
in Ratimir Pušelja za likov-
no ustvarjalnost zadnjih let.
V drugem delu proslave je
nastopil Celjski godalni or-
kester pod taktirko Radova-
na Marvina. Zaigral je naj-
prej Vivaldijev Koncert za
dve violini in godala, ki sta
ga zelo lepo interpretirali
dve mladi violinistki, štu-
dentki Tatjana Lipovšek in
Klementina Pleterski. Za-
ključna točka pa je bila So-
natina za godala Uroša Kre-
ka, dokaj trd oreh za celjske
amaterje, ki pa so ga s priza-
devnostjo solidno mojstro-
vali.	EGON KUNEJ
Moja draga Iza
Slovenski film. Scenarij: Vojko Duletič. Kamera:
Karpo Godina. Glasba: Zoran Simjanovič. REŽIJA:
VOJKO DULETIC.
Igrajo: Zvone Hribar, Bert Sotlar, Štefka Drolc,
Boris Juh, Radko Polič, Marjeta Gregorač in drugi.
V celjskih kinematografih bomo imeli novo prilož-
nost za srečanje s slovenskim filmom Moja draga Iza,
ki ga je v svojem značilnem slikovno bogatem in bese-
dno skromnem slogu posnel po motivih iz romana Iva
Zormana, Vojko Duletič.
Režiserja poznamo po zares svojskem »rokopisu«,
po slogu, ki si ga je izdelal, ki vanj edinega verjame in
ki mu ostaja zvest v vseh svojih delih. Četudi dela
Duletič domala izključno filme, ki jim je osnova bo-
gata slovenska literarna zakladnica, ni avtor, ki bi pre-
prosto preslikal literarno delo na filmski trak. Vztraja
pri tem, da je filmska umetnost povsem sovjska, oseb-
nostno avtorsko delo in kot takšna seveda ne more
fotografsko preslikati vsebin, izraženih le z besedo.
Glavno orožje filma je slika, njena vsebina, ki sporoča
gledalcu, kar se je avtor namenil povedati. Beseda v
filmu pa je le pripomoček v dramaturški zgradbi celot-
nega filma.
Tako nekako sodi avtor, ki smo ga v Celju že večkrat
spoznali in ki nam je podobne misli posredoval na
večih Tednih domačega filma, ko smo se srečevali z
njegovimi deli.
Posledice takšne opredelitve so, seveda, da na
osnovi literarnih besedil nastajajo povsem nova (dru-
gačna!) dela, ki pogostoma na svoj literarni izvirnik le
spominjajo. Tako je tudi s filmom Moja draga Iza,
likovno čistim in estetsko bogatim delom, ki upodab-
lja zanimivo družinsko kroniko Novakovih.
Ti so trdni kmetje, bogati, skozi zakon povezani tudi
s premožno meščansko družino nemškega porekla. V
družini so ob očetu in materi še štirje otroci. Razkol
prinese vojna, ki jih razdeli. Najmlajši je dolgo nem
opazovalec dogodkov. Najstarejši je upornik in revolu-j
cionar. Srednji sin, tradicionalistični posestniški duh,!
zaide k belogardistom.
Film je zgrajen kot spomin najmlajšega, ki se mu že
v svobodni domovini kot reminiscence, brez časov-
nega sosledja, tako pač, kot je v življenju, vračajo
spomini na bratovo smrt. propad drugega brata, oče-
tovo smrt...
Gre za film izredne moči slike in zgodbe, ki pritegne.
BRANKO STAMEJClC
Predstava Porgy in Bess
Ljubitelji operne glasbe v
Celju imajo le redkokdaj pri-
ložnost videti kako operno
predstavo v živo ne da bi mo-
rali v Maribor. Ljubljano ali
kak drug operni center. Zato
je tudi toliko bolj pohvale
vredna odločitev Zavoda za
kulturne prireditve v Celju,
da je za kulturni praznik po-
vabil v Celje opero Sloven-
skega narodnega gledališča
iz Maribora, ki je izvedla
opero znanega ameriškega
glasbenika Georga Gershvvi-
na. Porgv in Bess.
Za to opero je značilno, da
je kot prva črnska in ena
prvih ameriških oper nas-
ploh. nekakšna predhodnica
danes tako popularnih ame-
riških musicalov. Tudi sicer
je več vzporednic med opero
in današnjim musiealom.
Oba si prizadevata za sinte-
tično gledališče, ki združuje
v sebi vse bistvene pripo-
močke: iglaski izrazi, ples,
petje in glasba.
Mariborski operni kolek-
tiv se je v operi Porgy in
Bess v Celju predstavil z zelo
dobro glasbeno izvedbo, kar
je nedvomno zasluga diri-
genta orkestra in zbora Sa-
ma Hubada ter posameznih
izvajalcev. Naslovni vlogi sta
odigrala in odpela Emil Ba-
ronik in Veronika Mihelič.
Razen njiju pa so nastopili še
Dragiša Ognjanovič, Majda
Švagan. Dragica Kovačič,
Zorica Barač, Antonius Fi-
lippatos, Ervin Ogner in dru-
gi. Opero je režiral František
Preisler, ki je tudi dramatur-
ško obdelal libreto.
Skratka predstava opere
Porgv in Bess v Celju je bila
svojevrsten glasbeni in
umetniški užitek, ki je med
celjskimi ljubitelji naletel na
hvaležne odjemalce. Dvora-
na gledališča je bila namreč
že dva dni pred predstavo
razprodana, izvajalci pa so
večkrat poželi aplavz tudi na
odprti sceni.
Razstava šaieSkih
likovnikov v
Šoštanju
V počastitev slovenskega
kulturnega praznika so v to-
rek 8. februarja ob 18. uri v
domu kulture v Šoštanju od-
prli razstavo članov kluba
Šaleških likovnih ustvarjal-
cev.
Svoja kiparska in slikar-
ska dela so razstavili: Martin
in Milojko Kumer, Vera Sve-
tina, Aristid Zornik, Arpad
Šalamon, Polde Rober, Adi
Pirtošek, Peter Matko in An-
drej Krevzel.	V. K.
Čehov v
amaterski
izvedbi
Člani amaterske gledališke
skupine AGV iz Titovega Vele-
nja so pod režijskim vodstvom
znane gledališke igralke Ljer-
ke Belak naštudirali dve ko-
mediji Antona Pavloviča Če-
hova: Medved in Snubač.
Premiera, ki je bila prejšnji
teden v Titovem Velenju, je
pokazala, da so igralci dosegli
svoj namen. Ta pa je razveseliti
in razvedriti obiskovalce v
dvorani. Člani AGV Titovo Ve-
lenje bodo s to prireditvijo go-
stovali tudi v drugih krajih ve-
lenjske in še katere sosednjih
občin.
80 let zborovskega petja v Radečah
Letos poteka 80 let kar so se v Radečah združili pevci in
ustanovili pevski zbor. Ti začetki so povezani z Radeškim
"tamburaškim in pevskim društvom Kum. ki je gojilo tako
instrumentalno kot vokalno glasbo. Zbor je kasneje nasto-
pal pod imenom DPD Svoboda Radeče, zadnje čase pa se je
poimenoval Moški pevski zbor DPD Svoboda Radeče, Le-
snina TOZD IJ -Sopota«.
V počastitev svojega jubileja, kulturnega praznika in 34
letnice delovne organizacije Lesnina, bo zbor pripravil v
petek. 11. tega meseca proslavo na kateri bodo razen jubi-
lantskega zbora nastopili še pobrateni Mešani pevski zbor
PD -Zvonka Antoličič- iz Miklavža, Moški pevski zbor To-
varne papirja Radeče in Zelezničarska godba Zidani most.
Savinovi nagrajenci
Jutri ob 18. uri bo v Domu krajanov v Vrbju osrednja
proslava Slovenskega kulturnega praznika občine Žalec. V
kulturnem programu bo sodeloval dekliški pevski zbor iz
Gomilskega in član ljubljanske Drame, Andrej Kurent. V
avli doma pa bodo pred pričetkom proslave odprli razstavo
akademskega slikarja Veljka Tomana. Podelili bodo letoš-
nje Savino ve nagrade, plakete in priznanja. Nagrade bodo
prejeli: Slavko Pader. Meta Rainer, Mirko Gorišek, Zoran
Razboršek; plakete: Svobodo Šempeter, Milan Dolinar, Zla-
tica Avdič. Karel Zelič, Nande Lesjak, Franc Trater, Moški
pevski zbor Svobode Polzela, Ivan Centrih, Ervin Fric; priz-
nanja: Pavla Cukala. Tatjana Ceher, Ivan Božnik, Marija
Slokar. Dragica Sajovic, Jožica Ocvirk, Nika Ažman, Marija
Knapič, Ferdo Kolšek, Janez Kroflič, Avgust Palir, Ivan
Pader, Dani Satler, Marija Zuža in Franc Vipotnik.
T. TAVČAR
Razstava o Milošu Zidanšku v
DramSjah
Narodni heroj Miloš Zidanšek je bil rojen v Dramijah leta
1909. Zaradi svojega naprednega delovanja je že pred vojno
postal član CK KPS in CK KPJ Leta 1941 je bil med prvimi
organizatorji vstaje na Štajerskem. Padel je 7. februarja, leta
1942 pod streh okupatorja.
Muzej revolucije Celje je zbral gradivo iz življenja in del
Miloša Zidanška, in sicer nekaj iz lastnega arhiva, nekaj pa s
sodelovanjem muzeja iz Maribora in Ljubljane. Del slikov-
nega gradiva pa je odstopila tudi Zidanškova sestra.
O življenju in delu Miloša Zidanška bodo jutri, 11. fe-
bruarja ob 15,30 v šoli v Dramljah, ki nosi ime po tem heroju,
odprli samostojno razstavo. Ob tej priložnosti bo v uvodu
govoril France Filipič, nato pa bo sledil kratek kulturni
program.	MP
Ob razstavi Franca Purga:
Zapisi trenutnih doživetij
V Likovnem salonu Ce-
lje so minuli petek v po-
častitev slovenskega
kulturnega praznika od-
prli likovno razstavo
mladega celjskega umet-
nika, akademskega ki-
parja Franca Purga.
Čeprav bodo minila že
skoraj štiri leta odkar je
končal študij kiparstva
na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani, se
tokrat prvič predstavlja
javnosti s svojim obšir-
nejšim ustvarjalnim opu-
som. S temperamentnimi
začetki njegovih ustvar-
jalnih ambicij smo se sre-
čali že na večih skupin-
skih razstavah, ob katerih
smo sledili prvim kritič-
nim zapisom, da je mladi
kipar Franc Purg razpet
med številne možnosti
sodobnega kiparskega
izražanja.	Tokratna
razstava pa nas opozarja
na vidno, s pravo mero
zastavljeno nadaljevanje
v smeri življenja čistih
plastičnih oblik v prosto-
ru, na drugi strani pa sku-
ša v kiparski jezik preve-
sti zakonitosti in avtoma-
tizem človekovih vzgibov
v soodnosu do uporablje-
nega materiala.
Če izhajamo iz stališča,
da so tako kiparstvo, sli-
karstvo in arhitektura
prekoračili meje zgodo-
vinske zakonitosti, in da
se vse bolj uveljavlja ek-
sperimentalna umetnost,
lahko vzrok iščemo prav
tu. Ne gre samo za trodi-
menzionalno upodobitev
predmeta, temveč za nje-
gov pomen, namenskost
in ne nazadnje za sintezo
fizikalnih oziroma upo-
rabnih zakonitosti. Pri
tem pa ne sme priti do
sprenevedanja, da skulp-
tura v resnici ni predmet,
da ne biva v svetu, da je
podoba nečesa drugega,
ampak mora postati
odraz danega družbenega
okolja.
Temeljno ustvarjalno
načelo akademskega ki-
parja Franca Purga je pr-
vobitnost izpostavljene
ideje do te mere, da na
radikalni način napolni
svet skulpture, pri čemer
je močno prisotno anali-
tično delo. Kombinacija
različnih materialov (gra-
nit, aluminij, alu-folija)
ob prisotnosti moči člo-
vekovega vzgiba zaživi in
na tak ali drugačen način
pogojuje končno obliko
celotne skulpture.
Vsekakor najpomemb-
nejša je njegova zadnja
skulptura, konstrukcija
aluminijaste okrogle plo-
šče z vpetimi palicami, s
pomočjo katere doseže
avtor tako mehanski kot
vizualni kontakt s cen-
tralnim, kaligrafsko ob-
delanim granitnim je-
drom. Pojmujemo jo kot
novodobni oblikovalski
poseg, sintezo prejšnjih
ugotovitev in kiparjevega
čutnega sveta.
Slednje se nadaljuje tu-
di v risbah, ki na prvi po-
gled izstopajo iz njegove-
ga ustvarjalnega koncep-
ta, vendar so kljub temu
nosilke osebnega likov-
nega zapisa, ki si kronolo-
ško sledijo od črtnega do
emocionalnega figurativ-
nega izraza. V težnji po
razkrivanju primarnega
sveta, se avtor odpovedu-
je zavestni risbi in se zate-
ka h govorici lastnih sim-
bolov, ki postanejo v so-
delovanju aktivnosti roke
neposreden zapis trenut-
nega doživetja. Razstava
akademskega kiparja
Franca Purga bo odprta
do 19. februarja.
ALENKA DOMJAN
10. FEBRUAR 1983
EM-MflMMD	NOVI TEDNIK - STRAN 9
Napotnikova plaketa Zorniku
Vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku v velenjski
občini tudi podelijo najvišja občinska priznanja za delo na kul-
turnem področju in sicer Napotnikova priznanja, diplome in
plakete. Tako so letos podelili 42 Napotnikovih priznanj in eno
plaketo, ki jo je dobil domači slikar Aristid Zornik ob svoji 70
letnici (na sliki). Posebno priznanje je dobil od Kulturne skup-
nosti Titovo Velenje Karel Kordeš, ravnatelj OŠ Karel Destov-
nik-Kajuh v Šoštanju in predsednik ZKO Titovo Velenje za
dolgoletno kulturno delo.
TV
Svoj delež bo dalo tudi društvo za
varstvo okolja
Krajevna konferenca SZDL in vodstvo društva za varstvo
okolja iz Dobrne sta na zadnjem delovnem razgovoru poe-
notili stališča in smernice za skupno delo v kraju. Še po-
sebno so izpostavili pomen omenjenega društva pri pripravi
strokovne podlage za urbanistično ureditev Dobrne.
Razstava v TIM Laško
Delavci delovne organizacije TIM Laško so se, z otvoritvijo
razstave Laške vedute, vključili v program prireditev ob prazno-
vanju slovenskega kulturnega praznika v laški občini. To je bila
tudi ena prvih letošnjih prireditev ob 10 letnici ustanovitve te
delovne organizacije. Pel je pevski zbor TIM Laško, tri prešer-
nove pesnitve pa je recitirala Marika Krivec.
Razstava bo odprta dalj časa, tako, da si jo bodo lahko ogledali
tudi tisti člani kolektiva, ki na samo otvoritev niso utegnili priti.
V. V. E.
Komisija za delovna razmerja
DOMA UČENCEV KARLA
DESTOVNIKA-KAJUHA CELJE
objavlja
prosta dela in naloge
a)	hišnika - vzdrževalca
(ponovna objava)
b)	kuharice
Pogoji:
pod a): končana poklicna šola vodovodne, elektro,
mizarske ali ključavničarske stroke; delovne izkuš-
nje so zaželjene, saj pričakujemo, da bo kandidat
obvladal vsa našteta področja; akontacija mesečne-
ga osebnega dohodka znaša 9.173 din (brez dodatka
na delovno dobo);
pod b): končana poklicna gostinska šola - smer
kuhar: opravljen izpit iz higienskega minimuma; de-
lo v turnusu; akontacija mesečnega osebnega do-
hodka znaša 9.122 din (brez dodatka na delovno
dobo).
V obeh primerih sklepamo delovno razmerje za ne-
določen čas.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujte
v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom učencev
Karla Destovnika-Kajuha Celje, Ljubljanska 21.
Nepopolnih vlog komisija ne bo upoštevala, vse
ostale prijavljene kandidate pa bo povabila na
razgovor.
Komisija ze delovna razmerja na
TOZD OSNOVNA ŠOLA
BRATOV JUHART
Šempeter v Sav. dolini
razpisuje
prosta dela in naloge:
UČITELJA za tehnično vzgojo in
matematiko
za določen čas od 1. 3. 1983, za nadomeščanje
delavke na porodniškem dopustu.
UČITELJA glasbene vzgoje
za določen čas do 31. 8. 1983. Nastop dela takoj,
SNAŽILKE
za določen čas za nadomeščanje delavke na bolni-
škem dopustu, (čas nadomeščanja ni znan).
Rok prijave je 8 dni!
PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA
objavlja
prosta dela in naloge
oskrbnika ali oskrbnice
planinskega doma na Gori Oljki.
Pogoji:
-	veselje do dela in neoporečen odnos do obisko-
valcev
-	zdravje in poštenje
-	redoljubnost
-	znanje kuhanja
-	nealkoholik
Delovno razmerje je za nedoločen čas.
Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite na
PD Polzela do 10. marca 1983.
Pohištvena industrija
»GARANT«, p. o. POLZELA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OGLAŠA
prosta dela in naloge
»VZDRŽEVALEC II - REZKALEC«
Pogoji:
-	za zasedbo je potrebna strokovna izobrazba KV
rezkalca
-	zahtevane so delovne izkušnje s področja vzdrže-
vanja in sicer najmanj 2 leti dela kot samostojni
rezkalec na univerzalnih rezkalnih strojih
-	opravljen poseben izpit s področja varstva pri delu
in požarne varnosti
-	delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom in dvomesečnim poskusnim delom
-	zaradi dežurstva na domu imajo prednost kandi-
dati iz bližine delovne organizacije
-	pri izbiri imajo prednost moški - z odsluženim
vojaškim rokom
Stanovanja delovna organizacija nima.
Rok prijave je 15 dni po objavi oglasa na naslov:
Poh. industrija »GARANT«, p. o. POLZELA, kandidati
bodo pismeno obveščeni o izbiri najpozneje v 30
dneh po izteku razpisa.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
.MIMI1
mi na m	10. FEBRUAR 1983
Sto let zadružnega hranilništva na Slovenskem
O pomenu slovenskega kmečkega hranilniš-
tva in posojilništva smo v našem časniku že
pisali. Toda prav je, da stoletnemu jubileju hra-
nilništva na Slovenskem posvetimo še nekaj
pozornosti, morda zaradi preprostega dejstva,
da so slovenski rodoljubi 1883. leta prav v Celju
z ustanovitvijo Zveze slovenskih posojilnic te-
daj povezali 14 posojilnic na Štajerskem, Koro-
škem in Kranjskem.
Ze ti prvi začetki pravega zadružnega posojil-
ništva in hranilništva so bili povezani s tabor-
skim gibanjem. Sčasoma se je zadružno hranil-
ništvo s posojilno politiko iz Celja premaknilo v
Ljubljano, postajalo steber zadružništva, pa z
njim doživljajo padce in vzpone.
Po mnenju prof. dr. Franceta Adamiča je za-
družništvo prvo v zgodovini razvilo samouprav-
ne in človeške odnose ter razvilo solidarnost.
V zadnjih desetih letih je zadružno hranilništvo
pri nas doživelo nesluten razmah. Hranilne vloge
so v teh letih petkrat presegle načrtovane zneske
in konec 198 L leta je 170.000 varčevalcev imelo
na hranilnih knjižicah že preko tri milijarde di-
narjev, lani se je ta številka še povečala.
Takšni rezultati so nedvomno posledica dobro
organiziranih hranilno kreditnih služb, njihovega
medsebojnega povezovanja, pa tudi boljše in več-
je organiziranosti samih kmetov. V^adnjih dese-
tih letih je veliko prihranjenega denarja, opleme-
nitenega šlo nazaj v kmetijstvo, v njegov razvoj.
Več kot 52 odstotkov vsega vloženega denarja v
kmetijstvo je bilo iz hranilnih knjižic kmetov in
sredstev hranilno-kreditnih služb, svoje so pri-
maknile še banke in 8000 kmetov je dobilo poso-
jila za večjo pridelavo hrane.
Načelo, nasloniti se na lastne moCi, bo veljalo v
prihodnje tudi za kmetijstvo. To pa pomeni, zbra-
ti še več lastnega kmetijskega denarja za lastne,
kmetijske namene in razvoj. Te misli pa so preve-
vale tudi razprave mnogih ob letošnjih jubilejnih
proslavah slovenskega kmečkega hranilništva.
Z. B.-U. M.
Prvo
dognojevanje
ozimin
Letošnje vremenske raz-
mere, ki so zelo nenavadne,
narekujejo prilagoditev ne-
katerih elementov tehnolo-
gije pridelovanja ozimnega
žita tem razmera. Ob neobi-
čajno topli in dolgi jeseni
(tudi zimi) so se tudi pozno
posejani posevki normalno
razvili. Izredne otoplitve v
januarju so povzročile
predčasno rast in razvoj po-,
sevkov, tako da so rano po-
sejani posevki že premoč-
no razviti. Pretežni del po-
sevkov je že v fazi razrašča-
nja. To pa je tisto obdobje,
ko se v rastlinah že začno
oblikovati klasi. V tej fazi
rastline potrebujejo izdat-
no prehrano.
