Mara Novakova
Na povratku z Miklavževega sejma
Stari Miha je imel na vogalu šol-    v žepu  dvanajst dinarjev. Mahnil
skega poslopja stojnico s sadjem,    jo je kar naravnost k stojnici stare*
ki jo je izmed vseh šolarjev najbolj    ga Mihe.   »Koliko stane tale?« ga
občudoval Kolarjev Pavel.  V šolo    vpraša, kažoč na toliko občudovani
in iz šole grede je stal po četrt ure    kokosov oreh. Staremu Mihi se ni
pred krasno razloženim sadjem ter    niti Ijubilo vzeti pipe iz ust, da bi
ogledoval vsak sad posebej. Jaboh    odgovoril. »Koliko?« ponovi Pavel.
ka so bila rdeča ko velikonočni pir>    »Dobro te poznam,« naposled veti;
hi; ioda v drugem zaboju so se zo-    darle zagode starec, »vedno ogledu*
pet svetila rumeno in Pavlu se je    ješ in oprezaš, a nikoli nič ne ku>
zdelo, da so kakor rumena piščeta,    piš!«
ki so prilezla iz jajc. Razne vrste ja;       Da bi si vendar pridobil malo za*
bolk so bile označene z napisi: tU    upanja, je posegel Pavel v žep in
rolska, avstralska, kalifornijska in    porožljal z denarjem. Miha pa je
druga. Ko je Pavel zamišljeno pre-    zamižal na eno oko, vzel pipo iz ust
biral imena teh daljnih krajev, mu    in mu zmagoslavno rekel: »Kokos
je bila glava potna divnih predstav.    sov oreh stane pri meni dva in dvaj;
Na Tirolskem so ledeniki in divje    set dinarjev.« Pavel ni kar nič več
koze, si je mislil.   V Kaliforniji je    rožljal z denarjem; zagledal se je v
zlata   ko kamenja   in v Avstraliji    visok dimnik ter se polagoma odt
poskakujejo   po   tratah   kenguruji    stranil, noge pa so mu bile kakor
kakor pri nas kobilice.                        zvezane. Začel je premišljevati, kaj
Medtem ko je opazoval jabolka,    bi ukrenil.   Najprej se je spomnil
je videl v duhu pred seboj ledenike,    matere. Ne, te ne more prositi, saj
zlato in kenguruje. Vse, kar je pro-    sliši vsak dan, da je uboga vdova,
dajal stari Miha, je bilo Pavlu ne>    ki mora štediti in zopet štediti, in
znansko všeč; prav posebno pa še    ki ne sme po nepotrebnem izdati
kokosov oreh, v katerega je bil na-    nobenega dinarja. Kako neki bi si
ravnost zamaknjen, a se ga še do-    upal omeniti kokosov oreh, ko je
takniti ni smel. Samo enkrat se je    bilo komaj za knjige, zvezke in podz
še bolj približal, da bi ga malo po*    plate na čevljih. Imel je še strica, a
cukal za njegove lase, pa je že mah*    s tem je bilo še slabše. Če je le ome>
nila težka Mihova roka po njem.    nil denar, je že začel stric z dolgim
Takrat je zardel od ogorčenja, ob*    govorom, kako težko je življenje,
enem pa je sklenil, da hoče na vse    da bi že vendar bil deček samosto:
pretege varčevati, da  si bo lahko    jen in kaj zaslužil, ter tako dalje.
kupil zaželeni sadež.                           V tolažbo je smel stricu po cigarete
Štedenje   za   revnega   dečka   ni    in dobil za to pet in dvajset par.
lahko. Toda Pavel je bil vztrajen, za-       Pavel je premisljeval, kje bi do*
to je kmalu dočakal dan, ko je imel    bil še deset dinarjev, ki mu manj'
50
kajo. To je pač že vsota, ki je člo-    ob pol petih bom že lahko na poi
vek ne najde na cesti kar vsak dan.    staji pri brzovlaku. Tam bom po;
V tistem trenutku pa mu je nova    vprašal izkušenega Janeza za svet
misel šinila v glavo. Poskočil je od    in potem ...«
veselja, da mu je odskočila tudi šoh        Popoldne po šoli je stekel domov
ska torbica s knjigami vred in je za;    kakor veter. Samo šolsko torbico je
rožljal drobiž v žepu. »Kakor kerv    vrgel na klop, pa je bil zopet na
guruj sem,« je zadovoljno pohvalil    cesti. Na vso moč je tekel proti ko*
samega sebe. »Kokosov oreh, le pot    lodvoru. Ko je dospel na cilj, mu
čakaj, še danes boš moj!«, in zopet    je srce tolklo od divjega teka, pa
je skočil čez kup peska, ki je ležal    tudi od napetega pričakovanja. Jat
ob cesti.                                             nez, njegov veliki sošolec, fe bil ka*
Opoldne   pri   kosilu  je  tagodno    kor nalašč prvi, ki se je zadel vanj.
