SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 29	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	10	de	agosto	-	10.	avgusta	2000
»r .  —■—   ......................................— 111
NOVA SLOVENIJA —
Krščanska ljudska stranka
MARKO KREMŽAR
POT
Slovenska država je v zadnjih tednih doživela hud politični potres. Dve stranki sta podpisali koalicijo, dve sta se združili, vzdignila se je nova vlada, pravkar združena stranka se je razcepila, koalicija se je razbila, vstaja nova stranka. Kot po vsakem potresu je tudi po tem ostalo v zraku veliko Prahu, ki še ne dopušča jasne presoje vse škode, kije bila prizadeta. Ljudje si ogledujejo, kaj je porušeno, kaj še stoji, Kje so še kake skrite razpoke, in nezaupno gledajo, če so preostali zidovi res vami. Nekateri pa Poskušajo izrabiti zmedo v svojo korist. Tako vlogo je prevzel predsednik države, ki je sklical volitve za 15. oktober, nekako tako, kot bi župan porušenega mesta razglasil nov mestni načrt med tem, ko gasilci še preiskujejo ruševine.
Potres je velika nesreča, lahko pa je tudi začetek prenove. So mesta, ki si po potresih niso več opomogla, poznamo pa druga, ki so zrasla iz ruševin lepša in prenovljena. To seveda ni odvisno od sile potresnega sunka, marveč od notranje moči prebivalcev. Tudi posledice pravkar doživetega političnega pretresa bodo končno izraz ustvarjalne sile prizadetih.
Eno prvih vprašanj, ki si ga ljudje stavijo po vsakem potresu je, kako da ga ni nihče predvidel, kdaj je bilo opaziti prve znake globinskih napetosti in kaj je njih vzrok. Takoj nato pa sledi vprašanje: kaj zdaj? Odgovori so navadno več ali mar\j utemeljena ugibanja. Tudi po političnem potresu ni drugače.
Kolikor je mogoče presoditi iz daljave, je bilo čutiti prvi potresni sunek po neki seji Bajukove vlade. Tej seji je predsedoval zaradi mandatarjeve odsotnosti obrambni ntinister, predsednik SDS, Janša. Na njej so sklenili, da bo vlada predstavila evropski komisiji v presojo vprašanje volilnega sistema. O tej odločitvi je bil obveščen mandatar Bajuk naknadno, predsednik druge koalicijske in takrat največje stranke v Sloveniji, Zagožen, pa ne. Ko je zvedel za to vladno odločitev po neuradni poti, je bil predsednik SLS+SKD upravičeno jezen, a je neupravičeno ostro reagiral.
Kot znano, je SDS izvedla pred časom referendum glede načina parlamentarnih volitev. Relativna večina glasovalcev se je odločila za večinski dvokrožni sistem. Ustavno sodišče se je izreklo, da je izid referenduma veljaven in zato obvezen. Krščanski demokrati, ki sicer niso bili Pristaši večinskega sistema in so sami predlagali kombinacijo večinskega in proporcionalnega načina volitev, ki bi bil za mlado državo bolj primeren, so se podredili sodnjjski odločitvi. V koalicijski pogodbi, ki so jo podpisali z SDS, so se dogovorili, da se bodo tega sklepa držali. Po združitvi obeh krščansko usmerjenih strank v novo SLS+SKD, je to koalicijsko pogodbo podpisal tudi predsednik nove stranke Franc Zagožen.
Sledili so manjši konflikti med poslanskimi bloki obeh pomladnih koalicijskih strank. Nastajajočo razpoko je hotel dr. Andrej Bajuk, kot predsednik vlade, pravočasno omejiti in premostiti. Predlagal je, nKi se spor glede volilnega sistema reši tako, da skliče vlada, ki je za to poklicana, hov referendum. Ta referendum naj bi bil brez pomankljivosti, katere je imel prešnji, 111 naj bi nedvomno izkazal voljo ljudstva, Predstavnikom pomladnih strank pa orno-
RES
gočil, da svoje mnenje prilagodijo brez izgube osebnega ugleda. Sklical je sejo s predstavniki obeh koalicijskih strank, s katere pa sta Franc Zagožen in Janez Podobnik kmalu užaljena odšla, ker ju je tam neki predstavnik SDS brez potrebe žalil. Predlog je propadel, razpoka se je razširila in poglobila.
Do dokončnega razkola pa je prišlo v parlamentu ob glasovanju spremembe volilnega sisteme, ki je del ustave in potrebuje za izglasovanje dve tretjinsko večino. Predsednik SLS+SKD Zagožen je brez posveta s koalicijskim partnerjem dal poslancem svoje stranke navodilo, nuj glasujejo skupaj s poslanci levičarskega bloka za proporcionalni volilni sistem. S tem je razbil pomladno koalicijo, ki je postala s proporcionalnim sistemom tako ali tako brezpredmetna, ker se v takem primeru sklepajo koalicije po volitvah z ozirom na število poslancev, ki jih dobi vsaka stranka. To odločitev je storil Zagožen brez posveta z IO ali s Svetom lastne stranke in proti volji njenih podpredsednikov Peterleta in Bajuka. Zavrgel pa je tudi sklep ustavnega sodišča in tako, skupaj z levičarskim blokom, oddaljil Slovenijo od ideala pravne države.
Da je postal prepad po glasovanju v parlamentu nepremostljiv, so dosegli tudi poslanci SLS+SKD. Čeprav so vedeli za ozadje Zagožnovih odločitev, so ga podprli vsi, brez ozjeme, kar je oba podpredsednika stranke postavilo v nemogoč položaj. Ostala sta popolnoma osamljena. Ko bi vsaj nekaj poslancev glasovalo drugače, bi bilo mogoče prenesti razpravo o pravilnosti ali nepravilnosti Zagoženovih odločitev v okvir stranke. Tako pa je ostalo obema podpredsednikoma le to, da sta od funkcij v vodstvu stranke protestno odstopila. Zagožen je s svojimi poslanci dosegel, da se je otresel v vodstvu stranke dveh najvidnejših osebnosti, hkrati pa ohranil enotnost SLS+SKD. S tem pa je seveda oslabil r\jen ugled in jo porinil ob bok nespokorjenih političnih dedičev nekdanjega režima.
Dr. Andrej Bajuk je nekaj ur po glasovanju v parlamentu oznanil svojo odločitev, da izstopa iz SLS+SKD in da namerava ustanoviti novo stranko, ki se bo dosledno držala vrednot slovenske pomladi. Ko je Lojze Peterle kasneje uvidel, da so vrata do odločujočih organov SLS+SKD zaprta tudi njemu, in da proti Zagožnovim odločitvam ne bo mogel protestirati znotraj stranke, je prav tako iz nje izstopil. Del članstva je tako ostal brez odgovarjajočega, zanesljivega političnega predstavništva. Nekaj dni po tem sta Bajuk in Peterle naznanila, da se oblikuje nova politična opcija „Nova Slovenija", katere smer je opredeljena s podnaslovom ,,Krščanska ljudska stranka". Ta je bila na podlagi 350 ustanovnih podpisov, več kot jih predpisuje zakon o strankah, končno ustanovljena na množičnem zborovanju v petek, 4. avgusta v Ljubljani. Za predsednika stranke so izvolili dr. Andreja Bajuka, kateremu se je med tem posrečilo, da je kljub koalicijski krizi, ohraniti med ministri svoje vlade enotnost.
Nova stranka stoji pred hudim izzivom. Čez dobra dva meseca se mora predstaviti volilcem na volitvah za državni zbor. Do takrat mora v predvidenih rokih izdelati program in izbrati kandidate, predvsem pa urediti svoje lastno vodstvo in notranjo
Nad. na 2. str.
Več kot 200 ustanovnih članov je 4. avgusta na ljubljanskem ustanovnem zboru Nove Slovenije (NSi) - Krščanske Ljudske stranke za predsednika stranke soglasno izvolilo Andreja Bajuka, ki je bil tudi pobudnik omenjene stranke. NSi je demokratična politična stranka, ki želi v javnosti povezovati vse državljane Slovenije, ki sprejemajo slovenske in evropske kulturne, demokratične, domovinske, moralne in socialne vrednote. Namen Nove Slovenije je v luči teh vrednot dosegati splošno blaginjo. Med kulturnimi vrednotami stranka posebej poudarja slovensko narodno samobitnost, poglavitna demokratična vrednota pa je vladavina pravne države.
Na ustanovnem zboru, ki se je ga udeležilo nad 500 Slovencev in na katerem so med udeleženci zbrali prek 300 overjenih ustanovnih izjav ter 200 pristopnih izjav k članstvu, so potrdili tudi statut in program stranke ter izvolili organe stranke, 25-članski svet stranke, enajstčlanski izvršilni odbor ter strankino razsodišče in nadzorni odbor. S tem so izpolnjeni pogoji za registracijo.