V primeru, da se bo raz-
meroma toplo vreme še na-
daljevalo, pa priporočamo
izjemni ukrep; to je, da po-
sevke ozimin že zdaj dog-
nojimo z manjšim odmer-
kom KAN-a (27 odstotkov
N) 75 do 100 kilogramov na
hektar.
Ob koncu zime bo tudi
tako pognojene posevke
treba ponovno dognojiti,
pri tem pa bomo ustrezni
odmerek dušika, namenjen
za dognojevanje ob koncu
zime zmanjšali za količino,
ki bo potrošena sedaj.
Če se bo vreme v prihod-
njem obdobju ohladilo, bo
razvoj rastlin prenehal in
ne bo take potrebe po duši-
ku. V tem primeru bi velja-
la normalna priporočena
tehnologija: to je izdatno
prvo dognojevanje ob kon-
cu zime, od zadnje dekade
februarja (nižinska Primor-
ska) do sredine marca.
Kmetijski inštitut
Slovenije
Delavni šentjurski čebelarji
Razveseljivo je, da v čebelarskih družinah Ponikva.
Dramlje, Planina in Šentjur število članstva raste. Sedaj
štejejo družine že nad 120 članov in to precej mlajših. Člani
imajo skupno približno 1200 panjev, kar pomeni nekako
10 panjev na člana.
Čebelarji se v zadnjem obdobju bavijo z obnovo starih
panjev, ki postajajo za sodobnejše čebelarjenje neprimerni
predvsem iz vidika nevarne bolezni varooze. Prehajajo na
poglobljene AZ panje, kar zahteva pri čebelarjih znatna
finančna sredstva, saj znaša cena takega panja nekaj nad
4000 din, kar vsi člani sami ne zmorejo. Sedaj prizadevno
iščejo ustanovo, ki bi jih pri njihovih prizadevanjih kredi-
tirala. Ne vedo še, ali bodo to Kmetijske zadruge odnosno
kombinati, Medex ali kaka druga ustanova. Zdravstveno
stanje čebeljih družin je zaenkrat zadovoljivo, varooze
zaenkrat še ni, zaskrbljeni pa so zato, ker ni na razpolago
fumagilina, ki preprečuje nosemo. Na petih osnovnih šo-
lah dobro delajo 4 čebelarski krožki. Program dela za leto
1983 je obširen in obsega izobraževanje v obliki predavanj
v vseh družinah in to o strokovnih opravilih in čebeljih
kužnih boleznih. V družinah Dramlje in Ponikva bosta
tečaja o osnovnem znanju ter ravnanju v primerih žival-
skih kužnih bolezni s poudarkom na čebelje bolezni. Čebe-
larskim krožkom bodo dokupili manjkajočo opremo (po-
krivala, zaščitne rokavice, točila, satnice in drobno orodje).
Ponovno bodo pričeli s poskusno setvijo medovitih rastlin
kot so ajda, facelija ter nekatere vrste medovitih detelj.
Predvidevajo zamenjavo manj kvalitetnih matic z rodovni-
škimi gospodarskimi maticami. Obnovili bodo družinski
čebelnjak v Šentjurju s popleskom in menjavo žlebov ter
prepleskali čebelnjake krožkov na šolah. Nabavili bodo
panje za čebelarje začetnike in krožkarje.
Za izvedbo celotnega programa bi društvo rabilo pri-
bližno 300.000 din, ki jih bodo delno zbrali z raznimi nabi-
ralnimi akcijami, pričakujejo pa seveda sredstva iz Sklada
za intervencije v kmetijstvu pri SO Šentjur.
ERNEST REČNIK
Uspešno delo je predpogoj
za večjo proizvodnjo hrane
Anderličeva kmetija iz
Primoža v šentjurski občini
obsega približno 8 ha zem-
lje; od tega le 5.5 ha obdelo-
valnih površin. Prav zato so
Anderličevi že pred leti
sklenili, da svoje delo usrtie-
rijo v živinorejo in v pove-
čano proizvodnjo mleka.
Letno tako oddajo Kmetij-
skemu kombinatu Šentjur
približno 15.000 litrov mle-
ka in 3-5 pitancev. Seveda
pa tolikšnih količin ne bi
dosegli brez mehanizacije.
Kmetija leži na delno hri-
bovitem področju, kjer je še
mogoča strojna obdelava.
Poleg nakupa sodobnih
kmetijskih strojev pa so An-
derličevi morali obnoviti tu-
di kmetijska poslopja. Tako
so pred leti obnovili hlev, do-
gradili silos, pravkar pa kon-
čujejo izgradnjo jame za
gnojnico. Sami pravijo, da je
življenje na kmetih težko, da
pa vendarle da človeku ob-
čutek ustvarjalnosti in tudi
neodvisnosti. Neodvisnost
seveda ni popolna, kmet je
namreč usodno odvisen od
vremenskih pogojev; nobe-
na mehanizacija ne pomaga,
če pride nenadna zmrzal ali
pa nevihta s točo.
Tine ANDERLIČ: »Težko,
a vendarle lepo je delo kme-
ta. Prav zato sem se tudi od-
ločil, da ostanem doma, na
kmetiji. Sicer pa, odkar smo
kmetijstvo vsaj delno meha-
nizirali, ni več tako težko.
Pred leti sva s sosedom usta-
novila strojno skupnost in
tako imava sedaj skupno se-
jalnico, silokombajn, trosilec
za umetna gnojila, cisterno
za gnojnico in še nekaj manj-
ših strojev. Naša kmetija je
tudi tesno povezana s Kme-
tijskim kombinatom, saj
smo že petnajst let koope-
ranti. Tako imamo ugodnej-
še možnosti za pridobitev
kreditov, lažje kupimo umet-
na gnojila in semena. To pa
so stvari, ki se kmetom zelo
poznajo. Dodal pa bi rad še
to, da smo zadnje čase tudi
kmetje bolj upoštevani. Ak-
tivno sodelujemo v družbe-
no-političnem življenju in to
nam daje občutek soodgo-
vornosti za izboljšanje naše-
ga težkega gospodarskega
položaja.«
IVANA FIDLER
Smučišča
odslej bolje
označena?
Dejstvo je, da naša smučišča še niso tako urejena,
kot bi lahko bila. Poleg kažipotov, opozoril in drugih
markacij je s tem mišljena tudi označba smučarskih
prog, alpskih ali tekaških, povezav med progami, pa
tudi nevarni deli smučišč niso dovolj vidno označeni.
Da je temu tako, dokazujejo številne nesreče na naših
smučiščih, ki bi jih lahko marsikdaj že z majhnimi
vlaganji preprečili. S pravilno označitvijo pa bi mar-
sikje lahko naredili več reda tudi v vrstah pred vleč-
nicami.
Montažna zaščitna markacijska ograja je to zimo, si-
cer skopo s snegom, že prestala preizkušnjo na nekate-
rih smučiščih v Kranjski gori, na Kopah in Rogli ter na
Krvavcu. Proizvajalec te ogreje je Jože Cank iz Dra-
melj. Svoj proizvod je podaril tudi organizatorjem mla-
dinskega pokala v veleslalomu na Kopah, kjer so bili
vsi, od organizatorjev do tekmovalcev, z označitvijo
proge izredno zadovoljni.
Prednosti tega proizvoda so naslednje:
-	plastična ograja se lahko poljubno pobarva
-	plastična stojala je možno trdno fiksirati
-	montaža in demontaža ograje je hitra
-	odpornost do - 60 °C
-	dolžina ograje po naročilu, rok dobave takoj
Poleg označitve alpskih in tekaških prog je ograja
posebno primerna za markacijo nevarnih predelov
smučišč ter za oznako vrst pri vlečnicah.
Vsi, ki to žele, lahko dobijo proizvod v žalskem Hme-
zadu - TOZD notranja trgovina v 2alcu (tel. 710-400).
Z novo ograjo se lahko označijo vse smučarske proge
Razlika med starimi lesenimi in novimi plastičnimi palicami je očitna
10. FEBRUAR 1983
mrnm
NOVI TEOMK - STRAN 11
Pri TTG širijo
ponudbo
Glavna usmeritev 160-
članskega kolektiva TTG iz
Celja, tudi pod novim vod-
stvom Zvoneta Mirta ostaja
zadovoljevanje prevozni-
kov železniških storitev, go-
stinstvo, ter nudenje druž-
bene prehrane svojim in
drugim delavcem. Njihova
turistična dejavnost pa kot
stranska usmeritev vse bolj
dobiva na veljavi.
Kot je dejal Zvone Mirt, ki
je vodstvo kolektiva prevzel
pred dvemi meseci, ne sme-
mo zanemarjati organizira-
nih oblik povezav v okviru
mednarodnega turizma, ka-
terih je zaradi trenutnih re-
stirkcij vse manj. TTG se je
povezal s Cartransom, firmo
Zveze slovenskih zadrug v
sodednji Koroški, da bi na
osnovi skupnega programa
obvladovala turistično po-
nudbo Koroške in Avstrije.
Soglasje k temu programu
so dobili tudi s strani pred-
stavništva gospodarske
zbornice v Celovcu.
Turistično ponudbo širijo
tudi na domačih tleh. Z razi-
skavo trga v Zasavju so vezi
med Trboveljskim in celj-
skim smučarskim klubom
razširili v dogovor o skup-
nem nastopu na tem področ-
ju, zeleno luč pa so dobili tu-
di s strani medobčinske go-
spodarske zbornice.
S podpisom samouprav-
nega sporazuma pa namera-
vajo okrepiti tudi sodelova-
nje s halo Golovec, saj se de-
javnost obeh organizacij le-
po dopolnjuje.
PP
Od muzeja do festivala
Turizem na Vranskem se vse boli razvija
Člani turističnega druš-
tva z Vranskega so izredno
delovni in v teh dneh že
razmišljajo o številnih akci-
jah, ki naj bi jih izvedli v
tem letu.O tem smo se pogo-
varjali z Vladom Rančiga-
jem, predsednikom tam-
kajšnjega turističnega
društva ter Francijem Izla-
k ar je m, tajnikom krajevne
skupnosti.
- Vransko se vse bol j uve-
ljavlja kot turistični kraj.
Se zlasti velja to za grad
Podgrad in njegovo okolico.
Kakšne načrte imate tam?
F.Izlakar: >Grad Podgrad
že dolgo urejamo in dosegli
smo že lepe uspehe, pred-
vsem pa smo ga usposobili,
da ne propada, v gradu pa
srno uredili tudi zanimiv
kmečki muzej. Tudi kamp
privablja vedno več gostov.
Se zlasti veliko je Nizozem-
cev, sicer pa se v njem ustav-
ljajo predvsem prehodni
gostje, ki tu ostanejo tudi po
več dni. Grad Podgrad in
njegovo okolico bomo v le-
tošnjem letu znova izkoristili
za tradicionalno srečanje ak-
tivov mladih zadružnikov, za
kmečko tombolo, pa tudi za
razne plesne in druge prire-
ditve, ki vedno privabljajo
precej obiskovalcev.«
- Govori se, da namera-
vate prirediti nekakšen fe-
stival. Nam lahko poveste
kaj o tem?
V. Rančigaj: »Res je. Odlo-
čili smo se, da bomo organi-
zirali festival evergreenov.
Ta prireditev bo v idiličnem
gradu prav gotovo dovolj za-
nimiva, da bi lahko postala
tradicionalna. Povabili bo-
mo znane pevce in ansamble
ter gledališke igralce, ki bo-
do ponazarjali leta. oziroma
črse in obdobja ko so nastali
ti evergreeni. Festival naj bi
bil konec maja.«
JANEZ VEDENIK
Vlado Rančigaj
Franci Izlakar
Letna
konferenca
Turističnega
društva Šoštanj
V petek 11. februarja ob
18. uri bo v Kajuhovem do-
mu v Šoštanju redna letna
konferenca domačega
Olepševalno turističnega
društva. Poročilo o delu v
preteklem letu bo podal
dolgoletni predsednik Sta-
ne Dolar. Po končani kon-
ferenci bo nastopila še fol-
klorna skupina »Oljka« iz
Smartnega ob Paki z doma-
čimi pesmimi pod naslo-
vom »Peli so jih mati mo-
ja«. Zapeli bodo vrsto pe-
smi, ki so jih nekoč krajani
Smartnega in okolice peli
ob raznih kmečkih opravi-
lih, na ohcetih, vasovanjih
in drugih priložnostih.
Hkrati bodo zaplesali tudi
nekaj domačih plesov v
starodavnih nošah. Za za-
ključek pa bo za veselo
razpoloženje še tovariški
večer s skromno pogosti-
tvijo.
V. K.
Pustne prireditve
V	Celju bo v dvorani Golovec v
soboto veliko pustovanje. za za-
bavo bo skrbel ansambel Modri-
na, program pa bo povezoval
Marjan Kralj. V dvorani Golovec
bo pustovanje za najmlajše v ne-
deljo. ob 15. uri bo maškarada za
cicibane, ob 17. uri pa za pionirje
Na pustni torek bo na balkonu
starega magistrata ob 14.30 pust-
ni program, zvečer ob 19.00 uri
pa bo v dvorani Golovec torkovo
pustovanje. Igral bo ansambel
Nočna izmena, pevec in povezo-
valec programa bo Karli Arhar iz
Maribora. Tako v soboto kot v
torek bodo najboljše maske na-
grajene.
V	Titovem Velenju bo v soboto
Veliko pustovanje v Rdeči dvo-
rani, v soboto in v torek bo v
diskoteki Rdeča vrtnica Ples v
maskah, v nedeljo, 13. februarja
ob 13. uri pa bo karnevalska po
vorka po mestnih ulicah. Osred-
nja ost karnevala bo lanska do-
bra letina in kako naj bi delali v
mejah stabilizacije.
V	Preboldu bo v hotelu Pre-
bold v soboto Ples v maskah, v
torek pa Veselo pustovanje. Oba
večera bo igral ansambel Ritem.
V	Rogaški Slatini bosta v sobo-
to pustni zabavi v restavraciji Po-
šta, kjer bo igral ansambel Sty-
ria. in v hotelu Donat, kjer bo
goste zabaval ansambel Kavalir-
ji. V torek pa bo pustovanje v
restavraciji Pošta.
Pustovanje so pripravili tudi v
hotelu Golding Rubin v Žalcu. V
soboto in v torek bo pustni ples z
ansamblom Golf in pevko Zorico
Fingušt.
Za ban o in veselo bo tudi v ho-
telu Dobrava v Zrečah. kjer bodo
s pustnim rajanjem pričeli že v
petek, nadaljevali pa v soboto in
torek. V petek in v torek bo pre-
peval v hotelu Miro Ungar, vse
tri večere pa bo igral tudi ansam-
bel Veriga.
Turistično društvo in kulturno
društvo iz Vojnika pa organizira-
ta veliko pustilo rajanje v soboto
v dvorani kulturnega doma v
Vojniku. Medse so povabili naro-
dnozabavni ansambel Francija
Zemeta.
Tudi na Vranskem so se po
treh »suhih« letih odločili, da
znova pripravijo karneval. Letoš-
nji bo namenjen trenutnim go-
spodarskim težavam. Sodelovalo
bo precej voz iz različnih krajev.
Najbolj originalnim maskam bo-
do podelili posebne nagrade,
zvečer ob 20. uri pa bo v gradu
Podgrad pustni večer.
Pokrajinski muzej
Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od
9 do 12. ure, ob sredah tudi popoldan od 14 do 16 ure
Ogledate si lahko stalno muzejsko zbirko in nmski tapidarrj
Od torka dalje pa je v pokrajinskem muzeju odprta razstava
Lov in divjad na podobah celjskega muzeja Razstava bo ud
prta do 1. maja.
Muzej revolucije
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9- do 12. ure. ob sredah
pa tudi od 14. do 17. ure. za obiskovalce pa je zaprt ob ponedetj-
kih. Ogledate si lahko stalno muzejsko zbirko.
V	spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije je odprta
razstava likovnih del Bonja Zupančiča in Branka DobravTa.
Razstava bo odprta do 14. februarja
Knjižnica Edvarda Kardelja
Knjižnica Edvarda Kardelja je pripravila v uk\vu praznova-
nja slovenskega kulturnega praznika in ob obktiiici rojstva
Edvarda Kardelja razstavo o življenju in delu Prežihovega
Voranca od 1893 do 1950 Sočasno pa se v avlah knjižnice
predstavlja s svojimi deli tudi Stane Petrovič,, člars društva
likovnih amaterjev iz Celja.
Danes ob 11. uri pa bo v knjižnici odkritje doprsnega kip*
Edvarda Kardelja. Slavnostni govornik bo Emu! Roje. v kultur-
nem programu pa bodo sodelovali pevci Komornega miskiija
pevskega zbora Celje, gledališki igralci Ljerka Belak. Anica
Kumer in Bogomir Veras ter učenci Glasbene šole.
Kino Vojnik
V	kinodvorani v Vojniku b«ido predvajali v nedeljo. J3 feb-
ruarja ob 17. in 19.30 ur: grozljivko Dominika, dsih ki ubija.
Avta Razvojnega centra
V	avli Razv ojnega centra je odprta razstava Marjana Vodi
ška, člana šaleške likovne skupine in društva likovnih skupil
Slovenije. Razstava je odprta vsak dan od 7. do 30. ure. ob
sobotah pa od 7. do 12. ure.
Likovni salon Celje
V	I j kovnem salonu v Celju je odprta razstava kiparskih deE
in risb. na kateri se predstavlja akademski kipar Franc Piirg ez
Celja. Razstava bo odprta do 19. februarja.
Kino Šmarje
Četrtek. 10. 2 ob 19. uri. ameriški pustolovski S!!m- Umrli so
v škornjih.
Petek. 11. 2. ob 16. uri: japonski nsani film - Ofotuflu maček, ob
19. uri: italijanska komedija - Dekie za oddih.
Sobota. 12. 2. ob 19 in nedelja. 13. 2 ob 18 uri: ameriški
zgodovinski spektakel Nebeška vrata.
Sreda. 16. 2. ob 19. uri: ameriška drama - Omečaščena.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Delavska univerza Rogaška Slatina je popravila v sodelova-
nju s Turističnim društvom iz Rogaške Slatine in Občinsko
kulturno skupnostjo iz Šmarja razstavo likovnih del Jožeta
Horvata-Jakija in Gorana Horvata. Rastava bo odprta do
konca februarja.
Kulturni dom Štore
V	kulturnem domu v Storah bo jutri ob 18. ur« III tradicio-
nalna občinska revija pevskih zborov iz organizacij združe-
nega dela. Sodelovali bodo pevski zbori in Amatersko gledali-
šče Zelezar iz Štor.
Kulturni dom Zarja Trnovi je
Danes bo v kulturnem domu Zarje ob 18 ura slavnostni
koncert mešanega pevskega zbora ZPD France Prešeren in
pihalnega orkestra Storskih železarjev. sodelovali pa bode- tudi
člani KUD Zarja.
Slovensko ljudsko gledališče
Četrtek. 10. feb. ob 11. in 12.30: Milan Dekleva ZGODBA O
MAGNETNEM DEČKU. Gostovanje v Mozirju.
Petek. 11. feb ob 19.: Arih ur Schnitzler : RAJANJE. Gosto-
vanje v Gornjem gradu.
Sobota. 12. feb. ob 10 : J. Jurčič - S. Makarovič - M Herzog
KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI 3. šolski abonma.
Ob 14 30: J.Jurčič - S.Makarovič - M Herzog:KOZLOV-
SKA SODBA V VIŠNJI GORI 4. šolski abonma. Gostuje
lAitkovno gledališče iz Ljubljane.
Ponedeljek. 14 febr. ob 15.30: J.Jurčič - S.Makarovič -
M. Herzog: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI I šolski
abonma.
Ob 17.30: J Jurčič - S.Makarovič - M.Herzog: KOZLOV-
SKA SCDBA V VIŠNJI GDRI. 2 šolski abonma.
Torek. 15. febr. ob 15.30: J.Jurčič - S Makarovič - MHer
zog: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI 5 šolski
abonma. Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane
Ne pošiljajte posameznih kuponov
Danes objavljamo kupon
številka tri za naš tradicio-
nalni, že enajsti izlet 100
KMEČKIH ŽENSK NA
MORJE. V uredništvo je že
prišlo nekaj pisem prijavlje-
nih, zato vse posebej opozar-
jamo, da počakate še na ob-
javo četrtega kupona v na-
slednji številki in nam jih po-
tem pošljete vse štiri kupone
skupaj.
Poudarjamo, da bomo le-
tos pripravili javno žrebanje
za naš izlet, da bi se na ta
način izognili kakršnihkoli
očitkov o »kuhinji« pri žre-
banju.
Naj vas še spomnimo, da
bomo tudi letos, 25. marca,
odšli v Rovinj, se z barčico
popeljali do Crvenega otoka
in si ogledali Pulj. Na povrat-
ku, 26. marca, se bomo še
ustavili v znani kobilarni Li-
pica.
Obljubljamo, da bo prijet-
no, še posebej v rovinjskem
hotelu Eden.
