U2, si@Y. II &Lft.JiU, sobota 18, septembra §920. Poštnin« plačiitm v zotcr, '¦¦?:. JUETtt II- lacltoi« »«aktorok, «ietrttefe in •oboto» ~ Cena i Zn celo leto 80 K, za pol leta 40 kron, za četrt leia 20 K, za 1 mesec 7 kron. Posameina Atovllka »tane I kron». Na plsmene naroCbe brez pošiljatve denarja •• «• more mo ozirali. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštnl nakaznlci. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. ^B ^^1 ^H ^B ^^9 B !¦ H mm ^m ^R H |A ^b ^B Ur*4*l*t*o In wpravaltUrP st nahaja v Zvozni Haknrni v Cellu, fttro*smaj*rj«v* ftlloatt.1. Oglasi se računajo po porabljea—i prostoru fn sicer; m aarad*« oglase po 80 « od 1 mm» u poslana, m- xnanila občnih ibortv, naxnanlta e anrti, zahvale ltd. ¦ HM od 1 mm, u reklamne notice mcd tekatom S R •d vrste, Mali oglasi (največ 4 vrst») 10 R. Pri večkratnih objarah poptut Rokoplst M nc tmčajo. Ttiefon it •. IZDAJA IN TISKA ZWEZMA TI8KARNA W OEUU. BBB 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. iPred vstopom v volllni bos. (iz govora bivšega ministra, nar. poslanca dr. Alberta Kramerja na demokratski manifestaciji 12. septembra v Ljubljani.) O ccntralizmu in avtonomiji. Konstituanta bo rcševala vprašanja, ki so merodajna za življenje našega na- roda in njegovc države. Že se dvigajo dementi, ki liudstvo odgovarjajo od mi- sli tijediujeiija. S Homea so /agrmeli »proč od Beograda«. Proti vsem razdl- ratcem Pa čvrsto vztrajamo pri ideji dr- zavncga edinstva. Mi hočemo eno drža- vo. eiie.ua vladarja, en parlament. eno vrhov.no državno oblast. Vse velike zn- dcvc našega naroda so morajo reševati po enakih smernicali. Tusern spadajo na- celna kultiirna, gospodarska in socijalna vprašanja. Hoeerno, da ostane naša sola posesl naroda in ne vzgojevališče kleri- kalne stranke. Mi hoeemo, da brani Srb naso mcjo na scveru, zato moramo hole- t\ tudi. da brani naš vojak mejo na jugn. Nočemo, da bi se nvcljavilo načelo, da sme Srb sicer stopiti na fronto proti Itn- liji in na Koroškem, v Ljubljani pa naj iika^njo Jn vedri Šušteršič! Proti lakim nakanam se bomo borili vsi napredni ele- menti z najveejo odloenostjo. Net dniRl slrani pa seveda noeemo, da bi se morali voziti po vsak potni Üsl v Heograii. snui- tramo za absurdum, da minister podpl- suje orožni list, ne prenescmo. da grc vsaka malcnkost v kabmetc državnikov in da se neprestano mešajo kompetence Zahtcvamo zdravo razdelitev dckonceu- fraciie državne oblasti in tako samostoj- nost druse upravne instance, ki bo laliko upostcvala specijalnc prilikc posamczniti pokrajin. Uprnvieeno jo, da dobe pokra- jirtski predscdniki gotovo woe, uekvar- no odgovornosti vrliovni tlržavni oblasti, U\ obdrži kontrolo in nadozrstvo ter oa- ločitev v zailnji instaiicj. Streincti mora- mo za tern, da se nveljavi v vsakem ozi- ru v občinali, okrajih in ijokrajinali ljud- ska samouprava na široki podlagi. Mi smo toraj avtonomisti v zdravem sinisTu tc besedc. Smo pa odloeno proti taki av- tonoiniji. katere cilj je le strankarska eksploatacija državne oblasti in odpor proti zmagoviti ideji narodnevea in držav- ne^a cdinstva. Uradnisko vprašanje edeii pivih drzav- nib probleinov. Zgodovini) prvili dveli let nase drža- ve jo pokazala pomen zdrave uprave in dobrega uradniškcga stanu. Naše liud- stvo še ni dovolj izšolano v državnih po- slih. zato se moramo predvsem naslanja- ti na dober uradniški aparat. Razmerc, kakršne vladajo danes, so nevzdržnc. Uradnik je vsled matcrijalnih težkoe in ncsignrnosti svojega položaja tcr \/. tesa izvirajoče depresije izKiibil na starem svojem ugledu ter se ne more s tisto vnc- nio in disciplino posveeati svoji dolžnu- sti, vsled katere je zlasri pri nas slovel. Uradiiiško vprašanje je zato eden prvih državnih probleinov. Mi zahtevamo. da se materijalui in gospodarski položaj u- ; radništva takoj uredi in da se vrne urad- \ ništvu moralična in gospodarska ueoü- visnost. Za vsako ceno moramo dobit; trezen, zanesljiv in pošten uradniški apa- rat. Protestiranio jMoti vsakeinu zavla- cevanju nove službcne pragmatike pod ; katerimkoii izgovorom. Pragmatika naj se uveliavi s kraljevim nkazom. Za velikopotezno gospodarsko politiko, proti skodijivcein narodnega razvo.ia. V voliliiern boju bo igralo veliko vlo- go tudi naše gospodarsko stanje. Od Maribora do Skoplja smo složni vsi, da ni zadovoljivo. Zavedatj pa se moramo, I da .se draginja ne da ubiti z naredbaim, 1 teinvec le z velikopotezno gospodarsko politiko za izboljšanic naše valnte, NaSc šume, viski naše agrarnc prodnkdje-, morajo dvigniti vrednost našega novca, s tern pa tudi pospeŠHi in dovrŠiti pocc- nitev potrebnih predmetov. NemogoCe pa je smotreno delo za dviganje naše va- liite, če minister železnic neprestano zvl- šnje tariff za J00 odstotkov. Sikane pri carinskeni postopanju in birokratizein preprečujeta zdrav gospodarski promet, in največji škodJjivei naJsega naiodnepa razvoja so izrodki svobodne trtfoviiic. V skladu z niiiiistrofti Kukovcem zahteva- nto, da se prisilno odpro v špekulatjvnc svrhe napolnjena skladišča prekupčeval- cev hrane. Zahtevamo, da se omei m : podpre delovanje protiverižniških ura- dov, na drugi strani i>a da država prisko- či pasivnim krajem tudi pozitivno na po- moč, ter iili podpic pri iiabavi cene.ne hrane. Demokratski po.slanci so v tem oziru dosegij važen uspeh: pri izvozu pšenice se je predpisaia davSčina in im- tura in finančni minister je obljnbil, da bo clenarno podpr] akcije pasivnih pokrajin za nabavo cenenc hrane. Pro'ca je tudi naijačja zaslnmba napredka "iV kiillurc i;a Slovenskem. Katcgorični imperativ naše naprcdnc politikc je skup- no-st s somišljeniki iz hrvatskega in srb- skega dcla našega naroda. Demokratska zaiednica bo šla v boT kot velika organizacija, katcri je odka- zano šc veliko delo v naši državi. Sami sebi bi škodovali, če bi se postavili na stran in razvili svoje ozkosrene samoslo- venske zastave. Ore za borbo in za zma- go velike stranke in za zmago jiigosTo- venske /nisli Zoper politiko nepoštenih gcsel! Mj hočemo, da bodi jugoslovenska politika poštcua. Obžalujemo metode kle- rikalne stranke, ki na cni strani v Beo^ gradu odobrava proračun, na Sloven- skem pa ga kropi z ognjem in žveplom. Mi ne razumemo, kako more lirvatskl ban biti voditelj stranke »hrvatskc neod- visnosti«, če pa pride sila do vrliunca, brzojaviti v Bcograd: »rotim Vas, po- •šljitc vojaštvo!« Ne razumemo, kako sc more v naši državi širiti tajna agitacija Proti Žigosanju živine, na drugi strani pa H??stsho radii. pjeBažfeo drussyo 5!cIjcl'd" priredi koncert v Cejju pod okriljem »Glasbene Matice«, znamenje, da gre tu za resno-nmctniško prireditev. Hruštvo je bilo ustaiiovljeno 1. 