V izvršilni odbor stranke so bili izvoljeni dr. Andrej Bajuk, prof. Lojze Peterle, Marko Štrovs, Gregor Novak, Jurij Zupan, Anton Kokalj, Franc Bezjak, Lidija Drobnič, Igor Senčar, Leon Marc in Marjeta Humar. Izvršilni odbor bo izmed sebe izvolil dva podpredsednika stranke in na predlog predsednika stranke imenoval glavnega tajnika. V skladu s statutom bodo Slovenci v zamejstvu in izseljeništvu izvolili še enega podpredsednika. Tako da bo stranka dejansko imela tri podpredsednike.
Predsednica nadzornega odbora je Marija Štrbenc, v njem pa so še Robert Ilc, Jože Nemanič, Vlado Puc in Roman Oberč. V strankinem razsodišču so Anton Drobnič, Justin Stanovnik, Igor Suhorepec, Alojz Hočevar in Štefan Skledar. Za predsednico sveta stranke je bila izvoljena Slavica Navinšek.
Stranki se je pridružilo več županov in tudi več občinskih okrajev bivše SKD, kakor tudi nekateri posamezniki iz SLS. Med drugimi so v stranki: publicist Viktor Blažič, bivši župan Jože Strgar, bivša ministra dr. Andrej Capuder in dr. Peter Vencelj, akademik dr. Kajetan Gantar in drugi.
Program nove stranke temelji na tradiciji zgodovinske ljudske stranke in izhaja iz tradicionalnih ljudskih krščanskih vrednot. Stranka deluje na območju Slovenije, med Slovenci v zamejstvu in po svetu, je zapisano v statutu. Sedež stranke je na Kogojevi 2 v Ljubljani. Prvi redni kongres stranke bodo sklicali najpozneje v roku enega leta.
Novoizvoljeni predsednik stranke Andrej Bajuk je v pogovoru z novinarji med drugim poudaril, da gre pri oblikovanju nove stranke na slovenskem političnem prizorišču za to, da se ustvari verodostojna, odprta stranka, ki bo ponudila opcijo slovenskim volilcem, ki se udejstvujejo in prepoznavajo na pomladanski strani. O sodelovanju novega političnega subjekta s SLS+SKD Slovensko Ljudsko stranko je Bajuk, sicer pred izstopom nekdanji pod-
Dr. Andrej Bajuk in žena na ustanovnem zboru
predsednik omenjene stranke, izrazil prepričanje, da Slovenija potrebuje neko močno politično opcijo na t.i. pomladanski strani ter da bodo po njegovem mnenju lahko našli skupni jezik in bodo lahko v prihodnje sodelovali.
V nastopu na ustanovnem zboru je pri predstavitvi poročila iniciativnega odbora za ustanovitev stranke Bajuk obširneje orisal osrednje smernice programa in dela stranke. Kot je dejal, „v slovenski politični prostor vstopajo brez vsakršnih dolgov in hipotek, tako finančnih kot moralnih". Delovati želijo povezovalno in ustvarjati pogoje za preseganje neplodnih ideoloških delitev. Na novo pot stopajo tudi zaradi nezadovoljstva s sedanjim stanjem, saj so po njegovem mnenju nekatera ključna načela evropske krščanske ljudske politike ostala brez verodostojnih predstavnikov. Po besedah Bajuka bodo prva skrb nove stranke pospešitev povezav Slovenije z evropsko skupnostjo. Zlasti bodo pozornost dajali tistim področjem, ki so predmet najhujše kritike EU. Ena temeljnih vrednot nove stranke pa bo pravna varnost. Prizadevali si bodo tudi za ustvarjanje odgovornega partnerstva med civilno družbo in državo ter za še učinkovitejše reševanje položaja najbolj ogroženih državljanov. Svojo nalogo bodo videli tudi v spodbujanju države k večji naklonjenosti družini. Velik pomen pa pripisujejo tudi lokalni samoupravi in decentralizaciji državne oblasti.
Kot kažejo ankete, bi novo Bajukovo stranko načelno podprlo 10 % vprašanih, prav toliko ji podporo odreka, 60,6 % vprašanih bi volilo kakšno drugo stranko, 19,5 % vprašanih pa je še neodločenih.
MLADI SE PRIDRUŽUJEJO BAJUKU
Predstavniki Mladih krščanskih demokratov (MKD) v svetu SLS+SKD, ki so na seji sveta izstopili iz stranke, so v sporočilu za javnost poudarili, da se bodo pridružili novi stranki premiera Andreja Bajuka. Poslanska skupina SLS+SKD je ravnala napačno, ko je podprla predlog sprememb in „s tem enostransko prekinila pogodbo o koaliciji Slovenija ter se jasno postavila na levico".
„Politična stranka, ki ruši lastno vlado in na skrivaj trguje z LDS in Združeno listo ni vredna našega zaupanja," opozarjajo predstavniki MKD.
STRAN 4:
Koncert Finkovili
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 10. avgusta 2000
■■MMMMMnMMMBMOM
Naša skupnos
Iz življenja
V ponedeljek, 10. julija, je prelat Jože Škerbec prejel od škofa Alojza Urana uradno obvestilo, da je na predlog Slovenske škofovske konference bil prelat dr. Jure Rode imenovan za uradnega delegata za Slovence v Argentini. Za njegovega namestnika pa je postavljen prelat Jože Škerbec, dosedanji delegat.
V soboto, 22.juljja, je Slovenska kulturna akcija priredila predavanje dr. Andreja Pozniča z naslovom ,,Prihodnost naroda v Evropski zvezi11. Prireditev je bila v Slovenski hiši.
V sredo, 26.jullja je bila v Slovenski hiši učiteljska seja.
V soboto, 29.julija, je Slovenska kulturna akcija priredila v Slovenski hiši vokalni koncert treh solistov. Nastopili so: Bernarda Fink, Veronika Fink, ter Marko Fink. Na klavirju jih je spremljal prof. Ivan Vombergar. Poslušalci, ki so napolnili dvorano, so z navdušenim aplavzom nagradili nastopajoče, ki živijo in delujejo v Evropi in ZDA.
V nedeljo, 30. julija, je Društvo Slovenska vas v Lanusu praznovalo 80-letni-co dušnega pastirja Janeza Petka CM. Pričeli so s sveto mašo, sledil je pozdrav slovenske šole, nato je bilo skupno kosilo.
Isti dan je bila v cerkvi Marije Pomagaj mladinska maša SDO-SFZ, nato so dekleta in fantje imeli razgovor z dr. Andrejem Pozničem o svetem letu in o odpustkih.
Prav tako isti dan je bilo v Slovenskem
domu v Carapachayu družinsko kosilo.
V Slomškovem domu v Ramos Mejii, so se upokojenci zbrali pri kosilu, katerega je pripravila Pavla Škraba.
Popoldne pa je bilo v slovenski cerkvi srečanje molilk in motilcev Živega rožnega venca.
V sredo, 2. avgusta je bila v Slovenski hiši seja Zveze slovenskih mater in žena. Predmet razgovora je bilo dobrodelno delovanje ter priprava praznovanja 34. dneva Zveze, ki bo prvo soboto meseca septembra v Slovenski hiši. Sejo je vodila predsednica Zveze Pavlina Dobovšek.
Isti večer je bila seja tiskovnega odseka Svobodne Slovenije.
V soboto, 5. aprila zvečer, je bila ob somaševanju mnogih duhovnikov praznična maša v Slovenski cerkvi: dosedai\ji delegat prelat Jože Škerbec se je poslovil od svojega dela in je prevzel njegovo mesto prelat dr. Jure Rode. Sledilo je srečanje z novim delegatom v veliki dvorani.
V nedeljo, 6. avgusta, je Društvo Slovenska vas praznovalo 48. obletnico Hladnikovega doma. Slavnost se je pričela z mašo, sledilo je dviganje zastav, nato je bilo skupno kosilo. Popoldne je bil kulturni program. Slavnostni govornik je bil arh. Jure Vombergar.
Po programu je bila prosta zabava s sodelovanjem orkestra „Štirje fanije špila-jo“.
Tisk. ref. Zedinjene Slovenije
Robbov vodnjak se seli
Premestitev Robbovega vodnjaka na novo lokacijo v prostore Narodne galerije je doživela svoj prvi večji zaplet, ko je inšpektorat za okolje in prostor ustavil začetna dela na spomeniku zaradi pritožbe, da selitev ni **ie£FTK bila legalno pripravljena. Preselitev je potrebna zaradi več dejavnikov, ki škod|jo spomeniku - intenziven promet in vzdrževanje prostora okoli vodnjaka, onesnaženost ozračja, stalni tresljaji kot posledica prometa. Ti problemi so tudi potrdili vprašanje smiselnosti o preselitvi. Restavratorji bi lahko sam objekt sproti restavrirali in vzdrževali, ne bi pa mogli onemogočiti povzročiteljev ogroženosti.
