Dopisi. Iz Celjske okolice. (Stibeneggovci pred upravaim sodiščem.) Ko je pred 3 leti priael Stibeaegg v občiaaki naa odbor ia. se je začelo njegovo kraljestvo, odpovedali so aaši Stibeaeggovci koj aeki ženki, ki je v aašem šolakem hramu imela ataaovanje, to ataaovaaje, akoravao je redao plačevalastaaoviuo, samo da se aapravi v šoli prostor za Stibeaegga. Prej ko je pa Stibeaegg blagovolil v aašo šolo prestaviti svoje pobištvo, moralo se je ataaovauje aeveda še lepo očediti ia osnažiti. To je aicer atalo precej aepotrebaega deaarja, ali da bodo g. Stibenegg veaeli lepega ataaovaaja, ai se smelo štediti. Brž pa, ko so ae g. Stibeaegg tukaj malo udomačili, začelo jim je staaovanje pretesao priliajati; posebao g. nadučitelj, ki ima v šoli staaovaaje, kakor je prav iu v redu, moral bi vea. No ia aaai Stibeaeggovci ao rea odpovedali g. aadueitelju ataaovaaje, rekoč: da ae ima aa vrat aa aos iz šolskega poslopja izseliti. Kaj takega še menda tudi ai bilo! V šoli ni prostora za g. aaduČitelja, pač pa je prostor za Stibeaegga! Pa prišlo je drugače, kakor ao aaši Stibeaeggovci račuaali. G. aadueitelj se je pritožil ia više oblasti so spozaale, da se g. aadačitelj ae ame goaiti iz šole. Stibeaeggovci v odboru naše občiae pa ao hoteli, da mora učitelj aa vsak aačia iz šole ia skleaili ao, da toraj mora aaša občiaa zoper ta ukrep aapraviti pritožbo aa deželai aolaki aovet v Gradec ia aa miaisteratvo aa Duaaj. Pa povsod so sijajao propali ali vse to še aašim Stibeaeggovcem v ajihovej nljubezai" do aaše šole ai bilo zadosti. Skleaili ao, da mora aaša občiaa še aapraviti pritožbo zoper miaisterstvo aa upravno sodišče aa Duaaji. Dae 1. svečana t. 1. bila je pred tem obravaava. ia tudi tukaj so Stibeaeggovci zvedeli, da aikakor ae gre, da bi se aadučitelj goail iz šole za to, da bi se fctibeaegg ali kak eaak človek aastaail v ajej. Tako so Stibeaegg ia aaši Stibeaeggovci pod ajegovim vodstvom doživeli krepko pobitje pri vseb oblastib, aa katere se je bilo mogoče obraiti, akoravao baje Stibeaegg ,,postave razunie". — Prav se ajim zgodi! S Crešnjevca. Zupaa aa Crešajevcu pri Slo* BJ8trici Aatoa Vizijak, zaaa posili-aemec, imel je aalogo. da sprejema od občia črešajevec, Pretreš ia Vrhloga doaeske ia jib. odrajtuje hraailaici štajarski, da se plača dolg, ki so ga te občiae napravile pri zidaaji aove šole aa Crešajevci. Ljudem pa se je aekaj sumljivo zdelo, čea, da ae ai odrajtal branilaici ves deaar, ki ga je župaa prejel. Napravila se je pritožba, ia prišel je gospod iz Gradca pregledavat račuaov za leta 1S80 do 1886 ter je našel, da je Aatoa Vizijak prejel za 550 fl. 85 kr. več deaarja, kakor ga je odrajtal. Deželai odbor je torej zaukazal župaau, da mora teh 550 gld. 85 kr. v 14 daeh plačati, če ae, ae bo ta reč po civilaem, oziroma kazeaskem potu vravaavala. Od zgornje Radgone. (Podpiai.) Kako predrzai so ti baueravereiaaki aapetaeži, pokaže aam to-le: Tukaj lovijo baueravereiaske buče kmete za aeko pismo viteza Scboaererja. Prilizajejo ae