1872 od zagrcbških tipografov kot pevsko društvo »Sloga«. Ze takrat Stelo je 60 clanov in pevovodja mu je bil Qjnro Eisenhut. zelo dober, tu- di pri Slovencih priijubljen skladatelj. »Vrha gora njena pnda«, moški zbor tega skladatelja ima n. pr. krasen solo, kate- rega je svoje dni zelo rad pel g. dr. Bela Stuhec. Sloga se je pretvorila 1 1895 v »Slobodo«. Predsednik ^jd Kornitzer bil je zelo požrtvovaicn in agilen. Njego- vo ljubeznjivost pa smo uživali tudi Slo- venci v veliki nieri. Ko je Culjsko pevsko drustvo s koncerta v Brežicah (menda leta 1904) pohitelo z zastavo in s cciim zborom nenapovedano v Zagreb, pozdra- vil nas je takoj rigid Kornitzer in v teku pol lire so vihrale raz his zastave in vc- likanski lokal, kicr smo sc vsidrali, bil Je i takoj nabito poln Zagrebčanov. Peli in ¦ j govorili smo z velikiin veseljcm kot nik- i I dar poprej in poslej. Radi sino sprejell : I vabilo, da poletimo prihodnje leto ofic'i- ; jelno v Zagreb. Ko si no to res storili z : 70 pevci, nas je ob našem prihodu zopet pozdravil Kornitzer na čelu mnogotiso- ; cere množice, ki nas je vedno vsklikajo- \ ča: »/iveli Slovenci« sprcmljala s kolo- i dvora v mesto. Vidimo torej. da je »Slo- j boda« s Ccljani zgodovinsko v najožjem j stiku. 19. tm. iniamo priliko, da se revan- \ žiranio, in gospa predscdnica ženskega ; društva se je izrazila, da bodo dame j stvar tako lepo napravile, kakor še nik- ¦ dar poprej. Moramo se pokazati hvalczv ! ne. Vendar pa stori pametno, kdor iz ; zgolj pevskega egoizma poscti koncert. i ki nudi Celjanom še nepoznan užitek. j »Sloboda« je poleg »Kola< in «Lisinske- | ga« najboljše pevsko društvo v Zagrebu, | pravo vclikomestno društvo z izbranimi, izborno izšolanimi močnii, kakor jo to le v velikem mestu mogoče — no in Muh- j vičeva vojaška godba sSe povrh! Mull- | vič, zagrebški vojaski kapelnik, je nam j Slovencem dobro znan. V Zagrebu je so- I deloval pri koncertu »Celjskega p. d.«. igral je takrat slovenski narodni venceK, katerega je sam sestavil s sijajno instru- mentacijo in rafinirano fiuim prednaša- njem. Nekatere njegovc skladbe obeTo- danila je »ülasbena Matica v Ljubljani«. Nastopi čez 100 mož v koncertu. Zboro- vodja »Slobodi« je gimnazijski profesor g. Canič, glasbeno strokovnjaško izobra- žen na Dunaju in od svojega mnogolet- nega muzikalnega prijatelja, znamenito- ga.Zajca. Canič išče v skladbah deloma nova pota, zlasti v tonovskih načinih ob sklepu pesmi; kjer pa sledi konvencijo- nalnostim, pa jih moderno opremi, kaka- fonijam se izogiblje ter liubi le lepe akor- dc. Slišali bomo njegovo pesem »Bila jednom ruža jedna«, ki ima zelo lop ko- nec, ki oponaša zvonenje velikega zvona — in je res prav lep moški zbor. Tudi ostalc skladbe so polne krasot in zanimi- vosti. Impozantna je simfoniena skladba »More« Zajca, slavncga skladatelja pc- smi »U boj, u boj«. Nadejati se iniamo prvovrstnega umetniskega užitka. Dr. Anton Schwab. se kliče na boj proti Italiji. Cn ne damo vojaštvu niti možnosti. da zapiše, kar l>\ mu bilo potrebno. da uspesno nastopi proti sovražniku, poteni tudi ne sinemo zalrtevati pripravljenosti nase armaJe za obrarnbo naših pravic. Ne razumemo, da se zažene krik, ee mora slovenski vo- jak tudi v Albanijo. Kdor hoče, da nasto- pijo na Koroškem Srbi, kdor brzojavlja po pomoč v Beograd, ce je v stiski na severu, ta nima pravice protestirati. da branijo slovenski vojaki našo doniovino na jugu. Koroška, roška. jadranska in al- ba nska zadeva so deli enega in istega problenia, v J^aterem ima svoje prste Italija. Ce naš vojak sproži svojo puško v Debru, je počila v Postojni! V boj t(>rejl proti nepoštenim geslom! Mi Slovenci iniamo še osobito vz- rok, da z.vso odloenostjo povzdignemo svoj klic na boj proti vsem nazadnjaškjtn silam. Naša usoda je v nosebni meri od- visna od tega, kakšna bo Jugoslavija. L"e ako bo edinstvena država, bo cvrsta na znotraj in jaka na zunaj niogla izvrSiti svoje historične naloge. Zato pozivljam vse napredne elementc k smotrenemu delu in boju. Delo za demokratski uspeh je delo za velika načela narodnega in clr- žavnega edinstva. Zmagati mora misel, ki je krepila naš narod v najtežjih časili. misel, ki je spreinljala Srbe, ko so prodi- rali s solunske fronte, misel naroduega edinstva in jugoslovenske wobode. J — n: Dr. Anton Korošec kot značaj. Kdor ima priliko govoriti z ljudmi, ki so z dr. Korošcem sodeli skupai na šolski klopi. naj vprasa, kakšen je bil ta človek v svoji mladosti. Odgovor bo. da je bil zahrbten. neiskren in skrajno sa- moljuben. On in uihče ilnigi, to je njego- vo glaviio geslo. Kot tak se nam vccTno pojavlia tudi v vsem političnem delu. Značilno za Korošca je, kaj se mu je dogodilo 1. 1907. Na Stajerskem smo osnovali narodno stranko kot odgovor proti klerikalnim .sušteršičijanskim liuj- skarijam, ki jih je Korošcc počel v Mari- boru. Na pritisk starejših rodoljubnih po- liiikov \; sr. . h> <- rleria z največjim uspe- hom vodili Štajersko slovenstvo, pa se je dcseglo, da se sestanejo zastopniki Ko- roščeve skupinc, narodne stranke in sta- re narodne skupine v Mariboru. Namen sestanku je bil, položiti tcmelj za skupni nastop pri državnozborskih volitvah. — Zbrali smo se z najboljšimi nadami za povoljen uspeh v mariborskem Narod- nem doniu, od vsake skupine po deset zastopnikov. Korošec je bil seveda tudi navzoč zu Žušteršičevo skupino. Začne se posvetovanje, nihče ne ngovarja in sam Korošec se dela, kakor da je s ciljem zborovanja popolnoma soglasen. Vsakdo si torej Iahko predstavlja učinek dr. Ku- kovčevih besed, ki vstane in pravi, da nima srnisla se posvjtovati, kaiti na zboi niso prišli vsi z dobro voljo in s čistiml nameni. Pri tem vzame iz žepa izvod »Slovenskega Oospodarja^.. ki je izšel isti dan popoldne — bil jj ravno cctrtek — a je dopoldne v Času, ko se ie vršil se- stanek, seveda že bil tiskan. V tej stevil- ki »Slov. (iosi)odarja« pa se je že nalia- jala najnovejša vest, da sc je «danes« vrSil v Mariboru sestanck vseh tren strank, a do sporazuma ui prišlo. ker so to preprečili «ecljski libcralci«. Kako je to vplivalo na nnvzoče, si vsakdo Iahko predstavlja, a Korošec kot urednik »SI. Oospodarja« in pisec dotične »najnovej- j>e« vesti se je tako prestrašil, da se Je naslonil na steno in prebledel, kakor na]- belejši zid. Bil je tak, da se mi je skoraj smilil. Dr. Kukovec, ki je za lumparije klerikalcev vedno imel izvrsten nos, je namreč dospel že prejšnu dan v Man- bor. Stopil ie takoi v zvezo s stavci v Cirilovi tiskarni. kjer se tiska »SI. Oo- spodar- in je dobil od stavca takoj en oa- tis najnovejše Stevilke »SI. Qosp.