Potres
Nad. s 1. str.
strukturo. Ker nova stranka, ki je idejna naslednica politične smeri nekdanje SKD, napolnjuje izpraznjeni politični prostor, ki je nastal z Zagožnovo preusmeritvijo, ima vsekakor možnost, rasti in razvoja. Vprašanje je, če bo to zmogla v omejenem času, ki ga ima, in ob popolnem pomanjkanju strankarskih struktur, denarnih sredstev in ob običajni medijski pristranosti. Mediji, katere obvladajo stare politične sile, so sedaj naklonjeni Zagoženu in njogovi stranki, ker gledajo v njej že potencialno zaveznico, ki se je od pomladne smeri oddaljila. Seveda bodo šele prihodnje volitve razčistile ozračje in pokazale pravo stanje slovenske demokracije.
In mi? Kje smo se znašli po potresu? Lahko rečemo, da prav tam, Kjer smo vedno bili. Naš odnos do Slovenije se ni spremenil, pa tudi ne pogled na preteklost in ne na prihodnost. Spremembe so se zgodile v nekaterih strankah, ne v nas ali med nami.
Član strokovne komisije za izvedbo projekta je povedal, da so se člani komisije zavzemali za sklep, da se vodnjak preseli v nove prostore Narodne galerije. Zavrnil je očitke, da stroka ni pripravljena, saj intenzivne priprave za zahteven projekt potekajo že dlje časa.
Strokovno mnenje pa je bilo oblikovano med drugim tudi na podlagi ogledov kipov oziroma njihovih kopij po svetu. Znova je poudaril, da je preveč zunanjih vplivov, ki uničujejo spomenike. Pri zasnovi projekta so sodelovali tudi zunanji strokovnjaki, svoja razmišljanja pa so dopolnili tudi na simpozijih.
Drugi so spremenili smer, mi smo svoji zvesti že sto let. Kot vedno, hočemo tudi zdaj, da se popravijo krivice, ki jih je zakrivila v našem narodu komunistična revolucija s svojim režimom, zavzemamo se za resnično demokracijo v državi in v strankah, za pluralizem medijev, za socialno pravičnost, za krščanske vrednote, za slovensko samozavest v odnosih s sosedi in s svetom, za zdravo družinsko politiko, pa pričakujemo, da demokratična država obsodi totalitarno preteklost.
Vse kaže, da se je „Nova Slovenija11 odločila za tako smer. V tem primeru se bomo znašli s podobno mislečimi rojaki na poti, ki jo čutimo kot pravo in smo prepričani, da je za naš narod tudi v teh razmerah nujbolj primerna. Ko nam bo poznan program nove stranke, ko bomo seznapjeni z rejenim statutom in celotnim vodstvom, ne le z zaupapja vrednimi potezami dr. Bajuka, prof. Peterleta, dr. Drobniča in prof. Stanovnika, ko se bo polegel potresni prah, bomo lahko jasno videli ne le, kpj se od nas oddaljuje, ampak tudi, kam nuj gremo.
Nobena skrajnost ni dobra, nekatere pa so lahko celo nevarne. In v neki težnji po ekstremih sta si, bila, podobna oba prejšnja predsednika, Alfonsin in Menerh. Prvi je bil znan po nenehni politični iniciativi, za katero je imel poseben posluh in dar; drugi po socialno-gospodarski hiperaktivnosti, ki je presegala že vsako mejo. V drug ekstrem pa je padel De la Rua, kar je vlado pripeljal v stanje, ko kaže nevarno neaktivnost, pa še tiste iniciative, ki jih premore, se izjalovijo in padejo v pozabo.
VELIK’ GRMENJA, MAV DEŽJA
Ko je notrapji minister Federico Sorani preteklega 29. jun|ja sprožil dobo „politične-ga dialoga”, so mnogi opazovalci, pa tudi javnost na sploh, stavili v to iniciativo precej upanja. Argentinske vlade na splošno bole-hujo za samovoljnostjo in vsevednostjo. Legitimnost, ki jim jo poveri ljudska vo|ja na volitvah, si razlaguio kot neke vrste navdih Svetega Duha, ki jih brani pred zmoto. Alfonsin je v tem zašel v intelektualno ošabnost, Menem v ohol avtokratizem. Zato je razumljivo, daje ta dialog pozitivno odjeknil na političnem odru.
Dober mesec za tem je druga klasična bolezen javnih organov, malomarnost in ne-občutnost, postavila temu dialogu nagrobni križ. Vmes pa je prešla vrsta sestankov ministra, samega predsednika in drugih funkcionarjev s predstavniki opozicije, sindikatov in socialnih ustanov. Le Cerkev se je rešila, ker škofje niso sprejeli vabila v zavesti, da je celotna iniciativa bila napačno zastavljena.
Politični dialog je „izžeta limona”, se je jasno izrazil visok funkcionar, zadolžen za koordinacijo sestankov. In to mnenje danes splošno prevladuje v vladi in v opoziciji. Malokdo pa se vpraša, zakaj je ta pozitivni korak tako hitro izgubil zagon in zakaj slične iniciative v zadnjem obdobju argentinske zgodovine niso prinesle nikakega rezultata.
Razlaga je zelo enostavna: dialog je bil vedno sklican kot politično orodje za ohranitev vodilne vloge. Nobena izmed vlad, noben izmed funkcionarjev si ni resno zastavil cilja poslušnosti, izvedbe zaključkov in uvedbe dognanih odločitev, temveč so vsi v tem videli le varnostno zaklopko, skozi katero lahko spustijo paro ljudskega nezadovoljstva, da notrapji pritisk ne bi prinesel nezaželene eksplozije.
Tako je bilo tudi v zadpjem primeru: vsled davčnega pristiska, socialnih izgredov in splošnega nezadovoljstva se je vlada na-hujala v kočljivem položuju in je pozvala opozicijo k dialogu. Se je stvarnost v tem mesecu kaj spremenila? Dejansko ne, a ja-vnomnepjske ankete kažejo, da je priljubljenost vlade narasla za štiri odstotke, gospodarski strokovpjaki pa napovedujejo, da je rekativacjja pred vrati. Zato so vladni funkcionarji ugotovili, da položaj pač ni tako hud in da ni potrebno iskati alternativnih poti, ker bo prihodnost lepša kot pa je sedapjost. In to je lahko vlada dosegla brez pomoči opozicije, zaradi česar ni nikake npje nadaljevati z dialogom. In pri tem je ostalo.
OTOPELA LEVICA
Vendar niti položaj ni bistveno izboljšan, niti vlada ne ve, kpj npj pravzaprav naredi. To pa je še bolj jasno v notranjih razhodih med radikali in Solidarno fronto. Eni in drugi so po naravi levičarji in enim kot drugim ne gre v račune, da izvajajo popolnoma liberalni gospodarski program. Zato je treba nekaj storiti, da se ohrani ravnovesje in obdrži vspj videz zvestobe izročilom.
Ker na gospodarskem po|ju ni prostora za kake avanture (niti „korpjže”, da bi sploh kpj poizkusili), je treba to poiskati Kje drug-
Tone Mizerit
je. Zato se je pred ostro levico kot nebeška mana pojavila v parlamentu zadeva kaznovanih levičarskih elementov, ki so zaprti zaradi napada na vojašnico v Tabladi leta 1989. Da bomo bolje razumeli, za kaj gre, obudimo nekoliko spomina.
Bilo je v dobi popolne demokracije, ko je levičarska gverila skupine MTP (Movi-miento Todos por la Patria) z ognjem in krvjo napadla vojašnico v Tabladi. Akcija oddelkov vojske in policije je končno napadalce potisnila ob zid, a ponesrečena akcija je zahtevala 39 smrtnih žrtev med vojaki, policisti in civilnim osebjem ter nad 200 ranjenih. Precej gverilcev je padlo v akciji, ostali so bili obsojeni na dolgoletne ječe, kazen, ki jim še teče.
Večkrat je bilo že govora o pomilostitvi. K temu je pripomogla stalna akcija levičarskih elementov, da bi njihovi zaprti tovariši dosegli prostost. Vendar niti za dobe Mene-ma ne sedaj pod De la Ruo za to ni bilo ..političnega prostora”. Stranska pot se je zato pokazala preko parlamenta, ki nuj bi spremenil zakon (o Obrambi demokracije), v sklopu katerega so bili sojeni. Zakonsko besedilo predvideva, da se sodba za gverilske podvige proti ustavnim oblastem izvede pred sodno zbornico in brez možnosti priziva na višjo inštanco. To točko nuj bi v zakonu spremenili, vsled česar bi priporniki imeli možnost novega sodnega postopka, ki bi jim zmanjšal kazen in jih izpustila na svobodo.
Celoten postopek, novo zakonsko besedilo in sploh način, kako jih rešiti ječe, pa je zaradi politične zlorabe že tako zapackan, da celotna peronistična poslanska skupina in tudi precejšen del Povezave o tem sedaj noče ničesar slišati. Zadnje zasedanje je propadlo zaradi premajhnega števila prisotnih poslancev. Medtem ko so zunaj manifestirale levičarske organizacije, je v zbornici bilo prisotnih le 80 poslancev, za kvorum pa jih je potreba 124.