kakor liaica kopuau, češ, da gre ae za Schoaererja, ampak za Liechteasteiaa predlog v državaem zboru ali verske šole. Tu je treba aekoliko pojaaaila, kajti bodijo volcje v ovčjih oblekah, da bi ložje koga v svoje mreže spravili. Tukaj vam avetajem, da ae podpiaete aič, o čeiner ae veate zakaj, da pa tudi druge svarite pred takimi podpisi. Ako pa pride tak podpis, tedaj pa vprašajte dubovae, ali kakega drugega človeka. Kdor vam pa duhovaike ia cerkvo ameši, pa grdi narodajake, takim le hrbet obraite ia idite ter ae bojte se zamere 1 Tu bi vam lehko veliko takib povedal, pa iz človekoljubja ne raorem. Taki so v lice prijazai, ovači pa aaši aajvečji aasprotniki. Mi takim rečemo ,,šleve", ker aiao topli, pa ae mrzli. Iz Celja. (Kakoraao življeaje, takošaa smrt.) Daaea vršila ae je obravaava proti Jaaezu Valeataa iz Apač, župaija sv. Lovreac a. dr. p., kateri je dae 15. proaiaca t. 1. posestaika Oebej a ubil ia potem oropal. Porotaiki spozaali eo ga eaoglasao krivim ia sodišče ga je obaodilo sa smrt aa vislicah. Zdivjan človek poalušal je mirao razaodbo, aiti barve ni v licu spremeail, ko je ališal, da zgubi v kazen življeaje. Mirao ae je vedel tudi med obravaavo ia ai se mu videlo, da čuti kesaaje, da ga peče veet, ker je storil tako grozao hudodelstvo. Cel6 prav je tedaj imel državai pravaik, ko je rekel, da mora človeka, ki ai iz sovraštva, v jezi ali atiski ubijal ia ropal, zadeti aajostreja kazea, katero postava pozaa, ker od takega (Jloveka ai pričakovati poboljšaaja. Valeataa bil je prej že kazaovaa edaajatkrat. Ni ae tedaj čuditi, ako je mera eakrat polaa ia se je njemu prizaala aajveča kazea, ako se tudi ajemu vzame življeaje, ker je oa ubijal. Tu ae je spet pokazala reaaica pregovora: Kakoršao življeaje, takošaa amrt. Daj Bog, da bode ta obsodba v avarilo! Jz Ptuja. (Učiteljako društvo) V odbor učiteljskega društva za Ptujski okraj so izvoljeai aastopai goapodje: Fraa Ziber, aadučitelj, predsedaik (četrtokrat); Ivaa Možiaa, nadučitelj, podpredaedaik ; Fraa Copf, podučitelj, deaaraicar; Toae Porekar, podueitelj, kajižaičar; Ivaa Strelec, podučitelj ia Božidar Weiahard, učitelj, zapieaikarja; Ivaa Robic, Domicijaa Serajaik ia Aatoa Vidovič, aadučitelji za odboraike. V pregledovalce račuaov ata izvoljeaa g. Matija Kolarie, učitelj ia g. Fraa Šijaaec, aadučitelj. Iz Brežic. (Ž a 1 o a t a a a o v i c a.) Še aiste dve leti potekli, kar ae je bralo, da je bila Mica Pal umorjeaa ia Aadrej Strgar v amrtai aevaraosti. Ia čujte, kaj se je zopet ravao v tiati občiai prigodilo! Dae 9. prosiaca 1.1. okoli devete ure zvečer, podasta se dva zložiaca, preoblečeaa ia s apremeajeaimi obrazi iu a puškami oborožeaa, proti Gregorevčičevemu mliau aa Malem vrhu; tu ataauje uboga žeaa, od svojega moža zavržeaa, kateri pa živi v aemških (?) Brežicah, zakaj je pri ajiju do tega prišlo, to ae spada sem. Oaa ima tudi goatilao ia mlia v aajemu. Omeajeaa žeaa, Tereza Cvira, je imela samo eao deklo, kakih 27 let staro ia eaega mliaarskega pomagača pri