« in ro- var: -'. » N ü V A DOBAi K'ev. 112 kopis o navedcni »najnovcjši« vesti. Ro_ kopfs jo bil scveda od poStcnjaka Ko- rošca. Ce bi lie vedelj o KoroScu niii druze- ga, 'jta'kor samo to, bilo bi že dovolj za presojahje njegovega znacaia in njegove polittčiv poštenosti. AH imaiuo še drugih jyicih dokazov. Mud ljudmi. ki točno po- ziVajo Koroščeve duševne zmožnosti. je znano, da.saw niti navadnega povpreOa ne dosega. Strokovucga znanja sploh ni- ma prav na nobenem polju. Zato jc v Ca- su, ko jc šc živel visoko naobražcni Krek, bi] popolnoma odvisen od Kreko- vega velikega duha. Toda Krek je umrl v jeseni !. 1917, baš ko se je pripnivljala odločilna borba za jugoslovenstvo. Krck je premagal Šuštcršiea, katerega je tudi Korošec dolgo oboževal. Krek je položil v svoji stranki temelj za bolj narodno po- litiko, nego se ie v tei nesrečm stranki gojila desetletja, ko se je stranka pod Su- šteršičevim in Koroščevim vodstvotn gi- bala popolnoma v habsbnrgovskem in vladncm t. j. neniskeiu diilni. Silna jc bila toraj opasnost po Krckovi smrti, da Ko- rošec stranko zapelje zopet v oni kato- liško-habsburgovsko-vladni tabor, v ka- terem je do svetovne vojskc vedno stala. Ali v teni easu se je postavil na plan nov, zanesljiv in innogo izkušen boritelj za na- Se narodne vzore. To je bil naš dr. Circ- gor Žcrjav. Še bolehen vsled preganjanj in zaporov. ki jih je zaeetkom vojske prc- trpei v veliki ineri po zaslugi Sušteršič- Koroščeve stranke, se je vcndarle takoj lotil dela. ker je toeno vedel. da je to vsled Krekove smrti nujno potrebno. Prl- bližal se je Korošcu in postal celo njegov tajnik. S svojo visoko inteligcnco in vc- likiin taktom je Žerjav dosegel pri Ko- rošcn popolno zaiipanje in dobil na ta nacin na Korošca in celo njegovo politiko izreden vpliv. Tako niorcmo danes mir- no zabeležiti, da so vsi on| nspelii, ki jih je Korošee tckom 1. 1918. dosegel za na- so narodno stvar, v prvi vrsti Žerjavova zasluga. In za vsc one tritimfe. ki jih je Korošec 1. 1918 dosegel, sc ima ta mož zahvaliti izključno našemn nesebienemu in idealnemu narodnemu prvoboriteljn dr. Greg. Žerjavn. Ali ste pa kedaj slišali, da bi bil Korošec tekom 1. 1918. ali po- zneje kedaj le z besedico omenil ogrom- nega dela, ki ga je v njegovi družbi izvr- šil za naš narod naš Zrjav? Nikdar! Ko- rošec se je dal slaviti po raznih taborili in banketih. ali pravega jnspirarorja vsc- ga dela, našega Zerjava je povsod in vedno zamolčal in zatajeval. L. 1915. nam prelepo dokaznje, kako nizek je Ko- roSOev in kako visok, pleinenit in cist ie Zc/javov značaj. Slednji je dobro vedel. kako ravna Korošec proti iijemii, ali to ga ni motilo, kaiti niemti je bilo izključno za navodovo osvobnjen.ie. Med tern pa je Korosec kakor vedno iskal v prvi vr- sf Ie slave za svojo lepo osebo! Po 1. 191S., pu dosczeni svobodi \w ujedinjenju Srbov. Hrvatov in Sloven- ccv. se ,ie Zerjav zopet oddvojil od Ko- rošca. 0. KoroŠec ie taval sedai svojn potu, brez Kreka in brez Čerjava. Kam je zabrede!. vidinio. Ob noveni lein ie v »Slovencu« napisal nek progrnmntičon : e'iistvu ftttt besedice ne otneni. samo o »katoličanstvu< govo- ri. To mu ie glavno in vse. Druzcga ne pove in druzega ne zna. Kjerkolj nasto- pi. samo intrigira; v tem ie velik. — Tn prav imajo vsi oni, ki trde. da bi v .lugo- slaviji ne bilo vladnih kriz. ako bi ne bllo Protiča in Korošca. No. Protič kot pa- metnejši med obema je prostovoljno od- šel in sedaj dnScvnorevni Koroiscc snm intrigira in zabranjuje sporaznmno deTo. S stvarnimi razlogi nasprotnikovih na- zorov tie more pobijati. pobija jili samo t neiskrenostjo, zahrbtnostio. To je KoroS- čcv značaj! In ta človck danes odločuje o usodi Slovenije! Quonsque tandem? Kako dolgo bo slovcnsko ljudstvo to %t trpelo? Kako je na Slovaškem? (Kakor v naScm Prekmurju). Čehi so v svetovni vojni prav- zaprav najbolje odrezali. Dobili so razven priTešinuvse svojezgodovinske meje in s tem ogromno Stevilo Ne- čehov, zlasti Nemcc-v in Madžcrov, s kiterlmi imajo n«pre*tano velikanske težave, ki jih more premagovati le iz- redna češka žilavost in njihov; visoka kultura. Neman j5e težave pa so na- stale za Češkoslovaško drzaw 4udi s priklopljenjem SiovtSk«, krvnih m je- scikovnih bratov Čehov. Ideja Če5kor>!ovaf»li z nikotinom in alkoholom, da bi ostalo kot nemo obličje, zvezano na rokah in nogah. To ljudstvo je bilo izsesano in obropano ne samo obüanskih, ampak sploh vseh ljudskih pravic Prevrat pa je to mrežo nezadostno in samo na nekaterih krajih pretrgal, samo tuintam vnikajo v to temo žarki svetlobe in osvetljujejo duševno revSčino dolgo tlačenega ljudstva. Treba bo resn-.čno rnnogo in dolgoletnega prosvetnega dela, posebno Češkega učiteljstva, predno se bodo razoršili pajki, ki ča- kajo na povratek suženjstva. Poleg ljudske nezavednosti pa je kriva administrativna metoda in izbira uradništva, da si češki živelj kljub najboljšim nameram centralne uprave ni mogel pridobiti zaupanja in ljubezni slovaškega ljudstva in mu vcepiti za- vesti, da je del velike češko slovaške rodbine. Najprej se je reklo: Najboljši ljudje na SJovaSko! Pa kaj se je zgo- dilo? Kako vojaštvo, uradništvo in uči- teljstvo je bilo poslano na SlovaSko? Je mnogo resnice na izreku boljševi- škega agitatorja Felcana, da so si ob- držali Čehi zmožne uradnike doma, na SlovaSko pa «o poslali samo črno- žolte. ki so se v vojnem času kom- promitirali in so doma nemogoči. (Ka- kor pošilja naš Verstovšek v Mursko Soboto in Maribor razne Capudre). Ti ljudje imajo avstrijakantsvo in sovra- 5tvo do ljudstva tako globoko v krvi, da ne morejo drugače deiati, kakor Ijudstvu §kodovati. In kar je hujše, na uradniška mosta so ponekod vzeli ali pustili Ijudi, ki so po prevratu ušli na O^rsko ali so celo pri boljševiškem napadu stali z orožjem proti slovaškemu ljudstvu, morili in ropali. (Tudi mi imamo take junake v obmejnih krajihl) Takšni temni elementi pa se sedaj, ko uvidevajo, da Češkoslovaška ni samo prehodna tvorba, priglašajo v službe na Slova§kem, ostajajo pa v svoji no- tranjosti in v svojih rodbinahzakrknjeni Mažaroni. Dan na dan se vidir da takšni uradniki ne delajo za češkoslovaško državo, ampak proti njej. In to ravno tako nemoralno upliva na ljudstvo. Učiteljstvojev celoti boljSe kot uradni5tvo, popolnoma nezmožno pa je uCiteljstvo z bivSih madžarskih šol. TakSen učitelj, ki ne pozna prave dolžnosti, se ne more dvigniti do in- tenzivnega pedagogičnega dela, sanja samo o bivših egiptskih loricih pod madžarsko vlado, ne zna niti sam pra- vilno slovaško pisati, kamoli, da bi podučeval otroke v pravopisju. O mo- derni metodiki nima pojma in se je tudi nikoli ne bo naučil. Pod madžarsko upravo je otrokom v Soli naložil pisati