Poizkus se je torej izjalovil. Pričakovati pa je novo ofenzivo, tako s strani temeljnih organizacij kot s strani levičarskih poslancev, ki vid|jo v tej zadevi način, kako se spoprjazniti s lastno bazo, nezadovoljno in razočarano zaradi vladne gospodarske politike.
BOLJ PROZORNA POLITIKA?
Bo|j pozitiven pa je gotovo vladni poizkus, kako prinesti nekoliko več prozornosti v delovanje političnih strank, ali bolje, v financiranje njihovih volilnih kampanj.
Vladni osnutek, ki ga nameravajo kmalu obravnavati, predvideva omejitev predsedniške volilne kampanje na devetdeset dni. Posebna točka pa je omejitev denarnih prispevkov k tej kampanji. Po vladnem predlogu bi fizična oseba smela prispevati nnjveČ 40 tisoč pesov (ali dolarjev), podjetja pa nujveč 200 tisoč.
To je samo po sebi sicer pozitivno. A v argentinski politiki je potrebna temeljna sprememba političnega sistema, pa tudi mnogih volilnih prijemov. Dosti se je že govorilo o listah poslanskih kandidatov (takoimenovana „lista s&bana”), Kjer znanemu prvemu kandidatu sledi ogromno število ostalih, za večino nepoznanih, ki se avtomatično priključijo vodilnemu in so z nji01 izvoljeni. Tako dejansko volimo mačka v žak|ju.
To je že Beliz kot notranji minister precej preučeval in izdelal zanimiv projekt, ki pa je po njegovem odhodi iz vlade zaspal v kakem predalu uradne birokracije. Sedanja vlada se je očividno odločila za delno reformo, kar pa je škoda, ker ima edinstveno priložnost, da za politično življenje in delovanje stori nekaj res pozitivnega. Upajmo, da bo do tega prej ali slej le prišlo.
Šim enci r Argentini] Tri9'a» » Rosariu je praznoval
^9	____________________________________ Slovansko društvo TRIGLAV iz Rosaria število društvenih članov, se ie nriče
SLOMŠKOV DOM
Domobranska proslava
Nedelja 11. junija. Kljub sivemu in mrzlemu jesenskemu jutru se je lepo število ra-moških rojakov zbralo v Slomškovem do-niu k spominski proslavi. Ob 9. uri je župnik mons. Jože Škerbec daroval sveto mašo za vse pobite domobrance in druge žrtve vojne in revolucije. V homiliji se je spominjal trpljenja, bolečine in vdanosti slovenske vojske. Berili sta brala Božo Fink in Marjan Loboda. Darove so nesli Nežka Vesel, An-drejka Loboda in Avgust Jeločnik. Mašo je spremljal Mladinski pevski zbor Slomškovega doma pod vodstvom Pavleta Erjavca.
Takoj po končani daritvi se je pričela kratka a doživeta spominska akademija. V besedi in pesmi smo se spomnili slovenskih junakov-domobrancev ob 55. obletnici slovenske narodne tragedije. Podpredsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc je Uvedla v počastitev z besedami I. Cankarja »Luč je in Bog je, radost in življenje. Svetlejši iz noči zasije dan, življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi Vstajenje". Razmišljanja dr. Marka Kremžarja pod naslovom ,,Muj, spomini in odločitve" je prebral predsednik Doma Marjan Jože Loboda.
V drugem delu so bile recitacije prepletene s pesmijo v celotni režiji dr. Štefana Godca. Višji razredi Slomškove šole so lepo Podali Vinka Žakija pesnitev „Ne žaluj". Vodil jih je učitelj Marjan J. Loboda. Za t em sta Lučka Kinkel in Marko Selan dovršeno Podala „Zakry moj Bog" — lic. Ivan Korošec. Mladinski zbor je zapel Pojdem v Rute, N’mav čez izaro, ter Gozdič je že zelen. Med pevskim izvajanjem sta Pavla Kovač
Škraba in Metka Erjavec Tomazin, zastopnici Zveze slovenskih mater in žena prinesli na oder veliko srce (Stane Snoj) napolnjeno z rdečimi nageljni, kot znak zvestobe ter ga položile pod slovensko zastavo in domobranski grb.
Ob koncu so šolski otroci te nageljčke v sprevodu ponesli pod spominsko ploščo na vrt Doma, kjer je mons. Jože Škerbec zmolil za mrtve domobrance, vsi navzoči pa so zapeli Oče, mati...
Izza oblakov so svetlikali sončni žarki, ko smo odhajali še zatopljeni v razmišljanje na tiste grozne dni slovenske zgodovine, s prebujanjem zvestobe idealom, za katere so se naši mučenci borili in umirali.
Slovensko društvo TRIGLAV iz Rosaria je 22. julija praznovalo 70-letnico svoje ustanovitve ter petletnico, odkar je znova zaživelo kot samo slovensko društvo.
V ta namen je organiziralo slavnostno večerjo, na katero je posebej povabilo veleposlanika Slovenije v Argentini dr. Janeza Žgajnarja in soprogo; prav tako se je udeležila slavnosti kot predstavnica Zedinjene Slovenije njena tajnica prof. Neda Vesel Dolenc, ki je tudi podpredsednica Slomškovega doma v Ramos Mejlji.
Večer, na katerega je prihitelo veliko
število društvenih članov, se je pričel s nagovorom v spomin na ustanovitelje društva, ki ga je imel predsednik društva Marjan Jeriha, nakar je pozdravila navzoče prof. Neda Vesel in končno tudi veleposlanik dr. Žgajnar.
Na kulturnem delu programa sta nastopili plesni skupin ,,Mavrica" in „Vesel slovenski duh", ki sta zaplesali tradicionalne slovenske plese, s katerimi sta navdušili vse navzoče.
Sledila je še izbrana slovenska večerja.
Dra. Rosa Polh
FAZ o položaju v Sloveniji
Slovenijo, zgledno deželo med državami kandidatkami za polnopravno članstvo v Evropski zvezi, pretresajo politični nemiri. Prehodna vlada, ki je to funkcijo prevzela šele junija letos, je zaradi razpada doslej nosilne koalicije prejšnji teden izgubila legitimnost. Poleg tega pa sta premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle odstopila s svojih funkcij kot podpredsednika SLS+SKD, izstopila iz stranke in se sedgj pripravljata na ustanovitev nove stranke, ki bo nastopila na državnozborskih volitvah, ki jih je za 15. oktobra razpisal predsednik države Milan Kučan, piše v izdaji 31. julija nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung Reinhard Olt. Obenem Olt v članku komentira tudi spremembo slovenske ustave in prihajajoče volitve.
Predsednik države je pri določanju datuma volitev upošteval predvsem sprejemanje t. i. evropskih zakonov, in se pri tem ni oziral niti na želje opozicijskih sil po čimprejšnjih volitvah, niti na želje koalicijskih strank, da bi bile volitve čim kasneje, s čimer bi Bajukova vlada dobila potreben čas. Slovenija mora namreč v času pristopnih pogajanj z EZ sprejeti kakih 50 zakonov, s katerimi bo prilagodila svojo zakonodajo evropski. Notranjepolitični nemiri pristopnega procesa in pogajanj ne ovirajo, piše Olt.
Do zloma vladajoče koalicije je prišlo zaradi spremembe 80. člena slovenske ustave, s čimer so poslanci trdno uzakonili proporcionalni volilni sistem in štiriodstotni prag za vstop v državni zbor. Potrebna dvotretjinska večina za spremembo ustave je bila dosežena, saj so za spremembo glasovali poleg poslancev LDS, ZLSD in DeSUS še poslanci združene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke.
Olt še piše, da je Bajuk spremembo ustave označil za vprašljivo, saj je v nasprotju z rezultati referenduma in odločitvijo ustavnega sodišča iz leta 1998. Na Bajukovo stran sta se postavila le Peterle in Janša in zahtevala uvedbo večinskega volilnega sistema.
Kljub nastalim razmeram bo slovenska vlada do volitev nadaljevala z delom, ne gre pa izključiti možnosti, da bo v parlamentu prišlo do glasovanja o nezaupnici Bajuku, Peterletu ali celo celotni vladi. Takšno početje opozicije, pri katerem bi lahko sodelovali celo poslanci SLS+SKD, pa bi po Oltovem mnenju pomenilo predvsem maščevanje in ponižanje. Največji opozicijski stranski LDS in ZLSD lahko glede na javnomnenjske raziskave mirno pričakujeta rezultate volitev 15. oktobra, medtem ko bodo trenutni nemiri pustili posledice za vladajočo koalicijo.
IV. zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa
V Tinjah na avstrijskem Koroškem v Slovenskem katoliškem domu Sodalitas, ki
je ustanovil in še sednj uspešno vodi tesgr. Jože Kopeinig, so se zbrali delegati skoro vseh Konferenc, ki sestavljajo Svetosti slovenski kongres. Navzočih je bilo 30 delegatov s pravico glasovanja in številni teagi člani in prijatelji SSK.