premišljeval o svojem načrtu in se    Bil je učenec petega razreda in je
zadovoljno smehljal. Šlo mu je na    ob   prostem   času   pomagal   nositi
smeh, čeprav krompirjevi žganci nu    prtljago. »Pozdravljen,« ga je  na>
so bili njegova najljubša jed. »Šolski    govoril Pavel čisto moško, kakor,
pouk traja do štirih popoldne —    da bi tudi on imel že štirinajst let.
ne pa šele deset. Toda Janez ga je    nudil in pri tem ves žarel od vesez
komaj pogledal in mu ni nič odgo-    Ija. Toda ni še do konca izprego-
voril. Šele po dolgem času je vpra-    voril, ko je že priskočil Janez, ga
šal prav milostno: »Koga pa prav za    krepko odrinil in zagrabil za prtljas
piav čakaš?« Pavel je zardel in srce    go. Pavla pa je oplazil z zaničljivim
mu je pričelo močno biti. »Nikogar    pogledom. Ta je vtaknil roke v žep
ne čakam,« je hitro odvrnil. »Sem    in bilo mu je kaj neprijetno pri sn
tukaj tako kakor ti,« je odgovoril    cu. Kokosov oreh, ki je ves čas ple*
in njegova lica so zažarela. Sedaj pa    sal pred njegovimi očmi, je naenkrat
ga je pogiedal Janez tako zaničljivo    izginil. Kakor bi ga bil odpeljal br>
kakor zjutraj stari Miha. »Včasih je    zovlak, ki je pravkar odpihal. S tež'
prav malo dela, in to kar je, ni za    kimi nogami je odšel Pavel s kolos
majhne dečke kakor si ti!« mu je    dvora in nič več ga niso veselili kem
rekel. »Majhne dečke,« je še enkrat    gumjevi skoki. Tedaj je zaslišal za
ponovil in ga pogledal od nog do    seboj neko sopihanje in težke ko>
glave, toda Pavel se ni dal oplašiti.    rake. Ozrl se je in zagledal staro,
»Koliko se pa zasluži?« je vprašal.    slabotno ženico, ki ga je ravno do*
Janez je postal stvaren in vekel    ~sla' a ni mo^la več naPre{ Obraz >e
resno: »To je tako: če neseš prtlj*    ime!a ves ?a™van od ^ in /af!'
go   domačinu,  dobiš   en   dinar  za    ki so '"'" ^ledali izPod mte' S° hih
aktovko, dva dinarja za kovčeg, pa    ™zm™e™ od vetra. Ravno tako si
še pravijo, da si nesramen.   Tujec    'e Pavel' ko Je hil še manJ'si' Pred"
pa, ki gve v hotel, ti da za majhno    stavlJal čarovnico-
aktovko pet dinarjev, za kovčeg pa       »Ali  bi  mi  pomagal   nesti  moj
celo deset.«                                         težki nahrbtnik, mali?« je vprašala,
r,      .    ,.      ...            , v          ko je zopet prišla do sape. V tem
»Deset  dmarjev!« je navduseno        ,,,.;.            ,           .    „
,,...,   n      ,     ,         ,   c   i  ¦   ¦      nanrbtmku le vse, kar pnnasam z
vzkhkml  Pavel,  »hura«!  Sedaj  je        ..,    „       '      .  '    ,,.,.,             ,
,            ,           - !•     rx   f.   j     •»    miklavzeve&a seima. Mislila sem, da
imel samo se eno zeljo. Da bi stopd         ,        , , ,                          ,
,         , ,     ,          , , ,                 ,     ga bom lahko sama prenesla, pa me
iz brzovlaka lepo oblecen gospod,     .              „                  '       ,   ,
,   ,            l- r i i            ii      -      i7     /e napadla moja stara  bolezen —
kateremu bi lahko nesel kovceg. V    '       ,     ,              ,    .,          , ,
,        .    ,        ,,         tixt-      ¦•       naduha, ko sem stopila iz vlaka.«
tem je dospel brzovlak. Najprej je                                  l
izstopil neki gospod brez prtljage;       Starka  se  je  smejala  s svojimi
imel je le lahko torbico, ki jo po;    upadlimi usti in revica je bila tako
navadi nese vsak sam. Nato so prU    čudna videti, da bi bil Pavel najraje
šle gospe in gospodične s kovčegi;    zbežal. »Samo do vogala teAe ceste
toda čakale so jih hčerke in služkU    mi nesi, dečko!« je zopet prosila.