črke ali pa so po- navljali iz madžarske čitanke toliko in toliko vrst deset do dvajsetkrat, tako dolgo, da so se naučili na pamer. Učitelj sam pa je sei na vrt in se ni brigal za to, če učenci njegovo guljenje ra- zumejo ali ne. Ko ie prišel inšpektor, je učitelja lepo pohvalil in mu celo nakazal remuneracijo iz madžaronskega fonda. Sedaj, ko republika zahteva za dobro plačilo tudi primerno delo, ima mlada država v tisoč madžaronskih učiteljih tisoč sovražnikov, katere si sama plačuie. Sodelovanje ČeSkih uči- teljev ž njimi je nemogoče, maXaronski učitelj je leti živelj, ravnotako kakor mažaronski kateheti, kateri, namesto da bi v šoli poučevali veronauk, zasli- Šujejo otroke, kaj jim je učitelj rekel o Husu in Komenskem, če so njihovi stariši ali brati v brezverskem Sokolu itd. Ti kateheti pa istočasno agitirajo za Orla, imajo provokativne maše na dan ogrskega patrona kralja Štefana in ustanavljajo najnovejšo politično krščansko-socijalno stranko. Tudi Orli so jim že preveč nacijonalni, poznajo samo tnažarski nacijonalizem in usta- navljajo proti Orlom krščansko-soci- jalne telovadne zveze. —n. Odstop Ijubljanske dežeine vla- de. Vsled sklepov plebiscitne komisije na Korcžkem, da se mora umakniti iz cone A naše vojaštvo, ne da bi se istočasno umaknüe italijanske čete izpred demarkacijske črte, daije, da se morajo odstraniti vsi orožniki -- nedomačini, in končno da se odpravtjo sekvestri nad nemškimi veleposestvi, in vsled iz izvedbe teh sklepov nujno izviraiočih posleJic je podala ljubljan- ska deželna vlada demisijo. Vesničeva vlada v Beogradu kaže v koroških vpraSanjih veiiko premalo odločnosti proti nasiljem plebiscite komisije, ki ugodi vsaki Želji Avstrijcev in Lahov. Ministrska seja 16.tm.se je ba- vila po poročilu dr. Trumbiča o zuna- njem položaju z demisijo Ijubljanske deželne vlade. Do odločitve ni prišlo. Minister dr. Trumblč je 14. tin prevzel posle ministrstva za vnanje zadove. Narodno predstavništvo. (Seja 11. sept.) Nadaijuje se debata o mirovni po_ godbi z Bolgarsko. V debato posežejo po poročilu posl. Kostiča o pogodbi poslancl Hlö (radikalec), ki napada Bolgare zn- radi postopanja v vojni. Juraj Biankini i (demokrat), ki opozarja na položaj v Hal- ' maciji, kjer pašujejo Lahi po inili in dra- gi volji, na dogodke v Trstu, na arnavt- ske napade, inseenirane od Lahov. Lalii pa se posliižujejo Bolgarske v svojem nastopu proti nam in zdi se, kakor da si je ententa izbrala Bolgarsko za zavez- nico mesto Jugoslavijc, ki jo obravnava celo kot sovražnico. Hvala vladi, da ]e odbila francosko zahtevo, nai bi dala .Tu- goslavija svoje divizije v boj proti Rusl- ji; pravica nam doscdaj ni prišla od za- pada, pritl nam pa mora od izhuda; go- vori p inukah, ki jih trpi naš živelj ob .la- drann ,tc miike so naše niuke. — Soci- jaiist V. Buk^eg se strinja z izvajanji predgovornika in povdaria geslo »Bal- kan balkanskim narodom«. Misli, da Je skrajni čas. da odpošljemo domov bol- garske ujetnikc, ki se jih vidi po ulicati in da ukrenerno vse potrebno, da se vr- nejo jtigoslovenski ujetniki iz iztoka. De- metrij Mašič (lib.) izvaa v daljšcm govo- ru razliko med bolgarskim narodom In bolgarsko inteligenco, katera je pravza- prav dovedla Bolgarijo do njenega P°- stapanja tako pred, kakor med vojsko in pozivlja. da se s to intclißcnco, ki 5e danes vodi brod bolgarske države, ne ¦pogajamo; nočemo s to kliko nobenega inirii in hi bila taka mirovna pogodba U- ljiva za našo državo. Ker jc ostalo še 8 govornikov, jc zaključil predsednik sejo ter naznanil prihodnjo na 13. tm. Narodno predstavnlštvo. (Seja 13. sept.) Nadaljevanje razprave o mirovni pogodbi z Bolgarsko. Qovori post. Popo- vlč (radikalec), ki besno in naravnost sw- rovo govori proti Bolgarom, ki Jili ime- ' niije zverski narod in podobno. Min prea- sednik Vesnl^ odgovarja na nekatere go. vore, v katerih so bili napadeni tudi nasi zavezniki ter pravi, da nioramo zaveznl- kotn izkazati hvaležnost. da pa na drugi strani seveda tudi z vso odločnostjo bra- nimo svoje pravice. Posl. AngjelinovlC (demokrat) se pridružuje Protestom pro- ti krivicani, ki jih vsebuje za nas mirov- ua pogodba z Bolgarsko; Agatonovič (demokrat) slika bolgarsko politiko kot germanofilsko, protislovansko Toda srD- ski narod je plemenit in odpušča. Govo- re še poslanci Stojanovič, dr. Bertie" In dr. Jagič, ki zagovarja priiatoljsko sta- lisče napram Bolgarom. Narodno predstavulstvo. (Seja 14. sept.) V iiadaljevanju debate o mirovni pogodbi z Bolgarsko govori posl. Smo- dej (slov. klerikalec) in pravi, da je dolž- nnst Bolgarov, da popravijo, kar so za- krivili. Oni sc morajo potruditi, da si pridobc prijateljstvo z narodi, katerim so storili toliko krivice. Njihova politika naj se orijentira v slovanskcm smislu. Iz ptu trebe, da se že enkrat vzpostavi mir, bo jugoslov. klub glasoval za pogodbo. V poimenskcm glasovanju je bila nato mt- rovna pogodba z Bolgarsko sprejeta z 136 proti 10 glasovom. — Prične se raz- prava o mirovni pogodbi z Avstrijo. V debati povdarja posl. Smodej, da enten- ta favorizira Avstrijo, in siccr zato, da bi s?. ne združila z Nemčijo. Vprašanjc na- ših mej z Avstrijo se morn pravično re- Siti, ako hočemo imcti f. njo dobre c>dno- $aje. Oovori §c poslanec Jolavio . Pogajanja z Italijo radi rcSitvc ja- dranskega vprašanja se prično glasom najnovejsih poročil 20. tm. ali v Ljublja- ni ali v (iorici ali Opatiji. -- Na§c miniinalne zahteve so: Dalmacija z vse- mi otoki naša, Reka in vzhodna Tstra ni italijanska, Wilsonova črta. Italija bo popustila? Deioma iz Spli- ta, deloma iz Curiha prihajajo poročila. da je Italija pripravliena obnoviti svola pogaianja naravnost z Jugoslvijo in da bo, baje na pritisk Anglije in Francije, precej znižala svoje zahteve. Francija hoče vplivati tudi na bcograjsko vlado, da bi popuščala. (Kaj jim ša uisnio dovolj popustili?!) V Albanfjl iirodirajo naše čete dalje in so zasedle Sin^oro v dolini proti Tirnni. Na Češkoslovažkem je odstopila doždajna Tusarjeva vlada in je ime- novana nova, uradniška vlada pod predsedstvom dr. Cernyja. Važni politični sestanki se vrše v kratkem v Pragi, kamor pride v imenu Rumunije Take Jonescu in v imenu Bol- garskc Stambulinski. Prlprave Trockega za zitnsko ofeii- zivo. Iz Rusije prihajajo poročila, da prl- pravlja Trocki veliko ofenzivo proti Po- liakom, ki bi se naj izvršila po zimi. Ob Berezini in Oor. Dnjepru zbirajo Rust svoje čete. Trocki meni, da bo do srede oktobra zbral tri do Stiri novc armade, krog četrt miljona mož. Mirovna pogajanja na vzliodii. Poročajo, da so se 15. tm. pricela po- gajanja med Poljaki in Litvanci, danes 18. tm. pa med Poljaki in Rusi. Iz Korofana. 