V dneh od 28. do 30. junija t. 1. je bilo Prav živahno, saj so se vrstile seje, sestanki delovnih komisij in poročila posameznih konferenc. Zasedanje je pričel s pozdravnim Nagovorom predsednik SSK dr. Jože Bernik,
je tudi napovedal potek in delovanje ^sedanja. Najprej so delegati izvolili Plovno predsedstvo zasedanja: Predsednik tež. Feliks Tavčar (Nemčija), podpredsednik Marjan Loboda (Argentina), članica Renata olinar (avstrijska Koroška). Za zapisnikarico je bila izbrana Jana Podobnik (Slo-
venija), za overovatelja pa dr. Janez Dular (Slovenija) in mag. Boštjan Turk (Slovenija). V verifikacijsko komisijo so bili izvoljeni: Mira Šekoranja (Primorska), Sandra Jakšič (Slovenija) in Valentin Mohar (Anglija). Zatem so sestavili razne delovne komisije. V Komisijo za statut so bili izvoijeni: dr. Jože Bernik (ZDA), dr. Danijel Starman (Slovenija), mag. A. Levstek (Avstrija), prof. Hema Češnovar (avstrijska Koroška). Komisijo za program in resolucije so sestavljali: Dr. Janez Dular (Slovenija), mag. Lojze Dolinar (avstrijska Koroška), Jožica Gerden (Avstralija), inž. Dušan Nendl (Nemčija), prof. Darja Piciga (Slovenija); Marko Kargl (Slovenija). V Komisijo za finance so bili izvoljeni: Dr. Hilarij Rolih (ZDA), Justina Repina-Lopič (Nemčija), p. Ivan Tomažič (Avstrija), dr. Božo Dimnik (Švica). V Volilno komisijo so bili izvoljeni: dr. Vivod,
dr. Kobi, dr. Megušar, Cvetko Falež.
V petek, 30. junija so bila dopoldne na vrsti poročila posameznih Konferenc, popoldne pa zaključki in predlogi delovnih komisij. Brez dvoma je to edinstveno slovensko srečanje, ki bi ga morda lahko primerjali le z vsakoletnimi dnevi v Dragi. Kakšna škoda, da doslej oblast v Sloveniji še ni znala ali ni hotela pritegniti k plodnemu sodelovanju vsega tega ogromnega potenciala, ki ga predstavljamo Slovenci po svetu. Upamo, da bo tudi do tega nekoč prišlo.
Pozno popoldan, v petek, 30. junija so bile volitve novega upravnega odbora SSK. Dosedapji predsednik skozi dve mandatni dobi dr. Jože Bernik (ZDA) je v obširnem poročilu orisal vse delo, ki ga je SSK opravil v zadnji poslovni dobi. Zaključil je z optimistično mislijo, da se je SSK s pristopom večjega števila mladih občutno pomladil, kar pomeni, da bosta v bodoče v njegovem delovanju še bolj prisotni modrost in mladost.
Volilna komisija je razdelila volilnice in nato razglasila izid volitev. Za novo mandatno dobo štirih let je bil izvoljen nas-ledr\ji odbor SSK: predsednik dr. Boris Pleskovič (ZDA), prvi podpredsednik Tone Strojan (Nemčija); podpredsednik za Evropo mag. Boštjan Turk (Slovenija); podpredsednik za zamejstvo prof. Tomaž Pavšič (Primorska); podpredsednica za čezmorske dežele Jožica Gerden (Avstralija). Finančni
Dr. Boris Pleskovič
odbor: predsednik Franci Feltrin (Slovenija), člani: Dr. Hilarij Rolih (ZDA), Marjan Loboda (Argentina), Jože Kastelic (Kanada), Hugo Šekoranja (Primorska). Član Upravnega odbora z glasovalno pravico dr. Jože Bernik. Nadzorni odbor: predsednik dr. Janez Pogorelec (Slovenija), inž. Feliks Tavčar (Nemčija), Janez Šket (Nemčija); nadomestni člani: Stane Kranjc (Kanada), Cvetko Falež (Avstralija), Tone Mizerit (Argentina). Častno razsodišče: dr. Barbara Kenda (Slovenija), dr. Janez Dular (Slovenija), mag. Lojze Dolinar (avstrijska Koroška), prof. Hema Češnovar (avstrijska Koroška), dr. Bogomir Čeme (Nemčija).
Novoizvoljeni predsednik dr. Boris Pleskovič se je zahvalil volilcem za zaupanje, prejšnjemu odboru za učinkovito delo in obljubil zastaviti vse svoje sile za to, da bo SSK tudi v bodoče dobro prepoznavna civilna družba v slovenskem prostoru in povezovalna vez Slovencev po svetu. Za tem je predsednik dr. Pleskovič predlagal občnemu zboru, da za izredne zasluge za SSK in slovenstvo imenuje za častne člane SSK: dr. Jožeta Bernika (ZDA), Jožeta Kastelica (Kanada), p. Ivana Tomažiča (Avstrija) in msgr. Jožeta Kopei-niga (avstrijska Koroška). Predlog je bil soglasno potrjen z velikim aplavzom.
Udeležence IV. zasedanja SSK in posebno novi odbor so pozdravili državni sekretar RS za Slovence v zamejstvu Nad. na 5. str.
Gospodarski vestnik
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Na kolesih, a zelo počasi
Kriza, ki jo prestaja Argentina, ne po-jenja. Recezija se noče posloviti od teh krajev, kar hudo prizadeva razvoj domačega gospodarstva. Ob tem seveda tečejo razne polemike, kot pretekli teden, ko je gospodarski minister Machinea prišel navzkriž s podjetniki. Minister je namreč v Trgovski zbornici zatrdil, da bo argentiska gospodarska dejavnost letošnje leto narasla za 3% in da se bo že v prihodpjem trime-stru to bistveno poznalo pri potrošnji. Predsednik trgovske zbornice Jorge Di Fiori pa mu je odgovoril, da podjetniki ne vidijo nobene reaktivacije in je hotel vedeti, od kod je minister vzel podatke za svojo trditev.
Pravzaprav se je najbolj pozitiven podatek preteklega tedna nanašal na sosednjo državo in družabnico Argentine v Mer-cosuiju. V Brazilu je gospodarska dejavnost v prvem semestru letošnjega leta narasla za 6%, medtem ko je v mesecu .juliju skočila kar za 7,6% v primeru z istim mesecem lanskega leta. Reaktivacya pa vzbiya upanje Brazilu na lepše izglede tudi za argentinsko dejavnost.
Vendar je en sektor porizvodnje, ki trenutno beli glave vladnim strokovnjakom, in to je avtomobilska industrija. Taje bila vedno neke vrste barometer gospodarskega stanja v državi. Če je prodaja avtomobilov lepo tekla, pa tudi če drugi sektorji niso preveč dobro delovali, je bil občutek zadovoljiv. Dandanes pa se ta del gospodarskega delovai\ja, kot večina ostalih, bori z velikimi težavami. Prodaja ne dočaka tistega skoka, ki so ga pričakovali in tudi napovedovali. Posledica pa je grožnja novih brezposelnih zlasti v dveh ključnih
provincah: Cordoba in Buenos Aires.
Zato je tako od podjetnikov kot iz krogov obeh provincijskih vlad prišlo do predloga, naj vlada podvzame potrebne korake, da pospeši delovanje tega sektorja. Kako pa naj vlada to stori? Zelo enostavno: zniža naj davke, ki se kopičijo nad argentinsko avtomobilsko proizvodi\jo. Poleg cigaret, ki nosyo krono, so verjetno avtomobili eden najbolj obdavčenih izdelkov. Od končne cene, ki jo kupec plača za nov avtomobil, gre kar 47,31 procentov v javne fonde v obliki različnih davkov in le 52,69 procentov v produktivni sektor. Industrialci sedaj predlagajo, naj se udeležba davkov pri končni ceni avtomobilov zniža na 37 odstotkov. Vlada je že izrazila pripravljenost, da nekoliko zniža obdavčenje novih avtomobilov. V kakšni višini bo ta popust, pa še ni jasno in o tem bodo še tekla vroča pogajanja.
Res pa je, da je vlada že prepoznala, da je davčni sunek po nastopu rodil obraten učinek od pričakovanega. Tudi minister Machinea je to priznal. Davčna nabirka ne raste in zato je vlada že odločila nove varčevalne ukrepe. V letu 2001 bodo morala posamezna ministrstva znižati stroške za nadaljnjih 13%. To bo pomenilo prihranek 1.400 milijonov dolarjev, s čimer bo zadoščeno zakonu o davčni konvertibilnosti.
Kljub temu pa ni pričakovati, da bi se politika vlade na davčnem področju sploh kaj spremenila, razen v posameznih primerih, kot je avtomobilski. Davki bodo še do nadaljnjega tisti okovi, bi bodo hudo ovirali napredovanje voza argentinskega gospodarstva.
-e -t
Se na Koroškem jasni?