Zavod Golovec
organizira v soboto. 12. 2 1983
VELIKO PUSTOVANJE
ob 20. uri
-	zabaval vas bo ansambel MODRINA
-	prireditev bo povezoval Marjan Kralj
-	bogate nagrade mask
-	disco
in 15 2. 1983
TORKOVO PUSTOVANJE ob 19. uri
zabaval vas bo ansambel NOČNA IZMENA
pevec in povezovalec programa KARLI ARHAR
bogata nagrada mask
disco
12. STRAN - NOVI TEDNIK
mmmmmmammammmmm
mi
10. f
Bolnišnica za siso in trgovino
Novo Celje ne sme več propadati! Več pripravljenosti pa bi moralo biti, da bi regijske probleme tako tudi reševali.
Kot vse kaže, bo problem
Novega Celja končno le re-
šen. Že nekaj časa je namreč
celotni kompleks, ki je zapu-
ščen, dobesedno sameval in
propadal. Sedaj so Zalčani
vzeli stvar v svoje roke in re-
šitev je tu.
V graščini, ki je skupaj s
parkom spomenik prve kate-
gorije, naj bi imele prostore
skupne službe občinskih sa-
moupravnih interesnih
skupnosti. Le te bodo sred-
stva, ki jih bodo zbrale z od-
prodajo sedanjih prostorov,
uporabile za usposobitev po-
trebnih prostorov in skupne-
ga vzdrževanja graščine. Si-
cer pa je treba že kar v uvodu
zapisati, da je idejni projekt
bodoče namembnosti Nove-
ga Celja pripravila Hmeza-
dova delovna organizacija
Notranja trgovina. S tem bo
Novo Celje le dobilo novega
uporabnika, tako da bi pre-
prečili nadaljnje propadanje
Novega Celja.
Notranja trgovina bi Novo
Celje izkoristila za potrebe
Sadeksa, ki skrbi za predela-
vo hmelja in za zdravilna ze-
lišča. Kasneje pa bi del pro-
storov izkoristili še za obrtno
dejavnost, predvsem za
zdomce, ki se vračajo. Za to
bi morali zgraditi še nekaj
objektov, vendar tako, da bi
graščina in parki ostali nedo-
taknjeni. Zemljišča, ki so v
kompleksu Novega Celja, bi
uporabili za poizkusne nasa-
de za zdravilna zelišča.
Problem je seveda v tem,
da je Novo Celje zgodovinski
spomenik prve kategorije.
To pomeni, da graščine bo-
doči uporabniki ne bodo mo-
gli preurejati kar tako, kot bi
njim prijalo. Ohranjanje gra-
ščine, pri tem še zlasti misli-
mo na freske in štukature, ne
mora biti stvar bodočih upo-
rabnikov, temveč kulturne
skupnosti in republike. Gra-
ščina je trenutno v takšnem
stanju, da je potrebno le re-
dno vzdrževanje in sanitarno
beljenje. Za to bo treba sred-
stva poiskati pri dosedanjih
in bodočih uporabnikih.
Ob vsem tem je treba zapi-
sati tudi to, da je pravni na-
slednik Novega Celja,
Zdravstveni center Celje.
Prvo vprašanje, ki se s tem v
zvezi postavlja je torej, zakaj
za razreševanje problov No-
vega Celja ni poskrbel last-
nik. Dejstvo pa je, da je
Zdravstveni center dejansko
le papirnati naslednik, ki
nad »svojo lastnino« ni bil
preveč navdušen. Malo za ša-
lo in tudi nekoliko zares so
potekala razmišljanja celo v
to smer, da bi zgradbe, ki so
bile namenjene za potrebe
dermatologije, enostavno
podrli, potem pa zemljišče
podarijo komu drugemu. Za
razumevanje stvari pa je tre-
ba vsaj deloma ..poznati zgo-
dovino Novega Celja.
Kompleks Novega Celja je
last splošnega ljudskega pre-
moženja, ki je bil leta 1974
dodeljen v upravljanje in
uporabo taktratnemu zdravi-
lišču za tuberkulozo. Last-
ništvo in sprememba upo-
rabnikov po tem času ni bila
izvedena, čeprav so se upo-
rabniki dejansko menjali."
Zaradi reševanja statusa tu-
berkulozne bolnišnice v Ce-
lju, je bolnišnica Celje svoj
oddelek za pljučne bolezni,
ki je bil v Novem Celju, pre-
mestila v Topolščico. Novo
Celje je bilo leta 1969 dode-
ljeno v upravljanje in upora-
bo domu oskrbovancev, ki je
zajemal zavod za oskrbo
ostarelih, psihično motenih
oseb iz vse regije, bolnišnico
Celje, oziroma dermatološki
oddelek ter otroški rekonva-
lescentni oddelek. Z izgrad-
njo regijskega doma v Gr-
movju, so Novo Celje izpraz-
nili, objekti, čeprav solidni
in sposobni za vselitev celo
brez gradbenih posegov, pa
so sedaj prazni. Rekonvales- •
centni oddelek celjske pe-
diatrije in dermatološki od- ]
delek sta se preselila v Celje.
Novo Celje je ostalo tako re- !
koč zapuščeno, če odštejemo '
nekaj stanovanj, v katerih ži-
ve zdravniki celjskega 1
Zdravstvenega centra ter de- |
lavci zaposleni v domu Nine I
Pokorn v Grmovju. Na se- |
stanku odbora za reševanje
problematike Novega Celja
so se konec januarja dogovo-
rili, da bosta dom Nine Po-
korn in SIS socialnega
skrbstva poskrbela za reše-
vanje stanovanjskih proble-
mov njunih delavcev, ki žive
v Novem Celju. O tem, kako
bo s stanovanji za upokojen-
ce, ki tam žive, pa še ni kon- j
kretnih predlogov.
Ko je Novo Celje ostalo q
prazno, so v Žalcu iskali šte- u
vilne možnosti za oživitev te-
ga kompleksa. Dogovarjali '
so se s sekretariatom za no- pn
tranje zadeve SRS, ki naj bi do
Novo Celje preuredil v učni za
center, z JLA, da bi komple- Zi
ks uredili za zdraviliško re- do
kreacijske potrebe vojske in u;
bi bil depandansa Rimskih no
Toplic. Vse to je padlo v vo- lje
do, saj bi bili stroški za ure- Za
ditev vsega tega previsoki, let
Predlog je bil tudi, da bi del cel
prostorov namenili za delav- Sli
niče pod posebnimi pogoji, sk
vendar se v Žalcu s tem niso la
strinjali, ker bi bila to le del- sp
na rešitev. Ves čas so zago- ta,
varjali stališče, da je treba Zd
Novo Celje oživiti v celoti. do
Kot vse kaže, bodo sedaj sre
problem le uspeli razrešiti. Q
Kdo ve koliko razgovorov o ]
možnostih za razrešitev tega reši
Sneg je prekril praznino v \ovem Celju.
Paraplegiki delamo pozimi drugače
Marsikdo bi pomislil, da pri nas v zim-
skem času vlada zatišje, a ni tako. Zaradi
mnogih težav, ki nam jih prinaša invali-
dnost, se v mrzlih in snežnih dneh raje
zadržujemo doma. Za zimski čas imamo
posebno obliko delovanja v obliki dopi-
sovanja in telefonskih razgovorov. V tem
času izvajamo razna administrativna de-
la, ki so potrebna za končno izvedbo in
realizacijo zastavljenega programa za te-
koče leto.
Veliko bolj kot poleti, se sedaj posveča-
mo življenju posameznih članov društva.
Po potrebi jih obiskujemo in pomagamo
reševati razne probleme, ki jih sami ne
zmorejo. Posebno pozornost posvečamo
socialno šibkim, bolnim in ostarelim, ter
članom, ki živijo v domovih upokojen-
cev. O tem delu vodimo posebno eviden-
co. Skrb za omenjene člane je na prvem
mestu.
Leto je minilo in sedaj razmišljamo, kaj
moramo v tekočem letu izboljšati, ali do-
datno storiti, kajti nikoli si ne rečemo, da
smo do sedaj naredili dovolj za člane in
društvo.
V času, ko se mora vsak prilagajati te-
žavnejšim razmeram,, se zavedamo, da se
moramo tudi mi odpovedati marsičemu,
-ki za nas ni življenjsko nujno. S količino
bonov za gorivo smo v večini zadovoljni.
Precej morajo varčevati redno zaposleni
paraplegiki in pa aktivni člani društva.
Glede na nastale potrebe smo izvedli soli-
darnostno akcijo med člani. Vsak inva-
lidsko upokojen član z lastnim avtomobi-
lom naj bi odvečno količino bonov odsto-
pil društvu za izvajanje rednega dela, za
obiske naših članov v bolnicah in doma,
pa za vse tiste člane, ki nimajo svojega
avtomobila, prevoz pa težko dobijo za
prihod na aktivnosti društva. S pomočjo
solidarnosti nekaterih naših članov sedaj
delo kljub bencinski krizi ni okrnjeno.
Paraplegiki namreč ne moremo uporab-
ljati javnih prevoznih sredstev. Avtomo-
bila pa društvo nima.
Tudi težave s preskrbo z najnujnejšimi
življenjskimi potrebščinami moramo re-
ševati našim članom. O naših potrebah in
težavah smo obvestili potrošniške svete
in ostale ustrezne organe v vseh občinah
celjske regije. Štiri občine so takoj ukre-
pale. Najbolj vzorno so za nas poskrbeli
na območju občine Celje, kjer imajo nji-
hovi občani-paraplegiki in tako tudi naši
člani v svojem kraju določeno trgovino,
kjer jih čakajo vse nujne življenjske po-
trebščine in se jim ni treba bati, da česa
ne bodo dobili. Naša želja je, da bi taki
solidarnostni akciji sledili za to določeni
organi v vseh osmih občinah. Še vedno
čakamo na odgovor iz občin Mozirje,
Šentjur Laško in Slov. Konjice. Upamo,
da bomo deležni razumevanja.
Delno nas je prizadel tudi depozit, a ne
samo zaradi kave, ki jo radi pijemo. De-
lov za invalidski voziček pri nas ni vedno
možno dobiti, ravno tako tudi ne vedno
delov za avtomobile. Lasten avtomobil in
izpraven invalidski voziček je za nas nuj-
nost. Mnogi paraplegiki smo mnenja, da
bi bilo pravilno, če bi vsak državljan od-
šel vsaj enkrat letno brez depozita v ino-
zemstvo in bi si takrat nabavil stvari, ki
jih nujno potrebuje in jih pri nas ne dobi.
Poleg vsega omenjenega smo v druš-
tvu pristopili tudi k programu varčeva-
nja, ki ga je izdal Koordinacijski odbor za
družbene organizacije in društva pri RK
SZDL v Ljubljani in nam ga je posredo-
vala naša Zveza paraplegikov Slovenije.
Delovnega programa zaradi tega nismo
zmanjšali, ampak smo ga uskladili s ter-
minskim koledarjem društva in zveze pa-
raplegikov. Na en dan bomo organizirali
več različnih aktivnosti, ker bodo na tak
način nastali manjši organizacijski stro-
ški. Sicer pa varčevalni ukrepi pri nas
niso nič novega, ker jih že sami vseskozi
izvajamo zaradi nenehnega pomanjkanja
denarja. Naš program dela jc široko za-
stavljen, saj posega v zdravstvo, socialno
varstvo, kulturno dejavnost, telesno kul-
turo, izobraževanje, informativno dejav-
nost itd. Naše delo je prostovoljno brez
kakršnih koli nagrad. Potrebe in težave
nas silijo, da večkrat posegamo v delo
različnih organov v SIS. Res je, da to
delamo prvotno za naše člane in nas, a
kljub temu naše delo ni dovolj ovredno-
teno in dobivamo prenizke dotacije od
SIS. Aktivni člani delamo v težavnih raz-
merah na področju osmih občin. V bodo-
če se nam bodo delovni pogoji močno
izboljšali, ker bomo imeli svoj sedež v
Celju. To nas zelo veseli. Imeli bomo ura-
dne ure, zaživelo bo kolektivno delo, ki
bo vsekakor kvalitetnejše.
JULCKA KRALJ
V domu upokojencev v Celju je dovoz k sta vbi tako arhitektonsko prirejen, da
je možna vožnja tudi z invalidskimi vozički. To pridno izkorišča invalid Oto
Prislan, star enainosemdeset let, ki se takole vsak dan vozi na sprehod.
Že 63 let za s
Viktor Obrez kal j iz Kaple se ne bo odreke
Tkanje je bilo dolga sto-
letja domena domače
obrti, dokler niso pred
prebližno dvesto leti izu-
mili strojnega predenja in
mehaničnih statev. Na-
stala je tekstilna industri-
ja, ki se je sprva najhitreje
razvijala v Angliji. Na na-
ših tleh je ta industrija za-
čela izpodrivati tkanje po
domovih v začetku tega
stoletja.
Danes težko najdeš ve-
ščega tkalca, ki doma na
statvah tke kvalitetno
platno, sukno, reševino:
Tako meni tudi 83-letni
Viktor Obrezkalj iz Kaple
pri Vranskem, mož, ki si
je za statvami služil kruh
63 let.
Viktor je čemel v
majhni, topli kmečki ku-
hinji s potemnelimi ste-
nami in stropom. Nad
pečjo je visela petrolejka.
V več kot sto let stari hiši
še vedno ni električnih
žic.
»Pozna se, da v hiši ni
ženske,« je takoj na začet-
ku poskušal opravičiti
nekoliko nereda v svojem
skroro
dal, da
pred ti
metni
»Spi
Ne, le
nisem
bruarji
lej si*
mogel
podstn
zmore:
na polj
Ko s
vajati'
kar oži
»Ves
Ker Viktor Obrezkalj ni imel sestavljenih svojih statev, sif°
ki so razstavljene v celjskem Pokrajinskem muzeju.
1083
BMBll
NOVI TEDNIK - STRAN 13
f So vem Celju. Zapuščena je že nekaj časa, sedaj
z razbitimi okni in vrati ter vlomi. To je
prve kategorije!
iso v sorazmerno
pu opravili vsi pri-
limeru Novo Celje:
ni center Celje,
e Pokorn, Dom
iev Celje, Skup-
Inega skrbstva Ce-
ranjska skupnost
avstveni dom Za-
šna sveta žalske in
finske skupščine.
socialnega
; Celja bo nameni-
edstev za sanacijo
i, oba izvršna sve-
Nine Pokorn in
li center so se tudi
j da namenjajo
i čuvaja Novega
i vsem tem za za-
b reševanje dolo-
čenega regijskega objekta?
Regijski objekt je bil na ob-
močju občine Žalec in kot
vse kaže, je ta morala požreti
največji zalogaj. Ta primer
pa tudi dokazuje, da bo treba
v bodoče več pozornosti na-
menjati problematiki regij-
skih organizacij združenega
dela s področja družbenih
dejavnosti. Tako z vidika fi-
nanc in uporabnikov stori-
tev, ki so iz vse regije. Pri-
mer Novega Celja se lahko
kdaj zgodi še kje drugje in če
ga ne bomo znali regijsko re-
ševati, se kaj lahko zgodi, da
bodo potem s prstom kazali
spet na tiste, v katerih občini
je takšen objekt po svoji lo-
kaciji.
JANEZ VEDENIK
Za kruhek
Zmeraj, ko vidim na tleh ležati ko-
šček kruha, se spomnim na svojo mla-
dost. Bila je trpka in žalostna.
Oče in mati sta delala kot dninarja le
v treh letnih časih: spomladi, poleti in
jeseni. In ko je prišla zima? Takrat
smo se stisnili za zapeček, gledali skozi
zamrežena okna in molčali...
Zime smo se otroci bali. Ne zaradi
mraza, ampak zaradi kruha. Pozimi
smo bili večkrat lačni. Jaz že nisem bil
tako na slabem. Hodil sem v šolo in
zmeraj, ko je bil končan pouk, sem se
vtihotapil v razred in brskal pod klop-
mi. Iskal sem koščke kruha.
Nekoč me je zalotila učiteljica.
»Kariin, kaj stikaš pod klopmi?«
Obstal sem. Učiteljica je opazila, da
v rokah nekaj držim. Prišla je k meni,
mi dvignila roko in rekla:
»Kariin, ti si lačen, kajne?«
Gledal sem v tla in molčal. Potem me
je učiteljica še enkrat vprašala:
»Karlin, tvoj oče ne dela?«
Udrle so se mi solze.
»Ne, ne dobi dela in zato nimamo
kruha...«
Tudi učiteljica si je obrisala solzo.
Potem je segla v denarnico in mi dala
desetak.
»Na, Karlin, ti moj Karlin! Kupi dve
beli štruci. Kupi zase, za bratca in se-
strico, za očeta in mater!«
»Hvala, hvala, dobra gospodična...«
Hotel sem še pristaviti besedo-učite-
Ijica. A nisem mogel. Preveč sem bil
ganjen.
Potem sem stekel na ulico. Na cesti
sem še enkrat pogledal desetak.
Menda je bil to najsrečnejši trenutek
v mojem življenju. S štrucama sem te-
kel domov. Tam sta me obkrožila bra-
tec in sestrica, prišla sta oče in mati.
Mati je razrezala štruco in vsakemu
dala kos.
»Pazite na drobtine,« nas je posva-
rila.
Vsi smo molčali. Tiho smo mleli
štruco, v želodcu je postajalo prijetno
in naše oči so se priprle v skromne
sanje...
DRAGO KUMER
Prešernov
nagrajenec s
Cankarjeve Vrhnike
Janez Bermež, Igralec SLG Celje
Doma je z Vrhnike, a že
polnih 20 let živi in ustvarja
v Celju. Celjski Talijin
hram se mu je priljubil že
na začetku njegove umetni-
ške poti, ki si jo je utiral s
trdim delom, med soigralci,
ki jih ima rad in med reži-
serji, ki so v novem članu
kmalu spoznali njegovo
umetniško moč. Zato z veli-
kim spoštovanjem govori o
vseh, tudi o tistih, ki so si-
cer odšli v druga gledališča
in zlasti o pokojni Mariji
Goršič in njeni veličini
igralke in človeka.
Kot pravi Vrhničan je se-
veda močno navezan na de-
la Ivana Cankarja, v kate-
rih zna biti skoraj nepre-
k osi ji v.
Po gimnazijskih letih je
sicer naneslo tako, da se je
dve leti krepko oprijel štu-
dija medicine, saj domačim
ni bilo preveč po volji, da bi
postal igralec. Toda po od-
služenju vojaškega roka se
je Janez Bermež čisto poti-
hem, sam s seboj in brez ve-
dnosti staršev odločil, da se
vpiše na igralsko akademi-
jo. Ko jo je končal, se mu je
izpolnila velika, goreča že-
lja.
-	Kako se spominjaš prvih začetkov na
odrskih deskah celjskega gledališča?
»Angažiral me je tedanji upravnik gledali-
šča, pokojni Fedor Gradišnik. Prvič pa sem
se celjskemu občinstvu predstavil že kot
študent 3. letnika Akademije za gledališče,
radio, film in televizijo. Povabil me je Bran-
ko Gombač. Odigral sem kardinala Belar.-
mina v Brechtovi drami Galileo Galilei. Ko
sem končal Akademijo se mi je zdelo kar
nekam samo po sebi razumljivo, da grem v
Celje. Ansambel me je nadvse ljubeznivo
sprejel in mi pomagal prebroditi začetne
težave. Bilo je to lepo obdobje.«
-	Kako si se kasneje spoprijemal z novi-
mi, vse bolj odgovornimi vlogami?
»Mlad igralec mora veliko igrati, da si
pridobi izkušnje in rutino in da lahko po-
tem, ko dozori, s polno močjo oblikuje like.
Na srečo mi je bilo dano veliko igrati in če
danes gledam nazaj, se mi zdi, da kot mlad
še nisem imel toliko čuta in odgovornosti za
oblikovanje kakšne vloge. Starejši ko posta-
jaš, bolj se ta čut izostruje, večji je uspeh.
Upam, da mi mlajši kolegi-igralci ne bodo
zamerili, če rečem, da je v ansamblu, kakr-
šen je naš, ki je po številu majhen, teh mož-
nosti veliko in več kot v velikih gledaliških
hišah. To pa je po svoje tudi vrednota.«
-	Umetniška pot igralcev je pogojena s
samim ansamblom, v veliki meri pa tudi z
režiserji, ki delo postavijo na oder. Kakšen
je vpliv režiserja na igralca?
»Lahko je izredno močan. Če je režiser
dober, in na Slovenskem jih hvalabogu.
imamo kar precej takih, lahko marsikaj
oblikuje pri igralcu. Dober režiser pa mora
tudi sam začutiti sposobnosti igralca, da po-
tem lahko delata skupaj. Tako se često naj-
devajo lepe stvari, zanimive gledališke
predstave. Vse to potem prinese v ansambel
nekakšno skupno zadovoljstvo. Spet mo-
ram reči, da sem imel srečo, da sem v teh 20-
letih veliko delal z dobrimi rešiserji.«
-	Na pot umetnika se velikokrat prikra-
dejo tudi krize, ki jih je na nek način treba
prebroditi. Kako se spoprijemaš z njimi?
»Ce s kakšno vlogo ne uspem tako kot si
želim, mi neuspeh da vzgon za naprej, za
boljše. Igralec, po navadi, že sam začuti in
ve, kdaj mu je kakšna vloga spodletela. Ob-
čuti pa tudi reakcijo občinstva, navsezadnje
tudi kritikov. Mislim, da znam neuspeh do-
bro prenesti. Po drugi strani se včasih uspe-
ha celo malce ustrašim. Strašansko obvezu-
joč je namreč.«
-	Ali obstoja model, kako se mora igra-
lec lotiti nove vloge?