18 avtomobilov v agitacijske svr- he je dospelo 16. tm. z Dunaja v Ce- lovec. Neinškl napadi na posamczne Slo- vence v coni A so na dnevnem redu. — Dne 12. tm. je čez 100 Ijudi brojeea tolpa nemcurjev v gostilni pri Hofmann v Ve- triniu napadla Slovenca Val. Cernica. mesaria iz Kožentavre. ReSili so ga oroZ- niki, ki so prihiteli z demarkacijskc Crte. Na državni ßimnaziü •» državncm učiteliišču v Velikovcu se pričnc pouk Do koneanein plebiscitn. torcj po 10. okto- bru. Nemško tolovajstvo v Borovljah. V sobcHo zvečer so folksverovci napadli najmlajšega člana boroveljskega Sokola in mu zadali z noži dvc rani na levi rami. Eden napadalcev je že pod ključem. IZ PREKMURJA. Poljedelsko šolo si «etijo v Prek^ murju. Je vcliko lepih posestev, na kate- rih hi s«; lahko bodisi na enem ali dnigem ustanovila. Razstaro sfovenskih časoplsov nai bj po nasvetu »Prekmurskega glasmtca« priredila Citalnica v Murski Sobott. Z^'to uvaževanja vredna misel. Štev 112. »NOVA DOBA« Straa & V lendavskeni okraju, kjer se bo raz- delilo potom agrarne reforme precej zemlje, se bodo naselili v vcčjem številu siromašni kmetjc iz Primorske, ki so te- koni vojne tam izgubili vse imetje. JVlariborske novice. Razme jit vena komisija se bo začela baviti z določanjem meje med Sv. Urba- nom in Sv. Lovrencem. Tu so hotels Nemci mejo skoro 5—6 km južno od se- dajne. Zmagalo pa je staliSče naših dele- Ratov, da je taka sprememba po mirovni pogodbi nedopustna. Razmejitvena ko. niisija je odredila, da oojde tudi t« meja v kolikor mogoče ravni črti. Poskusi z električno lučjo, napeljano iz Falc v Maribor, so zelo dobro uspcli. Ncmška propaganda v Marlboru je izza bivanja razmejitvene komisije v Ma- riboru znatno oživela. Nemci napenjajo vse strune, da bi dosegli 5e kako spre- tnembo in kažejo očitno svojo liubezcn do Avstrije. Njihove zveze z Gradcem $o očividne. Za okrajnega agrarnega komisaria v Mariboru je imenovan dr. Viljem Pfef- fer. V Ma.ibor preineščen je sodni išji svetnik dr. Kronvogl od Sv. Le- arta v S!ov. Qor. Maribor. Na mariborski javni bol- nici se je ustanovil oddelek za spolne in kožne bolezni, katerega vodstvo je prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki je bil večletni klinični asistent na Du- naju in v Gradcu. Celjske novice. Jadranska banka, podružnica v Celju, prične v ponedeljek poslovati v svojih novih lokalih na Olavnem trgu štev. 8. K prihodu Hrvafov v Celjc. V nedeljo 19. t. m. ob 13'02 popoidan, se pripelje v Celje odlično pevsko društvo „Sloboda" iz Zagreba. Obeta se nam prvovrslni i.metniški užitek in prepričani smo, da bo dvorana hotela Union nabito poina in da bo občinsrvo pokazalo, da ve ceniti požrtovainost „Slobode". kise ne straši nobenih stroš- kov, samo, da pride v naše mesto in nam nudi svoje najboljše. Glasbena Matica, ki je prevzela priredilev kon- certa, prosi najuljudnejSe celjsko ob- činstvo, da sc udeleži sprejema društva na kolodvoru, ter da se zanima že sedaj za vstopnice h koncertu. Po koncertu bo prosta zabava v mali dvorani hotela Union, dočim bo v veliki dvorani pies. Prijateljski sestanek po koncertu naj bo čim najiskrenejži, da pokažemo, kako dragi so nam naSi bratje. Navijanje cen za sobe se je po zagrebškem vzoru pričelo tudi v Celju. Verno slučaje, da posamezniki zahtevajo za meblovano sobo brez postrežbe in brez vsega drugega 300—50ü K. Slu- čaje zbiramo in jih borno brez pardona izročili pristojni oblasti. Izrabljanja ne bomo trpeli v nobenem slučaju. SamopomoČ v Celju deli pri- hodnji teden dobro prekajeno meso kg po K 20.—, ter prazno sode za zelje po nizkih cenah. Veliko ptmanjkanje dljašklh stanovanj se je pojavilo začetkom šolskega leta v Celjiu Za našo mladino lahko to postane katastrofa, zato pro- simo prebivalstvo, da gre v tem oziru na roko, poklicane činitelje iz šolskih krogov pa, da vpraSanju dijaških sta- novanj posvečajo čirn največjo pažnjo. ttahio nočno stražo zahtevamo končno za naš mestni vrt, da ne borno morali dan za dnem gledati nanovo polomljenih klopi, ki jih razni b.ez- vestni zločinci nalaščhodijopoškodovat. Fregoll Retta v Celju. Pod tem imenom gj.ro rn sveta proslavljeni naš umetnik g. Sreten Obradovič je pnšel ,n pri|.odi v na§em mestu sam0 ava svoja originalna večera v veliki coboto%s°tela Union in si"r sai™ v noinrni r' "\ ™^° 26- tm. Dveill- rodnih „^%^Z^ strogo znanstvem podla^, mapije iluzlje, muz.ke, strogo realnWa kön 'certnega slikarstva, ventriioKijo"in feno- menalne gltime s Preobraževanjem a la Fregoli z veliko tehično popolnostio Umetnik pripelje vkljub velikim pre- voznim težkočam tudi svojo celo raz- košno garderobo, tako da bo v^ak večer nastopil s popolnoma razno- vrstnim programom. V programu so samo pijese, katerih precizno izvajanje je apodiktično sigurno. Nesigurni pos- kusi, s katerimi se odlikujejo Ben Aroli Bej in podobni začetniki, tu obče ne pridejo v poštev, Razni velikomestni časopisi navdušeno opisujejo kreacije našega umetnika in njegove soproge kot največjo popolnost v vseh intere- santnih strokah, katere jako dobro za- stopata. Predprodaja vstopnic od danes naprej v knjigarnah Goričar & Leskov- .Šek in Fr. Rasch. Jugoslovanski Matjci je poslala pl- sania g. dr. Hrašovca v CeJju iz neke kazenske poravnave 20 K, gostilna Plav- Jiak v Št. .Jurju ob Taboru 2\ K. Dijaška kuhinja v Celjju jc sprejela od iiuiteljstva deške myscanske sole 12U I;roii, od g. I. KovačiCa (kavarna Prcse- rcri) za podeljeno licenco ^0 K, od pisa?- nc g. dr. Juro Hrašovca v tveh kazenskih zadevah 120 K, od g. 1. Sivke v Rajhen- burgu 5 K, od g. Martina L.uskarja. po- sestnika v St. Vidu pri Planini. volilo umilcga brata g. Iv. Lu.skarja, župnika v Kostrivnici 500 K, od ff. Maksa Ašiča, K'aplana pri Sv. Petru pri Radgoni H0K in od gdč. Fine Kandu^arjeve v Celju 0U krön, mesto venca na grob uinrlega Mlr- kd Modica, nadučitcljevcga sina pri Sv. Petru pod Sv. Qorami. Izpred celjske porote Celje, 15. sept. Zaradi posilstva sta se imela za- govarjati: 27-letni viničarski sin z O- koške gore pri Konjicah Franc Ribič, ki je zagrešil zlofine letošnjo spomlad na neki 12-letni in neki 7-letni äolarki, ter 15-letni rudar Boltažar Pristovšek iz Podkraja pri Veleniu, ki je posilil v Velenju neko 11-letno dekle. Dobila sta vsak po eno leto težke ječe. Celje 16. sept. Ludvik Lužar, 22-letni izučeni krojač, je obtožen več tatvin, katere je izvršil 10. jun. t\. pri Jožefi Qrilc v Ivenci, nedoloC- Ijiv^ffa due meseca junija na vlaku med Zid. mostom in Krškim in 6. jul. J920 v Cundrovcu pri Vidrnu pri Ani Šerbec. V prvem slučaju je ukradel iz zaklenjene liiše blaga v vrednosti 3200 K, v drugem slnčaju neki neznani ženski blaga