Največji slovenski dnermik ^ v Združenih državah Velja za vse leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3. C Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki. PP35 ® The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays !ii and legal Holidays. 75,000 Readers. J TELEFON: CHELSEA 3878 Entered u Secondv Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 8878 NO. 243. — STEV. 243. NEW YORK, WEDNESDAY. OCTOBER 16, 1929. — SREDA, 16. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVU. ZA SPLOSNO ORGANIZIRANJE DELAVCEV NA JUGU AMERIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA! ARETACIJA BO POSVETILA VSE SVOJE SILE I ZNANEGA TEJ NUJNI IN POTREBNI NALOGI SLEPARJA KRIŽANA PRODAJALCA MADŽARSKEM! IN KUPCA POVRATEK LINDBERGHA ZADENE KAZEN Polkovnik Lindbergh se Roosevelta, da opehari ^ Po mnenju predsednika Greena bi moral zvezni senat preiskati neznosne razmere, ki vladajo po tekstilnih okrajih. — Po preteku tridesetih dni se bo j draguljarja za dva pr-vršila konferenca unijskih uradnikov, in pri tej priliki bodo sestavili podroben načrt. Pogovor s predsednikom 1 Masarykom je povzročil Podjeten slepar se je po- zac|rege med Madžarsko Sodnik v Kentucky ju j služil imena governerja; ^ čehoslovaško republi-l Povedal zvezni veliki po-j tralne Amerike. je vrnil po dolgem poletu preko Južne in Cen- Mol- TORONTO, Kanada, 1 5. oktobra. — Ves današ- Slepar, ki se je na spreten način porlužil imena governerja Frank-nji dan konvencije Ameriške Delavske Federacije ^ D- Roosevelta ter njegovega na- i .» v ii i * •• •*• - -l j » l ' slova na iztočni 65. cesti v New je bil posvečen delavski situaciji v južnih državah. ( yorku je osleparil nekega dragu. Predsednik William Green je z ostrimi beseda- ljarja Peti Ave™e za Hde" ...... .. .. i -i •! i matna prstana, vredna $15o0 dne mi kritiziral politiko tekstilnih baronov ter označil j 19 septembra. v pondeijek so sie- razmere, v katerih žive tamošnji delavci, kot ne- parja aretirali v hotelu Ennis na iztočni 42. cesti in pridržan je bil v znozne. BeUeveue bolnici. Preti mu do- Odločno je kritiziral zvezni senat, ker ni hotel u-j5^1™ na temelju Baumes vesti preiskave glede masakra v Marionu. Konvencija je soglasno in z velikim odobravat njem sprejela revolucijo, ki določa, naj se Ameriška Federacija takoj temeljito loti organiziranja tekstilnih delavcev po vseh južnih državah. V teku tridesetih dni se bo vršila konferenca u-nijskih uradnikov, ki bodo izdelali podrobne načrte. Uvedena bo tudi kampanja za zbiranje velike vsote denarja, ki naj služi v ta riamen. Predsednik United Textile Workers Thomas MacMahon je izjavil, da gredo tekstilni baroni do skrajnosti, in če Delavska Federacija takoj ne nastopi, bo najbrž prepozno. Najslabše je Elisabethtonu in Marionu, kjer so zvabili kapitalisti delavce nazaj na delo pod napačnimi pretvezami. Kakorhitro so se delavci vrnili, so začeli gospodarji kršiti sklenjene pogodbe. Za organiziranje južnih delavcev je potrebnih najmanj milijon dolarjev. Zastopniki nekaterih linij so že obljubili v ta namen večje vsote. stana.— Storilec je hA j bef.lin, Nemčija, is. oktobra, j Že prej kaznovan. j Za možno posledico spora! ki je 1 I nastal med čehoslovaško republi-i ko in Madžarsko, smatrajo predsedniško krizo na Čehoslovaškem. Spor je pričel ko so Madžari trdili, da je predsednik Tomaž Ma-saryk rekel nekemu vodilnemu ma-džaskemu diplomatu, da je pripravljen razpravljati o reviziji povojne trianonske pogodbe. Namen teh pogajanj bi bil vrniti madžarski one slovaške okraje, v kate-i je več kot petdeset odstotkov Madžarov. Čehoslovaško napoloficijeirto časopisje je takoj zanikalo ta poročila, nakar je madžarsko časopisje odvrnilo z objavljenjem izjave, katero je dal Masaryk onemu madžarskemu diplomatu. Tozadevna izjava izraža nazore, ki so v prilog reviziji trianonske pogodbe ter je podnetila spor, ki ktobra je bil nadvse značilen. Kaj lahko s** zgodi, tla l»r> ta teden otvoril novo raz-}«• v svetovni zgodovini. Nh vsak način pa predstavlja obratno loč ko dvrli na" lodov, Združenih držav in Anglije. Angleški delavski ministrski predsednik .J. Ramsay MaoDonald je osebno obiskal predsednika Hoove rja ter se irijateljsko pogovoril ž njim o perečih političnih vpra- par dnevi.v Celje * i7v*bil s .. 1 narejenimi pismi od nekega celj- sanjih. Posledica tega pogovora je bila. da so izginili vsi dvomi in vse bojazni, ki so prevladovale do zadnjega časa med obema deežlama. Ministrski "predsednik MaeDonald in predsednik Hoover sta novo razmerje, ki je zavladalo med obema narodoma. označila s skupno izjavo: 1 — V novem, močnejšem zmisln izjavljata obe vladi, ne le, da ni niti misliti na kako vojno med obema državama, pač pa tudi, da na narodno politiko ne more več vplivati nezaupanje, nastalo iz dvorna in bojazni, ki je bila pred mirovno pogodbo upravičena. < 'e bi bila to edina posledica pogovorov obeh držav, bi ji bilo treba pripisati veliko zgodovinsko važnost. Toda pogovori obeh načelnikov so velike važnosti tir d i v širšem zmisln. S to izjavo sta obe deželi javno stopili na čelo gibanja, kojega cilj je uveljaviti svetovni mir. Načelnika obeh držav sta se borila ramo ob rami za uvedbo novega razdobja v svetovni politiki. Dala sta vzgled, kateremu naj slede vse druge dežele. Vsi narodi hrepene po trajnem miru, toda cilj je še precej daleč. Ali bodo sledile vse ostale države vzgledu Združenih držav in Anglije? Ali bo na konferenci petih sil dosežen sporazum glede razoroževanja na morju? s Nihče ne more dvomiti o poštenih namenih MacDo-nalda in Hooverja. Oba se pa tudi zavedata dejstva, da segajo v problem omejitve oboroževanj tiudi druga vprašanja', ki naprimev za Združene države niso enakega pomena. Pri raznih narodih vlada še vedno nezaupanje, in nekateri še vedno ne morejo preceniti v pravi luči pošten'.li namenov Hooveria in MaeDonalda. Nekateri diplomati, ki še vedno ne morejo razumeti zahtev in potreb modernega časa, zlokobno domnevajo, da sta imela MaeDonald in Hoover zahrbtne namene in da sta v Washingtonu kovala vsakovrstne zarote. Nočejo ali ne morejo razumeti, da sta Hoover in MaeDonald prežeta s trdno voljo, da s sodelovanjem vseh ostalih narodov pribavita svetu trajen mir. Ministrski predsednik MaeDonald je vendar dosti jasno povedal: — — To se ni zgodilo v namenu, da Anglijo in Ameriko odtujimo od ostalega