Na pogajanjih med Koordinacijskim odborom koroških Slovencev (KOKS), koroškim deželnim glavarjem Joergom Haiderjem, predsedniki deželnozborskih strank in predsedniki poslanskih klubov deželnozborskih strank, so udeleženci 1. avgusta dosegli soglasje, da je bistvena vprašanja slovenske manjšine potrebno rešiti. Rešitev teh vprašanj naj bi dosegli do septembra, ko bo ponovno prišlo do podobnih pogajanj, je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik. Dodal je, da tako konkretnih pogovorov, v katerih bi bili navzoči predstavniki vseh najpomembnejših institucij, manjšina ni imela že od leta 1985. Izredno pomembno pri tem je, daje šlo za pogajanje z vsemi deželnozborskimi strankami in ne le deželnim glavarjem, dodaja Sadovnik.
Vprašanje postavitve dvojezičnih krajevnih napisov in kažipotov na mestih, Kjer to zakon predvideva že dvajset let, naj bi rešili še letos. Do okvirnega dogovora je na pogajanjih prišlo tudi glede ustanovitve sklada za finančno pomoč dvojezičnim vrtcem.
Z mrtve točke pa se je na pogajanjih premaknilo vprašanje zastopstva manjšine v deželnem zboru. Vse tri stranke deželnega zbora avstrijske Koroške, social-demokrati (SPOe), svobodnjaki (FPOe) in ljudska stranka (OeVP), so se izrekle za to, da se še pred naslednjimi deželnozborskimi volitvami uresniči zastopstvo slovenske manjšine v deželnem zboru. Že septembra bodo k sodelovanje v Pododbor deželne vlade za ustavna, pravna in manjšinska vprašanja, ki pripravlja volilno reformo.
SILVIN EILETZ	(5)	-	KONEC
Zgodovine neke kolaboracije -boljševiki in Nemci: 1914-1918
Avtor je daleč od tega, da bi Lenina ,,demoniziral”. Lenin je pač deloval po svojih ideoloških principih. Z vidika provizor-ne vlade je bilo to „veleizdajstvo”, a proces ni bil nikoli zaključen. Z boljševiškega vidika in iz njihove marksistične filozofije je bil boljševiški vzpon determiniran tek zgodovine; le-ta se izogne legitimnosti, ker zgodovinska determinacija ni podvržena svobodni volji in etičnim principom.
V kolikor so in če so dokazi o boljševi-ško-nemški kolaboraciji prepričljivi, si bo
čitalec sam ustvaril svoje mnenje, ki se od mnenja avtorja lahko razlikpje. In ravno to lahko porodi zdravo in konstruktivno dis-kuzjjo. Na vsak način je ta zgodovinski fenomen vreden, da se ga razčisti in diskutira. Avtor je hotel pri tem zgovinskem diskurzu ravno premostiti idelološke vrzeli in priti do kritične samozavesti: le tako se lahko približamo zgodovinski resnici, da bi polagoma morda zakrili vrzel, ki razdvaja še do današnjega dne naslednike boijše-vikov in naslednike anti-boljševikov.
Solistični koncert bratov Fink
V soboto, 29. julija, smo imeli znova priliko uživati vrhunsko kvaliteten koncert v Slovenski hiši. Bernarda, Veronika in Marko Fink so stopili na oder v užitek vseh navzočih, ki nas je bilo v velikem številu. Pri klavirju Ivan Vombergar, mojstrski spremljevalec.
Koncert — strogo komoren — se je
v polsopranski legi. Kot sopranistka je imela uspeh nekoč v Ljubljani, celo deležen članka v reviji „Jana“ aprila 1997, ko je odpela Melisando v ljubljanski operi. Sodeč po tem, kar smo slišali sedaj, bi si upal reči, da je ta nova pot pravilnejša. Glas je močnejši, lep in zveneč; barva ne zgleda umetno ustvarjena. Ima pa očitno prej
Veronika Fink, Bernarda Fink, Iran Vombergar in Marko Fink
začel s Schumannom in Dupracom. Morda za našo publiko ne ravno prilagojena izbira, saj uživanje te glasbe ni neposredno, ker ta publika v povprečju ne obiskuje koncertnih dvoran, še mapj, kar se tiče komorne glasbe. Sledila sta kot zaključek prvega dela Rodrigo in Nin.
Drugi del, bolj prilagojen občinstvu, je vseboval izključno skladbe v slovenščini in kastiljščini. Guastavino (Marko ima posneto zgoščenko njegovih del), Mašek, Premrl, Pavčič, Ipavec, Geržinič — sam navzoč v dvorani (v vrhunski izvedbi Bernarde) — in Gerbič. Kot dodatek, pravilno izbrani samospevi Pavčiča in Lajovica, ki so navdušili poslušalce.
Bernarda in Marko sta nam dobro poznana. Njuna interpretativna raven je visoko nadpovprečna, izgovarjava je čista in skozi cel obseg razumljiva v kateremkoli jeziku, ne glede na zapreke melodične linije in nikdar v škodo tej (več kot dovolj dokazano v Emmini ariji — Bernarda na posnetku Rossinija), tako tudi obvladata dinamiko s primernimi forti in piani, in kljub dvorani, ki ni najboljša za ocenjevanje projekcije zvoka, je bilo občutiti prodornost glasov. Skratka: ni naključje, da sta svetovno priznana.
Novo pa je bilo za nas slišati Veroniko
operni temperament kot komornega. Posebno lepo sprejet je bil i\jen bis.
Kot je že rečeno v začetku, mojstrsko je spremljeval Ivan. Vedno se je ujemal s pevcem in postavil instrument v službo kompozicij. Klavir je bil prisoten v pravi meri v vsakem trenutku.
Morda ne bi bilo napačno vključiti v programe kake operne arije ali bolj popularne samospeve (mi pridejo na misel „Plaisir d’amour”, „Lcs chemins de 1’amo-ur“, „La partida", operetna „Wien du stadt nteine traume“...). Občinstvo je navdušeno odgovarjalo na dela, pri katerih prevlada — vsui v prvem, neposrednem vtisu — glasovna spretnost nad interpretativno sposobnostjo. In aplavzi so izbruhnili večkrat pred koncem instrumentalne vloge, kljub temu, da imata pri samospevu glas in klavir praktično isto vrednost.
Ponosni moramo biti, da imamo take izvajalce. Ponosni, ko beremo njihova imena na zgoščenkah v prodajalnah plošč in na programih najvažnejših koncertnih in opernih ustanov.
In hvaležni, da nas nagradijo s tako lepimi večeri.
Rok Fink
Fotografiji: Marko Vombergar
Pianist prof. Ivan Vombergar in solistka Bernarda Fink
■"■MMHOTMMNMMMBMMM
—I imiwh n —111 milimi
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
100 LET ČEŠKE KOČE
V Kamniško-Savinjskih Alpah je bila slovesnost, ki jo je Planinsko društvo Je-Zersko priredilo ob 100-letnici Češke koče na Spodi\jih Ravneh. Koča je kot edina slovenska koča ohranila svojo zunanjo podobo izpred sto let, njen izgled pa k e na '“ričilen češki ljudski arhitektu'
"fed pobudniki za njeno gradnjo so bili eški planinci, ki so že pred 100 leti radi Zah^jali v slovenske gore. V Češki koči je Prostora za 70 obiskovalcev, na voljo pa je
40
Postelj in 30 skupnih ležišč.
JULIJSKA INFLACIJA
Inflacija v juliju je znašala 0,9 odstotka 7® toliko so se namreč zvišale cene življenjih potrebščin v primerjavi z junijem.
ene življenjskih potrebščin julija so se Sfede na lanski december zvišale za 5,2 odstotka, v primerjavi z enakim mesecem
pa za 8,8 odstotka
Nagrade slovenskim vinom
Slovenski vinarji so letos sodelovali na Ocenjevanju International Wine Competition 2000 v San Franciscu v ZDA. Na 0cer\jevanju so med skoraj 2800 vzorci Prejeli naslednja odličja Vinag Maribor je Za sivi pinot pozna trgatev letnik 1989 Prejel zlato medaljo, bronaste medalje pa je Prejelo več primerkov slovenskih vin.
IZREDEN ODKUP PŠENICE
Do 1. avgusta letos so po podatkih Zadružne zveze Slovence slovenski pridelovalci pšenice na prevzemna mesta pripeljali dobrih 106.000 ton pšenice, kar je drugi največji odkup v slovenski zgodovini. Sicer pa je letošnja pšenica, ki jo je količinsko zmanjšala suša, dosegla rekordno kakovost.
OGENJ V STREHI
V središču Slovenske Bistrice je v ponedeljek, 31. julia zvečer zagorelo ostrešje Marijine cerkve in ostrešje stanovanjskega dela, ki je povezano s cerkvijo. Vzrok požara še ni znan, škoda pa bo najverjetneje visoka, snj so v zadnjih letih obnovili večji del cerkve. Ostrešje stanovanjskega dela je popolnoma zgorelo, požar je zajel tudi zvonik, poškodovana pa je tudi notranjost cerkve in večina stanovanj.