za 4000 K, v trctjem iz zaklcnjene hiše blaga /a 1500 K. Dobil je 2 ieti težkc jeee. ~ Juri Povalej, 2\ let star, samski trgovski ponioč., doma od Sv. Stefana pri Šmar- ju, je tekom prvcga polletja letošnjesa leta svoji delodajalki Otiliji Cverlin v Si. Petru na Medv. selu pokradel blaga za 6944 K in gotovine 27f>3 K. Obioženec skesano priznava. Dobil je 1 leto tcžKe .icče. Ceije, 17. sept. Danes stoji pred porotniki 22-letni lvan Drame, posestn. sin, čevljar iz Klokočovruka v konjižkem okraju. Obtožen je, da je 23. marca 1919 po- noči nstrelil svojega očeta. Obtožnica pripoveduje, da je bil Ivan Drame ta- krat vojak in je prišel zveČer iz Celja dorr.u. Z matsrjo in bratom tor sestro so napravili načrt, da očeta, ki so ga vsi smrtno sovražili, tisto noČ ubijejo: nalogo je dobil Ivan Drame, ki je že poprej spravil v ta namen domu vo- jaško puško. Ustrelil je na peči spe- šega očeta Jakoba Drame v glavo, po- tem ga pa s pomočjo brata in sestre spravil na gnojišče. V sobi soz.apnom in zidnim peskom skušali zabrisati sledove. Drugo jutro se je podal brat Anton k orožnikom in javil, da iim je ponoči nekdo ukradel kravo, očeta pa da so našli mitvega na gnojišču. Tako so 'hoteli vzbuditi mnenje, da je bil oče od roparjev urnorjen. Kasneje pa je Anton lzpremenil svojo izpovedbo, čeS, da mu je oče v sobi kazal vor jaški revolver, on ga je poskuSa!, re- volver se je pri tem sprožil in zadel Očeta v glavo. Še pozneje je zopet iz- premenil svojo izpovedbo in obdolžil brata Ivana urnora. Razne price (Ma- rija in Anton Bukovnik) izpovedo, da jirri je Ivan par tednov pozneje sam pripovedoval, kako je očcta umoril. Rekel je tudi, da ga je nagovörila mati, ki mu je obljubila 300 gld. ali pa svinjo. Danes Ivan Drame vse taji. Price so- glasno izpovedo, da je bil v rodbini Draine, ki je znana kot tatinska rod- bina, večen prepir, da so drug drugemu vedno grozili z najhujšim, da je oče pil in otroke mučil, žena umorjenega, ki je porodila 17 oirok, celo izpove, da je umorjenf tri otroke v nežni sta- rosti ubil. Ena sestra obtoženca — Marija Drame — sedi v Begunjah radi detomora. Ivan sam danes pravi, da ga je hotel oče, ko je prišel tisti večer domov, ustreliii, da mu je pa on iz- trgal puško, ki se je pri tem sprožila in očeta zadela. Razprava v trenutku, ko gre list v tisk, še traja. Prosveta. Glasoena Matfca v Celju je imela v sredo dne 15. tm. svoj 2. redni občni zbor v mali dvorani Nar. doma. S krat- kim pozdravom je otvoril zborovanje predsednik g. ravnatelj M. Gruden, ime- noval zapisnikarja g. Jošta in podal svoje poročilo. Iz tega posnemamo sle- deče: Glasbena Matica je bila iz vsega začetka, to je izza ustanovitve Jugo- slavije elementarna kulturna potreba nele mesta Celja, an.pak vsega Slov. Štajerja. To se je videlo takoj ob njer i ustanovitvi, ko je pristopilo 196 učen- cev! Priznati pa treba, da se je to ra- zumevanje pokazalo kot nekaka žolska obveznost — ker niti člani niso pla- čevali članarine! Po pravilHi morajo namreč starši gojencev biti člani. Žali- bog poleg gmotne podpore tudi ni več sploSnega zanimanja za veliko kulturno inštitucijo Glasbene Matice: o tem jasno govori pričujoči občni zborl Cast in hvala tedaj vsem podpornikom, to so nekateri denarni zavodi, nekateri zaseb- niki — ampak treba pač, da pokažejo celjski in bližnji štajerski Slovenci na vsak način več smisla za Glasbeno Matico in jo z vsemi silami podpirajo. Prejšnji nemški Musikverein je odsto- pil Gl. Matici svoj inventar za 23000 K, za ta znesek se je zavod zadolžil. Za bodočnost treba vsekakor trdnejše de- narne podlage, zato poziva g. predsed- nik vse Celjane in deželane na delo za boljši proevit Glasb. Matice v Celju. Obenem izreka ravnatelju sole g. Stolzu iskreno zahvalo za neumorno delovanje, ki je rodilo v mu/ikalnem napredku precejšnje uspehe. Tajnik g. šolski vodja J. Bizjak prebere zapisnik ustanovnega in 1. rednega občnega zbora, ki se brez debate odobri. Iz nadaljnje&a poročila posnemamo, da se je odbor intenzivno trudil, da je spravil zavod na dobro pot. Zanimivo je pač blagajniško po ročilo g. ravnatelja trg. Sole Marinčeka. Dohodkov 64001 K 72 vin., stroSkov 56455 K 30 v, torej prebitek K 754642. Med dohodki povdarjamo: vpisnine in solnine K 33362"¦--, članarine K 1460; podpore: Zveza slov. trg. K 2000, celj- ska občina K 1000, češka »Union-« banka K 1000, g. R. Diehl K 1000, vrh- niika posojilnica K 100, celjska poso- jilnica K 500. Stroški obsegajo: place učnim močem K 2873640, itd. Pogre- šamo torej podpore vseh podeželskih denarnih zavodov in zasebnikov, ven- dar upamo na izdaten preobrat v tej snieri. To tembolj, ker obsega proračun za feto 1920/21 že znaten deficit -- K 61501 Čudno tudi, da država nirna smisla za podoiranje takega kulturnega zavodal — Pri debati v tem poročilu priporoČa g. prof. Beranič, naj zahteva Glasb. Matica od vsake prireditve, ki jo kakšno društvo priredi pod njenim okriljem, del čistega dobička. — Gosp. predsednik omeni, da je tak predlo^ že v razpravi pri odboru. — Po izjavi računskega. pregledovalca g. banč. ur. Pogačarja, da so knjige in računi v redn, se blagajniško poročilo sprejme. Pri volitvah novega odbora je izrekel občnizbordosedanjemu odboru popolno priznanje za težak trud in obenom na predlos g. dr. Kalana 7. vzklikon: zopet izvolil vsedosedanjeodbornike, izvzem- ši g. Zepiča, ki je v Ljubljani, na nje- govo mesto pa ravnatelja Posojilnice v Celju g Jcrmana ; računskim pregle- dovalcem gg. Kuneja in Smodiša. — Po prisrčnin bodrilnih besedah g. rav- natelja Jeršinoviča, »naj pičlo število zborovalcev ne ubija naše dobre volje za pravo kultuvno delo«, je g. predsed- nik še enkrat apeliral na navzoče in na vso javnost, ki našega zavoda ne sme prezreti, naj vsakdo prevdari po- men Gl. Matice na polju muzikalne iz- obrazbe in jo podpira s prcpričanjem gmotno in moralno. K sklopu omenja- mo še, da bo moral naš list posvetiti iznova večjo pažnjo razvoju Gl. Matice, ki mora napredovati brez ozira na o- sebe in politiCen položaj, sicer bi nam kmalu moKel kdo očitati, da zaostaja- mo v kuituri, ali pa celo, da nam je zdaj v Jugoslaviji — ni treba! J. J. Sokolstvo* Jugowlowans ; > Sokolsivo za Ko osko Stareälnstvo Sokol- skega Saveza je izdalo pozlv na vse Sokolstvo, da priskoČI v zadnjeni trenutku v.atlranini Korošcem tudf z denarnimi sredsivl na pomoč. V to sv. ho s? vršj dne 26-tm. »Koroškl dan« po cell državi. DJžnost So- kolstva je, da nastopl ta dan kot dlsclplinirana četa in storl v vsakem oziru svojo dolžnost. Vsako društvo mora organlzlratl nablranje darov in storiti, kar je v njegov'l moči. Sokol v Volniku priredi v nedeljo, dne 19. sept, ob 15. (3.) uri