sveta, pač pa da s sodelovanjem vseh narodov zajamčimo svetu trajen mir. Ves svet upa, da se bo na prihodnji konferenci v Lodou posrečilo doseči soglasje ter ustaviti blazno tekmovanje v oboroževanju. n da je nameraval ta dan tudi odpotovati na to mesto. V Sopronju na Madžarskem se nedo- ! odi£rala pred kratkim nenavad-" na dram i. Starši 18-letnega mut-ca Jnaeza Kovača sa r.ašli sina na tleh ustreljenega. Njih žalost j? bila tem večja, ker ni mogel nihče pojasniti, kako da je fant umrl tako nenagloma. Samomor je bil po vsej priliki izključen. Tako je postala smrt fanta nerazrešljiva za-genetka. Nikogar ni bilo v hiši. ki bi bil mogel dati pojasnilo o stvari. Samo oče in mati sta opazila da je od bratove smrti nekam zelo potrta pokojnikova sestra, ki ji je 12 let in je tudi nema kakor pokojnik. Roditelji so zaceli otroka pismeno zasliševati, in glej, prišlo je pojasnilo: deklica je priznala, da je postal brat žrtev njene neprevidnosti z orožjem. Igrala se je namreč z očetovo pištolo, ki se je nenadoma sprožila. Krogla je pogodila brata v srce, da je na mestu obležal mrtev. Po tem strašnem priznanju, ki je bil«? za otroka silno pretresljivo, je deklica spregovorila, kar je učinkovala na starše kakor nov čudež, ki si ga primitivni ljudje nikakor ne umejo razložiti. WMMM3MnBS3KEBfl> Kovač je dovršil nekaj razredov realke in ker je bil strastno vnet za godbo, je stopil v vojaško god-beno šolo v Vršcu, ki je jo dovršil z najboljšim uspehom. Pr» vojaški . godbi je služboval v Negotinu, Veli- t ki Kikindi in v Beogradu. Med vojaškim službovanjem se je naie-zel malarije in ta bolezen, ki ga je hudo mučila, je najbrž tudi bila vzrok, da si je vzel življenje. ČUDODELNI RABIN Tisočak izdal vlomilca. 21. septembra popoldne je urejal sin trgovke Pavli v Moravčah pri V neki varšavski ulici se je naselil najmlajši čudodelni rabin sveta. To je 12-letni deček, potomec bivše rabinske dinastije, ki je bil izvoljen za naslednika svojega po-1 kojnega očeta. Deček ima izredno! visoko čelo in plamteče oči. Zašlo-! vel je kot čudodelni zdravnik. Naval pobožnih Židov z ženami in o-troci je tako velik, da je bilo sta V Brtoklynu je umrla osemdeset-ietna starka, ki je živela v velikem pomanjkanju. Po njeni smrti so našli v njenem stanovanju petstotisoč dolarjev. Stradati, pa imeti na razpolago denar za hrano, je težka skušnjava. Ustavljati se ji zamore edinole skopuh. \ nekem francoskem mestu so tekom svetovne vojne nemški topovi porušili dragoceno knjižnico. V Ameriki so začeli zbirati prostovoljne prispevke za obnovo knjižnice. Res se je bilo nabralo toliko denarja, da so lani poslopje dogradili. Načrte je izdelal neki ameii-ški arhitekt. Na pročelju knjižnice se je bleščal napis: "Razdejana je bila od nemškega divjaštva in zopet zgrajena od ameriške velikodušnosti". Proti temu napisu je bila skoro vsa ameriška javnost in celo nekateri Francozi so mu nasprotovali. Napis je bil odstranjen, arhitekt je pa vložil tožbo. In sodišče je te dni razsodilo v njegov prid. Ali ni čuden ta svet? Angleški ministrski predsednik hodi v Ameriko mir pridlgovat, naduti ameriški arhitekt pa podžiga plemensko sovraštvo v Franciji. Izmed vseh knjig se največ biblij proda. Samo neka angleška družba je jal j novanje mladega rabina premajh-1 prodala lani enajst milijonov iz-pri i no in da se je moral preseliti v več-1 vodov- Sv. Križu račune. Takrat je tudi je stanovanje, kjer ima posebno so-| Vse družbe skupaj so jih proda- pregledal blagajno, preštel denar, raztrgane bankovce pa je zlepil. Ves denar, okrog 4000 Din, je nate shranil v pisalno mizo. Lako si mislimo njegovo prestra- nega drevesa, kjer si je hotel neko- I šenost, ko je zvečer odklenil predal. Preiskava v zadevi velikega vlo- 1 ma v Kušarjevo trgovino in go-} stilno v Kozarjah doslej še ni pri- \ da napredovala. Razburjenje do- : rračih in tamošnje okolice se še ni poieglo. Kušarjevi so ugotovili, aa so neznani vlomilci obiskali tekom noči tudi klet in ne samo trgovino ter gostilne. Iz kleti so spravili veliko železno pc.sodo "balon", ki pa je bil prazen. Poskušali so se tudi okrog sodev. ki jih pa niso načeli, ker so bili takrat že siti vseh mo-gotin likerjev. Oškodovana trgovko. je morala naročiti tekom dnt od veletigovcev iz Ljubljane velike množine blaga, da lahko zadosti potrebam svojih odjemalcev. Orožniki z Brezovice so si dopoldne še enkrat ogledali vse podrobnosti, preiskali pa so tudi vso okolico. Niso pa mogli najti nikakih" novih sledov. Na vsak način so odšli vlomilci z vozovi po Tržaški cesti do Kanca in proti progi do mesta, kjer se je našlo ukradeno motorno kolo. Od tam zopet vodi sled enega kolesa po poljski poti, dočim se je druga zgubljala v pokošeni travi. Zasluga pri sleditvi gre dobro dresiranemu policijskemu psu, ki je vodil gospodarja kriminalne - liko odpočiti. S seboj je imel lovskega psa. Med počitkom je Podlfp nik zadremal. Naslonil se je z gornjim delom telesa na puškino na- \ bito cev, opirajoč se na obe roki. Pes pa je postal na neko stvar pozoren in je skušal svojega gospodarja zbuditi na ta način, da ga'je j praskal s taco po nogi. Pri tem je ; pa nesrečno sprožil petelina v levo stran in mu prestelil srce, čemur je sledila seveda takojšnja smrt. pa ni našel v njem več denarja. O tatvini ie obvestil orožnike, puškino na- \ so lak°i na posel. Denar jc podoben denarju, in je težko ločit: pošteno zasluženega od ukradenega. Pavli pa se je spominjal, da je bil edini bankovec-tisočak, ki je bil med drugimi sto in deset dinarskimi bankovci, nekoliko potrgan in pomazan. bo za sprejemanje vernikov. Deček nosi dolg črn kaftan in čepico, zvano strojmel, pod katero nesi manjšo žametasto čepico za slučaj, če hoče sneti strojmel, kajti rabin ne sme sedeti gologlav. Okrog mladega rabina se sučejo vedno pobožni židje, ki popijo in pojedo vse, česar se dt ,ek dotakne, kajti ostanki jestvin in pijač imajo baje čudodelno zdravilno moč. Čim porine rabin posodo od sebe. plenejo vsi nanjo, sežejo po mesu in sočivju ter si namažejo o-bleke. Med rabinovimi privrženci so tudi sivolasi starčki, ki dečka le šestindvajset milijonov. Ljudje kupujejo in morda čitajo biblijo, sorazmerno je pa le malo takih, ki bi živeli po nji. Sedaj, ko je razdeljena Jugoslavija v devet banovin, bo morda mir. Le službena doba banov ne bo smela biti predolga, da bodo prišli vsi na vrsto in da ne bo nikjer