DOBRA PRODAJA V GORENJU
Velenjska tovarna gospodinjskih aparatov Gorenje je julija prodala 224.000 velikih gospodinjskih aparatov, kar je največja mesečna prodaja v 50-letni zgodovini obstoja družbe. S tem se je število prodanih gospodinjskih aparatov v tem letu povzpelo na približno 1,4 milijona, skupna vrednost prodanih izdelkov pa je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 16 %.
SLOVENSKI KOŠARKARJI V BUENOS AIRESU
V turnirju Super 4 v Buenos Airesu je °venska članska košarkarska reprezen-fe-a igrala z Brazilijo, Španijo in Argenti-r'°- Izgubila je vse tri tekme z minimalnimi pikami: z Brazilijo 81:88, s Španijo 88:90 z Argentino v podaijšku. Prvo mesto so ^edli Brazilci.
^Ladi košarkarji so IMELI VEČ SREČE
Slovenska košarkarska reprezentanca 0 20 let je v polfinalu evropskega prvens-a na Ohridu s 74:73 premagala Hrvaško. V .. °jem drugem zaporednem finalu (na Sici-' Pmd dvema letoma je bila druga) se je ato pomerila z Izraelom in ga premagala s 6:65.
TEŽKO KLADIVO
Brežiški atlet Primož Kozmus je na aPrtem državnem prvenstvu Hrvaške v Srebu postavil nov slovenski rekord v etu kladiva. Orodje je zalučal 74,85 metra a*eč in kar za i5i centimetrov izboljšal |, ten rekord, dosežen pred tremi tedni v ^goszczu na Poljskem. Na naslednjem , hkem metalskem mitingu v Tapolcah na barskem pa je spet postavil nov drža-■ 1 rekord z daljavo 76,84 metra in s tem P°lnil olimpijsko normo.
ODBOJKARSKI ŽREB
Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) svojem 27. zasedanju v Sevilli opravi-
la žreb kvalifikacijskih skupin za nastop na svetovnem prvenstvu 2002. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije bosta sodelovali tudi obe slovenski izbrani vrsti. Fantje se bodo za nastop v Argentini potegovali v zahtevni skupini H skupni s Češko, Ukrajino in Madžarsko, dekleta pa v skupini F s Poljsko, Latvijo in ZR Jugoslavijo.
ZMAGE SLOVENSKIH ATLETOV
Alenka Bikar je zmagala v teku na 100 metrov na mitingu v Velikovcu v Avstriji. -Brigita Bukovec pa je na mednarodnem atletskem mitingu v Trstu zmagala v teku na 100 metrov z ovirami. Zlato so si nadeli tudi Jure Rovan v skoku s palico, Urban Acman v teku na 100 m, Zlatnar Dam,j an v teku na 110 m z ovirami, Vuk Tomaž v teku na 800 m, Valter Grilanc v metu krogle, v ženski konkurenci pa Lea Cimperman v skoku v višino, Tina Čarman v skoku v daljino in Tanja Klemenčič v teku na 400 m.
DOBRI REZULTATI PLAVALCEV
Mlada slovenska plavalka Anja Čarman je na mladinskem evropskem prvenstvu v francoskem Dunkerqu v disciplini 100 metrov hrbtno dosegla le deseto mesto, a je s časom 1:05,29 dosegla nov mladinski državni rekord. In še trije so dosegli osebne rekorde, a bili daleč od uvrstitev finale. Najboljša je bila Urša Vidmar na 800 m prosto, ki je razdaljo preplavala v 9:04,12 minute. Na 400 m prosto je Martin Vrbovšek dosegel izid 4:06,77 in bil 18. Matjaž Markič pa je bil na 50 m prosto s 25,88 41.
SLS + SKD
predsedstvo območja za Argentino in Južno Ameriko sklicuje odbornike in člane na
IZREDNO ZBOROVANJE
v ponedeljek, 14. avgusta ob 20. uri v Slovenski hiši.
inž. Jernej Dobovšek predsednik
LANUS
Lastnikom zemlje v Lanusu sporočamo, da je sedaj že vse izmerjeno in si svojo zemljo lahko vsakdo ogleda in zagradi, če tako želi. 17. avgusta bo inženir na zemljišču od 14. ure dalje, da bo dal potrebna pojasnila, katera si kdo želi.
Nov lokal. Kapela sv. Jožefa je doživela 6. avgusta izreden dogodek. Blagoslovljen je bil nov lokal, ki bo na razpolago za organizacijske namene fare sv. Jožefa. Tudi Slovenci ga bodo lahko uporabljali, ker so skoraj vsa gradbena dela opravili oni. Gradbeni material tega lokala so ostanki pogorelega salona sv. Julije.
COMODORO RIVADAVIA
Število slovenskih fantov in mož, ki so bili v službi pri „Diademi Argentini", se je v tem letu precej skrčilo. V našo majhno a vendar trdno združeno slovensko skupnost smo dobili prvi dve poročeni Slovenki in sicer go. Oprešnikovo in go. Krevsovo.
Nanji smo kar ponosni, ker sta se opogumili in prišli k svojima možema. Seveda vsega tega, kar ima človek na razpolago v Buenos Airesu, tu ni, a so druge, ki jih tamkaj nimate, npr. udobno stanovanje.
Res pa je, da včasih tukaj veter doseže hitrost do 130 km na uro. Pa se končno človek tudi nai\j navadi.
Tu imamo mimo življenje. Čez teden smo vsi zaposleni in se malo vidimo. V nedeljo pa se zberemo pri maši in potem pred cerkvijo malo pokramljamo, čez dan pa se obiskujemo.
Edina zabava je tukty kino. Upamo pa, da bo kmalu prišlo za nami nektq zakonskih žena. Tukaj pa je precej ženinov, samo deklet ni.
Letošnja zima je precej suha, brez snega in dežja. Samo patagonski veter nam dela zabavo s svojo enolično pesmijo, ki trnja že leta in leta.
Slovenska skupnost v Comodoro Rivadavia. Kc Svobodna Slovenija, št. 32;
10. avgusta 1950
Slovenija	mo
Ogljarstvo
Železarstvo, ki je bilo že predzgodovinska dejavnost v Sloveniji, je potrebovalo oglje za dosego dovolj visoke temperature pri žgai\ju železne rude. Oglje ima le polovice prostornine lesa, a dvakratno kurilno vrednost.
Oglje so prodobivali z nepopolnim zgorevanjem lesa v jamah ali zaprtih prostorih.
V Sloveniji so ogljarili s polkrožnimi kopami.Okoli odprtine - dimnika so postavili lesena polena v skladih. Povrh so naložili zemljo in še nekaj polen, da so držala kopo skupaj. Kopo so prižgali skozi osrednji dimnik, zrak pa so dovajali pri tleh.
Ker je bilo v zgodovini fužinarstvo zelo razvito, so v Sloveniji tudi postavljali kope po skoraj vseh gozdnatih površinah. Za kurivo so uporabljali bukev, ker smreka ni dala dobrega oglja. Vemo, da je bilo na Jelovici na Gorenjskem skoro 1000 kopišč, pa tudi okoli Železnikov (že ime pove, knj so tam delali) in na Dolenjskem. Od leta 1555 so rudarski sodniki podeljevali pravico do oglarjenja.
Pridobivanje oglja je zadobilo velik obseg v 19. stoletju, a 20. stoletju pa je skoraj zamrlo. Danes ga kurijo le še okoli Novega
IV. zasedanje...
Nad. s 3. str.
in po svetu mag. Zorko Pelikan, šef protokola koroške deželne vlade mag. Vladimir Smrtnik, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik, predsednik Krščanske kulturne zveze (Celovec) dr. Janko Zerzer in tajnik KKZ Nužej Tolmajer.
Sledila je kratka zaključna akademija s pevskimi in recitacijskimi točkami. V večernih urah pa se je na povabilo tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja večje število udeležencev zasedanja podalo v Vogrče, nekdanjo faro svetovnega popotnika Vinka Zaletela. Tam so člani igralske družine, ki jo je ustanovil pok. Zaletel, uprizorili na prostem igro Martin Krpan, katero je po znani Levstikovi povesti uspešno dramatiziral Joža Vombergar, ki je živel in umrl med nami v Argentini. Po igri smo z igralci in sodelavci preživeli prav lep večer med koroškimi rojaki.
mesta, da se izrabijo gozdni sečni ostanki, ki be drugače segnili. V Škofjeloškem hribovju ga še kuhajo za kovaške potrebe.
Krsta. V soboto, 15. julija je bil krščen v cekrvki sv. Janeza Bosca v San Isidro Tomaž Danijel Papež, sin Francija in ge. Lučke Rant. Botrovala sta Vima Cattucci in Emesto Cordoba; krstil pa je g. Tone Rant sdb. - V nedeljo, 6. avgusta pa je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Gabrijel Matjaž Ravnik, sin inž. Matjaža in Lenči Oblak; botra sta bila Toni in Lučka Oblak, krstil pa je mons. Jože Škerbec.