nje, ki so jim hitro pobrale prtljago    »Tam služi moja hči, ki mi bo potem
iz rok. Za temi je izstopil starejši    pomagala domov.« Pavel ni bil nič
gospod. Bil je lepo oblečen, imel je    kaj pri volji, da bi ji pomagal. Lepo
suknjo  s  kožuhovinastim ovratnU    oblečenemu gospodu bi bil rad nesel
kom, v rokah pa je držal kovčeg, ki    kovčeg, toda tej starki nahrbtnik?
je  bil ravno tak,  kakršnega si je    In gospod bi mu bil gotovo dal de*
predstavljal Pavel.   »Jaz  bi  lahko    set dinarjev, starka pa najbrž ne
nesel vaš kovčeg,« se je urno po>    misli na plačilo. »Ne vetn------, če
52
bom mogel« je zajecljal in pri tem    maga Ijubi Bog.« — »O ne, ni vedno
poškilil na oguljeni nahrbtnik, ki je    tako!«  je   odločno   odvrnil  Pavel.
Iežal na tleh. »Če neseva vsak za en    »Tudi jaz sem si danes tako zelo
jermen,« je prosila ženica, »bo mor-    želel nečesa, a želja se mi ni izpol-
da šlo. Kaj ima človek od sejma,«    nila.« Starka je molčala. Od daleč se
je   tarnala,   »ako   mora   nazadnje    je že videla hiša, v kateri je služila
ostati na cesti.« Zopet je težko za-    njena hčerka. In ko je Pavel odložil
dihala in dušljivi kašelj jo je napa-    nahrbtnik, so se mu tresle noge od
del iznova.                                          utrujenja.
»Morda bom pa le lahko sam ne*       »Hvala ti, sinko moj!« je dejala
sel,« je rekel Pavel. Kar naenkrat    ženica in ga pobožala po licih. »Nisi
mu je bilo čudno pri srcu, ko je    vajen nositi težkih bremen, kaj?«
gledal ubogo, tresočo se ženico. Na*    »Ne!« je  odgovoril skoro  boječe.
prtil si je nahrbtnik, ki ni bil lahek.    »Nič ti ne morem dativ zahvalo, ker
težko je nesel in nekaj trdega ga je    si mi pomagal,« je menila žalostno.
ves čas dregalo v hrbet. Izprva ga je    Pavel je že hotel oditi, a starka ga je
jezilo, da se je dal pregovoriti, toda    prijela  za  rokav:   »Denarja ti  ne
kmalu mu je jelo postajati tako pru    morem dati, morda ti napravi kaj
jetno pri srcu,   da se je prijazno    drugega veselje. Sklonila se je čez
ozvl po ženici, ki je capljala za njim.    nahrbtnik, posegla vanj s svojo na-
»Ali ti ni pretežko, dečko?«, ga    gubano roko in...
je zopet ogovorila in prijela za na=       Pavet bi bil skoraj naglas zaukal
hrbtnik, da bi bil lažji. »Prav nič,«    od  veselja. Ženica je privlekla  iz
je odvrnil Pavel. Toda na mostu se    raztrgane   vreče   krasen   kokosov
je moral malo odpočiti. »Da se mi    oreh, ki je bil še mnogo večji in
ne prepoti čepica,« se je opraviče:    lepši kakor oni starega Mihe. Dala
val. Kašljajoča ženica pa je vzela    mu ga je v roko in rekla: »Na, tu
svojo ruto, mu snela čepico ter mu    imaš, ostal mi je na sejmu, vse dru?
obrisala čelo, ki je bilo navzlic mra:    ge so pokupili otroci.«
zu čisto potno. Nič več ni bila videti       Pavel je stal nekaj časa kakor prU
kakor čarovnica. »Priden dečko si,«    kovan.   Nato  je   veselo   zavriskal.
ga je hvalila, ko sta zopet nadalje--    Minil ga je ves trud in zopet je
vala pot. »Tako sem si želela, da sre-    lahko poskočil kakor kenguruj. Sko*
čam nekoga, ki bi mi pomagal ne-    čil je čez nahrbtnik, ki ga je izprva
sti; če človek nekaj zelo želi, se ta    tako težil, potem pa  naredil tako
želja navadno izpolni.  Takrat po-     neizmerno srečnega ...