zamere. Zagonetna smrt železničarja. Ko je šel progovni obhodnik Zupančič iz Kresnic iz kolodvora v Lazah v smeri proti Zalogu na službeno pot je opazil sredi proge v jutranjem svitu blizu uvoznega signala pii Gostincah čudno k^po. Pristopil je bližje in je opazil sredi proge odrezano moško glavo, ki je biia pokrita še s službeno čepico. Krvava sled je vodila do nasipa pod progo, kjer je ležalo okrvavljeno truplo. Ves prestrašen je spoznal Zupančič v ponesrečencu svojega tovariša Karla Jančarja- iz Laz. Progovni"obhodnik je nato nadaljeval svojo pet z namenom, da obvesti. iz Zaloga svoje predpostavljene o strašnem dogodku, ki se je odigral med^cbema postaj?ma. Ob zgodnji jutranji uri so pričeli pogrešati Jančarja doma in na postaji, kamor je prihajal vedno to-i-no v službo. | Ta opis je zadostoval orožnikom, j Njihova domneva, da bo tat spravil denar najbrže kje v okolici v promet, se ie obistinila. Pretekle j dni se je oglasil v trgovini Kapel v Sv. Križu neki mladenič. Plačal se I račun s sumljivim tisočakom, ki je bil na las podoben bankovcu, ki je bil ukrajen pri Pavlijevih. Ko so orožniki pokazali bankovec trgov-' ču, ga je ta takoj spoznal za svojega. ' Odkod imate ta tisočak?" — so vprašali orožniki osumljenega mladeniča. " Dcbil sem' ga kot zaslužek v turnski graščini", — je odgovoril osumljeni Franc Korbar iz Moravč. — "Plačali so mi ga v gradu, dal mi ga je Šinkovec na račun dnin. ki sem jih delal tam v letošnjem letu". Orožniki niso verjeli in so vzeli osumljenca v svojo sredo, nakar O. današnja mladina! Samoza- cpoštljivo poslušajo, missleč, da je vestna je, odločna in ponosna, podedoval čudedelno moč cd pred- , Ooe je izvedel, da je učitelj sinč-nikov. Dan za dnem prihajajo k ka v šoli pošteno nakresal. njemu matere z otroci, da jih blagoslovi ali pa jim da čudodelno le-karstvo. Sinček je seveda ta dogodek previdno zamolčal. — Včeraj si bil pa tepen v šoli, kaj ne? Zakaj mi nisi povedal? ----------------I sinček je nekoliko pomislil, našo se namenili ž njim do graščine ! to Pa odvrnil: Turn. Med potjo pa se je grešnik vdal in priznal, da denarja ni dobil za plačilo, ampak da je bankovec ukradel pred dnevi v Pavlije-vi trgovini. Doma je Korbar izročil orožnikom še 800 Din denarja. Ta denar je imel shranjen v jaslih v hlevu. Ostali denar je Korbar deloma zapravil, nekaj pa ga je dal na račun za kolo, ki bi ga moral prejeti vkratkem. Mladeničeva želja pa se ni uresničila, kaj naglo je prišel ob ukradeni denar, ob kolo in poštenje. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! ri "nt Ttja _—~ BOZIC V STARI DOMOVINI Onim, ki so nainenjetii potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji {iilet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parebrodne družbe — ILEDE FRANCE BOŽIČKI IZJjET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, 30 nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigorati dober prostor, naj se pravočasno prijavi ni pošlje aro. Za pojasnila slede potnih ffetov, ttetarn Permit* v t t. d. na domačo ' — SAKSER 82 COItTLAIfDT STREET BANK NtW YORK, N. T. izdelovalnico piano rol i s". ' * * _ ^-----1—- z vsemi pripravami in stroji zfi jako nizko ceno. Vzrok je ta, ker potrebujeva denar za novo ustanovljeno trgovino/ to je edina slovenska tovarna, ki izdeluje slovenske in hrvaške role. Kdor se zanima mu davfe vsa potrebna navodila in v slučaju selitve bo eden izmed naju vse preskrbel, da se obit spravi v tek na določenem kraju. - ♦.•-.k- »» Kdor se zanima za to, naj piše, Jker, ponudba mu bo gotovo po volji. Navinšek-Potokar 331 SBEEVE STREET CONEMAUOH, PA. — Tisto, kar se godi za mojim hrbtom, me čisto nič ne briga. Največja skrivnost srečne ljubezni ti tiče v tem. da zaljubljenca pravočasno napravita ljubezni konec. — Kako ste zadovoljni z letošnjim posetom gledališča, gospod ravnatelj? — Tako, tako. Enkrat je do polovice prazno, drugič pa do polovice polno. Zakonska ženica je zbolela in začela je misliti na smrt. — Ko bom umrla, — je rekla svojemu možu, se boš prav gotovo poročil z drugo. — Ne bom se ne, — je odvrnil možiček. —Ah, vsi moški ste enaki, — je godrnjala. — Nobenemu moškemu se ne sme verjeti. Stavim, da se bo« poročil še predno bo minilo leto dni izza moje smrti. — Jaz pa pravim, da se ne bom. Nikdar več se ne bom poročil, pri-sežem ti, da ne. — Zakaj pa ne, zakaj pa ne? — je začela naglo poizvedovati. In kar nič več ne bila bolna. Radovednost namreč prežene marsikatero bolezen. — I zato, ker bi boljše ne dobil kot si ti. magari, da bi jo z lučjo iskal. Hvaležno ga je pogledala. Možiček Je pa nadaljeval: — Te--ke, kot si ti, pa ne maram. mm "PIAS NARODA' NEW YORK. WEDNESDAY. OCTOBER 1«. 1929 The LARGEST SLOVENE DMLT In C. S. A. GEORGES SIM: Vlak 133 Je Imel en poljski in itirt nemške vagone. Na enem zadnjih j e visel bel letak "Kovno-Ri-ga". Stopil sem v ta vagon. Okna no hodnik v prvem kupe ju so bila zastrta. Izrabljen zrak je puhnil vame. V kupeju je spala celo družina z raztegnjenimi nogami. Drugi kupe — ' Rezervirano" — j je bil še prazen, toda zaklenjen.' Tretji skoraj prazen. V kotu se je! nfkdo skril za razgrnjenim časo- j pisom, ki še je tresel pri mojem, vstepu. Za listom sem vide! oko,, mlad obraz. Sedel sem. Na kolodvoru je bilo hladno, v vagonu pa so- ■ parna vročina. Okno so zastirale ledene rože Kurjave nI bilo mogoče premakniti. Vse to ni važno. Toda površne i stvari sc mi ostale v spominu. Med Dobrni sem držal pipo. Znamenje za odhod. Zapiranje] vrat. Hotel sem odpreti okno, ko sej je prikazali skezi vrata moška gla-! va. Razjezil sem se. Hotel sem nam] reč leči. Mož bo gotovo sedel na | mojo klop! Tako se je zgodilo. Ko je mož vstcpll, se je vlak premaknil. Mož ie prinesel s seboj mokrororzel dih.! ki se je takoj zmešal s toplim zrakom. Btl Je visok, težak, širok, s slabim zobovjem, v temni obleki, i Imel je črno brado. Trdi klobuk na njegovi glavi je bil premajhen. Položil je svojo prtljago v mrežo ttr sedel. Na desni roki — grdi. r, kratkimi prsti — je imel pečatni! prstan Takih prstanov ne morem! videti. Vlak je hitel dalje. Časopis je zakrival drugega sopotnika. Ko pa je bil obrnil list, sem opazil, da je mladenič pogledal novega sopotnika. Mladenič je imel približno pet in dvajset let Imel je dolge, nazaj počesane, valovite lase. Njegov obraz je bil bled in nervozen. Ne vem, zakaj sem moral pogledati njegove