GEOGRAFSKI OBZORNIK MAG. SLAVKO BRINOVEC - ŠESTDESETLETNIK Milan Natek Leto obsorej mineva od »okroglega« življenjske- ga jubileja svetnika in mag. Slavka Brinovca, ene- ga izmed najvidnejših in najizrazitejših predstavni- kov današnje »šolske geografije« na Slovenskem, sno- vatelja, sooblikovalca in uresničevalca novih meto- dičnih in didaktičnih izhodišč pri pouku geografije, pisca številnih strokovnih in didaktičnih prispevkov s področja izobraževanja in šolske geografije, av- torja in soavtorja mnogih osnovnošolskih in srednje- šolskih učbenikov geografije in delovnih zvezkov, po- budnika in snovalca ter avtorja najraznovrstnejših geo- grafskih didaktičnih pripomočkov in kompletov, dol- goletnega urednika Geografskega obzornika in ne- katerih drugih geografskih publikacij, pogodbenega univerzitetnega učitelja didaktike geografije, zavze- tega, predanega in prodornega delavca v geograf- skem stanovskem društvu ter v športnih, zlasti v pla- valnih društvih, v zadnjem času pa tudi pomembne- ga in poslovno uspešnega založnika najraznovrstnej- ših geografskih didaktičnih pripomočkov, priročnikov in ponazoril. Slavko Brinovec se je rodil 2 5 . 4 . 1936 v Kranju, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1955 je maturiral in nadaljeval študij geografije na ljub- ljanski univerzi. Diplomiral je leta 1961. Dvajset let kasneje, leta 1981, je na osnovi predloženega de- la in uspešnega zagovora naloge »Avdiovizualna sredstva pri pouku geografije s posebnim ozirom na grafoskop«, Kranj, 1980, 2 1 9 strani, kot prvi Slo- venec pridobil akademski naslov magister s področ- ja didaktike geografije. Po diplomi se je najprej zaposlil na osnovni šo- li v Goricah, leta 1963 pa je prišel na osnovno šo- lo France Prešeren v Kranju. Leta 1971 je šel na kranj- sko gimnazijo, kjer je od leta 1980 tudi pomočnik ravnatelja. Med letoma 1973 in 1976 je kot zuna- nji sodelavec poučeval metodiko geografskega pou- ka na Pedagoški akademiji v Ljubljani, med letoma 1980 in 1988 pa je vodil metodiko in didaktiko geo- grafije II na Oddelku za geografijo Filozofske fakul- tete v Ljubljani. Jubilantovo strokovno in organizacijsko delo je tesno povezano z razvojem didaktike pouka geogra- fije na Slovenskem. Kmalu po diplomi ga je namreč prof. T. Oblak vključil v delo šolske sekcije Geograf- skega društva Slovenije, kjer je mladi Brinovec de- javno posegel na področje sooblikovanja programa geografskih učil in se zavzemal za uvajanje sodob- nejših metod pri pouku zemljepisa, za vsebinsko bo- gatitev zemljepisnih učilnic in kabinetov. Vseskozi si je prizadeval za aktivno rabo diafilmov pri pouku geo- grafije, kakor tudi za najrazličnejše oblike skupinske- ga pouka, ki so motivirale učence tako v šoli kot tu- di pri njihovem samostojnem delu v geografskih krož- kih. Vsa njegova prizadevanja so bila usmerjena v po- pestritev in posodobitev opremljenosti geografskih učil- nic in kabinetov, s čimer je utemeljeval tiste material- ne osnove, ki so nujna podlaga za dvig kakovosti geografskega izobraževanja. S prihodom na kranjsko gimnazijo je začel raz- vijati možnosti in oblike rabe grafoskopa pri pouku geografije. Vzporedno s tem je začel izdelovati pro- sojnice, ki so kot učno sredstvo nemalo prispevale k nazornosti in vsebinski obogatitvi geografskega pou- ka. Zasnoval in izdelal je več kot sto tematsko zao- kroženih in vsebinsko med seboj povezanih prosoj- nic, ki obravnavajo in prikazujejo najrazličnejša po- dročja geografije in s svojo vsebino zajemajo ozem- lje Slovenije, Jugoslavije, Evrope in drugih celin ali Zemljo kot celoto. Njegova zasluga je tudi ta, da je sproti spremljal razvoj učil, elektronsko tehnologijo in v njej odkrival najprimernejše oblike za posodo- bitev zemljepisa v šolah na različnih stopnjah izo- braževanja. Vse to je prispevalo k smotrni in danes skoraj že nepogrešljivi potrebi uporabe televizije, vi- deorekorderja, videokamere in računalnika pri pou- ku geografije. Jubilantova bibliografija obsega blizu 2 5 0 bib- liotekarskih enot. S svojimi raziskovalnimi in strokov- nimi prispevki, večina od njih je bila objavljena v Geo- grafskem obzorniku med letoma 1977 in 1991, se- ga na različna področja modernizacije pouka geo- grafije in oblikovanja didaktike geografije. Je pisec ali soavtor več kot petdesetih zemljepisnih učbenikov in spremljajočih delovnih zvezkov za osnovne in sred- nje šole. Njegovi prispevki so objavljeni tudi v zbor- nikih kongresov jugoslovanskih geografov, zborovanj slovenskih geografov, v zbornikih posvetovanj in se- minarjev šolskih geografov pa v reviji Geografija v šo- li, v Zborniku kranjske gimnazije itd. V začetku osemdesetih let dejavno vključil v sku- pino, ki je prevetrila dotedanje programe šolske geo- grafije ter zasnovala in utemeljila nove. Plod tega so- delovanja se kaže v številnih