sebi. Zločiaca, aemkaj prišedša, ropočeta v veži, katera je bila še odprta. Ker ao v aiai mislili, da je morebiti kak pivec prišel, gre dekla in odpre liišaa vrata. V tem treaotku pa stopita hudobaeža v hišo z aapetima puškama, ia ko eden sproži puško na deklo. zvrae se ona koj na tla in vzdihae v nekolikih minutah duao, se ve, da aopripravljeaa. Zločiaca sta jo potem bitro pobrisala in ni bilo več sluha ae duba o njiji. Oštarica ia pa mliaar se aiata zaradi velikega strahu upala koga aa pomoč klicati, ker ata mislila, da ju ae zloi':iaca zuaaj čakata. Drugo jutro aazaaai se ta grozna hndobija sodniji ia žandarakemu poveljstvu. Ia hitro popoldan se pripelje komisija iz Brežic aa omenjeao mesto ia povprašuje aa vse načiae po hudodelcib, ali aiso aičesa mogli zvedeti. In kdo bi si bil tudi mislil, da so to tako mladi hudobaeži, ki se jiai še mleko ust drži, storili. Eden J. U. je namrec dopolail komaj 18. leto, drugi Pavel Hode pa še le 17. ia edea sodelovalec komaj 16, J. U. je sia prav dobre ia poštene ia dalec zaaae biše. Pa veadar, hvala Bogu, je vae prišlo sa daa, kako to bočem v kratkem povedati: Kakor sem izvedel od zanesljivib aiož, je še tisti večer, ko je bila komisija, g. GregorevčiČ, posestaik aa Malem vrhu, prave zločiace žaudarjem priporočil, toda žaadarji mu aiso akoro verjeli. Pri tem pa so to reč veadar dalje zaslejevali in s pomočjo g. GregorevčiČa ia vrlega župana g. Podviaakega, ki sta vaako govorico o omeajeaem budodelatvu pomnila, se je poarečilo, da je yse aa daa prišlo. To pa, ko je dne 27. januvarija druga komisija iz Celja prišla. Drugi daa so bili omenjeai zločinci zgrabljeui ia premišljujejo sedaj že v ječi svojo hudobijo. Izvedelo se je aadalje še več hudobij, ti mlečajaki ao A. Strgarja, ki stanuje v hiši U. že večkrat obkradli in mu že tudi po življeaju stregli. Strgar je star čez 70 let in prebiva že veliko let v biši U. Kako žalostao je pač to za nj, kajti, kakor sam pravi, je^oa še J. U. zibal ia mu veliko dobrega storil. Čaatiti bralci, vzemite si to žalostao ia straano dogodbo k srcu, posebao pa stariši! Redite ia vzgojujte svoje otroke v božjem strahu ia dajte jim sami dobre izglede. Ker sem v začetku svojega dopisa rekel, da se je pred dvema letoma tudi eaaka hudobija prigodila, moram pa še to povedati, da sta tisti hudodelaik Martia Cizel, kakor J. U., oba ,,zeta" eae hiše, ia to ,,koruzaega zakoaa". Oba sta v edaakem stanu zapuatila svoje neveste; namesto ,,štoleu pa je bila žaadarska verižica. Obžaljujerao pač vsi ubogega očeta J. U., kajti oii je poateajak skoz ia skoz, ia oa ni gotovo k temu aič zakrivil. Bog ga aaj toraj potolaži, ker je moral aa svojo starost tako veliko žalost doživeti. Grajal bi pač drugo bišo, aje pa tukaj naj ae imeaujem! Oaa je veliko zakrivila, pa saj ai zamere, kajti v njej živi vedao liberalai duh. Tam ae je že mnogo zoper Sloveace skuhalo. Liberalec med Sloveaei ali pa volk med ovcami, to je eao! Pač žaloatao, da ima sedaj že skorej vsaka vas tacih volkov.