»V podrobnostih najbrž da. Sicer pa na-
staja ledališko delo na skupnih vajah. Pred
tem, pa tudi med samim nastajanjem igre,
igralci brskamo po dosegljivih gradivih iz
katerih bi čimveč izvedeli o delu samem. Na
bralnih vajah se veliko pogovarjamo z reži-
serjem, dramaturgom, lektorjem in tudi z
drugimi soustvarjalci. Predvsem mora reži-
ser pridobiti igralca za svoj projekt. Vse te
vaje, kakšnih 40 jih je pred premiero, so
priložnost za slehernika, da skupaj z režiser-
jem izoblikuje lik in prida z njim svoj delež
k predstavi kot celoti.«
-	Aplavz publike je za igralce in vse
ustvarjalce predstave najbrž velika na-
grada?
»Največja, saj vendar delamo za občin-
stvo! Noben, še tako dober kritik ne more
odtehtati spontanega aplavza publike.«
-	Veliko zelo uspelih predstav ste odi-
grali v celjskem gledališču. Se katerih še
posebno rad spominjaš?
»Težko bi bilo izluščiti najboljše. Mnoge
so celo razburkale duhove. Na primer Igraj-
mo tumor v glavi v režiji Ljubiše Rističa. To
je bila predstava, ki je vzburkala celotno
jugoslovansko javnost. Rad se spominjam
Salemskih čarovnic, Don Carlosa... Ne mo-
rem mimo režije Mileta Koruna - Lepa Vi-
da. Bila je to izredno dobra predstava. Prav
tako Hlapci in Za narodov blagor. Spomi-
njam se, da smo z režiserjem Dušanom Mla-
karjem tako rekoč rehabilitirali Cankarjeve
Romantične duše, za katero je dolgo veljalo,
da se sploh ne dajo uprizoriti. V Celju pa
smo imeli z njimi velik uspeh. Sam pa sem s
Cankarjem nekako čudno, skrivnostno po-
vezan. Rad ga imam in rad ga igram. V
letošnji sezonrpa smo z uspehom odigrali
Amadeusa.«
-	V teh ustvarjalnih letih si za svoje de-
lo v gledališču dobil veliko priznanj in
nagrad. V ponedeljek tudi republiško na-
grado Prešernovega sklada s področja
dramske umetnosti za vlogo Salierija v
Amadeusu. K iskrenim čestitkam še vpra-
šanje: kakšne so tvoje želje?
»Igrati klasiko! Ob Cankarju predvsem
Shakespeara. Zdi se mi. da imamo premalo
klasike na sporedu. Seveda si ob tem tudi
želim, da bi kakšno klasično delo doživelo v
Celju uspeh. Naš ansambel, za katerega
trdim, da je dober, je to sposoben narediti.«
MATEJA PODJED
itvami
Ilu.
»mu in do-
žena umrla
leti v pro-
za statve?
&mo jih še
Lani fe-
tolel in odt-
11 prav opo-
^o ostale, na
^ komaj
v hlevu in
kčeli pogo-
je Viktor
Pomlad, če
mi bo le zdravje dopušča-
lo, jih bom spet sestavil in
začel tkati.«
Viktor Obrezkalj se je
začel ukvarjati s tkalsko
obrtjo leta 1919 v Pliber-
ku na Koroškem. Kasneje
se je za nekaj časa ustavil
še v Tržiču in na Gorenj-
skem tudi kpil statve, ki
jih je pripeljal v Kaplo.
Naročil mu nikoli ni
zmanjkalo, se pohvali.
, »Se sedaj prihajajo
številni naročniki. Tudi s
Koroškega se pripeljejo.
Zadnje naročilo sem do-
bil pred štirinajstimi dne-
vi, a ga seveda nisem mo-
gel sprejeti. Na po-
mlad ...«
Viktor je tkal iz vseh
materialov: lanu, volne,
pavole (bombaž) in dru-
gih. Ob tem poudarja, da
v tovarnah ne delajo tako
dobrega, močnega blaga,
kot prihaja z njegovih sta-
tev.
V dokaz je prinesel ne-
kaj blaga iz skrinje in s
ponosom razkazal kose
platna in sukna. Videlo se
je, da ja za statvami stal
res pravi mojster svoje
obrti.
Zaslužek?
»No, ja. Še.kar. Za sta-
tvami zaslužim več kot,
če bi šel h kmetom v ta-
verh.«
Za meter platna je lani
zaračunal 20 dinarjev. Ce
je bila preja slaba, še ne-
koliko več. Za meter plat-
na pa je potrebno uro tka-
nja. Letos bo računal ne-
kaj dinarjev več, pravi,
saj se je vse podražilo.
Kljub temu cena še ve-
dno ne bo visoka.
Od kod prihajajo naro-
čila?
»Največ	prihajajo
kmetje. Tudi marsikateri
meščan si želi doma stka-
nega blaga, a večina nima
preje, tako da jim ne mo-
rem ustreči.«
Kakšen pa je postopek
tkanja?
»To je kar zahtevno in
natančno delo. Izračunati
moraš, koliko niti je po-
trebno napeljati, da ti ne
bo zmanjkalo preje ali da
je ne bo preveč. Škoda,
da nimam sestavljenih
statev. Ker niste še nikoli
videli tkanja, bi vam brez
njih težko razložil kako to
delam.«
Stari mojster je potem
še nekaj časa razlagal o
snovanju in drugih po-
stopkih pri tkanju, pa je
bilo brez statev in nazor-
nega prikaza res preveč
zapleteno.
»Včasih sem tkal dan in
noč,« je še povedal na
koncu. Še pred leti se je
tudi v Celje odpravil kar
peš, zdaj je zaradi zdravja
moral presedlati na avto-
bus.
Ko smo tako razpredli
pogovor o tkanju, je po-
stajal vse bolj nemiren in
videlo se je, da ga srbijo
prsti in da komaj čaka, da
bo spet sestavil svoje sta-
re -statve in se lotil pri-
ljubljenega opravila.
S.ŠROT
14. STRAN - NOVI TEDNIK
mi na m
10. FEBRUAR 1983
Odgovor na pismo
»Zadnje slovo«
V	zvezi s člankom tovariši-
ce Brigite Volmut iz Bukovž-
laka, objavljene v Novem te-
dniku 13. januarja 1983 pod
naslov »Zadnje slovo«, daje-
mo naslednje pojasnilo.
Uvodoma bi radi opozorili
nato, da naj pojasnilo ne iz-
zveni kot neko opravičilo
izvršnega odbora oziroma
Pogrebnega odbora, ki delu-
je pri konferenci osnovnih
organizacij zveze sindikatov
Železarne Štore, še posebno
zato ker smatramo, da smo v
primeru pogreba pokojnega
sodelavca praktično naredili
vse, kar imamo in smo dolž-
ni opraviti na osnovi našega
pravilnika o pomoči pri po-
grebih naših bivših članov
kolektiva (velja tudi za upo-
kojence), ne glede na to, da
so bili pred vrati novoletni
praznik, kot navaja tov. Vol-
mut.
Na kratko bi radi bralce
Novega tednika in pa tudi
tov. Volmut seznanili kako
smo se organizirali in sodelo-
vali pri izvedbi pogreba po-
kojnega sodelavca tov. Polaj-
žarja.
Točno sporočilo o času in
kraju pogreba smo od svoj-
cev pokojnika prejeli dne 30.
12. 1982 ob 14.40 uri in na
osnovi prijave uradno sezna-
nili kolektiv Železarne Štore
o času in kraju pogreba z
osmrtnico na oglasni deski
pri glavnem vratarju, izobe-
sili žalno zastavo in naročili
vence. Kaj drugega v zvezi z
obveščanjem članov kolekti-
va v tem primeru ni bilo
možno opraviti, saj je bila sa-
ma prijava oz. obvestilo poz-
no. Istočasno je delegat po-
grebnega odbora obvestil
našo godbo in praporonošo
glede sodelovanja na po-
grebu.
V	Železarni Štore smo to-
rej takoj po prejemu obvesti-
la o času in kraju pogreba
stopili v akcijo, ki se je nana-
šala na obveznost po našem
sprejetem pravilniku in je
naslednji dan na pogrebu so-
delovala naša godba na piha-
la, prisoten je bil tudi prapo-
ronoša, dostavljeni so bili
venci in ženi pokojnega smo
4. 1. 1983 izplačali tudi stro-
ške za nosače.
V Železarni imamo dogo-
vorjeno, da sredina od koder
pokojni izhaja oziroma je bil
pred smrtjo zaposlen, zago-
tovi govornika, kar pa v tem
primeru ni bilo možno, saj
smo sporočilo o času in kra-
ju pogreba prejeli zelo poz-
no, ko v delovni organizaciji
praktično ni bilo več ljudi. V
času novoletnih praznikov
smo i meh imenovane tudi
dežurne člane pogrebnega
odbora, ki bi v slučaju smrti
našega sodelavca opravili
naloge, ki izhajajo iz našega
pravilnika, se pravi, da smo
bili tudi v času praznovanja
pripravljeni na eventuelne
primere smrti.
Seveda pa se ob tem za-
stavlja vprašanje, ki ga je
uredništvo Novega tednika
k članku pripisalo in s kate-
rim se popolnoma strinjamo.
Kaj je v konkretnem prime-
ru naredila krajevna skup-
nost, ki je po občinskem od-
loku dolžna zagotoviti go-
vornika, še posebno zato ker
to ni prvi primer. Postavlja
se tudi vprašanje, kako bi
zadnji slovesi od naših sode-
lavcev izgledali, če v naši de-
lovni organizaciji ne bi bili
organizirani tako, da imamo
imenovan pogrebni odbor,
ki kljub težavam in na ama-
terski bazi sodeluje pri ureja-
nju in pomoči pogrebov na-
ših sodelavcev.
Ob tem pa še to. Ne more-
mo se strinjati s tov. Volmu-
tom, ko v enem izmed zad-
njih stavkov navaja; citira-
mo: »Izgleda kot, da jim upo-
kojenci in delavci v neposre-
dni proizvodnji, ki so s svo-
jim delom neposredno pri-
pomogli k razvoju in napred-
ku. niso mar.«
Verjetno tov. Volmutu ni
znano, da poleg pomoči ob
smrti naših sodelavcev, vsa-
ki dve leti organiziramo sre-
čanje upokojencev, obisku-
jemo bolne člane kolektiva,
tako na domu kot v bolnišni-
cah (1. maj, 29. november),
imamo vpeljano socialno po-
moč in še bi lahko naštevali,
seveda vse v okviru danih
možnosti. Ob tem se zaveda-
mo, da so na teh področjih še
odprta vprašanja in proble-
mi, ki pa jih bomo morali vsi
skupaj s skupnimi močni re-
ševati, seveda vsak na svo-
jem področju.
Izvršni odbor konference
OD ZS Železarne Štore
izletnik Celje
odgovarja
V	Novem tedniku je bila
objavljena pritožba krajanov
Lesičnega zaradi prezasede-
nosti avtobusa na relaciji
Kozje^Celje. Problem nasta-
ja predvsem pri prevozu ob
5.30 iz Kozjega. Na relaciji
Lesično-Celje opravljamo
prevoze z dvema avtobuso-
ma, ki pripeljeta v Celje pred
6.00 uro in sta bila namenje-
na v glavnem za prevoze na
delo. Naslednji, tretji avto-
bus, odpelje iz Kozjega ob
5.30 in ima prihod v Celje ob
6.45. Do sedaj so slednji av-
tobus uporabljali dijaki za
prevoz v šolo. Do preobre-
menitve avtobusa z odho-
dom ob 5.30 iz Kozjega ni
prišlo zgolj zaradi omejitve
porabe goriva, temveč pred-
vsem zaradi spremembe de-
lovnega časa v nekaterih
šentjurskih in celjskih de-
lovnih organizacijah. Posle-
dica takšnih sprememb, ki
pa z nami niso bile dogovor-
jene, je razbremenitev pre-
vozov pred 6. uro in dodatna
obremenitev pred 7. uro, kar
je povzročilo težave pri vož-
njah namenjenih za šolarje.
V	celjski in šentjurski ob-
čini je bilo opravljenih več
razgovorov o možnosti prila-
goditve prevozov novo na-
stalim razmeram. O proble-
mu. ki lahko nastane s pre-
stavitvijo delovnega časa na
7. uro smo pravočasno se-
znanili pristojne občinske
komisije, ki so urejale spre-
membo pričetka delovnega
časa. Zal naša prizadevanja
in predlogi, da bi se vzpore-
dno z zamikom delovnega
časa razrešilo tudi vprašanje
urejenih prevozov in boljše
izkoriščenosti prevoznih
zmogljivosti, niso bili spreje-
ti z dovolj posluha, zato tudi
ne moremo edini prevzeti
odgovornost z nastalo situa-
cijo pri prevozu delavcev.
V	konkretnem primeru
smo si prizadevali rešiti pre-
zasedenost avtobusa tako,
da smo vključili dodatni av-
tobus, ki že vozi šolarje na
delu te relacije. Zavedamo
se, da s tem problem ni zado-
voljivo rešen, zato je bila na
nedavnem sestanku KS Le-
sično predlagana nova reši-
tev. Z določeno spremembo
obstoječih voznih redov, bo-
mo zagotovili dodatni pre-
voz, z odhodom iz Lesičnega
ob 6.30 v Celje.
Tako v tem, kot tudi o
ostalih podobnih primerih,
ko se pojavi potreba po do-
datnem avtobusu, se vedno
bolj srečujemo s problemom
enosmerne prazne vožnje.
»Izletnik« Celje, tako kot tu-
di ostale delovne organizaci-
je javnega avtobusnega pot-
niškega prometa, mora po-
slovati na znanih ekonom-
skih načelih gospodarjenja.
Sleherna ekonomsko neute-
meljena zahteva o uvajanju
novih ali dodatnih prevozov
zato ne more biti izklučno
naloga delavcev »Izletnika«,
temveč tudi tistih delovnih
organizacij v katere se delav-
ci vozijo na delo.
JANKO CESAR, direktor
Tozd Potniški promet
Uredništvo:
Strinjamo se z vašimi
ugotovitvami, še zlasti zato,
ker sodimo, da so v večini
primerov delovne organiza-
cije pri prehodu na nov de-
lovni čas ravnale kompro-
mise rsko. Priporočilo izvrš-
nega sveta SRS je bilo ja-
sno. Upoštevali so ga redki,
v gospodarstvu domala nih-
če. Položaj je tako zdaj v
mnogočem anarhičen tudi
zato, ker nam delo do 16. ure
ne diši. Vsem (dokazanim)
prednostim navkljub.
Nakupovalni
vozički
Nakupovalni vozički v sa-
mopostrežnih trgovinah so
poglavje zase. Vsak potroš-
nik si pred nakupom vzame
z določenega prostora trgo-
vine voziček in ko si blago
nakupi in po pregledu naku-
pa plača blago pri blagajni,
odrine kratkomalo ^voziček
od sebe. namesto, da bi ga
postavil nazaj na prvotno
mesto. Tako se naberejo vo-
zički za blagajnami in po-
trošniki se komaj zrinejo
skozi vrsto vozičkov. Nedav-
no smo slišali na našen ra-
diu, da se v samopostrežni
trgovini v Novi vasi potroš-
niki pritožujejo, zakaj vod-
stvo trgovine ne skrbi za to,
da se vozički ne nakopičijo
pred blagajnami. Ta pritožba
je nesmiselna in dokaz nevz-
gojenosti v naši socialistični
družbi. Ali ne bi potrošniki
sami poskrbeli za to, da vo-
zičke, ko se jih več nabere
tam za blagajnami porinejo
na njihovo stalno mesto? Po-
udarjam, da se to zgodi v sa-
mopostrežni trgovini v Tru-
barjevi ulici. Tu se vedno
najdejo potrošniki, in to sta-
rejši, saj mladim ni za tako
delo, ki sproti odstranijo vo-
zičke na njihovo prvotno
mesto, kjer so potem na
razpolago drugim nakupo-
valcem.
V preteklem letu 1982 je
bilo precej neredov, napak
in pomanjkljivosti v Celju
odpravljenih, na katere je
opozoril naš lokalni časopis
Novi tednik.
Nekaj takih, in to najbolj
perečih in v oči padajočih,
pa še pristojni faktorji niso
rešili, ali vsaj pojasnili v ča-
sopisu. To so predvsem: po-
kopališče na Golovcu, razpa-
dajoča Kreuhova hiša v Gub-
čevi ulici, hiša v Zidanškovi
ulici št. 20 in ruševine na par-
kirnem prostoru pri Turški
mački.
Mogoče bo leta 1983 prišlo
vsaj delno do ureditve teh
zadev, najprej porušenje mr-
tvašnice na Golovcu, potem,
ko dobi sedaj že 15-članska
družina, ki je v začetku štela
le 3 člane, drugo zatočišče?
Dr. ERVIN MEJAK
RAZPIS
nagrad »Slavka Šlandra«
za leto 1983
Komisija za podelitev nagrad »Slavka Šlandra« pri
občinski skupščini Celje
razpisuje
v skladu s 13. členom odloka o priznanjih in
nagradah občine Celje (Ur. list SRS 11/77)
nagrade »Slavka Šlandra«
za leto 1983
Nagrado »Slavka Šlandra« lahko dobi:
-	posameznik
-	skupina posameznikov
-	organizacija združenega dela
-	družbenopolitična.organizacija
-	druge samoupravne organizacije in skupnosti
-	društvo
Nagrada Slavka Šlandra se podeljuje za najvišje do-
sežke, izredne stvaritve ali vrhunske uspehe na vseh
področjih življenja in dela, ki so splošnega pomena
za občino ali prispevajo h krepitvi njenega ugleda in
so bili doseženi v zadnjih dveh letih pred podelitvijo.
Nagrado Siavka Šlandra lahko prejmejo posamezni-
ki tudi za izredno pomembno življenjsko delo
S tem razpisom vabi komisija za nagrado »Slavka
Šlandra« samoupravne organe ^družbenopolitične
organizacije v organizacijah združenega dela in dru-
gih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
družbenopolitične organizacije, društva in občane,
da pošljejo predloge za tiste, ki so s svojim izrednim
delovanjem in ustvarjanjem pripomogli za hitrejši in
vsesplošen razvoj v svoji delovni sredini in družbe-
nopolitični skupnosti.
Komisija bo sprejemala utemeljene predloge za po-
delitev nagrade »Slavka Šlandra« za leto 1983 do
vključno 15/4-1983 na naslov Skupščina občine Ce-
lje, Komisija za podelitev nagrad »Slavka Šlandra«,
Trg svobode 9, 63000 Celje.
Po tem roku komisija vlog ne bo upoštevala. Prosi-
mo vse zainteresirane, da z vso resnostjo sodelujejo
pri predlaganju za podelitev te nagrade.
Komisija za nagrade
»Slavka Šlandra«
pri skupščini občine
Celje
Stolp je ohranjen še do svoje pr-
votne višine. Manjkajo mu le stre-
ha, podi oz. stropi in predelne ste-
ne. V tlorisu je pravokotnik z zu-
nanjimi merami 9 x 12 m in pol-
drugi meter debelimi zidovi, obse-
ga pa poleg pritličja še dve etaži.
Vhod, ki ni z ničemer zavarovan,
je v pritličju, vendar nekoliko nad
nivojem zemljišča - nekdaj so do
njega držale stopnice. Ker je prit-
ličje nekdaj rabilo za klet, ga
osvetljujeta le dve ozki lini, name-
ščeni levo in desno od vrat. Prvo
nadstropje so osveljevala štiri
okna, opremljena z obokenskimi
klopmi, drugo nadstropje pa tri
enako opremljena okna. Pritličje
in prvo nadstropje sta bila prede-
ljena z lesenimi predelnimi stena-
mi, tako da je bil na sredi ozek
hodnik, nato pa na vsaki strani po
en nerazčlenjen prostor. Vrhnje
nadstropje ni bilo predeljeno, ven-
dar pa je bil tu urejen ajželj - kon-
zole, ki so ga opirale, so na zuna-
njem zidu še ohranjene. Kljub te-
mu, da na stolpu ni sledov fortifi-
kacijskih sestavin, so njegovi pre-
bivalci vsaj delno skušali poskrbe-
ti za svojo varnost. Vhodna vrata
so nameščena tik nad strmino po-
bočja na vzhodni strani, tako da se
jim ni bilo mogoče približati z na-
padalnimi ovni in jih sesuti. Na
vzhodni, najbolje zavarovani stra-
ni je tudi večina oken, saj je v
prvem nadstropju na izpostavljeni
zahodni strani eno samo okno, pa
še to je osvetljevalo le hodnik, v
drugem nadstropju pa je poleg
dveh oken v vzhodni steni spet
eno samo okno na južni strani, ki
pa v tej višini za prebivalce stolpa
tudi ni pomenilo kakšne posebne
nevarnosti. Kebeljska graščina je
najstarejši primer stolpastega
dvora na Slovenskem.
Kienhofen
(Kienhofen),
graščina
V ravnini, sredi naselja, Muta
118, pri Radljah ob Dravi. Občina
Radlje.