novih učbenikih, delov- nih zvezkih, priročnikih, metodičnih oziroma didak- 2 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK tičnih napotkih, pa v Metodičnih navodilih za geo- grafsko proučevanje domače pokrajine z ustreznim delovnim zvezkom (Domača pokrajina, Ljubljana, 1 989). S šolsko reformo so bili uvedeni tudi »nara- voslovni dnevi«. Tudi Slavko Brinovec je sodeloval pri pripravi ustreznih programov za »naravoslovne dne- ve« in zanje napisal več priročnikov in navodil (na primer Proučevanje tekočih voda, 3 9 strani; Varstvo okolja - zrak, 5 0 strani; Onesnaženost reke v nase- lju, 42 strani; Izkoriščanje voda, 3 7 strani; Divja od- lagališča odpadkov, 41 strani; vse je leta 1991 iz- dala njegova Terra, d. o. o, Kranj). Jubilantovo delo posega še na druga strokovna področja geografije. Pri tem ne smemo prezreti nje- govih prizadevanj na področju kartografije. Pri- pravil je Atlas Slovenije za šolo in dom (MK, Ljub- ljana, 1994) in 22 stenskih kart, ki zajemajo in pri- kazujejo slovenske regije, pokrajine in njihova ob- močja (1995). Posebne zasluge si je pridobil za urejanje Geo- grafskega obzornika med letoma 1982 in 1991. De- javen je bil tudi v okviru Geografskega društva Slo- venije: dve mandatni dobi je bil podpredsednik druš- tva in vodja njegove šolske sekcije. Predsedoval je Gorenjskemu geografskemu društvu in odboru za pri- pravo 12. zborovanja slovenskih geografov v Kra- nju in na Bledu. Na 13. kongresu jugoslovanskih geo- grafov je bil v Prištini leta 1989 izvoljen za predsed- nika Komisije za vzgojo in izobraževanje in v nje- nem imenu je pripravljal sedmi jugoslovanski didak- tični seminar pod naslovom »Aktualizacija pouka geo- grafije«. Uredil je tudi zbornik 12. zborovanja slo- venskih geografov (Gorenjska, 1981) in knjigo Mo- dernizacija pouka geografije (Ljubljana, 1980). Predstavitev našega jubilanta ne bi bila celostna, če bi prezrli njegove dejavnosti na področju športa. Več kot 45 let je bil dejaven v Plavalnem klubu Triglav. Več let je uspešno vodil kranjsko žensko košarkarsko ekipo. Med drugim je bil tudi predsednik Skupščine telesno-kulturne skupnosti Kranj in aktiven v delovnih telesih Telesno-kulturne skupnosti Slovenije itd. Za svoje vsestransko delo na različnih področjih je prejel številna priznanja. Leta 1982 ga je dobil od Geografskega društva Slovenije, pa od Plavalne zveze Jugoslavije (1971) in Slovenije (1976), zlati znak ZTKJ (1989), srebrni znak OF (1990), diplo- mo Zavoda SRS za šolstvo (1988), pa priznanja kranj- skih športnih društev. Dobil je tudi Bloudkovo nagra- do (1992) in državno nagrado za področje izobra- ževanja (1993). Kot prvi med slovenskimi geografi je dobil zaslužni naziv svetnik, ki ga podeljuje Mi- nistrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Spoštovanemu in cenjenemu kolegu želimo še mnogo zdravih in delovno plodnih let. Da bi s svo- jim neumornim, iskateljskim in inovativnim delom še naprej bogatil slovensko didaktiko geografije in prispeval k uveljavitvi in utrditvi geografije kot temelj- nega izobraževalnega predmeta! POUČEVANJE NEJEZIKOVNIH PREDMETOV V TUJEM JEZIKU Vesna Krajnc Sem absolventka Pedagoške fakultete v Maribo- ru, kjer študiram angleški jezik in geografijo. Z ve- seljem sem se odzvala povabilu strokovne sodelav- ke, gospe dr. Branke Cagran, da sodelujem v pro- jektu »Poučevanje nejezikovnih predmetov v tujem je- ziku«. Navedeni projekt izvajam na Osnovni šoli Bo- jan llich v Mariboru, ki jo je za sodelovanje prido- bila Območna enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v Mariboru. Za sodelovanje v projektu se je šola odločila predvsem zato, da bodo učenci zna- nje angleškega jezika poglabljali tudi pri predmetu »Spoznavanje družbe«. Zdaj poteka prva faza projekta. Projekt se bo vse do konca 8. razreda nadaljeval z eksperimentalno skupino triindvajsetih, iz petih razredov te osnovne šole izbranih učencev. Izbor je bil na podlagi »set- ting« modela storilnostne učne diferenciacije oprav- ljen v drugi polovici šolskega leta 1 9 9 5 / 9 6 . Pouk spoznavanja družbe imajo v angleškem jeziku in s tem so dve uri tedensko izločeni iz matičnega oddelka. Pri izboru eksperimentalne skupine so bili upošteva- ni naslednji kriteriji: • otrokovo zanimanje za učenje spoznavanja druž- be v angleškem jeziku, • privolitev staršev za vključitev otroka v eksperimen- talno skupino, • učna uspešnost v 4. razredu, • učna motivacija, učne navade, • splošne intelektualne sposobnosti in • rezultati individualnih svetovalnih razgovorov z učencem, njegovimi starši in razrednikom. V Evropi je vse bolj aktualna uresničitev ideje o združeni Evropi. Z uspešnim delovanjem Evropske zveze se bodo Evropejci povezovali tako v poklic- nem kot v zasebnem življenju. Za uresničitev tega cilja potrebujemo skupen jezik, ki nam bo orodje za spora- 28