pop. v posa- jilniški dvorani narodno igro »Revöek Andrejček«. K obilni udeležbi vabi odbor. Za Celjskega Sokola je nabrala na sokolski slavnosti v Nar. domu gdč. Ma^- ra Škarja 107 K. »Sokol« na Tchaijlh priredi v nedeljo 19. tm. v gostilni g. Ivana Krajnca v Štorah veliko vrtno veseli- co s Šaliivo pošto, srečolovom itd. Na to je v dvorani gostiine vinska trga- tev. Svira celjska mestna godba. Va- bimo k mnogobrojni udeležbi Odbor. Iz jugoslov. dem. stranbe« VSE SOMIŠLJENIKE pozivarao, da se do 25. tm. pobrigajo za vpls v volilnl iinenik za volitve v konstitiianto. Krajev- ne orgauizacije in zaupnike prosimo, da skrbe povsod za pravihio scstavo vo- lilnih imenikov. Velika demokratska tnanifestaciia sc je vršila 12. tm. v Ljubljani. Velika dvo- rana Narodnega doma je bila nabito pof. na pristašev in članic Demokratske stranke. Zborovanju je predsedoval rav- natelj Jug, ob velikem navdušenju ob- činstva sta govorila dr. Kramer in dr. Triller. V sprejeti resoluciji se izraža za- dovoljstvo nad razpisom volitev v kon- stituanto, zahvala demokratski zajednicl, ki je k temu bistveno pripomogla ter po- ziv na vse napredne elemente. naj v vo- litvah nastopijo strnjeno proti reakciji. Turistika in sport. Slov. plan, društvo naznanja, da se zatvorijo planinske koče 20 sept; »Aljažev dorn« ostane odprt do l.okt, »Valvazorjeva koča«, »Obirska koča«, »KoČa v Kamniški Bistrici« in »Hotel Zlatorog« ostanejo celo leto odprte in oskrbovane. DNEVNE KOVICL Pozor pd tisočdinarskih (4000- kronskih) novčanicah! Ministrstvo za notranje zadeve javlja, da so se po- javile v prometu ponarejene novčanice po 1000 din. = 4000 K. lzdan je na- tančen popis ponarejenih novčanic in se prebivalstvo v lastnem interesu opozarja, da pazi pri sprejemanju 1000- dinarskih novČanic. Prihodnjič prinese- mo opis pravih in ponarejenih takih novčanic ! Srbski zakon o zborovanjih In udruženjlh je raztegnen s sklepom vlade na vso državo. Bistvene točke zakona obiavimo. Kiparska razstava. Danes, 18. tm. se otvori v Zagrebu razstava najno- vejših kiparskih umotvorov mojstra Meštroviča. čisti dobiček razstave je namenjen primorskim beguncem. Koncertna turneja Zlatka Balo- koviča. Največji jugoslovanski virtuoz na goslih Zagrebčan g. Zlatko Baloko- vič bo pred svojim odhodom na zopetno koncertno turnejo v Pariz in London koncertiral tudi pri nas in sicer v Ma- riboru, Cel.u in Ljubljani začetkom oktobra uiajbrže 8., 9. oziroma 11.) O našem umetniku bodemo v kratkem poročali več. Proti Verstovškovira šolskim nad- zornikom! Poverjeništvo Jugoslovenske učiteljske Ünije v Ljubljani je v seji ož- jtga sosveta 9. tm. sklcnilo pozvati vse ueiteljstvo, da ne prizna od Verstovška nepostavno imenovanili okrajnih šolskih nadzornikov, in da zapusti vsakdo šolsko sobo, če bi ti prišli nadzorovat. Ukinjen vlak. Promet vlaka St. 1817, ki je vozil v polctnem času ob nedeljah in praznikih med Velenjem in Ccljem z odhodom iz Velenja ob 19. uri 31 min. in s prihodom v Celje ob 20. uri 56 iniri., se ukine. Ta vlak torej prihodujo ncdeljo ne vozi več. Vodstvo statistldnega urada v Beo- gradu je prevzel vseučiliški profesor iz Frankfurta dr. Žižek. üimnazijo v Aidovščini so hoteli da- ti Italijani Slovencem v Primorju. — Ker nobena srednja sola ne more obstojati t Stran 4. »NOVA DOBAi Štev. 112 vasi, kjer ni potrebnih knjižnic in drugih pripomočkov, odklanjajo primorski Ju- gosloveni takšno rešitev šolskega vpra- Šanja in zahtevajo srednje sole v inestih. Trgovska akademijü v Ljubljana Z letošnjim šolskim letorn se otvori prvi letnik ter abiturijentski tečaj trgovske akademije v Ljubljana Novi 100-dinarski bankuvci, na ka- terih ie relacija 100 dinarjev •¦— 400 kron tiskana, namesto v rdeči, v zeleni barvi, so dospeli iz Pariza. Ponoven vpad v naše ozenilje so poskusili Madžari 12. tin. pri Senarcu. V spopadu z našim vojaštvom je ostalo več Madžarov mrtvih, ostali so pa odnesii pete. Carinsko vprašanje v finančnem od- boru. Finančni odbor je 15. tm. nadalje- val razpravo o carini. Šklenil je, da se ima carina plačevati odslej v papirju in v naši valuti in ne več v zlatu in tuji va- luti. Finančni minister je pozvan, da to brez odloga odredi. Qlede carinskih po- stavk in njih spremembe bo odločal po- sebni iz Narodnega predstavništva lz- voljeni petčlanski odsek. Tudi glede raz- merja carinskega uradništva so se sto- rili važni sklepi. Javno žensko učiteljišče v Mariboru je končno izvojevano vkljub vsem Vcr- stovškovim naporom. .Na ukaz ministra Pribičeviča je moral Verstovšek izdati potrebne odredbc za takojšnjo otvoritcv ženskega učiteljišča. Žcnsko učiteljišče bo za enkrat priklopljeno moškemu. V prvi letnik bo sprejetih 40 gojenk. Ukaz o razpisu volitev je datiran — pravilno! — s 7. sept, in tečejo roki od tega dneva naprej. Do 25. septembra morajo biti volilni imeniki gotovi. Slovaški list pod imenom »Narodna jednota« prične izhajati v Petrovcih v Bački. Eksistenčni miniutuui je — kakor smo poročali — določil finančni odsek Nar. predstavništva na 7200 K- Preko te- ga sklepa pa je vlada uveljavila kot eksl- stenčni minimum 3200 K. Kaj se to ne pravi, državljane za norca imcti?! Sestanek napredne inteligence skli- cuje za nedeljo 19. tm. ob 9. uri dop. v Ljubljano (Mestna dvoraua) poverjeniK dr. Zerjav. Razpravljalo se bq o ustavi. Debato uvedejo dr. Sagadjn, dr. VosriiaK in dr. Steska. Za direktorja agrarne direkcile v Ljubljan) je imenovan dr. Friderik Lu- kan. TRGOVINA, OBRT IN NA- RODNO GOSP0DAKSTV0 VINOGRADNIKI POZOR! Trgatev se bliža in s tern vprašanje vinskih cen za letošnji pridelek. Še menda nikoli ni vladala v teni oziru tolika nejasnost, kakor ravno le- tos. Vinska trgovina popolnoma počiva vsled valutnih in drugih razmer i nprav za prav nimamo, razvcn za letnik 1917, nobenih vinskih cen, ker se nič ne proda in nič ne kupi. Poročila o letošnji trgatvi, to se pravi, glede pričakovane množine vina, ki se nahajajo semtertja v časnikih in se lansirajo od gotove strain, iz več ali manj sebičnih namenov, so popolnoma netočna in se puščajo v svet le, da se ljudstvo zmede. Zatorej mi naj bo dovoljeno tukaj iz- rečno povdariti, da so vse vesti o obilo- sti pričakovane trgatve neresnične in, da bo letošnja vinska letina, kar se tiče skupne množine pridelka, komaj dosegia lansko letino, to je, da jo bo prištevati slabšim vinskim Ietinam. 