Prednik graščine je bil dvor Ur-
bana Gorttnerja, ki je bil v 16. stol.
podložen deželnoknežjemu uradu
v Muti. Njegova poznejša lastnika
sta bila Niklas in Andrej
Sulzpacher. Od Tomaža Radels-
dorferja ga je kupil Tomaž Kien-
perger, kateremu je nadvojvoda
Ferdinand 1597 dovolil, da svojo
plemiško stavbo imenuje Kienho-
fen. Kienperger je svoj dvorec -
Edlsmansssitz Khienhofen an
der Maut 1609 prodal Nikolaju Ze-
pizu, mariborskemu meščanu, že
naslednje leto pa ga je kupila Kon-
kordija Amman roj. Gaisruck. Od
nje ga je čez deset let dobil vuzeni-
ški graščak Maksimilijan Regal.
1637 ga je kupil Wolf Žiga baron
Herberstein - Neuberg, ki je po-
sest preimenoval v Gut Hohen
Maut. Potlej so graščino kupili ba-
roni Kulmer (1680 Hans Kari, nato
do 1728 Franc baron Kulmer). Sle-
dila mu je njegova žena Marija
Frančiška, roj. baronica Boie. Po
Frančiškini smrti 1750 je graščina
spet prišla v posest Herbersteinov
in sicer Karla Jožefa, ki jo je že
naslednje leto prepustil svoji se-
stri Katarini pl. Leobeneg. Po nje-
ni smrti 1769 je posest podedoval
njen mož Krištof Valentin pl. Leo-
beneg in za njim 1776 Jožef grof
Berlo, vnuk Frančiške Kulmer.
Takrat je začela graščina propada-
ti in so jo morali 1807 delno poru-
šiti. Sezidali so novo, ki pa je že
1811, še preden so bila dela konča-
na, pogorela in je ostala brez stre-
he do 1819. Tedaj je kupil graščino
Johan Schock (Schaeyg) in jo spet
pozidal. Zaradi raznih pravd je šlo
vse po zlu in posestniki graščine
so se poslej naglo menjavali (Ro-
man Schmid, Matej Feldbacher,
Jožef Sous. baron Jožef Eichhof,
Štefan Santa de Kozmas, Edmund
Heidler), dokler ni stavbe z bližnji-
mi zemljišči 1899 kupila Ciril-Me-
todova družba v Ljubljani, ki je tu
odprla slovensko šolo. Med obe-
ma vojnama ie bil v njeni posesti
Ernest Leitinger. gostilničar na
Zgornji Muti. Zdaj rabi različnim
namenom, v njej pa je tudi lokalni
muzej.
Pri Vischerju je Kienhofen
predstavljen kot gosposka, eno-
nadstropna, šestosna stavba z
mansardnim podstrešjem, z dve-
ma enonadstropnima prizidkoma
in vrsto pritličnih gospodarskih
poslopij, vpetih v okvir obzidja, ki
oklepa notranje dvorišče in je na
vogalih okrepljeno s pravokotni-
mi stolpiči. Današnja stavba je na
pogled povsem novodobna. Pozi-
dana je na pravokotni tlorisni
ploskvi, je 4 x 10 osna, enonad-
stropna in nepodkletena. Fasade
so povsem sodobne. V pritličju so
široka okna trgovine, le horizon-
talna greda, ki loči pritličje od
nadstropja, in v nadstropju z mal-
tastimi okviri poudarjena okna, še
razodevajo starejši arhitekturni
koncept. Skozi novejši kamnitni
portal, nad katerim je sodobni
mučki grb, vstopimo v s češkimi
kapami opremljeno vhodno vežo.
Takšni oboki nastopajo tudi v pro-
storih sedanjega mučkega muzeja,
kjer pod enoramnimi stopnicami,
ki drže v docela predelano nad-
stropje, najdemo vrh starega, šila-
stoločnega gotskega portala s po-
snetimi robovi, ki edini izpričuje
starodavno stavbno kontinuiteto
objekta.
V župnijski cerkvi na Muti je
vzidana nagrobna plošča 1769
umrle lastnice Kienhofna, Marije
Katarine baronice Leobenegg, roj,
grofice pl. Herberstein.
Graščina Kienhofen v Muti ob koncu 17. stoletja
10. FEBRUAR 1983
EM-MflMMD	NOVI TEDNIK - STRAN 15
Tako smo preživeli zimske počitnice
Tako hitro kot so zimske počit-
ke prišle, so tudi minile. Med
njimi sem doživel marsikaj lepe-
ga. Sli smo za tri dni na Roglo
gniučat. Imeli smo zelo lepo vre-
^e. 2e zgodaj zjutraj smo odšli
na smučišče, kjer smo se smuča-
li A kmalu se mi je stožilo po
domu, zato sem bil tudi vrnitve
domov zelo vesel. Za več dni smo
gli tudi na Zbelovsko goro, kjer
jjnamo zidanico in vinograd. Tu-
di tam sem preživel veliko lepih
dni. Tako so minile moje počit-
nice.
BOŠTJAN JAVORNIK, 4. a
OS Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
2e prvi dan počitnic sem imel
smolo. Dobil sem hudo gripo. Z
visoko temperaturo sem preležal
nekaj dni v postelji ali pa ob tele-
viziji spremljal smučarske nasto-
pe najboljših za Svetovni pokal.
Potem smo odšli z vlakom v Ma-
ribor. Sprehodili smo se po trgo-
vinah in ugotovili, da niso ravno
najbolje založene, nič manj spod-
budne pa niso visoke cene. Seve-
da smo zavili v ribjo restavracijo,
kjer smo naročili in dobili tri pol-
meterske osliče (brez glav). Po
obilnem kosilu smo se odpravili
na lov za gramofonsko ploščo.
Nismo je dobili, zato menim, da
imajo v Celju večjo izbiro.
Ob 17.45 je bij čas za odhod. Na
vlaku sem opazil nekaj zanimi-
vih osebnosti, naprimer proda-
jalca preprog. Vlak drvi in se le
za hip ustavi na številnih posta-
jah. Celje, Laško in že smo skoči-
li z vlaka.
Že spet je tu šola. Ura je 6.30.
Budilka grdo zabrni in najraje bi
jo "zagnal skozi okno. Naglo se
umijem, oblečem, in odhitim v
šolo. Med potjo premišljujem,
kolikokrat bom še moral tako
zgodaj vstati in koliko šolskih ur
ibo še preteklo do naslednjih po-
čitnic.
j	TEODOR DRTL, 6. c
OŠ Primoža Trubarja
LAŠKO
Med počitnicami sem razbil
okno.
MIRAN KROPF, 4. a
CS ZREČE
PONEDELJEK: Danes sem
pomagala mami luščiti fižol. Po-
tem sem gledala televizijo.
TOREK: Danes sem šla s se-
stro Marjano v Konjice. Kupila
mi je nove copate. Sli sva tudi v
slaščičarno na torto in sok.
SREDA: Danes sem bila sama
doma. Brala sem knjige, ki sem
si jih izposodila v šolski knjiž-
nici.
ČETRTEK: Danes sem šla v tr-
govino po olje in sladkor. Zase
sem kupila čokolado.
PETEK: Danes sem posprav-
ljala stanovanje, čistila čevlje in
Pomagala kuhati kosilo.
SOBOTA: Danes sem bila pri
stari mami na gostiji. Bilo je zelo
lepo.
NEDELJA: Danes dopoldne
sem gledala televizijo, popoldne
Pa sem šla k sestrični Dušanki.
igrali sva se do večera, potem
sem šla domov.
Tako je minil, drugi teden mo-
jih počitnic.
TANJA PRELOZNIK, 2. b
OS ZREČE
Med počitnicami sem se zelo
veselila prvega izleta dopisnikov
■teše šole v Maribor. Zjutraj sem
^ zbudila ob tričetrt na šest. Bila
le še tema. Hitela sem se umivat
"t česat. Nato me je atek peljal na
Mobusno postajo. Tam smo ča-
kali pet minut Iz teme so se pri-
kazale luči. Avtobus! Kaj je to?
^limo pelje. Ni ustavil! Razočara-
le smo gledale. Potem smo odšle
v telefonsko govorilnico in pokli-
ce tovarišico Nado. Nihče se ni
°glasil, zato smo vedele, da je
°<išla. Konec izleta! Zajokala
^m. Se zdaj, ko pišem, mi gre na
l0k. Popoldan sem si v Emoni
kupila dve knjigi, da sem se malo
^tolažila.
SMILJANA ADAMIČ, 3. r
OS STRANICE
Med počitnicami je šla tovariši-
ca Slavica z lutkarji v Ljubljano.
Ogledali smo si stari del mesta in
trgovine z izložbami. V Cankarje-
vem domu smo si ogledali spo-
menik Ivana Cankarja, nato pa še
lepo lutkovno predstavo. Bila
nam je zelo všeč. Po predstavi
smo šli še v slaščičarno, kjer smo
se posladkali s tortami.
Domov smo se vrnili z avtobu-
som vsi veseli in zadovoljni, da
smo videli veliko lepega in zani-
mivega.
NATALIJA ROSER, 3. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Letos sem preživela počitnice-
pri stari mami na Stranicah. Sta-
ra mama ima psa z imenom Piki.
Počitnice so bile zelo žalostne,
ker ni bilo snega. Stari mami sem
pomagala pri delu. Nekega dne
sem šla z bratom po telohe. Telo-
hov nisva našla. Šla sem pogle-
dat nekam drugam, zemlja je bila
spolzka, zato mi je spodrsnilo in
padla §pm v ježice. Nato sem od-
hitela k bratu in sem mu poveda-
la kaj se mi je zgodilo. Pri stari
mami sem bila en teden. Bilo mi
je zelo všeč.
TATJANA KRANCAR, 4. b
OS VITANJE
Med počitnicami sem bil naj-
bolj vesel, ko smo domov pripe-
ljali telička. V hlevu je najlepše.
Zanj moram skrbeti sam. Ko bo
zrasel ga bomo prodali.
ROBI LESKOVAR
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Letošnjo zimo je zapadlo malo
snega. To je zelo potrlo nas, šo-
larje, saj smo se morali sprijazniti
s tem, da bodo naše smuči to zi-
mo ostale v kleti ali na podstreš-
ju. Čeprav so nižji hribi ostali
kopni pa se je na nekaterih smu-
čiščih le obdržala tanka plast
snežne odeje. Tako je bilo tudi v
Kranjski gori, kjer sem s stricem,
teto in dvema sestričnama preži-
vel zadnji teden zimskih počit-
nic. V ta, nekaj kilometrov odda-
ljeni gorski kraj, smo prispeli v
torek. Prihod ni bil nič kaj vesel,
saj so nas srečevali žalostni obra-
zi razočaranih smučarjev. Name-
stili smo se v prijetni garsonjeri,
potem pa odšli na sprehod. Na-
slednji dan smo že zgodaj zjutraj
nataknili smuči in odšli proti
smučiščem. Ves dan smo izkori-
stili za smučanje, vendar smo
morali paziti, saj so iz snega gle-
dali kar precej veliki kamni. Na
žalost so ta dan izkoristili za smu-
čanje tudi mnogi drugi, zato je
bil pogled na hrib, kjer smo smu-
čali, zvečer obupen. Kamni, zem-
lja in trava so prevladovali, le ne-
kaj snega je še bilo vmes. O sta-
nju smuči rajši ne govorim. Tako
smo ugotovili, da s smučanjem
ne bo nič. Ker nam je bilo v gar-
sonjeri preveč dolgčas, smo se
hodili kopat v hotel. Imeli pa
smo tudi srečo, saj je bil prav ta
teden v Kranjski gori slalom in
veleslalom za pokal Vitranc. Tu-
di s teh tekmovanj smo prišli ža-
lostni, saj so nas naši smučarji
razočarali. Tekmovanja sp bila
mimo in vsi skupaj smo se odlo-
čili, da odidemo na Vršič. S seboj
smo vzeli tudi smuči. Ko smo
prišli na 1515 metrov visoko go-
ro, smo bili kar precej utrujeni,
vendar smo na to pozabili, ko
smo občudovali prelepe gore.
Nazaj je šlo seveda hitro, saj smo
imeli smuči. Bližal se je dan od-
hoda in sklenili smo, da na ta dan
preizkusimo tekaške smuči. In
res. V izposojevalnici smuči smo
si jih izposodili in brž nataknili
na noge. Naš cilj je bil, da s smuč-
mi pritečemo do Planice in nazaj.
Seveda smo se sprva bolj počasi
in nerodno premikali, nato pa
smo postali bolj spretni. Dvajset
kilometrov smo pretekli veni uri
in pol, kar je bil za nas velik
uspeh. Brez padcev tudi ni šlo,
zato sem imel malo rdečo zadnjo
plat. Pozabil pa sem tudi poveda-
ti, da je ta dan zapadlo deset cen-
timetrov novega snega, ki smo ga
bili vsi veseli. Po teku smo se
vrnili v garsonjero in pričeli po-
spravljati ter pakirati. Popoldne
smo Kranjsko goro zapustili. Vsi
smo odšli polni čudovitih dožive-
tij z željo, da se naslednjo zimo
spet vrnemo.
MATJAŽ KACICNIK, 7. a
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Prvi teden počitnic sva se s se-
stro igrali s punčkami in kolebni-
cami. Drugi teden sva se peljali z
vlakom v Maribor na obisk. Tam
smo se s sestrično igrale in poslu-
šale plošče. Zadnje dni sem gle-
dala televizijo in se pripravljala
za šolo.
MAJA RATAJC, 1. d
OŠ ŠENTJUR
PotlTKJICE
preživela sem svoje
PRVE ZIMSKE PoČ\TNICE.
SEM
9!LAVPR| STm mami V
P0DG0PJU. 5K0DA, D/VhJl
BILO snega, ker bi se
M H ko sankala.
TANŠEK JANJA, 1-d
ŠENTJUR
Ti presneta Atka! Le kaj si je spet izmislila! Razrezala je
napis za prireditev, ki jo vsi otroci nestrpno pričakujejo. Toda
učenci so ena, dva, tri spet sestavili besedo. Kaj pa ti, že veš, za
kakšno prireditev gre?
Seveda tudi tokrat čaka v uredništvu prelepa nagrada, ki jo
poklanja tovarna AERO. Zato čimprej pošljite dopisnico z reši-
tvijo, najkasneje pa do torka, 15. februarja 1983. Ne pozabite
pripisati še naslova, razreda in šole, ki jo obiskujete.
Prejšnjič ste morali izračunati, da je Atka raztresla ŠTIRI
škatlice. Nagrado AERA pa je žreb prisodil: Damir Roje, Koš-
nica 13, Celje.
(M) Hmezad
HMEZAD
GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje
naslednjih del in nalog
1.	STREŽBA JEDIL IN PIJAČ
(hotel Prebold, Restavracija Slovan Vransko)
2.	KUHANJE JEDIL ŠIROKEGA
IZBORA
(Hotel Prebold, Restavracija Slovan Vransko)
3.	POMOŽNA DELA IN ČIŠČENJE
PROSTOROV V STREŽBI
(Bife Fervega Vel. Pirešica)
Pogoji:
pod 1. - poklicna gostinska šola - smer natakar - 2
leti del. izk.
pod 2. - poklicna gostinska šola - smer kuhar - 2 leti
del. izk.
pod 3. - NK delavec
Poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas.
Interesente vabimo, da v 15 dneh od dneva objave
vložijo pismene vloge z vsemi dokazili na naslov
Hmezad GOSTINSTVO-TURIZEM Žalec
Hmeljarska 2
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili
v zakonitem roku.
Na podlagi sklepa sveta delovne skupnosti
komisije za kadrovske zadeve in izobraževanje
Kazenskega poboljševalnega
doma za mladoletnike in zapori
Celje
razpisuje
proste delovne naloge in opravila za nedoločen
čas za:
Vodje oddelka za materialno
finančne zadeve (računovodja)
Poleg splošnih pogojev določenih v 156. členu Zako-
na o sistemu državne uprave (Uradni list $RS št. 24-
1149/79 z dne 26. julija 1979) morajo kandidati izpol-
njevati še:
a)	splošne pogoje:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomsko-komercialne
smeri,
-	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podob-
nih delovnih nalogah ali opravilih,
-	strokovni izpit,
-	sposobnost organizacije in vodenja,
b)	posebne zahteve:
-	za moške urejena vojaška obveznost,
-	da ni sodno kaznovan in da ni v kazenskem po-
stopku
-	zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in
razvijanju socialističnega samoupravnega sistema,
-	znanje slovenskega jezika.
Nastop službe možen takoj oz. po dogovoru.
Stanovanja ni.
S svojeročno napisanimi prošnjami in z obširno na-
pisanim življenjepisom ter dokazili o šolski oz. stro-
kovni izobrazbi naj se kandidati osebno zglasijo na
razgovor v KPD za mladoletnike in zapori Celje,
Linhartova 3, kjer bodo dobili še vse ostale potrebne
informacije.
Kandidati, ki ne bodo prišli na razgovor in predložili
zahtevane listine, ne bodo obravnavani.
Objava velja 15 dni po objavi oz. do zasedbe delov-
nih mest.
Piščančevi svaljki
Potrebujemo: 4 kose piščančevih prs, sredico v mleku
namočene in odeejene žemljice, žlico sesekljanega peterši-
Ija, sol, maslo, 1 del belega vina. Pire: 500 g mokastega
krompirja, maslo, kozarec toplega mleka, sol in nekoliko
nastrganega muškatnega oreščka.
• Iz piščančevih prsi vzemite kosti, nato meso dvakrat zme-
ljitc in mesni masi dodajte odcejeno sredico namočene žem-
ljice. peteršilj in sol ter mešajte tako dolgo, dokler masa ne
postane gladka. Razdelite jo na štiri enake dele in napravite
štiri ploščate svaljke. V posodi raztopite maslo in »pražite
svaljke na zmernem ognju, dokler spodaj ne porumene.
Potem jih obrnite, da se popečejo še na drugi strani in jih
poškropite z vinom. Pokrijte posodo in pustite, da se svaljki
še nekaj časa dušijo na malem ognju. Iz krompirja pripravite
pire. mu dodajte maslo, mleko in muškatni orešček. Svaljke
postrezite na toplem krožniku in okrasite s pirejem. Jed je
primerna za otroke in starejše ljudi.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
mi na m
10. FEBRUAR 1983
Priznanja za prizadevne
telesnokulturne delavce
Danes (četrtek) bo v veliki
dvorani Narodnega doma slo-
vesna podelitev Bloudkovih
značk in občinskih priznanj za-
služnim telesnokulturnim de-
lavcem občine Celje. Sloves-
nost pripravlja Telesnokultur-
na skupnost občine Celje in bo
ob 17. uri.
Zlata priznanja za dolgolet-
no delo v telesni kulturi prej-
mejo: Meta Cafuta, Mile Cepin,
Majda Dejak, Milan Dojer, Vi-
ki Dom, Tone Erjavec, Rudolf
Fajgl, Tone Galuf, Jože Ger-
šak, Jože Golob, Gustav Gro-
belnik, Albina Horvat, Bojan
Horvat, Miran Horvat, Alek-
sander Hrašovec, Dušan Ilo-
var, Ivan Jeram st., Jure Klanj -
šek, Milena Kolnik, Jože Kopi-
tar, Otmar Koštomaj, Franček
Kragl, Milan Krivec, Alojz La-
kovič, Danica Lakovič, Ciril
Lubej, Slava Marinček, Milan
Mulej, Marjan Nunčič, Andrej
Peterka, Konrad Plavštajner,
Franc Podržaj, Srečko Pukl,
Drago Šeško, Anica Tovornik,
Franc Vitanc, Ivan Zorko in
Igor Zupančič.
Srebrna priznanja za 20 let-
no delo v TKS prejmejo: Bori -
voj Belcer, Franc Berginc, Ivi-
ca Bezlaj, Dora Bokšan, Blaž
Crepinšek, Anton Drev, Dušan
Gabrijel, Franc Gajšek, Jožefa
Gajster, Ivan Gračner, Jože
Grmek, Franc Grubenšek, Pe-
ter Hribemik, Jože Jakop,
Franc Jarh, Rudi Jerič, Mirko
Knez, Miro Kocuvan, Slavko
Kokot ml., Emil Kolenc, Olga
Kopitar, Egon Koštomaj, Bo-
jan Koželj, Stane Kranjc, Ver-
ner Kristan, Silva Krušič, Fri-
da Lubej, Franc Mirnik, Tone
Pasar, Miloš Pešec, Milena Pe-
trič, Mladen Petrovič, Jože Ro-
bič, Franc Rozman, Franc Ško-
berne, Franc Strajher, Vili Šu-
ster, Marjan Tratnik, Mara Ve-
hovec, Peter Vi potni k, Adi
Vrečar, Tončka Zgomba in
Janko Zilnik.