čevlje. Mislil sem. da so črni, ponošeni. Nikakor. Popolnoma novi so oili. časopis je gotovo že davno pre-čital, vendar ga je držal pred obrazom. Skušal sem čitati. Toda sli\e TRIjE V KUPEJU i . z vso močjo. Viak se je ustavil. Zaspani obrazi. Nemško, francosko, poljsko kričanje. — Jaz šem bi!! sem rekel vlako-vodji. Neki mladenič je padel iz vlaka. Hitro. Pred dvema minutama... v magazinu so se pomeglile pred i Komaj dobro minuto po mladeni mejimi očmi. Od naslanjanja me je zabolela desna rama, Vsedel sem. se drugače. Vozili smo se že najmanj eno uro.: Privadili smo se vročini. Iznova sem' ( si prižgal pipo. In šele sedaj se mi je razjasnila drama. Da, v kupeju se je odigravala res- j nična drama. Časopis v mladeniških rokah jej žalestno zmečkan zakrival njegov i pbraz. Novi čevlji so se čudno stresali. Videl sem eno oko in kos nosi:. Razumel sem: mladenič se je bal. Nosnica se je tresla. Oko se je sku-| šalo odtegniti tretjemu potniku, pa j ni moglo. Oko je bilo rjavo. Mehanično sem gledal bradatega l moža. Razumel sem. Mož je sedel! nepiemitno v istem položaju, ka-, kor je bil pričel vožnjo. Niti noge ni premaknil. Roka s pečatnim pr-, stanom je počvala še vedno ia desnem kolenu. Strme! je predse z izrazem popolne zadovoljnosti. V njem ni bilo želje, po čitanju. po spanju, pc gledanju. Smešno okrogli klebuk mu je tičal nizko na čelu ; Aretiral ga bo .. Brez premišljevanja sem prišel do t? misli. Bil sem preverjen, da je bradati mož civilni kriminalist, ki bo prijel mladega potnika. Ta mirna sigurnost in moč. ta *i- j radna vztrajnost! Na drugi strani pa ti prestraše- ^ ni živci. Panična bojazen, ki je bila tako velika, da je mladenič nenad- I Fašisti in narodno edinstvo. Beograjski "Trgovinski Glas: \ niti. In ujedinil se je. Vsa trpljenja jega sklepa preklicali. Se manj pa benik" objavlja izpod peresa ! in vse žrtve so malenkosti v prime- so kogarkoli prosili, da tolmači nji svojega urednika in bivšega' ri z blaginjo in radostjo srečnih hovo dozdevno željo po obnovitvi in po razpadu narodnega poslanca iz Črne sodobnikov in še srečnejših potom-gore Jovana Djonariča nasled- ! cev. nji zanimivi čianek: Toda italijanski tovariši nočejo | motriti našega ujedinjenja tako Zdi se. kakor da naši italijanski • kagor svoje. Njim je ujedinjenje tovariši nimajo drugega posla, ka- j Italije zgodovinske nujnosti in zgo-čevem odhodu sem vstal in hitel kor da se davijo z vprašanji Jugo-^kakor svoje. Njim je ujedinjenjc po hodniku. Nekdo je zaloputnil slaviie- Vse- kar se pri nas pripeti i Jugoslavijo pa smatrajo za zgodo-vrata. Da, vrata na koncu hodni-. ^ Pa žele- da se Pn: nas dego-j vinsko pogreško. Njihov narod jim ka so bila odprta. Potegnil sem za-!(iil0- ie Predmet njihovih obširnih ; je enoten, čeprav obstojajo med silno zavoro z vso močio i razprav. Te dni se "II Popolo di! njimi tako po čustvovanju kakor Trieste", glavno glasilo fašistične stranke v Trstu, bav: z vprašanjem Črne gere in njenega ujedinjenja s Srbijo in Jugoslavijo. Naravno je. da je ta fašistični list izkoristil to priliko, da očrni Srbijo in njeno "perfidno" politiko do bratske in Ljudje so tekali ob tračnicah zavezniške črne gore. List pretaka s svetiljkami. Od zunaj je prihajal solze za črnogorsko državo, kakor v vlak mrzli val. Iskal sem brada- da bi objokoval razpad Jugosla-tega moža. S stisnjenimi pestmi. Leno je stal med vrati kupeja. Se Morda je res, da so Italijani vedno je bil na njegovem obrazu iskreno obžalovali prestanek samozadovoljen nasmešek. Zagrabil sem stojne črnogorske države. Črna ga za suknjo: gora je postala gospodarska dome- _ gte 2adovoljni? Kaj? na Italije. Italijansko gospodarsko Pokazal sem mu luč, ki se bliža- prodiranje na Balkan se je pričela iz daljave in razsvetljevala mo- ]c preko Črne gore, preko katere že, ki so vlekli nekaj dolgega in oz- naJ bi se nadaljevalo v Albanijo in kega. Čudno me je gledal. Prvič v osrčje Balkana. Z združitvijo Čr-sem mu pogledal surovo v oči. Ču- ne gore s Srbijo in z ustanovitvijo Jugoslavije so bili ti načrti preprečeni. Odtod te zakasnele solze za "siroto Črno geslo".... črnogorske države Jugoslavije. Naši debri sosedi! Za vas In za nas bi bilo bolje, da pustimo pro-šlost pri miru! Brigajmo se raje za svoje lastne posle In uprimo poglede v bodočnost. Jugoslavija ne more uničiti novinarska kampanja. To je pač jasno. Z než^ljenim vmešavanjem v naše notranje stanje pa se samo slabšajo itak dokaj malo prijateljski odnošaji med c-bema našima narodoma :n državama. Ali pa morda žele to na oni strani Jadrana? banovcevi koncerti. dil sem se njihovi toposti. Na njegovi prtljagi sem opazil tablico:— Maks Driot — Jajca, maslo, sir. Lokomotiva je zažvižgala. V vlak so stopili možje s svojim tovorom: po jeziku mnogo večje razlike kakor med nami. Zato pa so med nami ugotovili tri in še več različnih narodov. Na primer: Črnogorci so jim nacijonalna individualnost zase, kakor so bili samosvoji glede dižavnosti. In Črnogorci so jim bili s silo ujedinjenl s Srbi! V preveliki želji, da bi škodili Jugoslaviji, sg italijanski zaščitniki žalili in škodili onim, katere hočejo protežirati. Pošteno prebivalstvo v Črni gori je vršilo nadčloveške napore, da se združi z ostalimi srbskimi brati. Vso obupno in dolgo borbo z zavojevalci sta prešinjali i operni pevec ideja o obnovitvi skupne države in J ... .. .. . . .. J ^ I 442 National Ave.. Milwaukee zavest enotnega naroda. Ko pa je bila končno borba končana z zma- ( ' ! go in z ostvaritvljo nacijonainih j idealov, se je našel prekomorski so- > sed, da jih očrni! Kaj bi storili ti i dobri sosedi, ako bi bilo naše uje- ! dinjenje res izvršeno z državlian-Ne branimo in ne zamerimo jim, gko VQino z notnmjimi borbami in da plakajo in da se pritožujejo, j £ prelivanjem krvt kakor italijan- 20. oktobra: Clairton, Pa 27. oktobra: Cleveland, Ohio, i Collin wood 2. novembra: Girard, Ohio. 3. novembra: Lorain, Ohio. Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov: BANOVEC SVETOZAR. Wis DVE KOLESI - DVE ŽIVLJENJI DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim. ki so jih naročili, smo jih že odposlali. SLOVENSKO - AMER1KANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21G WEST 18th STREET NEW YORK CITY En sam pogled je zadostoval: nje- Vendar nam nam dopuste, da jih, £kQ Ujedinjenje? TONIXA-OD VAJ A1»NA RAZLOČUJOČA OD LJUDI Razločljivi ljudje vedo, da le taka zdravila sso zanesljva, ki so napravljena te ntjboljSlh snovi znanih zdravniški znanosti. In to, kar je napravilo 4 TRENERJEVO GRENKO VINO popularno: njega vsebina popolnoma odgovarja tem potrebam. Kas-kara, podophylin in druga zdravilna zelišča, očistijo želodec in čre-va. diastat, malt povspeši prebavo. Kalif, rudeče vino ojafca ves sistem Vsak dan novi možje in žene spoznajo vrednost te prijazne tonike. V vseh lekarnah. Vzor« zastonj od Jos. Triner Co , 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 72 Ime ............................................................ Ulica .....................................-............. Mesto, država ...................................... no stisnil časopis in ga vrgel na i tla. Čutil je, da je razkrit! Papir; ga ni mogel več ščititi! Prav nič ne j dvomim, da ni manjkalo mladeni- ! ču uesti, da bi zakričal: Naprej! Aretirajte me! Zmagali ste. Samo ki nec! Noj gov pogled je tičal na druge-j mu, ki se ni premaknil. Tudi jaz i sem postal nemiren. Že sem hotel ^ reči: Aretirajte ga vendar po svoji dolžnosti! Ne mučite ga več! Prisegam, da sem sovražil bradatega moža. Sovražim samozavestne ljudi, ki uživajo svojo moč kar naj- j več mogoče. Zapomnil sem si podrobnosti: naj l-rimer mladeničev kovčeg, ki je bil prav tako nov kakor čevlji. Obleka j je Lila stara, suknja pa popolnoma! nova. Kaj neki je storil? Bil je ves: prestrašen. Hripavo je rekel: Do-| molite, aa odprem okno? Njegove, besede so se mi zdele kakor zad-' j rja želja na smrt obsojenega. Na njegovem čelu so bile potne srage. Vlak se je ustavil. Mladenič je bil vedno bolj nemiren. Globoka puba je bila na njegovem čelu. Gle-dil je bele in rdeče luči, sence, ki so tekale v temi. 4 Odhcd!" Sigurno je mislil na prinodnjo postajo. Tam je meja! Toda mož je sedel še vedno nepremično. Prekrižal je le noge. Mladenič je vstal. Ko je šel mimo mene. me Je pogledal in rekel vljudno: Oprostite! Pogledal sem bradatega moža. Sedel je mirno in čakal. Srce mi je tolko z vso silo. govo trpljenje je končano! Na mejo smo prišli z malo zamudo. Bradati mož je izstopil. Ko sem bil sam, sem pobral mladeničev časopis. In čital sem: "Gospod Leon, ravnatelj največje tukajšnje banke, je odkril tajno, že mesece trajajočo goljufijo. Iz Bregenza na predarelški meii javi jajc o groznem roparskem na- vprašamo, zakaj ne oplakujejo u- ' . , ^rnugorci so wuiun orm m spa- j *----* — — -------- '--------- ničene napoljske kraljevine m za- ^ srbske patrij0 i kim. V gostilni ' Pri gozdu"' sta se- kaj se radujejo nad ujedmjeno Ita- | ^ JedinstVQ yseh grbov SQ bHe j dela dekaj pozno pri vinu dva po- t_______________rr _ ____ii, sestnika Meier in O url npr Kn hi- NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom. znancem in prijateljem sirom Amerike, kakor tudi onim v stari domovini žalostno vest. da je nemila smrt pretrgala nit življenja moji nad vse ljubljeni soprogi in t ljubeči materi TEREZIJI KOMIDAR. ljevlno Italijo nasilnim potom. Celo Rim je bil nasiloma združen in j postal središče nove države: In | Njegov nameščenec Julien Massart vendar so tako Napolitar.ci kakor je zginil. Oblasti so mu na sledu.'* Pozabili so vzeti mladeničevo prtljago iz kupeja. Rjava, usnjata torba je imela srebrni začetnici J. M. hove stoletne sanje. Ko je napočil ! sestnika. Meier in Gwiner. Ko je bi Kolikor nam je znano, je bila na- čas osv&boditvet ^ glasovali spon- |la davno noč- sta plačala račun pel j ska kraljevina združena s kra- ■ t£mo ^ srca neglede na osebne ko_ J in zajahala kolesi ter oddrdrala risti za ujedinjenje in skupno dr- ! J?lcti domu Medpotoma so ju usta-žavo. Pogumni in pametni gorjan- f vi!i triie moški Zahtevali so od nji- ci so sami sklenili in izvedli jedin- ! iu denar in ker sta se temu Pro" tivila. so ju pcbcdli z noži. Enemu so presekali žilo na vratu, da je ostal na mestu mrtev. J Drugi, ki je umrl na poti v bol-} nišnico, je priš?!. ko so ga našli !ju- da je Rimljani Italijani. So momenti, ko je narodna zavesi stvo. Sami so ga kasneje branili, ko je skupina ljudi na pobudo iz Italije v svoji zaslepljenosti skušala s silo deiati na razpad Jugoslavije. Ne smemo se varati, da so Itali- ! d-1e- k uvesti in povedal. TAT S STO IMENI ; c potrebi skupne države dokaj ; motna in nedoločena. Ta primer I se je pripetil tudi v dobi ujedlnje- i | ne Italije. Ali pa zato dar.2S komu Jani zgradili taborišče v Gaeti in i pada na misel da bi plakal nad ru- , ga vzdrževali zaradi restavracijo ševinami mnogoštevilnih držav in Črne gore. Ne, ustvarili so ga in ga državic v Italiji? Večji interes je j vzdrževali zaradi razpada Jugosla-pač premagal manjšega. Velika u- j vije. To lahko zanikajo samo oni. jedinjena Italija je nastala na ra- j ki j^m je mržnja zaslepila vid. čun mnogoštevilnih manjših drža- j Tudi sedanjega tugovanja faši-vih za ceno mnogih uničenih eksi- j stov in "IJ Popollo di Trieste" ne narekuje ljubezen do Črne gore. Nedavno je pariška policija vtaknila pod ključ opasnega tatu in vlomilca. Grka Ullssesa. Ta mož je še leta in leta vznemirja! pariško t stene. Ali pa naj ljudje z zdravo prebivalstvo in je hodil po svetu 1 zavestjo obžalujejo trpljenje onih, pod sto imeni in prav tolikimi pot- ; ki so bili proti ujedinjenju Italije Pošljite nam I t in mi vam bomo pošiljali 2 meseca I "Glas Naroda" g prepričani smo, da boste potem i! stalni naročnik. | nimi listi. Posebnost Ulissesa so bili vlomi v stanovanja odsotnih gospodarjev. Imel je pa navado, da je po vsakem vlomu, ki se je seveda cb-nesel, pustil na licu mesta fotografijo. Policija, ki je bila o tatvini obveščena, je menila, da ima v sliki važen pripomoček za iskanje tatu. To pa se je izkazalo kot metodična prevara. Takšnega človeka, kakršen je bil vlomilec na fotografiji, nI bilo nikjer, Ulisses se je za vsako novo tatvino in vlom preoblekel, ma-skiral , po zločinu pa zopet' navzel svojo pravo podobo. Ljudje, ki Jih je policija zasliševala zaradi vlomov, so vedno trdili, da so videli v bližini oplenjenega stanovanja takšnega in takšnega moža. Toda sledovi vlomilca so se vedno zabrisali, zakaj policija ni mogla nikoli vlo-viti tistega, ki ga je isfcala. Šele po naključju je prišel Ulisses pravici v roke. Zasarili so ga bili in flagranti in našli pri njem popačeno sliko. Ko so mu strgali krinko z obraza, so videli, pri čem so. Mcž je priznal, da je izvršil nešteto vlomov in da je živel pod sto Imeni. Na vsako ime se je lahko legitimiral, ker je razpolagal z neštetimi ponarejenimi potnimi listi. Vlomilec se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi zločinov, ki obremenjujejo njegovo vest, po prestari kazni v Franciji pa ga bo policijska oblast odgnala v njegovo domovino. Ali naj se mar pridružijo tugi o-nih, ki so s postankom Italije izgubili oblast in kruh? Kdor bi tako ravnal, bi mu fašistični tovariši odrekli zdravo pamet. Velik narod se je hot3l ujedi- e! Kakor zadnjih deset let, tako tudi letos prodajam GROZDJE VSEH VRST na drobno in na debelft aH cele fctrd, direktno iz vinograda. — Blago izvrstno ln cene zmerne. BURKLEY PRODUCE CO„ 173« Pike St., HVBStottffft, Pa. — L«o Skoda, Mgr. — Ter. AfcUfttie 3960, Telefon na domu: Clairton 505. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. j&snili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne friorete zasledovati dogodkov, ki se vrse po avetu. GLAS NARODA * 216 ft. 18 STREET NEW YORK Vi.-, temveč globoka mržnja do Jugoslavije. Prebivalstvo v Črni gori je na časten način završilo svojo posebno državno zgodovino. Ujedini-lo se je z jugoslovanskimi brati in i stvorilo Jugoslavijo. Po njegovem I naziranju more v tej državi biti ! marsikaj na diskusiji, samo ne dr-žiava sama. Zato se Črnogorcem, kakor vsem normalnim ljudem zdi čudno, odkod toliko zanimanje v državi Mazzinija in Garibaldija? j Mar so današnji Italijani popolnoma prekinili zveze s tvorci Italije in se nočejo preveč ogrevati za o- , no, kar je v njihovi novejši zgodovini najlepše? Črnogorci so hoteli Jugosl?vifo.! V kolikor se to ujedinjenje nanaša \ na Črno goro, so ga sami Izvedli. • Nikoli in pri nobeni priliki niso svo- | spoznal v napadalcih nekega Sche-rerja. Orožniki so začeli poizvedovati po njem in so dognali, da sta napadla dvojico Scherer in njegov brat. Oba sta napad priznala in povedala, da je bil pri napadu soudeležen še neki Švicar, ki jo je pa takoj po zločinu pobrisal čez mejo Napadalci so svoji žrtvi izropa-li, ukradena kolesa pa so skušali prodati v neki gostilni, kjer ju je zajela roka pravice. PO 30 CENTOV FUNT plačam za prve vrste želod. Kdor ga ima, naj se oglasi. Jos. Keshe, Box 124 Starford, Pa. KJE SE NAHAJA EDWARD POTOČNIK? PRED 3. leti je prišel v Port Arthur. Ont., kjer sva bila dobra prijatelja. Zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Cul sem, da je nekje v ChicagTi. Prosim rojake, če kdo ve, da mi javi ali naj se pa sam oglasi. — J. Simonich, 373 Adams St., Port Arthnr, Ont,. Canada. (2x 15&16 > ZASTAVE •Vlt-iNK AMKRItKC, M.OVCNIKK IN hrvaIki RB4KAL.ua. PUSKOftAMNIQB. THO- fOJNfCt. ZNAKI, UNI FORM K I TO Sigurno 25% eonej* kot drugod. VICTOR NATOffttX, «91 ORE EVE rr, CONEMAUOH, PA. asaK BfflKSr^Aaa: :mm>£3». .us.-Ki&ssr&i .-L. .'iraauesagf KB,." ! HL's - J,-:!' i _ imajo velik uspeh U j Umrla je 1. oktobra t. 1. po se-dem-umem trpljenju od strainili opeklin. Pokojna je bila rojena dne 15. ektebra leta l£y*5 v vasi Podloi pri Rakeku v Jugoslaviji Pogreb se je vršil 4 oktobra ob 9. dopoldan po katoliškem obredu na pokopališče v Kane, Pa. Prav lepo se zahvaljujem vsem. ki sa nas tolažili ob času najhujše žalosti in nesreče, posebno moli sestri in njenemu možu John Rozman Srčna hvala mojim trem zetom. Josephu Kocjancic, Franku Kone-stabc in Mike Eskra. Iskrena hvala sestri pDkojn? in nje možu Mr in Mrs John Bur-dick iz St. Marys, Pa., ki sta sme prišla tolažit v žalostni uri in hvala za darovani venec, t Lepo se zahvaljujem mojemu bratu iz Detroit, Mich., ki je prišel k pogiebu pokojne in hvala za da-' rovani venec. Najlepša hvala za darovane ven-, ce sledečim družinam in posameznikom: Društvu št. 391 S N. P J.. Mr. in Mrs. Udovič, Mr. John Rollh, Mr. in Mrs. Anzelc. Mr. in Mrs. Kraje, Mr. in Mrs. Bradel. Mr. Frank Truden. Mr. Vales. Mr. in Mrs. Avsec, Mr. in Mrs. Skerl, Mr. in Mrs. Uljen. Mr. in Mrs. Bizjak. Mr. Charles Robe, Mr. in Mrs. Pirment. Mr. in Mrs. Kolenc, Mr. in Mrs. Bukovec, Mr. F. Kraic. Mr. in Mrs. Troha. Mr. Louis Ban. Mrs. Mary Uljan, Mrs. in Miss Kcdak. Mr Mike Oor-ša. Mr. Joe Burdick. Mr. Thom To-maševič, Mr. in Mrs. Tony Rolih, Mr. in Mrs. Zampogna, Mr. Ger-žina. Mrs. Misček, Mr. Lovrenc Spetlč, Mr. Joe Skerl. Mr. J. Bab-nik, Mr. in Mrs. Bolent, Mr. in Mrs. Jack Debevec. Mr. Stigel. Mr. John in Tony Rozman. Mrs. Frances Su-nar, Mrs. Panic, Mr. Andy Stanlch, Mrs. in Mrs. Fessenden, Mr. in Mrs. Sobec, Mr. Jack Mlakar, Mr. Frank špetich, Mr. Tcny Eskra, Mr. Joe Rolih, Mr. in Mrs. Herva-tin, Mr. in Mrs. Maljovec. Mr. in Mrs. žužek. Lepa hvala tudi Jerneju Krajcu za poslovilni govor pri odprtem grobu. Se enkrat najlepša hvala vsem skupaj, ki ste darovali krasne vence in vsem, ki ste jo obiskali na mrtvaškem odru in ki ste se udeležili pogreba. Tebi draga, nepozabljena soproga in mati. pa želimo: počivaj mirno v ameriški grudi hladni: Tvoj spomin bo ostal vedno z nami. Žalujoči ostali: John Komi dar. soprog. John in Frank, sinova. Terezija, omožena Kocjancic. Marija omožena Konestabo, Antonija omožena Eskra, Anica in Fanny, hčere. Ana Burdick, sestra, v St. Marys. Pa. V stari domovini zapušča: brata in mater. L mE Kab/lv 6 i "O Ki A 8 N & K O D A* NEW YORK, WEDNESDAY. OCTO BER 1«, 192» The LARGEST 8LOTEN« DAIE.T ta V. i. 1 Skrivnost sestre Marfen. i tgMHWniBW I lilWKHfe MBIBMMnR ROMAN IZ ŽIVLJENJA, t: j Za Glas Naroda priredil G. P. Kamne jxws. skk^uammaummtrnm,imammmmmmmmm (Nadaljevanje.) Harald se je ostro ozrl v služabnico. — Ali si bila tukaj, ko je bila gospodična Marlen prt tvoji gospodarici? — Da, gospod. — Povej mi, kaj se je zgodilo? Dailah je vrgla bojazljiv pogled proti vratom, za katerimi se je mudila Katja. HaraJd je zapazil to. — Pojdi z menoj v drugo sobo, Dailah. Tam mi boš vse povedala. Dailah mu je siedila ter sporočila vse. kar se je završllo tam. Dailah je pričela pripovedovati podrobno vse malenkosti in ko je končala svoje poročilo, je pokazala Haraldu ceneno verižico iz slono-ve kosti katero je sedaj nosila krog vrata. Karald pa je štrlel mrko pred sebe in nekaj časa nato se je zopet vzravnal. — Ali te je dostikrat pretepla tvojag ospodinja. odkar smo tukaj? Dailah je prikimala. Skoro vsaki dan, a ne tako močno, gospod. Gospodična Marlen je poslala Dailah takoj proč, da ne bo vnovič tepena. Gospodična Marlen je dobra in nežna, — skoro tako