,,Odkrite besede zdravnika mladim ljudem" Pod tcm nasilovom je mestni zdravnik dr. Franta Mis preteklo soboto odkrival pred nabito polno dvpranp društva »Soče« tajne življenja mladih ljudi, vzroke njihovega vzpona in propasti. Ker je pTedavanje neprecenlfive važnosti za mladino, s katerp imamo opraviti dan za dnevom. Skušal bom navesti njegpve glavne tpčke. Ppmlad je! Povspd opažamo neko tajnostno gibanje. Cvetje! Dete v zibelki ima bolj rdeča ličeca. V njem se nekaj dogaja. Fantič se že zave svpje moči, deklič hoče imeti novo oblekco. Mladenka sanja o mpžu, o sreči, dočim mladenič tvega svoje sile v uspeh svpjega dela in svoje ženitve. Njemu je izvoljenka najlepša ženska. Ženin in nevesta, mpž in žena. Kolikp sanj, koliko pplne sile in kpliko sreče. Nekaj se dpgaja v njih, v nas... Nekaj, kar je vzrok, da gremp prekp vse krize in težkih časov po ravni poti do svojih ciljev. Spomladi se pa to dpgajanje potencka, sreča zatemni vso realnpst življenja, ni težav, ni skrbi, povspd sama pomlad ... Vendar pa niso vsi tako srečni. Na poteh srečavamp črnoglede, otožne in v sebe zaprte mlaide ljudi. Nevoščljivi so in temni. Zakaj? Ali ni pomlad za vse? Ali v njih ni onega sbrivnpstnega dogajanja? Kaj je vzrok njihove nesreče, njihove parušene mladosti? Zdravniki dajejo na to žalpstne in pretresljive odgovore. K njim prihajajo mladi ljudje obojega spola radi različnih spolnih bolezni, ki imajp za posledicp jalovost, slepoto, ohromelost; 14 in 15 letne deklice pa prihajajp noseče. Zdravniška pomoč je včasih zaman in takp umro »v cvetu mladosti«. Kdo ie kriv njihove nesfeče? Oni sami? Ne. Mi, vsi, ki imamp ppraviti z vzgojo; naša laž je vzrok njihovega propaidanja, »štprklja« je večji del kriva vsega. »Štorklja te je prinesla« je bil pdgovpr na njihovo prvo vprašanje, kp so začeli natančnejc opazovati življenjski problem; ako celo na tako za njegpv razvoj ppvsem naravno vprašanje niso bili tepeni. Šli so in vpraševali drugpd, pa so zvedeli iz ust mpgoče pokvarjenega prijatelja resnico. Ali kako? Vsak narpd ima tako »laž« in pri vsakem narpdu se to maščuje nad mladino. Vprašanje sppla je povsem naraven ppjav in zahteva največje pozprnosti. Otrok, mlad človek hoče imeti ppjasnila o njem, išče odgovor, posebno v dpbi pubertete, ves je v njem. Od staršev pregnan, grdo poučen dela poizkuse z njirn in tako zaide s prave življenjske poti na stezo nesreče. Tako zaide največ mladih ljudi, za njih ni nikdar več resnične ppmladi. Samo ena beseda. pri pirvem vprašanju razpdetje resnice", pa bi preprečili vse goTJe in mnogo nesrečno tavajočih ljudi bi imeli sedaj pomlad in cvetje. Resnica! Kako oovedati? Saj tp vendar ni mpgoče. In vendar je. Gospod predavatelj je prečital iz nekega ameriškega zdravniškega lista v dokaz, da je to mogoče, sledeč primer: na vprašanje malega dečka, kje so dobili sestricP (sa.j naši ptroci vprašujejo celo za punčke, kje smo jih kupili ali pri Krisperju ali Schmidtu) je mati odgovorila: »tvoja sestrica je iz mpje krvi, zato sem sedaj tako bleda in ležim.« Deček je vprašal za sebe. Mati: »Tudi ti si iz mpje fervi, zatp si tako čvnst in lep, zato isi moj, samo moj!« Ali ni to najboljša razlaga, da ie res njen? Otrok spozna, da je del svoje matere in jo bp kot takp vedno spoštoval. Ali lahko s »štorkljp« dokažemo tako otroško svojo last? Mogpče ga je slučajno pustila pri družini. Otrok vendar nima še natan-Cnega ppjma o spolu in zatp si pri tako ncdolžnem odkritju ne bo mislil ničesar drugega kot samo tp, da je del svoje mamice, da je on zato pri njej, da se imata zato takp rada Resnica o spolu raste z leti razvijajočega se Človeka. To je naloga staršev, učiteljev in duhovnikov. Tako vzgojeni ljudje bodo vednp resnično spoštovali svpje matere, mladeniči tudi svpje neveste, ljudje svoje otroke. Tako pa vidimo včasih mlade ljudi opite, razuzdane, prešerne v vprašanju spola, njih »izkušenost« gre takp daleč, da okusijo nrav vse. vse. Ali naj bo to priprava za zakon? V krvi je zapisanp vse ppnočevanje, neredno življenje, pijančevanje, bolezni, vse, kar se prenese na pptomstvp. Nedolžni ptroci pa plačujejo potem za grehe svpjih staršev. Gpsppd ipredavatelj je iz vsega tega izkristaliziral prav zlate nauke za mladino. AI- kohol je iresnično največji sovražnik člpveštva. V pijanosti stori včasih človek dejanje, od katerega bi se v treznosti z gnuspm odvrnil. Mladina, proč od alkohpla in lepe bodp vse pomladi. Alkohol povzroča najvcč moralne propadlpsti, on polni bolnišnice, ječe in norišnice. »Skušeni« mladi ljudje naj stopijo v zakon le z »skušenimi«, ker stara navada je železna srajca. Zato pa ppstanejo nekateri mladi zakoni hitro »monptoni«, ker so neizkušene mladenke poročile »izkušenc« mladeniče ali pa ohratno.« Zato mož popiva, zatp deca doma joče, zato nesoglasje. Svet naj bo mladim ljudem zakon o ppdedovanju. Nezdrave družine, nezdlrava država. Proč z mentaliteto današnje družbe in gptovih vdditcljev, ki sodijo člpveka pp rodbini in sorodstvu, po političnem prepričanju, pp zunanjo-sti, puščajoč v nemar resnično m pravilno kvalifikacijo mladega individuva: lepbto duše, mladpst in sposobnost za delo. Ako pa dbseže mlad člbvek višje mesto, na ,se vedno sppmni svpje trnjeve pbti in naj bp vedno v pomoč sočloveku. Najbpljše sredstvp za zdravje, moralnost. bprbenost in srečo mladih Ijudi je delo. Mladina naj dela, v delu naj tekmuje, v njem naj uporabi vso svojo energijo, v njem naj krepi svojo moralnost in podjetnpst. Akp ima šablonsko delo, naj se uči jezikov, dela v različnih društvih itd. (to velja že za nappl odrasle). Mladino zappslimo vedno z delpm, ki ji ugaja. Svoje tako važnp medicinskp^znanstveno in pedagoškp predavanje je gospod predavatelj končal z optimističnim vzklikom: />Tež,ki so časi, vendar so samo začasni, boljši pridejo, mladina naprej v resničnp ppmlad ...« Rupnik Vinko, Ljubljana