Bronasta priznanja za 10
letno delo v TKS prejmejo:
Anton Aškerc, Mirko Babovič,
Alojz Banič, Robert Ceglar, Jo-
sip Cagalj, Silva Cagalj, Franc
Canžek, Ivan Cmak, Gustav
Debeljak, Rafko Funkl, Mar-
jan Furlan, Dušan Glažar, La-
do Gobec, Hubert Golner, Ivan
Grajžl, Andrej Grilanc, Tone
Kelenc, Peter Klinar, Zdravko
Konda, Aljana Kovač, Hinko
Kižar, Alojz Lesjak, Metka
Lesjak, Marjan Mackovšek,
Tomaž Milač, Mičo Mijač, Mar-
jan Mirnik, Nada Mirnik, Peter
Mlinar, Irena Naglav, Franc
Naraks, Peter Naraks, Zdrav-
ko Novak, Jernej Pelko, Fedor
Pirkmajer, Srečko Pišorn, Bra-
ne Planine, Oto Planko, Davo-
rin Podpečan, Zdravko Radič,
Tone Rožman, Miloš Sagadin,
Edvard Selič, Rado Simončič,
Bojan Smrdelj, Dušan Srebot-
njak, Vojko Starovič, Tomo
Studnička, Branko Špindler,
Hinko Sprajcer, Rudi Štante,
Tomaž Štolfa, Ida Trebičnik,
Ciril Trebičnik, Olga Trebič-
nik, Tončka Veber, Vlado Vid-
mar, Zdenka Zimšek, Franc
Zorko, Marko Zorko, Alojz Zu-
pane in Milan Zohar.
Dobitniki Bloudkovih
značk - zlate značke: Ciril Ilo-
var, Jure Klanjšek, Franc Pe-
tauer in Franc Vitanc.
Srebrne značke: Alojz Bo-
rinc, Franc Dobovičnik, Viki
Dom, Franc Gajšek, Dušan
Godnik, Štefka Hartman, Jože
Jakop, Angelca Kavtičnik,
Franček Kragl, Rudi Rovan,
Jelka Sazonov, Ivan Šrot, Vili
Truglas, Drago Vračun in Jan-
ko Zilnik.
Bronaste značke: Franc
Apat, Mirko Babovič, Jože Do-
jer, Lado Gobec, Božo Godnik,
Mija Hlačar, Dušan Ilovar,
Mladen Jazbec, Štefan Jug,
Lado Kaluža, Peter Karner,
Anica Klampfer, Peter Klinar,
Metka Lesjak, Branko Martič,
Marjan Mirnik, Nada Mirnik,
Milan Ojstrež, Jože Petauer,
Fedor Pirkmajer, Peter Podse-
denšek, Miran Polutnik, Bo-
gdan Povalej, Zvone Streicher,
Srečko Šetina, Tomaž Štolfa,
Jože Tanko in Aleš Vrečko.
TONE VRABL
Kegljači Celja uspeli
Osmerica celjskih kegljačev Jože Tisovec, Ivan Šrot, Alojz
Urh, Danilo Sivka, Stanko Nareks, Viki Vanovšek, Zvonko Ko-
vačevič in Boris Kompan so v štirih kvalifikacijskih nastopih
uspeli vrniti Celju mesto v republiški šestčlanski kegljaški ligi.
Po lanskoletnem petem mestu so morali v kvalifikacije in so v
borbi s prvakom vzhodne in zahodne II. republiške lige ter proti
lani šesti ekipi na republiškem prvenstvu Tekstil-Slovanu
uspeli zmagati. Premočno z 20593 keglji pred Tekstil-Slovanom
20400, Brestom 20294 in Rudarjem 20211.
Tako se bodo celjski kegljači znova potegovali za naslov repu-
bliškega prvaka. Prvenstvo bo marca.
J. K.
Najboljši naprej
Plavalni klub Neptun je uspešno izvedel drugo kolo regij-
skega plavalnega prvenstva na katerem so sodelovali plavalci
petih plavalnih centrov severovzhodne Slovenije. Tako so med
plavalci Branika in Maribora, Celulozarja iz Krškega, Fužinarja
iz Raven, Rudarja iz Trbovelj in Titovega Velenja nastopili tudi
najboljši plavalci Neptuna.
Dosegli so več prvih mest. Zlasti močni so Celjani pri mlajših
in starejših pionirjih oz. pionirkah. Pri članih sta izstopala Jože
Tanko in Sabina Logar, pri mladincih Aleš Jašarevič in Primož
Škerl, pri starejših pionirjih pa Matjaž Stopinšek in Borut Pre-
sečnik. Največji napredek in uspeh pa so poželi pionirji Dejan
Tešovič, Grega Jurak, Zana Radaljac, Tanja Fermentin. Saša in
Nataša Lavrič, Erazem Polutnik in Jure Vračun.
Najboljša četverka pionirskih plavalcev Dejan Tešovič, Grega
Jurak, Tanja Fermentin in Mojca Anderle bo nastopila na zim-
skem pokalnem tekmovanju v Trbovljah, ostali starejši plavalci
pa pozneje še v Ljubljani.
J.KUZMA
Klavdija Perlič prvakinja
Celjski umetnostni drsalci so znova potrdili vodilno vlogo
v slovenskem prostoru. Na pionirskem prvenstvu Slovenije
v umetnostnem drsanju, ki je bilo na Jesenicah, so osvojili
tri naslove republiških prvakov, eno drugo in eno četrto
mesto. Med moštvi pa so zaradi nenastopanja tekmovalnega
para osvojili le drugo mesto v tekmovanju za pokal Stanka
Bloudka.
Lep uspeh je dosegla v najmočnejšem pionirskem razredu
A mlada Klavdija Perlič. Bila je premočno prva in je s tem
nova prvakinja, ki bo skupaj s Spelo Pere, ki je nastopila
izven konkurence, lani je namreč bila najboljša ter Petrom
Laknerjem, nastopila na državnem pionirskem prvenstvu,
ki bo 5. in 6. marca v Beogradu.
V	kategoriji pionirk skupine B se je odvijala vseskozi
ogorčena borba za naslov prvakinje med dvema celjskima
tekmovalkama. Ob koncu je slavila Špela Pere za nekaj
stotink in desetink pred Petro Prodan.
V	najlažjem in najmlajšem razredu pionirk C je iz Celja
tekmovalo večje število tekmovalk. Petra Kuralt je bila
četrta, Alja Beccari osma, Mojca Brezigar dvanajsta in Ma-
teja Planine šestnajsta. Pač pa je bil odličen Miha Strehar, ki
je osvojil med pionirji naslov prvaka.
V	prihodnjih dneh bo republiško prvenstvo za mladince
in člane (19. februarja) v Celju, državno prvenstvo v istih
kategorijah pa 26. februarja v Ljubljani.
J.KUZMA
Turni smuk s šmohorja do Liboj
Vse kaže, da bodo Libojčani letos zaradi novo zapad-
lega snega v zadnjih dneh le lahko izpeljali zdaj že 3.
TRADICIONALNI TURNI SMUK s Šmohorja do Li-
boj v dolžini več kot 10 kilometrov!
Takoj po zapadlem snegu se je sestal organizacijski
odbor in sklenil:
3. TURNI SMUK bo v soboto, 12. februarja 1983 s
startom ob 10. uri pri planinski koči na Šmohorju za
člane oz. vse sposobne smučarje starejše od štirinajst
let! Manj sposobni smučarji oz. mlajši začetniki in
članice pa bodo startali tudi ob 10. uri pri smučarski
vlečnici v Libojah.
Prijave organizator sprejema kar na startu!
Za najboljše so pripravljene diplome in tudi prak-
tične nagrade!
Organizatorji so se že odpravili na progo, da jo bodo
dobro utrdili ter označili, tako da ne bo med udele-
ženci prišlo do nepotrebnih težav! V soboto torej vsi
ljubitelji smučanja na 3. TURNI SMUK s Šmohorja v
Liboje!
Rogaška na poti k uspehu
A/i se je Libeia naveličala igrati?
Vse kaže, da bodo v prihod-
nji sezoni gledali v šmarski ob-
čini kvalitetno košarkarsko
tekmovanje, in sicer tekme
ženske II. zvezne lige. Ekipa
Rogaške je namreč na najbolj-
ši poti, da postane republiški
prvak, saj je tudi po 12. kolu še
vedno na prvem mestu in to
brez ene same izgubljene tek-
me. V zadnji tekmi so košarka-
rice Rogaške dosegle eno naj-
pomembnejših zmag, saj so v
Zireh premagale tekmice za
prvo mesto, lanske članice II.
zvezne lige, ekipo Kladivarja
59:56. Prvi polčas so dobile s
štirinajstimi točkami predno-
sti domačinke, kar pa ni zmed-
lo gostij, ki so v drugem delu
zaigrale v silovitem tempu, v
obrambi dobro in z natančnimi
meti dosegle nadvse pomemb-
no zmago. Vse so igrale dobro,
še posebej pa Cuješeva.
Metka iz Celja je dobila sre-
čanje v Litiji 59:48, Comet pa
doma po slabi igri s Senožeča-
mi 37:36! Vodi Rogaška, Co-
met je četrti in Metka peta. Pa-
ri 13. kola: Rogaška-Maribor,
Comet-Jesenice in Metka-No-
vo Mesto.
V II. zvezni ligi so košarkarji
Libele doživeli drugi poraz in
sicer pravo katastrofo v Sinju
proti Alkarju 98:74. Tudi odlič-
ni Tovornik s 30 koši ni mogel
ublažiti visokega in nepričako-
vanega poraza. Ali se morda
košarkarjem Libele po krep-
kem vodstvu v II. zvezni ligi ne
da več igrati? To vsekakor ne
bi bilo dobro, saj na lahek na-
čin izgubljajo težko priborjeni
ugled. Še vedno vodi Libeia, ki
bo v 15. kolu igrala doma proti
Montingu iz Zagreba, ki zao-
staja za kar dvanajst točk.
V II. republiški ligi - vzhod
je novinec Garant s Polzele do-
živel drugi poraz in sicer v Ptu-
ju proti Dravi 81:79 (36:36).
Tekma je bila vseskozi izena-
čena in čeprav so gostje vodili
nekaj minut pred koncem še s
petimi koši razlike, le-te niso
znali obdržati. Po prvem delu
sta tako na vrhu Drava in Ga-
rant s po 14. točkami, četrti je
Zlatorog iz Laškega, šesta
Elektra iz Šoštanja in osmi
Šentjur med desetimi ekipami.
Z drugim delom prvenstva bo
do nadaljevali v soboto, 12. fe
bruarja, ko bo Garant gostoval
pri tretjeuvrščenem Dravo
gradu.
TONE VRABL
Uspeh proti Medveščaku
V	srečanju proti Medveščaku med tednom v Celju pred 1200
gledalci so hokejisti Cinkarne pokazali že mnogo boljšo igro in si
do naslednjega srečanja z Zagrebčani zagotovili tretja mesto'
Toda zadnji nastop na Jesenicah potrjuje, da bi lahko dosegli še
kaj več.
Srečanje na Jesenicah je bilo zelo razburljivo. Po prvi tretjini
je bil rezultat 0:0. 2e so domačini pričakovali presenečenje, ko
so najboljši Jeseničani v drugi tretjini le našli v celjski obramb:
napake in v osmih minutah dosegli kar pet zadetkov. S tem je
bilo vse rešeno in Jesenice so znova slavile s 7:2 (0:0, 6:2, 1:0).
Strelca za celjsko moštvo sta bila Zorko in Bernjak. Po teir
porazu in porazu Medveščaka 1:6 proti Olimpiji je stanje na
lestvici ostalo nespremenjeno. Olimpija je prva, Jesenice druge,
medtem ko so igralci Cinkarne tretji.
V	soboto gostuje v Celju ob 18.30 uri v Mestnem parku ekipa
ljubljanske Olimpije.
J. KUZM4
Presenečenja v
sindikalnem hokeju
V drugem delu občinske sindi-
kalne hokejske lige je prišlo do
dveh presenečenj. Kovinotehna
je premagala EMO 12:6 (strelci za
Kovinotehno Kerkoš in Dobo-
vičnik po 4, Tuš 2 ter Skrubej in
Zupanec po 1, za EMO Sm-kol 5
in Lukač 1), Zlatarna pa je izgu-
bila z Opekarno 4:7 (strelci za
Zlatarno Ograjenšek 4 in Ope-
karno Kolenc in Gajzer po 3 ter
Samec 1). Vodi Kovinotehna 4
točke (15:8), sledijo Zlatarna 2
(15:8), Opekarna 2 (9:7) in EMO 0
točk (7:23). Strelci: Ograjenšek
(Zlatarna) 7, Smrkol (EMO) in
Kerkoš (Kovinotehna) po 6 itd.
Nedelja, 13. februarja: 16,30 Ko-
vinotehna - Zlatarna in 17,30
Opekarna - EMO.
TV
Šest strelcev
izpolnilo normo
' Na strelišču v Žalcu je bilo dru-
žinsko tekmovanje za »zlato pu-
ščico«, kjer je nastopilo devet
strelcev SD Žalec. Zmagal je
Mladen Melanšek 548 krogov,
sledijo Rudi Kotnik 539, Franc
Kotnik 533, Alojz Klovar 523,
Janko Melanšek 505 krogov itd.
Normo za nastop na občinskem
prvenstvu, ki bo na žalskem stre-
lišču v nedeljo, 13. februarja ob 8.
uri, je izpolnilo šest strelcev, si-
cer pa jih bo nastopilo 24. To bo
verjetno zadnje tovrstno tekmo-
vanje na tem strelišču, ki ga bodo
menda koncem februarja konč-
no le začeli znova spreminjati v
kegljišče. Vprašanje pa je, kdo
bo povrnil strelcem denar, ki so
ga vložili v strelišče?
DRAGO GREŠAK
Občinsko prvenstvo
v Rečici pri Laškem
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so pripravili občinsko pr-
venstvo za vse kategorije z zrač-
no puško.
Ekipno je zmagala SD Dušan
Poženel Rečica pri Laškem 1385
krogov pred SD Tone Bostič Zi-
dani Most 1380 in SD Pivovarna
Laško 1378 krogov. Člani: 1. Bo-
ris Gorišek, Zidani Most 364, 2.
Andrej Brunšek, Laško 361, 3.
Bojan Gričar, Zidani Most 357, 4.
Roman Matek, Pivovarna Laško
356, 5. Matjaž Novak, Papirnica
Radeče 354 krogov itd. Mladinci:
1. Aleksej Peklar 336, 2. Drago
Brečko, oba Rečica 333, 3. Alojz
Ajdič, Zidani Most 330 krogov.
Članice: 1. Marina Pokleka, Pivo-
varna Laško 335,2. Zora Lavrinc,
Rečica 326, 3. Helena Videč, Bre-
ze nad Laškim 301 krog. Mladin-
ke: 1. Darja Videč, Breze nad La-
škim 317, 2. Helena Lavrinc, Re-
čica 311,3. Saša Videč, Breze nad
Laškim 309 krogov.
VINKO LAVRINC
SD »Kovinar«
1453 : SD »Celje«
1447!
Na strelišču v Štorah so se v
direktnem dvoboju republiške li-
ge z zračno puško pomerili strel-
ci iz Štor in Celja. To pot so strel-
ci Kovinarja presenetili Celjane,
ki so jih zasluženo premagali za 6
krogov. Vsi so se zrnage nadvse
veselili, saj so premagali kompet-
no ekipo Celja, ki še vedno drži
državni rekord v tej disciplini.
Strelci Kovinarja so si z osvoji-
tvijo teh dveh točk praktično že
zagotovili obstoj v republiški li-
gi, kjer nastopa 12 najboljših slo-
venskih ekip. K porazu Celjanov
je to pot največ »prispeval« Jože
Jeram, ki je streljal zelo slabo!
Rezultati zmagovalcev: Branko
Malec 370, Vili Dečman 369, Ivan
Kočevar in Franc Hočevar (oba
357 kr.) Rezultati poražencev: Er-
vin Seršen 374, Tone Jager 362,
Jože Jeram 357 in Marjan Dobo-
vičnik 354 krogov.
Ervin Seršen prevzel
vodstvo!
Na celjskem strelišču se je s 4.
kolom nadaljevala občinska liga
z zračno puško. V I. ligi so zma-
gali strelci Kovinarja iz Štor, ki
so tako znova presenetili Celjane
in imajo še možnosti, da se s Ce-
ljani borijo za končnega zmago-
valca. Med posamezniki pa je z
odličnim rezultatom 374 krogov
zmagal Ervin Seršen. Velja ome-
niti tudi nov občinski rekord za
članice, ki ga je postavila Alenka
Jager s 366 krogi.
VII. ligi je ekipno ponovno sla-
vil »INGRAD«, med posamezni-
ki pa član te ekipe. Marko Koba-
le s 267 krogi.
V III. ligi se je z zmago odliko-
vala ekipa »METKE«, med posa-
mezniki pa je zmagal talentirani
Igor Drstvenšek s 178 krogi, mla-
dinec Kovinarja. V I. ligi vodi
ekipno SD CELJE, v II. ligi IN-
GRAD in v III. ligi tretja ekipa
Kovinarja. Po seštevku štirih kol
je med posamezniki v I. ligi pre-
vzel vodstvo Ervin Seršerfs 146
krogi, sledijo: Branko Malec
1464, Jože Jeram 1458, Alenka
Jager 1452, Tone Jager 1445, Bar
bara Jager 1441, Marjan Dobo
vičnik 1432 in ostali. VII. ligi hit
končni zmagi naproti Marko K&
bale, v III. ligi pa je v vodstvu Ivo
Krajnc.
T. J.
Pionirji uspešni
V	pionirskem in mladinskert
hokejskem prvenstvu Slovenije
so celjski pionirji tokrat doma
premagali sovrstnike Stavbarja
iz Maribora 31:0. Nič slabši niso
bili mladinci, ki so zmagali 9:4. S
temi rezultati so Celjani v obet''
konkurencah med najboljšimi-
V	soboto igrajo celjski pioniri1
in mladinci v Ljubljani proti Sla-
viji. Odigrati pa morajo še zaosta-
li mladinski tekmi proti Triglavu
in Bledu. Če bi bili uspešni v
vseh treh tekmah, potem se ju11
nasmiha naslov republiškega pr"
vaka.
Povedla Bogadi in
Prislan
Pričelo se je tudi regijsko čla"'
sko šahovsko prvenstvo na kate-
rem sodeluje 12 šahistov iz SI0-
venskih Konjic, Žalca, Titoveg3
Velenja, Šentjurja in Celja. Ig1"3'
jo: Brdnik, Obrul, Črepan, Pla"
huta, Toromanovič, Matko, L^5'
jak, Mikac, Štucl, Prislan, Zal°'
kar in Bogadi.
Po dveh kolih sta v vodstvu
presenetljivo Tinček Prislan 1(1
Franjo Bogadi, ki sta zbrala P°
dve točki. Prislan je premaž^
Brdnika in Matka, Bogadi P*
mojstrskega kandidata Crepa1?
in Plahuto. Na tretjem mestu K
Božo Štucl s točko in pol. Igr^
dnevi so vsak torek in četrtek
10. FEBRUAR 1983
EM-MflMMD
NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	V nedeljo zvečer je ne-
znanec vlomil v klet na
Ljubljanski cesti 33. Očitno
je bil vlomilec dobro obve-
ščen, saj je lastniku iz kleti
odnesel šest kilogramov
pralnega praška, zalogo, za
katero se je moral pred me-
seci nekaj ur drenjati v tr-
govinah.
•	Vladan M. s Cinkarni-
ške poti je prejšnji četrtek
svoji ženi dokazoval, da je
še vedno »glavni« v hiši.
Vendar je hudo pretiraval.
Zeno je najprej pretepel z
rokami, nato pa še z roča-
jem metle. Huje ranjeno so
jo morali odpeljati v celj-
sko bolnišnico,'Vladan pa
se bo moral oglasiti na sodi-
šču.
•	Prava zima šele priha-
ja, pravijo vremenoslovci
in tudi v stoletni pratiki pi-
še za to leto nekaj podobne-
ga. Neznanec, ki je prejšnjo
soboto zvečer ukradel cera-
do z osebnega avtomobila
parkiranega pred stano-
vanjskim blokom na Ljub-
ljanski cesti 29, je očitno
dobro seznanjen z vremen-
skimi zadevami in je želel
svoj avto še pravočasno
spraviti pod zasilno streho.
Dan po kraji cerade je res
začel naletavati sneg in po-
trdil, da se tat dobro spozna
na vremenske napovedi.
•	Prejšnji teden sta v re-
stavraciji Mene na Hudinji
razgrajala in razbijala Mu-
hamed K. in Irfan S. iz Uli-
ce frankolovskih žrtev.
Vmes so posegli miličniki,
ki pa niso imeli pretežkega
dela, saj sta bila oba razgra-
jača že precej utrujena od
preveč popitega alkohola.
Oba čaka obisk pri sodniku
za prekrške, pridružila pa
se jima bo še natakarica Mi-
lena H., ki jima je že močno
vinjenima še kar naprej to-
čila pijače.
•	Stanko V. s Pcnikve je
bil prejšnji četrtek že zgo-
daj zjutraj v rožcah. Da mu
ne bi pisali »plavega«, se je
kljub temu oglasil na svo-
jem delovnem mestu v celj-
ski Cinkarni. Ker pa za delo
ni bil razpoložen, je začel
razgrajati. Sodelavci so po-
klicali miličnike, Stanko pa
je ostanek dneva preživel
na celjski postaji milice.
s. s.