Srečnima družinama naše čestitke!
Smrt. 31. julija je umrla v 91. letu starosti Mara Spacal v Floridi pri Buenos Airesu. Rojena je bila v Kostanjevici na Krasu, na Primorskem. V Kanadi pa je umrl Ferdo Martinčič (76).
Naj počivata v miru!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: N.N. Capital 100 pesov; ZSMŽ Carapachay 150 pesov namesto cvetja na grob ge. Milki Rogina.
Bog plačaj!
Mali oglasi
KOMORNI ZBOR AVE
Koncert v metodistični cerkvi, Rivadavia 4050
v petek, 11. avgusta ob 20. uri.
Rojaki, povabite svoje argentinske prijatelje!
I NAŠ
DOM
SDO
V soboto, 12. avgusta, ob 20.30 uri
SLAVNOSTNI KONCERT
SAN JUST'!
st
>.	'Y»\
Komorni zbor AVE
((
pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana Vstopnina za koncert $ 10,00
Po koncertu večerja - V predprodaji koncert in večerja $ 15,00 Prijave na telefon: 4441-5528 ali 4652-0342 Vsi lepo vabljeni!
SFZ
31. GLASBENI VEČER
v soboto, 19. avgusta
19.00 mladinska maša 20.30 program v dvorani
Vsi lepo vabljeni!
DUHOVI VSTAJAJO
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
TURIZEM
^	Tel.	4441-1264	/	1265
-v f-'*.
(-EbA- jji/r/n)	Letalske karte, rezerva
(ncrxj |10telov, najemavtomo-bilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-tuiento tecnico cn Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2" B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1" of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in II. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA —■ Brne. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Brne. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1260 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slo
venski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako nedeljo od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordoba).
Ob belem dnevu se po Sloveniji sprehajajo duhovi z imeni kot so kolaboracija, klerikalizem, fašizem ali revanšizem, predstavljata pa jih predvsem dve organizaciji: nova vlada in Katoliška cerkev. Za tiste, ki takšne duhove opažajo, sta obe organizaciji eno. Po ljubljanskih redakcijah in v parlamentu pa so se izkazali kot poznavalci grške mitologije in v duhovih prepoznali večglavo hidro, katere glave so Andrej Bajuk, Janez Janša in Franc Rode, piše 24. julija v članku O Sloveniji z naslovom Temna stran meseca dopisnik z Dunaja nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitunga (FAZ) Reinhard Olt.
Olt nadalje piše, da so vse tri glave kače označene z imenom domobranci. Premier, slovenski metropolit in obrambni minister so nasledniki domobrancev, ki so se pred več kot pol stoletja znašli na „napačni strani", ker so sodelovali z nemškim oziroma italijanskim okupatorjem. In ne samo to, ker imajo očitno za sabo tudi Cerkev, so naravnani proti Junaškemu osvobodilnemu boju“ Titovih partizanov. Tako sta oba politika in nadškof stigmatizirani. Z nastopom nove vlade, pred katero je ,,prava stran“ brezuspešno svarila, pa se je dvomilijonski slovenski narod slabo desetletje po osamosvojitvi ponovno znašel sredi svoje nerazdela-ne novejše zgodovine, je med drugim menil Olt in nadaljeval, da je Bajukova vlada prehodna, pri čemer naj bi bilo čisto nepomembno, ali in kaj bo postorila od volitev v jeseni: je zlo, Cerkev, njen domnevni zaveznik, pa najgloblje zlo Slovenije.
Časnikar FAZ je nadalje zapisal, da prav nič ne šteje, da si nova vlada prizadeva pospešiti vključitev v evroatlantske organizacije, zaradi česar se loteva zastalih reform na področju privatizacije in denacionalizacije kot tudi deregulacije in liberalizacije gospodarskega življenja. Prav tako ne šteje, da
si Bajukova vlada prizadeva reformirati okostenelo javno upravo in zopet podati jasne poteze zabrisani delitvi treh oblasti ter zagotoviti, da si bo pravosodje ponovno zaslužilo svoje ime.
Kajti, kot piše Olt, z odstavitvijo premiera Drnovška in vzpostavitvijo desnosredinske vlade Koalicije Slovenije, štejejo razglabljanja o preteklost i dežele, predvsem pa je v ospredju boj ,.partizanov" proti ,,domobrancem". Tako so se v Sloveniji znova odprle stare rane, ki so sijih Slovenci zadali med leti 1944 in 1948 in se niso nikdar zacelile. Tedanje sence danes sprožajo vedno nove privide, ker se pred desetimi leti spreobrnjeni komunisti s tem vprašanjem niso soočili, marveč so preprosto upali, da bo z molkom pozabljen. Namesto brezpogojne obravnave grozodejstev na domnevne škodljivce naroda so onemogočali vsakršne poskuse, da bi na odgovornost poklicali fanatične Slovence, med katerimi najuglednejši še živijo, ki so zagrešili grozodejstva nad rojaki.
Časnikar FAZ je nadalje zapisal, da je eden izmed najuglednejših slovenskih pisateljev Drago Jančar lani postavil razstavo v spomin na te dogodke z naslovom Temna stran meseca, ne da bi ji mediji posvetili več pozornosti kot običajnim literarnim dogodkom. Kjerkoli pa se pojavijo pohodi partizanskih veteranov, jim je namenjena skoraj kultna publiciteta.
Olt je nadalje zapisal, da so Bajuk in člani njegovega kabineta na žalni slovesnosti v Kočevskem rogu peli domoljubne pesmi, ki sta jih radio in televizija označila za domobranske. Prav tako so mediji po navedbah Olta obširno poročali o Bajukovem obisku Kočevskega roga, zatajili pa so, da se je na isti dan ustavil na spominskem mestu na Turjaku in se poklonil tudi partizanskim žrtvam.
oi; o,... Fundador: MILOŠ STARE sn e 4 EC| 'tor: Valentin B. Debeljak ([	Propietario:
.acion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracidn: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefonu: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@sineetis.eom.ar
e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dot. ostale države po svetu 135 USA dol.; vse ** pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno post® 80 USA dol. za vse države.	______
Čeke na ime “Eslovenia Libre1*^) I
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-L•
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4207-1044 - Fax: 4207-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
--------------------------------------------rjK
Obvestila J  
ČETRTEK, 10. avgusta:
Seja upravnega odbora ZedinjeI,c Slovenije ob 20. v Slovenski hiši. PETEK, 11. avgusta:
Koncert zbora Ave ob 20. v metodiS-tični cerkvi, Rivadavia 4050, Buenos Ait'eS' SOBOTA, 12. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaj® ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert AVE v Našem domu v Sah Justu ob 20.30 uri.
NEDELJA, 13. avgusta:
Mladinski dan v Slomškovem don*0' Koncert AVTE pri maši v Slovenk vasi. Po maši kratek koncert.
Občni zbor Mutuala SLOGE ob 1®' uri v prostorih Slovenske hiše.
Družinsko srečanje v Balantičevi šol' v San Justu.
Družinska proslava na Pristavi 111 počastitev častnih članov ter kosilo. ČETRTEK, 17. avgusta: Sanmartinska Zveza žena mati imela ob 16.30 uri sestanek z Ani Nova^ Provenzano o vrtnarstvu, nato ob 17.30 uh sledi redni sestanek.
SOBOTA, 19. avgusta 31. glasbeni večer mladinskih org®' nizacij v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. avgusta:
Romanje v Lourdes ob 15. uri. SOBOTA, 26. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaj® ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 27. avgusta:
Obletnica Rožmanovega doma. SOBOTA, 2. septembra:
34. Dan Zveze slovenskih mater >" žena: sv. maša in Gallusov koncert cerk^ nih pesmi.
NEDELJA, 3. septembra:
Mladinski dan na Slovenski pris*®
vi.
m
Maša za gen. Rupnika, Kacina sodelavce.
Vaš denar naj zaživi. Naložite ga varno in donosno v Slogi. Z nami boste prišli hitreje do cilja.
Glavna pisarna na Brne. Mitre 97 - Ramos Mejia je odprta od ponedeljka do petka od 10.-19. ure
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
Dir.: |>n>l Andrrjku Retail VondMrgar
I V) lil S\N 1USTO Ml AlMS-sM ll.VSkl /41« ■
/■
/6* /vy'V	i/M/* f/r
ob turneji v Sloveniji. Avstriji in Italiji
ilc U gir.i (Vlili/tub por I-»Invcnln. Austria c luli.t
Miša Criollu
(Vol . Aim I Kanim /
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
8. avgusta 2000
I dolar	228,97 SIT tolarjev
1 marka	105,84 SIT tolarjev
100 lir	10,69 SIT tolarjev
Ob začetku praznovanja 30-letnice obstoja je
MPZ San Justo
izdal novo CD ploščo
Koncert v Slovenski filharmoniji
ki vsebuje tudi Ramirezevo
,,MISA CRIOLLA “
Na razpolago bo na 31- glasbenem večeru .