dobra kot vi, gospod! Harald je zamahnil z roko. — Vrni se sedaj na svoje mesto, Dailah in kadar bo tvoja gospodarica odklenila sobo, me pokliči takoj! — Dailah vas bo poklicala, gospod! Harald se je vrnil v svojo sobo ter čakal. Nasilno ni hotel vdreti pri Katji. To bi le še povečalo govorice v hiži. Moral je čakati, do-1-ler bi ne dobil prostovoljnega pripusta h Katji. Nemmo je hodil po svoji sobi gorindol. Nato pa ga je radovednost zopet gnala k Marleni, Prisluškoval je pri vratih. Nato je prišla ven potiho gospa Darlag. — Ona spi, gospod Horst, kajti jaz sem ji dala nekaj blažilne medicine. Strah jo je napravil izmučeno in zaspano. Harald je globoko vzdihnil. -- Spanje ji bo dobro delo. Ostanite še pri njej, gospod Darlag. — Jaz bi rada napravila skok dol. v gospodarske sobe, da dam služabnikom potrebna navodila. Drugače mi bodo delali zgago. — Dobro, pojdite torej takoj. Jaz bom čakal tukaj, pred vratmi Mar lene, dokJer se ne vrnete. Naglo je odhitela gospa Darlag proč ter s vrnila zopet po preteku desetih minut. — No. sedaj vedo ljudje, kaj imajo delati in brez skrbi lahko o-stanem sedaj pri Marleni. Harald ji je prikimal. — Ce bi zahtevala Marlen mene, me le pokličite. Ostal bom doma ves čas, v svoji sobi. Nato je odšel po stopnicah navzdol. Zopet je pričel begati po sobi gor in dol ter razmišljati, kaj naj reče Katji. Malo pred poldne Je potrkala Dailah na njegova vrata ter mu sporočila: — Gospodinja je vstala ter ti pusti reči, da pridi k nji, gospod! Harald je sledil takoj temu klicu. Katja se vendar nekoliko prestrašila, ko je videla teči kri Mar-lene. Cula je tudi zunaj nemir in vzklik gospe Darlag, ko je Marlen nezavestno padla na tla. Takoj nato je videla služabnika, kako je oddirjal proti kontorju in vrniti se v spremstvu Harald a. Precej tesno ji je moralo postati pri duši in skušala je pregovoriti sehe in Daliah, da je le v šali vrgla težki krožnik na Marleno. Strahopetna kot je bila je sklenila fingirati bolezen. Neprijetna ji je bila misel, da bi Harald izvedel, kako se je obnašala proti Marleni. Vedela je. da je Marlena nikdar ne izda, da pa so bili poleg drugi ljudje, ki ne bodo tako plemenito sodili. Dolgo časa je v tišini svoje sobe razmišljala o tem, kako da pride '.7. zagate na tak način, da ne bo sama preveč oškodovana. Sklenila je vztrajati pri tem, da je le v šah vrgla posodo proti Marleni. Ona ni hotela zadeti in vsled tega je bila le nesreča, ne pa lastna krivda. Ko si je vse to premislila ter domnevala, da se je skadila prva jeza Haralda. se je dvignila ter pustila noter Dailah. Ta ji je morala dati svilen Sarong, ter si nato spiesti lase. Ko je nato pred ogledalom ugotovila, da izgleda zapeljiva, se je vrgla na divan ter pustila Dailah poklicati Haraida. Ko se je ta prikazal, je ležala, z rokama pod glavo, na divanu ter mu rekla: — Dailah mi je povedala, da hočeš govoriti z menoj, Harald. Stopil je k divanu ter zrl nanjo. Danes pa ga nI niti malo mikala zapeljivost Saronga, kot takrat, ko je naprosil za njeno roko. Vedel je povsem dobro, da je oblekla Sarong iz preračunjene prevdarnosti in vsled tega je odbijala bolj kot pa privlačevala. Strogo in očitajoče je zrl navde1 nanjo. — Ali veš, kaj si napravila, Katja? — je vprašal temno. Napol kljubovalno in napol plaho se je ozrla proti njemu. - Kaj naj bi pač napravila? Marlen ti je gotovo povedala kako strašno povest, ko so te brez potrebe poklicali iz kontorja. — Marlen ni bila zmožna tega, kajti jaz sem jo našel popolnoma brez zavesti. Gospa Darlag pa mi je pripovedovala, na kakšen ostuden način si se obnašala proti Marleni. Od nje vem tudi vse — in od Dailah. Marlen Je hotela, kakorhitro je prišla k sebi, na velikodušen način prikriti tvojo krivdo ter trdila, da se je udarila ob mizo. Katja ne nervozno trgala na svojem robcu. — Mene dela ravno tako divjo, ta svetohlinska milina. Kaj takega vendar ne gre, ker je vse hinavščina! Raditega pa se ravno razjezim. S trpko ironijo je zrl nanjo. — To je zate seveda nerazumljivo. Ti ne poznaš Marlen, ker sploh ne moreš razumeti značaja kot je njen. Ona je vedno resnična in poltena, — razven kadar hoče prikriti tvoje napake. Nezaslišano je, kako si se ti obnašala napram njej, čeprav sem ti zopet in zopet zatrjeval, da Jo smatram za svojo sestro. Skoro v življensko nevarnost si Je i-pravila I — Moj Bog. ne napihuj mi šale v pravcato tragedijo! Bolestno je namdšil čelo. če bi skodelica iz mramorja zadela Marleno na- sence, bi postala ti morilka. Hvala Bogu, da te je obvaroval pred tem! — je rekel tako resno in strogo, da Je pričela sedaj Izgubljati pogum. — Tako hudo vendar nisem mislila! — To hočem domnevati v tvojo korist. Kljub temu pa ostane še dovolj. Ali veš, da boš prišla v jetnišnico, če ce Marlen prijavi sodišču? Telesne poškodbe kaznujejo v tej deželi z zaporom. Vse to Je rekel Harald z mrko resnostjo. Sklenil je dati Katji zdravilni nauk ter Jo z vsemi sredstvi, ki jih je imel na razpolago, odvrnili od tega. da bi ponovila take prizore napram Marleni. Katja se Je pri teh besedah vzravnala ter zrla preplašeno nanj. mi hočeš le pretiti! -, • » — Pokazal ti kom mesto v nemškem kazenskem zakoniku. Kakorhitro te obtoži Marlen, te ne reši ječe nobena stvar. Negotovo se Je nasmehnila. — Neumnost, kdo bi si drznil vreči mene v ječo? Harald pa je ostal strog in neizprosen. — Poiskal te bo policijski uradnik ter te spremil v ječi. Ti si lahko misliš, kakšen škandal bo to. Celi Hamburg ne bo govoril o ničesar erugem kot o tem, da sedi gospa Katarina Horst* v ječi. Prebledela je ter ga prijela za roko. — Harald. — ti vendar ne boš dopustil tega? Harald je umaknil svoji roki. — Jaz ne morem ničesar izpremeniti na tem. Pomisli vendar, če bo izvedel tvoj oče, da sedi njegova hčerka v ječi! Zopet ga je prijela za njegovi roki. (Dalje prihodnjič.) LJUBČEK V DIMNIKU I l-- Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list -— "GLAS NARODA" 21 6 West I 8th Street New York Kmet Sziics v Bekescabi na Madžarskem je imel svpjo ž$no že dalj časa na sumu. da ihu ni zvesta, vedel pa ni. s kom ga vara. Te dn se je v predpoldanskem času nepričakovano vrnil s polja doqiov. da bo bi zalotil zakonolomko z ljubezenskim tatom. Ko je vdrl v kuhinjo, je pa na svoje veliko presenečenje našel ženo samo. Sele kt se je ozrl po kotih in ni našel ničesar. mu je prišlo na um. da b. pogledal še v dimnik. In glej, iskani ljubimec se je bil res splazil v dimnik, ker je mislil, da se bo tan: skril kakor skrije noj glavo v pesek. Mož ni bil nihče drugi kakoi vaški policaj Kiss in je sprožil \ zalezovalca več stilov, tako da je obležal Sz jcs na mescu m^tev. Kissa in Sz^csovo sa zaprli. Zagovarjati se bosta morala zaradi zakonolomstva in zaradi uboja. Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. Kretan je Paraikov , 7 ^— Shipping News — Bill IF................. KONEC PLEŠOČIH MEDVEDOV Evropsko središče za dresuro plešočih medvedov je bila skozi dolga j sto in stoletja vasica Uston v Juž-[ ni Franciji. Zdaj bo naselbina izgubila sloves in tradicijo. Prebivalci so se namreč naveličali dre-sure in se hočejo lotiti koristnejšega dela, ker se dresura kosmatinca baje ne izplača več. Bilo je pa prejšnje čase tako, da je imela vsaka hiša pred vrati kol in verigo, na kateri je plesal medved na gospodarjev ukaz. Vsaka žival se je naučila hoje po dveh, dviganja steklenice s šapama in sličnih veščin. Ko je odrasla, se je odpravil gospodar ali njegov sin s kosmatincem po svetu in je služil denar. Kadar pa se je medveda naveličal, ga Je prodal prvemu zverin j aku in se je vrnil dimov na dresuro nove živali. Delni povod za opustitev medve-darstva v Ustonu je tudi iztrebljenje živali v Pirenejih, kjer so medvedi postali že prav redke prikazni. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru-ženih državah. r , POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katere«* prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig» John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lov is Banich ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurie h Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton . Kobal Springfield, Matija Barboricii. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. ^ KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI TA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezit-i MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Selrtila. Kveleth. Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvati ch. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Oowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO B&rberton. John Balant, Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, C has Karlinger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnik. 1 Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braadock, J. A. Germ. B rough ton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-člč, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. \ Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. KoprivSek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. 17. oktobra: Stuttgart .Boulogne iur >!er, Br»-men 18. oktobra: 11« rt« Franc«, Huvr* llomt-rie. Cl>«i buurf 19. oktobra: Heleer.ianil. Ch»>rl«oi:rg'i * ^ntwerp«B IteumchUinl. Cherbourg. Hamburg \'**ndam. Boulogne »ur M«-r. Koi-ter«lam Minnekahkda. Cherbourg Conte Grande, Xapoli, Genova 23 oktobra: Aquitania, Cherbourg I »redden. Cherbourg, Itremen Itesclute. Cherbouru, Hurnburg 24. oktobra: Bremen. Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Majestic. Cherboorg Arabic. «"iierf>ouie. Antwerpen Augustus, Naj«oli_ Genova 4 26. avgusta: Milwaukee. Cli»-rlMFurg. Hamburg l!er!in. itnulogrie »ur Mer, Hremen America. Clierbjurg. Hremen 30. oktobra: B«-rengaria. CherlK.urp President 1'arding. Cherbourg. Pr»- 1 ni»-n Reliance. Cherbourg, Hamburg 31. -ktcbra: Mueiu-iten, Cherbourg. Bremen 1. novembra: Vulcan ia. Trst < »lymph*. Oh*-rb« >urjr l.iplaiid, OherUiurs. Antv^rpee Minru-."» 't:i, Ilvmouth. Boulogne »ur Mrr 16. novembra: l>ljg<-nlu(id. i*hecl»c«urg. Anawerpen Mtniifkahda, I'ltmouih, lUxikgn«, Sor M» r N. w Yurl^ i^lieikounc. Hamburg 19. novembra: K^turiiia.. Tr«l Statendarn, iUtctlagrt« M«-r, Rot- terdam 20 novembra : IVi » nejna C"h--ili>a( f leviathan. CJierl«ourjc. Jlr«-ns« n 21. novembra: li'.x h^mtx.iu. Havre I »re-den. Cherbourg. l:rein»-n 22. no«cmb'i: Olympic. Chei bourn A rabi«-. <*!>"»-rb. t jrK, Antw •Tl>rn Ki :>n* 1 ia v: t> 23. novembra !'■ rit«- «;rai;'l<- Na;K.ii. ('. rti'na i >rui«i'h?anil i" berbtrurg. 1 i..11.but K 27 nowemDra Mauretani.i. t'h< irt-ntr IYe«ident Hard! lic. «'i.«-rb< .IT K. Itl-- 28 novembra: Muen. lieti. lU.ui • Sur 3I»r, 1! r- 29 novtmb'i M.-meri:-. fheri« otirjj l^i Plan J. Citei-b iiirc Antwerjwi Minnesota, IM>u louth. It. n tb>cne Sar M»-r -\ug;;«tu« Nap« »H. Oeuov :> 30. novembrai Mi wauker, ("h» rtK>urjr. H amburR Pre«ie CJrasse. Havre 8. novembra: lie de France, Havre Homeric. Chi-rtHiuri; Prnnland, Cherln/urg. Anlwerpen 9 novembra: St I.ouis. CherUiurK. Hamburg Republic, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne sur M«r, itot-terdam Conte Bianram.tno. Napo'l. Oenova 13. novembra: A PARIS 24. januarja. «5 P M > Najkrijia pot po Ccivsniol V*akd je v poaebni kabini s v»«it»1 m deru! ml udobnoeti — Pijana In slavna francoska kuhinja Izredno nitke ceue VpriL&aJt* katareaakotl *>oo blatte nega aguota ft FRENCH UNE If STATE STREET MW YORK. N. Y. m Vsak zastopnik izda potrdilo "i svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta S3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše Članstvo, pač pa Vsi Slovenci v vaši okolici. CENE tK OGLASE SO ZMERNE Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen po to rati v stari kraj, je potrebno, da poučen o potnih Ustih, prtljagi >3 drugih stvareh. Vsled naie letne izkušnje Vam ml umor*mo dati najboljša poiunila in priporočamo vedns ie pnavrstne bno-parnike. Tadi nedriavljanl um*>»:io potovati v stari kraj ua obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za po^miiev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven ra eno leto. Brez permit« je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in bii se ne 'pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotoranjem v stari kraj. Prošnja za permit m mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotoranjem in oni, ki potajejo preko New Torka, j« najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ 6TABEGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša Jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vise ji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve r lovice kvote. Do droge polovice pa ic opravičeni žene rn neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK '■f i.rHisž"