Priprli skladiščnika, ki naj
bi kradel odpadne surovine
Celjski javni tožilec je za-
hteval preiskavo za vodjo
skladišča odpadnega mate-
riala v celjski Cinkarni. Le-ta
je osumljen, da je iz te delov-
ne organizacije odpeljal več
ton odpadnega bakra, svinca
in železa ter izkupiček spra-
vil v svoj žep.
Vodjo skladišča so priprli,
v preiskavi pa se je pokazalo,
da ni imel odločbe za to de-
lovno mesto, ampak za refe-
renta prodaje. Sicer pa so bi-
li v celjski Cinkarni precej
neprevidni, saj so za vodjo
skladišča postavili človeka,
ki je bil že prej večkrat kaz-
novan zaradi tatvin. Obsojen
je bil že kot mladoletnik, ka-
sneje pa ga je obsodilo še so-
dišče v Splitu (leto dni in dva
meseca zapora), Vinkovcih
(leto dni zapora), Beogradu
(sedem mesecev zapora) in
še dve sodišči v naši republi-
ki, ki sta mu prisodili denar-
no oziroma pogojno kazen.
Obdolženi skladiščnik je
odpadni material iz Cinkar-
ne vozil s tovornjaki. Pri
odvozu pa ni imel od pre-
mrlih nalogov komerciale,
čeprav to zahtevajo predpisi,
ki so jih sprejeli v Cinkarni.
Prav tako imajo predpisane
postopke, ki jih morajo v ta-
kih primerih izvesti vratarji.
Skladiščnik je nekajkrat
prelisičil vratarje tako, da je
kovine na tovornjakih pre-
kril z odpadnim lešom. Sicer
pa je imel prost dostop do
vseh obratov v Cinkarni.
Surovine je potem proda-
jal delovnim organizacijam,
ki se ukvarjajo z odkupom
odpadnega materiala, nekaj
tovornjakov pa so odpeljali
tudi v druge republike.
Zaradi nedovoljenih odvo-
zov materiala iz delovne or-
ganizacije je bil skladiščnik
dvakrat tudi v disciplinskem
postopku. Vendar so posto-
pek obakrat ustavili.
Preiskava še ni končana,
zato še ni podatkov, kolikš-
no škodo je' skladiščnik pov-
zročil Cinkarni (na sodišču
menijo, da bi bilo tudi preu
ranjeno, da bi v časopisih ob-
javili skladiščnikovo ime).
Vsekakor pa - je spisek ta-
tvin, ki naj bi jih izvršil ob-
dolženec, daljši kot je sprva
kazalo. Zaradi tega je javni
tožilec že zahteval razširitev
preiskave.
Prav tako še ni raziskano,
ali je številne tatvine omogo-
čilo slabo varovanje družbe-
nega prčmoženja v Cinkarni
in drznost obdolženca, ali pa
je ta imel pomočnike v de-
lovni organizaciji, ki so mu
pomagali, ali prikrivali nje-
gova kazniva dejanja.
S.Š.
Prometni znak je
obležal pozabljen
Večkrat slišimo in vidimo,
da nekateri objestneži na-
merno uničujejo prometne
znake. V Šoštanju pa se je
zgodilo, da so uničili promet-
ni znak še preden so ga uspe-
li dokončno postaviti.
Ko so lani v oktobru v Šo-
štanju asfaltirali del Kajuho-
ve ceste, so blizu bencinske
črpalke postavili tudi drog,
na katerega naj bi pritrdili
prometni znak za parkirišče
pri Kajuhovem domu. Znak
so sicer pripeljali, vendar pa
so ga pustili kar na tleh (sku-
paj z objemki in vijaki). Ker
je znak po nekaj dneh še ve-
dno ležal na tleh, sem predla-
gal cestarju, da ga skupaj
pritrdiva. Vendar ga to delo
ni preveč zanimalo. Čez ne-
kaj dni pa je nekdo odnesel
vijake in objemke.
Znak tako leži že nekaj
mesecev ob drogu. Ves bla-
ten in poteptan. Prometni
znak verjetno ni ravno poce-
ni, zato bi moral nekdo tudi
odgovarjati, ker ga ni pritr-
dil.
VIKTOR KOJC
Trčil v pešca
Iz vojniške smeri je po Mari-
borski cesti v Celju vozil z oseb-
nim avtomobilom 31-letni Ivan
•Gajšek iz Zadobrove. Pred njim
se je na postajališču ustavil avto-
bus in potniki so prečkali cesto
po prehodu za pešce. Zadnjega
med njimi, 57-letnega Milana Re-
gvata iz Celja pa je voznik oseb-
nega avtomobila zadel. Huje ra-
njenega pešca so prepeljali v bol-
nišnico.
Prehitro v ovinek
Po Kardeljevi ulici v Žalcu je
25-letni Marjan Jazbec iz Migoj-
nic vozil tovornjak s prikolico, na
kateri so bili naloženi zavoji to-
plega poda. Ko je voznik zavijal v
desno na Ulico heroja Staneta, je
tovor zaradi prevelike hitrosti
zdrsnil na levo stran, tako se je
priklopnik prevrnil. Voznik Ja-
zbec se je huje ranil, škode pa je
za približno 150.000 dinarjev.
Zapeljal v potok
Iz Vitanja je pripeljal v Socko z
osebnim avtomobilom 45-letni
Stanislav Krivec iz Velike Ravni.
V levem ovinku ga je zaneslo na
zasneženi cesti, tako da je avto-
mobil zdrsnil dva metra globoko
v potok Hudinja. Voznikova žena
se je v nesreči huje ranila, voznik
in njegova hči pa lažje.
Umrl po dveh tednih
Pred približno štirinajstimi
dnevi se je v Košnici pripetila
prometna nesreča. Voznik tovor-
njaka je zadel kolesarja Ivana
Skaleta iz Tremanj, ker je le-ta
vozil »cik-cak« po cesti. Ivan
Skale se je v nesreči tako hudo
ranil, da je pred dnevi umrl v
celjski bolnišnici.
DO »Zarja« Petrovče
Komisija za delovna razmerja
TOZD Kovinooprema
objavlja
prosta dela in naloge
KV ključavničar - 3 izvajalci
Pogoj: poklicna šola kovinske smeri z najmanj
2-letno prakso
Nagrajevanje in OD po pravilniku o razporejanju
čistega dohodka in delitvi sredstev za OD, nadome-
stilih OD in drugih osebnih prejemkih delavcev
TOZD
Nudimo samsko stanovanje
Rok za prijavo je 8 dni na naslov:
DO »Zarja« Petrovče, 63301 Petrovče
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po kon-
čanem sprejemanju prijav
EMO
EMO - EMAJLIRNICA,
METALNA INDUSTRIJA,
ORODJARNA, n. sol. o.
CELJE
DELAVSKI SVET - TOZD ELEKTRONSKO
RAČUNSKI CENTER
objavlja
prosta dela in naloge:
PROJEKTIRANJE ZAHTEVNIH
APLIKACIJ ZA ELEKTRONSKO
OBDELAVO - pripravnika
z visoko šolo tehniške, ekonomske, organizacijske
ali druge ustrezne stroke.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih
v objavi sprejema Kadrovsko splošno področje v
roku 15 dni od dneva objave.
t
HMEZAD
NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC
TOZD MALOPRODAJA
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja dela in naloge
1.	pomočnik vodje blagovnice
2.	pomočnik vodje oddelka
vodoinštalacije in toplotne
tehnike
3.	pomočnik vodje oddelka barve,
tapete in kemikalije
4.	pomočnik vodje oddelka
kmetijske mehanizacije
5.	prodajalec kmetijske
mehanizacije
POGOJI:
Pod 1) končana srednja komercialna ali poslovodska
šola in tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja
in organiziranja dela večje skupine delavcev
Pod 2 in 3) končana poslovodska ali srednja komer-
cialna šola in dve leti delovnih izkušenj na področju
vodenja in organiziranja dela manjše skupine delav-
cev v zahtevani stroki
Pod 4) - Končana poslovodska ali srednja komer-
cialna šola ali kmetijska srednja šola strojna smer in
dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja in
organiziranja dela manjše skupine delavcev v zahte-
vani stroki.
Pod 5) končana srednja kmetijska šola ali šola za
prodajalce in eno leto delovnih izkušenj na področju
prodaje kmetijske mehanizacije
Poskusno delo je 2 meseca
TOZD VELEPRODAJA
1. komisionar
Pogoji:
Končana šola za prodajalce in 2 leti ustreznih delov-
nih izkušenj na opravilih skladiščnega poslovanja.
Poskusno delo je dva meseca.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnje-
vanju razpisnih pogojev v roku 8 dni od objave
kadrovski službi DO Hmezad Notranja trgovina Ža-
lec, Celjska cesta 7.
Najslabša poravnava je boljša
od najboljše sodbe - Zato so
poravnalni sveti!
Kakor v prvem delu na-
slova zapisano, je še pred
vojno rad poudarjal in
učil študente na ljubljan-
ski pravni fakulteti znani
profesor civilnega prava
(žal že pokojni, kakor so
že skoraj pokojne nekoč
dobre navade naših ljudi,
da so bili mož beseda, če
so se nekaj domenili, da
so si udarili v roke, kadar
so sklenili kupčijo ali se
poravnali v kakem sporu,
kar so običajno po dobri
slovenski navadi tudi po-
šteno zalili.) Ko prideta
dva človeka v spor, zlasti
če sta soseda, ni vedno
lahko poiskati poti nazaj,
se opravičiti, poravnati
škodo ipd. In vendar ima-
mo skoraj v vsaki krajev-
ni skupnosti pa tudi mar-
sikateri temeljni organi-
zaciji združenega dela ali
drugih samoupravnih or-
ganizacijah in skupnostih
poravnalne svete, ki sme-
jo posredovati v vseh spo-
rih, razen če gre za za-
htevke, s katerimi stran-
ke ne morejo prosto
razpolagati (v teh prime-
rih pa tudi redno sodišče
ne prizna razpolaganja
strank. To so primeri, ki
nasprotujejo prisilnim
predpisom o samouprav-
nih pravicah delovnih lju-
di in o razpolaganju z
družbenimi sredstvi ali
drugim prisilnim predpi-
som in tisti primeri, ki na-
sprotujejo moralnim pra-
vilom samoupravne so-
cialistične družbe). Po za-
konu o samoupravnih so-
diščih, to pa so med dru-
gimi tudi poravnalni sve-
ti, posredujejo poravnalni
sveti med strankami v ka-
zenskih zadevah, kadar
se postopek začne na za-
sebno tožbo zaradi kazni-
vih dejanj zoper čast in
dobro ime in kaznivega
dejanja lahke telesne po-
škodbe, v civilnih zade-
vah pa v sporih majhne
vrednosti. Spori majhne
vrednosti so po zadnjih
spremembah zakona o
pravdnem postopku, ki
veljajo od 27. novembra
1982 naprej, tisti spori, v
katerih se tiče tožbeni za-
htevek denarne terjatve,
Piše
Boris Debič
ki ne presega 5000,00 din.
Kot spori majhne vredno-
sti se štejejo tudi spori, v
katerih se tožbeni zahte-
vek ne tiče denarne daja-
tve, je pa tožnik v tožbi
navedel, da je pripravljen
namesto izpolnitve dolo-
čenega zahtevka sprejeti
denarni znesek, ki ne pre-
sega 5000,00 din. Za spore
majhne vrednosti se
končno štejejo tudi tisti
spori, v katerih predmet
tožbenega zahtevka ni de-
narni znesek, temveč
izročitev premične stvari,
katere vrednost, ki jo je
tožnik navedel v tožbi, ne
presega 5000,00 din. V
vseh navedenih primerih
lahko stranke začnejo po-
stopek pred poravnalnim
svetom predno začnejo
postopek pred rednim so-
diščem. To pa seveda ne
pomeni, da se stranke
morajo v takih primerih
najprej obrniti na porav-
nalni svet, predno se obr-
nejo na redno sodišče,
ampak je od njih odvisno,
ali bodo najprej poizkuša-
le rešiti svoje spore s po-
močjo poravnalnega sve-
ta ali pa bodo odšle po
pomoč naravnost na re-
dno sodišče. Če se seveda
pred rednim sodiščem
kakšen spor (ki bi ga lah-
ko rešil že poravnalni
svet) zaradi nepopustlji-
vosti ene ali druge stran-
ke vleče tudi leta, se zač-
ne prekljinjanje čez na-
sprotno stranko, sodnika,
sodišče, odvetnika in še
jih je premalo...
Nadaljevanje prihodnič
18. STRAN - NOVI TEDNIK
mi na m
10. FEBRUAR 1983
10. FEBRUAR 1983
EM-MflMMD
NOVI TEDNIK - STRAN 19
bodeči
m I TEDNIK
NA DOBRI POTI
Malo z zamudo smo zvedeli, da je družbeni pra-
vobranilec samoupravljanja Rudi Peperko postal
predsednik celjskega nogometnega društva Kladi-
var.
To pomeni, da je celjski nogomet zdaj na dobri
poti. Vsaj kar samoupravljanja tiče!
Boni, boni
Čeprav smo nekaj časa
govorili, da obstajajo ••pro-
sta tržišča« za bencinske
bone le v nekaterih naših
večjih mestih, se je nekaj
takega pojavilo že tudi na
celjskem območju.
Za razliko od delilnih
mest, ki so bila uradno ure-
jena ob delitvi bonov in so
bili tam boni zastonj, jih je
treba na »prostem tržišču«
plačati.
Toda kaj to. Važno je, da
se kljub omejitvi nekateri
vozijo, kot da omejitve ne
bi bilo.
Pa čeprav malo dražje
(Na žalost ni zad-
nja)
Meso se je po-
dražilo.
Upajmo, da zaradi te-
ga tudi svinjarije ne
bodo pridobile na
vrednosti.
domače nafte za izvoz
4. —IN A Naftaplin bi za letospMebo-
čevanje nacrtovc^^^^MRfB^^^^^miJe, vendar v
tem trenutku ni zanesljiv nikakršen devizni priliv. Če
se razmere ne bodo spremenile, delovna organizacija
>redvideva, da bo letos načrpala 600 do 700 tisoč tr
-vanj, kot so načrtovali. S tem je poveže
• nrni7V<)dnin nnm*—
Pa menda j a ne zato, da bomo dobili devize in
bomo lahko uvozili tujo?!
Ena slovenskih delovnih organizacij naj bi
začela izvažati celo vodo.
Toda to ni taka delovna organizacija, ki bi ji
tekla voda v grlo. Take organizacije bi ver-
jetno raje izvažale pasove za reševanje!
*
Glede na to, kakšne težave imamo s pre-
maknitvijo delovnega časa, bi kdo resnično
lahko mislil, da pri nas ni veliko »premaknje-
nih« ljudi.
*
Občani sprašujejo:
Kdaj bodo tudi gostilničarji rekli - NATO-
ČIMO SI ČISTEGA VINA!
*
Naše smuči znamke ELAN so zelo razšir-
jene doma in po svetu.
Čudno - pa vendar med našimi ljudmi tako
primanjkuje elana.
Žalčani v Celje
Nekateri še vedno trdijo, da je med Celjem in
Žalcem kljub narodni pesmi, ki poje o ravnem
polju, precej razlik.
So stvari, ki bi jih lahko skupno uspešneje
reševali in rešili. Toda kot zdaj kaže, se ven-
darle obetajo spremembe. Žalčani se namreč
približujejo Celju. Slišali smo namreč, da se
naj bi celo strokovne službe samoupravnih
interesnih skupnosti in nekateri upravni organi
občinske skupščine preselili v Celje.
No - v Novo Celje.
Zdravstveni center Celje,
TOZD Center nevropsihiatrija
Vojni k
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja z dne 1. 2.
1983 in določilih statuta
a)	dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi za 4 leta
predstojnika psihiatričnega oddelka
b)	in
specializacijo iz psihiatrije.
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
pod a)
-	da ima visokošolsko izobrazbo medicinsko-zdrav-
stvene smeri inspecialistični izpit iz psihiatrije
-	da ima 5 let delovnih izkušenj
-	da predloži opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa v temeljni organizaciji
-	da je s svojim dosedanjim delom dokazal, da ima
ustrezne organizacijske sposobnosti
-	da aktivno sodeluje pri skupnih družbenih nalo-
gah in se zavzema za razvoj samoupravne sociali-
stične morale;
pod b)
-	da ima končano medicinsko fakulteto
-	opravljen strokovni izpit za naziv zdravnik
-	da ima najmanj 2 leti dela na področju osnovne
zdravstvene dejavnosti.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z zahtevanimi
podatki in dokazili v zaprti ovojnici v 15-dneh po
objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni center Celje, TOZD Center nevropsihia-
trija Vojnik, Celjska cesta 37, s pripisom »Prijava na
razpis«.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30-dneh po
objavi.
Obvestilo bralcem
Zaradi obilice gradiva je iz te številke iz-
padla sicer stalna rubrika »Zdravilne rast-
line«. Bralce prosimo za razumevanje, rubrika
pa bo na svojem stalnem prostoru spet v na-
slednji številki Novega tednika.
Bolniki
Čeprav pravijo, da pri nas prave epidemije gripe še
ni, je vendarle že veliko občanov zbolelo za to bolez-
nijo.
Tako so zdaj čakalnice pri zdravnikih že spet polne.
Tokrat je med čakajočimi veliko res bolnih ljudi!
Paša
Medtem ko pri nas govorimo, da je hrana za živino
predraga, imamo v Sloveniji velike možnosti za planinsko
pašo živine.
Vendar lahko ponekod opazimo, da je na planinskih
poljih več turistov, ki se pasejo po travniških rožah, kot
pa živine.
Križanje
V drugi nedeljski slalomski vožnji je Križaj prekrižal
smučki tik pred ciljem.
Pa ne zaradi tega, ker je bil slalom v St. Antonu!
Lutke
Ko smo se prevaža
li po posameznih razstavi-
ščih, v katerih ti Disney (če-
prav morda ne čisto lastno-
ročno) čara svoje duhovito-
sti, od svetovne zakladnice
strahov do svetovne zaklad-
nice energije ali človeške pa-
meti, kar je menda še več,
sem se srečal s stotinami
lutk. Ena je prepevala, ena
pobirala svoje kosti iz odpr-
tega groba, ena je otrkavala
pipo in zraven literarno filo-
zofirala (ta je bila Mark
Twain), ena je od pijanosti
poljubljala prašička na ril-
ček, ena - in to je bil on - je
dirjala za drugo - in to je bila
ona - in še in še in še. Vse
znajo te lutke in nekatera od
njih te pri tem pogleda tako
lokavo in tako zares, da bi ji
najrajši primazal klofuto.
Da, klofuto. Kajti jaz takih
lutk ne maram. Vem, to je
moj problem. Jaz tudi ne
maram električnih klavirjev,
vsakršnih imenitnih tehnič-
nih iznajdb te velike domo-
vine, s katerimi tako navdu-
šeno ponarejejo tisto pravo.
Ne maram umetnih rož, če-
prav jih znajo tu napraviti ta-
ko mojstrsko, da ti šele tipa-
nje pomaga izbrati, kaj je in
kaj ni. Saj jih ne zavračam
zaradi videza, temveč zaradi
bistva stvari! Že lahko da je
praktično, že lahko da je
mojstrsko, že lahko da gre v
promet. Ne maram. Ker lju-
bim prave lutke, take, ki so
svet zase, živi simboli, ab-
strakcije, ki kar grabijo staro
in mlado v svet fantazije, do-
mišlije, čara. Ki znajo z drob-
no asociacijo, ne s spreneve-
davim posnemanjem, oživ-
ljati v tisočih različicah tiso-
čerih doživljenj. Lutke -
poezija, lutke - humor, lutke
- satira, so!
Tole se mi je zgodilo: dol-
go sem opazoval nekakšne
ptiče, črne, bleščečekrile, ka-
ko jadrajo nad borovim goz-
dom blizu hotela. Občudoval
sem, kako so narejeni, da so
videti skoraj kot pravi ptiči
nekje nad naširpi polji. Na-
zadnje pa le ugotovim, da so
- fuj - navadni!
Karlek
Vesel sem ga bil.
On je nekakšen žlahten do-
datek Koledi. Do vsakega od
njih goji očetovska čustva.
Še več, ob vsaki priložnosti
je kar materinsko prezaskrb-
ljen za zdravje posameznega
in še bolj za zdravje kolekti-
va. A je toliko pedagoga, da
vse to skrije. Tudi zato sem
ga bil vesel, da nisem bil či-
sto najstarejši. In ko sva tisto
slovesno otvoritveno nedeljo
oblekla notranjsko nošo,
sem se mu čutil skoraj
sorodnika. Počastili so ga z
umetniškim imenom Koso-
brin in to ime bi lahko kar
ohranil. Kadar me je med
dolgimi romanji hotela zapu-
stiti dobra volja, mi je bil on
s svojimi leti in potrpljenjem
za kladivo, drugi s svojo mla-
dostjo in vzdržljivostjo pa za
nakovalo, in sem bil spet na
novo kovan.
Enkrat se mi je zares za-
smilil, ko sva se skupaj pelja-
la v raketi po temnem veso-
lju. Nekje na sredi te nenade-
jane preizkušnje ga je kar
zmanjkalo v mojem objemu
in vsel sem bil, ko je na cilju
spet pokazal nekaj življenja.
A ko se je zazdelo, da naju bo
še enkrat pognalo na to muč-
no pot, ej, tedaj je pokazal
življenja zvrhano mero in
polno mero upornosti!
Najbolj mi je bilo všeč, ko
je plačal kazen. Nesrečnež
(prav takim se najrajši zgodi)
se je kar dvakrat izgubi med
našimi depandansami in za-
mudil avtobus. Še misliti ni
bilo, da bi njega ne kaznova-
li, še misliti ne, da ni rad ne
plačal. Skoraj zavidal sem
mu.
Oba sta zmeraj nasmejana: naš Janez in Miki Miška.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
■■■■nHMHBHKi

10. FEB8UAB 1983
Javna razprava o osnutku odloka o
določitvi zemljišč namenjenih za
stanovanjsko in drugo gradnjo na
Ostrožnem - sever
Izvršni svet skupščine občine Celje je na seji dne 2. februarja 1983 sprejel osnutek odloka o določitvi
zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjsko in drugo gradnjo na območju zazidalnega načrta
Ostrožno-sever in ga daje v
javno razpravo,
ki bo trajala 30 dni računajoč od dneva objave v Novem tedniku.
Pripombe, mnenja in stališča pošljite občinskemu komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja
občine Celje, Trg svobode 9.
Predsednik
izvršnega sveta
Zvone Hudej, dipl. ing. I. r.
OSNUTEK
Pravna podlaga za izdajo odloka je 3. člen Zakona o preneha-
nju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, name-
njenih za kompleksno gradiev (Uradni list SRS, št. 19/76)
ODLOK
o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno
stanovanjsko in drugo gradnjo na območju ZN
Ostrožno-sever
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za stanovanj-
sko in drugo gradnjo na območju, ki ga ureja odlok o zazidal-
nem načrtu Ostrožno-sever (Uradni list SRS, št. 31/81 in 21/82,
katerega sestavni del je grafično tehnični elaborat št. 19/82, ki
ga je izdelal Razvojni center Celje - TOZD Planiranje v mesecu
aprilu 1982.
2.	člen
Meje zazidalnega načrta potekajo na severu po južni parcelni
meji avtoceste, na vzhodu in jugu po severnem robu parcelne
meje kanala LKS, na jugozahodu po osi predvidene in obsto-
ječe ceste na Ostrožno, na severozahodni strani po robu gozda,
pešpoti in skrajnih parcelnih mejah od avtoceste, kjer se meja
sklene.	3 čjen
Znotraj meje ZN Ostrožno-sever, ki je opisana v prejšnjem členu
tega odloka, se nahaja več »zazidalnih otokov«, ki so označeni
s številkami od 1-16. Njihove meje so razvidne iz lista št. 2
»obodna parcelacija zazidalnih otokov«, grafično-tehničnega
elaborata št. 19/82 od aprila 1982, ki je sestavni del citiranega
odloka.
4.	člen
S tem odlokom se določa v mejah ZN Ostrožno-sever le del
zemljišča, namenjenega za stanovanjsko in drugačno gradnjo
in sicer le tisti del, ki se nahaja znotraj mej »zazidalnih otokov«
z označbami štev. 1, 4, 5, 6. 8, 9, 10, 13, 14, 15, in 16.
5.	člen
V območjih iz prejšnjega člena tega odloka ležijo parcele z
naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki iz k. o.
Ostrožno:
Zazidalni otok 1
10. FEBRUAR 1983

EM-MflMMD	NOVI TEDNIK - STRAN 21
6.	člen
Prejšnji lastnik zemljišča iz 5. člena tega odloka lahko uporablja
to zemljišle na način, s katerim se ne menja njegova oblika in
svojstvo vse do dneva, dokler občinski upravni organ, pristojen
za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločbe, s katero
odloči, da ga mora izročiti občini.
7.	člen
Če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka preš!
družbeno lastnino, stavba, ki se po zazidalnem načrtu rru
odstraniti, se za tako stavbo uvede postopek za razlastitev
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica n
druge pravice na zemljiščih, navedenih v 5. členu tega odloka
ki postanejo družbena lastnina, občina Celje pa pridobi na njih
pravico uporabe.
9.	člen
Gradnja stanovanjskih in drugih objektov na površinah, ki so
določene v mejah zazidalnih otokov iz 5. člena tega odloka, so
opredeljena v Dogovoru o temeljih plana občine Celje za ob-
dobje 1981-1985, podpisanim 23. 2.1980 (priloga 5 šte. Delega-
tovega poročevalca) ter v družoenem planu občine Celje za
obdobje 1981-1985.
10.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prepovedi
prometa z zemljiški in prepovedi parcelacije zemljišč na ob-
močju zazidalnega načrta Ostrožno-sever (Uradni list SRS. št.
11/82).
11.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
OBRAZLOŽITEV
Skupščina občine Celje je na sejah dne 15. 10. 1981 in 27. 5.
1982 sprejela odlok o zazidalnem načrtu Ostrožno-sever, ki je
bil v prečiščenem besedilu objavljen v Uradnem listu SRS, št.
39/82. Izdelava programskega dela tega zazidalnega načrta
je bila prilagojena potrebam, ki jih narekuje priprava tega
odloka tako, da so bila zemljišča, namenjena za gradnjo,
zajeta v 11 zazidalnih otokov, določenih z obodom znotraj
meje zazidalnega načrta. Zaradi določitve obodov otokov v
naravi je bilo potrebno izvršiti parcelacijo, nekatere izmed
otokov pa je bilo potrebno parcelirati tudi znotraj njihove meje
tako kot je predvideno z zazidalnim načrtom predvsem zato,
da bodo prejšnji lastniki zemljišč lahko uveljavljali pre-
dnostno pravico gradnje na svoji bivši parceli ali njenem delu
kadar je z zazidalnim načrtom tako predvideno. Da bi onemo
gočili promet z zemljišči in parcelacije, ki ne bi bile skladne z
zazidalnim načrtom, je bil po uveljavitvi zazidalnega načrt?
sprejet tudi odlok o prepovedi prometa z zemljišči in prepo
vedi parcelacije zemljišč na območju zazidalnega načrta
Ostrcžno-sever (Uradni list SRS, št. 11/82), ki bo prenehal
veljati z uveljavitvijo tega odloka. Geodetski zavod Celje je ob
upoštevanju izdanih odločb o dovolitvi parcelacije opravil
parcelacije, kar je omogočilo pridobitev vseh podatkov o
zemljiščih, ki so predmet tega odloka.
Lastniki zemljišč so bili že pred parcelacijo seznanjeni o
pripravi tega odloka in o posledicah njegove uveljavitve.
Predvsem so bili lastniki zemljišč obveščeni o svojih pravi-
cah, ki izhajajo iz zakona o prenehanju lastninske pravice in
drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradi-
tev, kot so pravica uporabe zemljišča, dokler stavba stoji, o
prednostni pravici uporabe za gradnjo, o roku za dokončanje
gradnje, o pravici do odškodnine in o osnovah za njeno
določitev itd. Vsebina cit. zakona je osnovana že v 81. členu
ustave SFRJ in 98. člena Ustave SRS, ki določata, da nihče v
mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih,
namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradi-
tev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku kot to določa zakon,
določi občina, ne more imeti lastninske pravice.
Za individualno stanovanjsko gradnjo je mogoče pridobiti
potrebna zemljišča v primerih, ko ni pogojev za sklenitev
pogodbe, le po predhodni uveljavitvi tega odloka. Postopek
pridobivanja zemljišč se bo skrajšal, kar bo omogočilo hi-
trejšo in cenejšo realizacijo cit. zazidalnega načrta, ki se bo
odvijala v odvisnosti od potreb in razpoložljivih finančnih
sredstev.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
MM SM/M
ririrn~iT«i i n i ■ ■ —iiiW7wriTi"T~ii ~ 'itrimTTiffr
mi na m	10. FEBRUAR 1983
10. FEBRUAR 1983
EM-MflMMD
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
mi na m
10. FEBRUAR 1983
Frenk Sterle vrnil
obisk »Hmeliarjem«
Samo nekaj dni po vrnitvi
ansambla »Veseli hmeljarji«
iz prve turneje po Ameriki in
Kanadi je člane obiskal
Frenk Sterle, Slovenec iz
Ilirske Bistrice, ki sicer že
več desetletij živi in uspešno
dela v Clevelandu. Nekaj-
dnevni obisk v rodni Slove-
niji je izkoristil tudi za
»skok« v Žalec, kjer so mu.
pripravili sprejem člani an-
sambla »Veseli hmeljarji«,
žalska Svoboda, prisoten pa
je bil tudi direktor Hmezada
Vlado Gorišek, ki je s kolek-
tivom opravil pomembno
delo pri odhodu na turnejo.
Frenk Sterle ima v Cleve-
landu največji slovenski
dom, v okviru katerega re-
dno deluje okoli deset čla-
nov, medtem ko drugi priha-
jajo na različne kulturne in
zabavne prireditve. Frenk
Sterle je prav gotovo glavni
organizator za stike z domo-
vino v Clevelandu, velika pa
je njegova pomoč tudi v fi-
nancah, saj gostovanja dolo-
čenih ansamblov iz domovi-
ne in druge prireditve kar
dosti stanejo. Sterle pa se ne
ponaša samo z delom na kul-
turnem področju, temveč tu-
di z velikim slovenskim go-
stiščem, kjer dekleta v slo-
venskih narodnih nošah go-
stom ponujajo slovenske je-
di in pijačo. Slovenija v ma-
lem sredi Clevelanda!
Ob obisku v Žalcu je
Frenk Sterle povedal: »Brez
hvalisanja lahko povem, da
smo bili poleg gostovanja
Avsenikov in Slakov od slo-
venskih ansamblov najbolj
zadovoljni prav z Veselimi
hmeljarji. Odlični so! Samo
igrali bi, medtem ko so jedli
in pili zelo malo. To pa je šlo
bolj od rok drugim!«
Frenk Sterle se bo z večjo
skupino Slovencev vrnil v
domovino na obisk aprila,
ko bo med drugim prisostvo-
val tudi slavnostnemu kon-
certu ansambla Avsenik, s
skupino okoli desetih sode-
lavcev pa bo znova prišel
med »Vesele hmeljarje« v
Žalec.
Vodja ansambla Vili Ogra-
jenšek (na posnetku levo ob
Frenku Sterletu na terasi re-
stavracije Nama v Žalcu):
»Dobili smo že novo vabilo
za gostovanje v Kanadi in
Ameriki koncem letošnjega
ali v začetku prihodnjega le-
ta. O tem se bomo več in
konkretneje pogovorili ver-
jetno aprila ob njihovem obi-
sku v Jugoslaviji.«
TONE VRABL
Ze na začetku maškerade
zmagovalec je znan
sredi veličastne parade
zmagal je zamaskirani letni PLAN.
Pust v Mozirju
Mozirski pustnjaki se tudi
letos ne bodo odrekli preko
200-letni tradiciji, saj bodo ta-
ko kot vsako leto razveselili
svoje krajane in vse obisko-
valce z bogatim sporedom
pustnih prireditev. Črni frak,
bele hlače in cilinder, tradi-
cionalno pustno oblačilo v
Mozirju, še naprej ostaja »za-
ščitna znamka« te vesele, zna-
ne in priznane prireditve v
Gornje Savinjski dolini.
Z rajanjem bodo pričeli v so-
boto, ko prireja maškarado
TVD Partizan, naslednjega
dne ob 15. un pa bo otroška
maškarada. Na teh prireditvah
bo igral priznani ansambel
»Boj se ga«, ki ga sestavljajo
glasbeniki na godala, brenka-
la, pihala in še kaj, navadno pa
se skupaj dobijo samo ob tej
priložnosti.
Pustni ponedeljek bodo pri-
čeli z »ofiranjem« - pustnimi
voščili od vrat do vrat, od hiše
do hiše v Mozirju. Voščilnico
bodo končali ob 20. uri s pro-
menadno parado po trgu.
V torek bo budnica kljub no-
vemu delovnemu času že ob 5.
uri, ob 7. uri pa bo Pustnela
pričela iskati svojega moža Pu-
sta in kot pravijo, ga bo našla,
kje, naj bo še skrivnost. Ob
7.30 bo Pust za 24 ur prevzel
oblast v občini Mozirje, v govo-
ru pred občino pa bo pustni
župan razodel, kako bodo vse
tisto, kar je Mozirjane težilo
skozi yse leto, uredili v pičlih
štiriindvajsetih urah. »Para-
grafi« se bodo vsekakor bistve-
no spremenili. Kot se za župa-
na spodobi, bo v istem dopol-
dnevu obiskal nosilce gospo-
darskega razvoja v občini, tako
da se tudi delovnim organiza-
cijam Elkroj, Glin, Turist, Go-
renje - trgovina. Savinja in
ZKZ Mozirje obetajo temeljite
reorganizacije. Poslovni obiski
pustnega župana bodo konča-
ni do 11. ure, ko bodo na trg
prišli tudi maskirani učenci
osnovne šole z vsemi svojimi
nadučitelji in profesorji. V na-
slednji uri, ko bo za ves promet
zapita tudi cesta skozi trg, bo
»Mozirje plesalo«.
V osrednjem programu, ki se
bo pričel istega dne ob 15. uri,
bodo licitirali konje domačega
konjeniškega kluba, poleg
vzpona na Mt. Blanc in otvori-
tve Beograjske banke pa bodo
predstavili še inovacijo - snež-
ni top za RTC Golte. Tudi zu-
nanje politike ne bo manjkalo.
Pustni torek bodo zaključili ta-
ko kot se spodobi, z veselico in
polnočnim programom.
Pusta bodo pokopali nasled-
njega dne ob 15. uri, do takrat
pa bo ležal na mestnem odru.
PP
Obadi i Piki
-	Včasih smo se razveselili
sorodnikovih razglednic, danes pa
njegovih bonov.
-	Pred olimpijado bomo naredili
preizkus z boniado.
-	Odšel je na tuje za kruhom pa je
domov prinesel še kavo.
-	Mnogi so hoteli bonitete pa imajo
bone.
-	Kupil si je Zaporžca, misleč da bo
tako hitreje v komunizmu.
-	Hoteli smo prehitro v socializem pa
nam je.zato začelo zmanjkovati goriva.
-	Gorje pametnim, pred njimi se vrata
zapirajo.
-	V gospodarski krizi so tudi
»pametni« brez dela.
-	Zbor delavcev je lahko tudi živalski
vrt kadar se razpravlja o plačah.
OBAD
Med Celjskimi potapljači
Skoraj po naključju sem
zašla med pisano druščino
prijetnih ljudi, ki se zbirajo
trikrat tedensko v bazenu
Golovec na rekreacijskem
plavanju, ali bolj točno na
treningih Kluba za podvo-
dno dejavnost Ljudske te-
hnike Emo Celje. Ob četrt-
kih sledi plavanju še sesta-
nek.
Našla sem jih še v restavra-
ciji, kjer so se hladili s čajem,
potem pa so jo nočasi mahni-
li proti klubskim prostorom.
Pravi rekreativci, sem si mi-
slila. Majhni, veliki, suhi in
debeli, nasmejani in zadrža-
ni, zgovorni in malo manj
zgovorni, mladi, manj mladi
in starejši, vmes dve dekleti,
nekateri brkati, in mnogo
bradatih. Vsi od prvega do
zadnjega pa so z rdečo barvo
na licih izžarevali svoje zado-
voljstvo. Prava »Bratovščina
Sinjega galeba«!
Ko sem se vzpenjala po
stopnicah v vilo Cira-čara,
do klubskih prostorov, me je
vse skupaj že pošteno navda-
jalo s strahom. Vila res ni Ci-
ra-čara, najdete jo pa lahko
na vogalu, če želite pripeljati
do hale Golovec z Maribor-
ske ceste. V pritličju domu-
jejo modelarji, čisto pod stre-
ho pa potapljači. Prvi vtis in
vsi nadaljnji so me močno
presenetili!
Prijetno urejena mansar-
dna sobica, katere strop je
obit z lesom, ki daje neizmer-
no toplino. Po stropu je
razpeljana ribiška mreža,
okrašena s školjkami. Sredi
sobe stoji miza in mnogo sto-
lov. Ob stenah stoje vitrine,
ki so napolnjene z najrazlič-
nejšimi trofejami, pokali in
fotografijami. Malce sem si z
roko pomagala razkaditi
dim, ki se je valil iz pipe sta-
roste celjskih potapljačev,
da sem lahko na drugem
koncu opazila na steno pri-
peto črno šolsko tablo.
Počasi so v sobico kapljali
potapljači. Nekateri so se mi
zanje zdeli kar malce smešni.
V sosednjem prostoru so si
pripravili svoj bife, ki ga
predstavljata zaboj piva in
zaboj kokte, ter odpirač za
steklenice. Pomembno je, da
teče!
Prisostovala sem »po-
membnemu« sestanku! Se-
stavljali so ekipo, ki je Celja-
ne zastopala na Štajerskem
prvenstvu. Takoj sem opazi-
la, da deklet primanjkuje.
Eno samo je poleg mene se-
delo med množico moških.
In spraševala sem se, zakaj je
toliko potapljačev bradatih!
Sploh jih nisem ločila med
seboj. Kot bratje. Nekateri
so se mogočno šopirili z njo,
tisti s prvimi poganjki pa so
živeli v njihovi senci.
Dobrovoljci pa so tile fant-
je! Vsaka beseda je bila izre-
čena tako, da se ji je bilo po-
trebno nasmejati. Komaj že
čakam, da se udeležim ka-
kršnega njihovega prvenstva
(le kot opazovalka, kajti ne
morem si predstavljati teh
tako različnih teles v boju s
časom, zrakom, nasprotni-
kom in leti ter odvečnimi ki-
logrami.
In ko sem jih opazovala,
kako zavzeto govorijo o tek-
movanju in o pripravah nanj,
takrat sem spoznala, da nik-
jer na svetu ne velja bolj kot
pri njih pravilo: »VAŽNO JE
SODELOVATI, NE ZMA-
GATI!«
MATEJA ZALOŽNIK
Starosta celjskih potapljačev, Albin Lesjak, srce in motor
Kluba za podvodno dejavnost LT Emo Celje, med govo-
rom na sestanku kluba.
3. Srečanje štajerskih potapljačev v Mariboru
V	soboto je bilo v Mariboru 3. Štajer-
sko prvenstvo v hitrostnem potapljanju
in prostem plavanju. Tekmovanja se je
udeležilo 6 ekip s Štajerskega področja.
Od teh sta se tekmovanja udeležili tudi
ekipa Kluba za podvodno dejavnost
Ljudske tehnike Emo iz Celja in ekipa iz
Titovega Velenja. Zmagali so domačini,
ki so zbrali 168 točk, drugo mesto so
osvojili Celjani, ki so zbrali 88 točk, tret-
ji pa so bili Trboveljčani s 64 točkami.
Velenjčani so zbrali 26 točk in pristali na
5. mestu.
V	disciplini - hitrostno potapljanje na
25 m za ženske je Breda Vidovič iz Celja
osvojila 4. mesto, Brigita Topole pa 6. V
disciplini - prosto plavanje na 50 m za
ženske je Breda Vidovič osvojila 4. me-
sto, Brigita Topole 5. in Aljana Kovač 6.
V štafeti prostega plavanja 4 x 25 m so
Celjanke osvojile 2. mesto, v postavi:
Vidovič, Vidovič, Kovač in Topole. V
disciplini - hitrostno potapljanje na 50
m do 29 let, je Aleš Skrt osvojil 5., Igor
Topole pa 7. mesto. Štafeta v hitrostnem
potapljanju 4 x 25 m od 30 do 39 let je v
postavi Krebs, Madronič, Belužič in Vi-
dovič osvojila 4. mesto. V disciplini -
hitrostno potapljanje na 25 m nad 40 let
je Anton Krebs osvojil 3., Drago Klepec
4. in Marijan Vidovič 5. mesto. Štafeta v
hitrostnem potapljanju 4 x 50 m do 29
let je v postavi Skrt, Mraz, Topole in
Koprive osvojila 2. mesto. V prostem
plavanju na 25 m nad 40 let je zmagal
Celjan Anton Krebs, 2. mesto je osvojil
Marijan Vidovič, Drago Klepec pa je za-
sedel 4. mesto. Štafeta v prostem plava-
nju 4 x 25 m od 30 do 39 let je osvojila 4.
mesto, zanjo pa so plavali Belužič, Vido-
vič, Klepec in Krebs. Štafeta prostega
plavanja 4 x 50 m je osvojila 4. mesto, v
njej pa so plavali Mraz; Topole, Skrt in
Madronič. V disciplini kategornikov
4 x 50 m je celjska štafeta osvojila 1.
mesto, v postavi Vidovič, Topole, Skrt
in Madronič. 67-letni Celjan Albin Les-
jak je tekmoval v disciplini prostega
plavanja na 25 m nad 40 let in osvojil 7.
mesto, hkrati pa je kot najstarejši udele-
ženec tekmovanja prejel priznanje orga-
nizatorja.
Pri Velenjčanih so se najbolje odreza-
li: Ernest Tacol s 4. mestom v hitrost-
nem potapljanju na 50 m; Drago Šafarič
s 6. mestom v hitrostnem potapljanju na
25 m; Djordje Vejnovič s 3. mestom in
Boštjan Vučiga s 6. mestom v prostem
plavanju na 100 m.