2e nastaveK grozdja spomladi ni bil, kakor se Je splošno trdilo, bogat, teniveč k večjemu srednji. Med cvetom je odpadla vsled slabega, deževnega vrcmena tudi dobra četrtina in od ostalega se niora odracu- nati škoda, ki so jo povzročili oidij, pe<- ronospora in druge ujme in ki znaša naj- manj tudi 40—50%. Končni uspeh trgat- ve znal bi toraj biti četrtinaod spomladi pričakovanega pridetka. Razmere na ttr- vaškem so slične; v Slavoniji in Vojvo- dini nekoliko boljše. Pa tudi v zadnjih dveh ne pričakujemo bogve kako boga- te vinske letine, temveč Is srednjo. V očigled temu dejstvu in ker nika- kor ni pričakovati količkaj znatne nad- produkcije, je izključeno, da bi vinske cene znatno Padle. Vinogradniki se tora] svarijo in opozarjajo, da naj se nikar nc prenaglijo z odprodajo letošnjega vln- skega pridelka. Padanje vinskih cen, ka- kor se nam to skuša natvesti, istodobno, ko vse drugo gre na kvišku, ko cene vseh predmetov in potrebščin vedno na~ raščajo, ni naravno in vzdržljivo. Ore se le za la.hko prozoren manever, kakor se ga je tudi opazovalo večkrat v normal- nih časih pred trgatvo. Vinogradniki! Ne nasedife tern Ii- manicam ter počakajte z odprodajo do par tednov po trgatvi, dokler se dobi pregled čez dobljene množine in se raz._ mere nekoliko ne ustalijo. Vinogradniki, ki nimajo potrebne posode, naj si jo Iz- posodijo od onih, ki jim take preostaje. Posestniki prazne posode naj pomslijo, da bodo sokrivci padanja vinskih cen in škodujejo sainernu sebi, če posode, ki je sami ne rabijo, drugim ne prepustijo ter jih na ta način primorajo prodati vino za vsako ceno. Vinarske in kletarskc zadruge! Prl- skoeite na pomoč oniin posestnikom, ki nimajo svoje posode! Odkupite jim vino proti gotovi naplati in poznejeniu obra- čunu! Storite svojo dolžnost v interesu posameznih, kakor tudi v občnem inte- resu! Vinogradniki! Ce hoeete doseči ce- ne za letošnji pridelek, ki bodo v primer- nem razmerjti z nadašnjimi ogromnimi pridclovalnimi stroški, pa je neobhodno potrebno, nc samo, da se ne prenaglite pri odprodaji, temveč da posvetite tudi kakovosti pridelka čim večjo pažnjo. Ka- kor veste, je povpraševanje po boljšeni vinu zelo veliko in se ponujajo za tako zelo visoke cene. Letnik 1917 je takorc- koč izčrpan. Letnika 1918 in 1919, ki se še nahajata deloma v naših kleteh, pri- deta pri tern komaj v poštev, ker njiju kakovost ne odgovarja. Zatorej ima let- nik 1920, ki obeta pod gotovi mi pogoji izborno vinsko kapljico, najboljše šanse za odprodajo po dobrih ccnah. Le raz- mere je treba izkoristiti. Razvitek grozdja je letos.. kakor Je znano, zelo neenak. Na enem in istem tr_ su se nahaja često skoro zrelo grozdje poleg napol zrelcga in popolnoma zele- nega, kakor tudi poškoduvanegn več ali manj po oidiju. To bi skup potrgano ter sprešano dalo le vino slabše kakovostf, kakoršnega že itak imamo dovolj po kTe- teh izza zadnjih dveh let. Če ped danhni razmerami hočemo doseči fcolj&o kaLo- vost, se pred vsem ne smemo prenagliti s trgatvo, to se pravi, čakati moranio Ž njo, dokler dozori večiria grozdja. Nika- kor torej početi s trgatvo že ta meseu. kakor se namerava! S tern pa ni rečcno, da ne bi smeli grozdjo, ki gnije ali se vsled pokanja suši, poprej pctigati all. kakor se pravi, podbirati. Ravno narobe! Podbiranje se priporoča povsod in je na- daljnemu razvojii ostalega grozdja le v korist, če se bolno grozdje čim preje od- strani. Z glavno trgatvo je pa, kakor Ze rečeno, početi še le, ko dozori večinn grozdja v vinogradu. Pri tern je porezati najprej vso lepo, popolnoma dozorelo grozdje. K zrelemu grozdju spada tudi nagnito grozdje, če ni napadeno po zele- nern plesnivcu. Navadna gniloba zrelega grozdja je namreč takozvana »žlahtna gniloba«, o čem se lahko prepriča vsak- do, če tako jagodo poskusi in jo najde sladko ter prijetnega okusa. Ravno to grozdje daje najboljSo kakovost! -— O- stalo, manj dozorelo grozdje, ki zeleno, ozir. napol zrelo gnije, ozir. je vsled ol- dija močno bolano, pa se pusti pri glav- ni trgatvi viseti in se še 1c potem potrga, spreša in spravi. Na ta način dobimo tri vrste vina, in sicer: 1. podbirino (iz gni- lega in po oidiju napadenega grozdja); 2. vino iz lepega grozdja in 3. vino Iz nezrelcga slabSega grozdja. Prvo in zacl- nje se spravi skup in daje več ali manj okusno in zdravo pijačo za dornačo rabo, ozir. tudi prodajo za lokalne potrebe. .— Srednje tvori kvalitetno vino in je glav- ni zaklad vinogradnika. Srednjim in večjim vinogradnikom se priporoča, da trgajo in prešajo tudi posamezne grozdne vrstc poscbej ali vsaj po dve taki skup, ki se obojestran- sko v svojih lastnostih spopoluita, kakor n pr. burgundec ali rulandcc in silvanec, silvanec in drobna ali laška graševina, laška graševina in žlahtnina itd. in nare- de sortna vina, po katerih ^e bo večje po- vpraševanjc. Naprava sortnih vin se pri- poroča odslej tudi takim vinogradnikom, ki imajo mešane nasade. Saj se itak naj- dejo dandanes povsod dclavci, ki pozna- jo posamezne vrste in se jim to dclo lah- ko prepusti. Zarmulc in nekoliko večjih stroškov, ki nastanejo vsled sortiranja, pa se naj nikdo n© ustraši. Ti niu bodo vsled boljših cen, ki jih bo dosegel vsled sortiranja, bogata povrnjeni; . Vinogradniki! Enkrat za vselej vam bodi povedano: «Casi, ko se je dalo pro- dati vsako čmigo za dobro vino, so ko- necrio minuli! V Jugoslaviji se bodo dala prodati za primerne cene le kvalitetna vina. Največji vpliv na kvaliteto vina pa ima umno sortiranje grozdja pri trgatvi in umno kletarenje. Posvečajte torej tr- gatvi in sortiranju posebno pažnjo! Na- vadite se tudi umno kletariti ter ne za- bite nikoli, da tvori snaga tri četrtine umnega kletarstva!« Slednjič se občinska zastopstva vl- uorodnih občin (gg. ohčiiiski predstojnl- ki) nujno naprošajo, objaviti ta razglas na običajen način ter v interesu vino- gradnikov ukreniti potrebno, da se v ob- čjni izvoli odbor, ki naj stopi z drugimi merodajnimi krogi okoiiša v dotiko ter določi povprečne stroške pridelovanja enega litra vina v dotičncm okolišu, oz. miniiiialno ceno za letošnje vino, izpod katere se vinogradnikom priporoča vina ne prodajati! Za vinarski in sadjarski odsek Maribor Slovenske kmetijske družbe: Vinarski ravnatelj Puklavec. H IW E L J. Žatec, dne H. 9- 1920. Zelo mir- no nekupovanje na kmetih, cene za prima nespremenjene, cene drugih hmeljev tlačene — ¦—¦ — splošne cene 1700—3000 č K za 50 kg. Nürnberg. 200 bal razpečanih — cene od 2100—2600 M za 50 kg. Železo oddaja Občeslov. obrtno društvo v Celju svojim članom v sredo 22. septembra popoldne od 1.—2. ure v skladišču ZadruŽne Zveze v Celju. Na razpolago je štirioglato železo 20, 24. 26 mm in ploščnato železo hX^, 14X5,1 4X6, 20X4, 20X7, 45><12 mm, Cena 15"20do 16 K. Množina ie ome- \ jena, na kar interesente opozarjamo. Žitne cene. V Zemunu pšenica 750 760 K, koruza 330 K; v Beogra- du pšenica 215 din., moWa št. 0 355 dinarjev, moka St. 6 240 dinarjev. IV. mednarodnl semenj za ko- žuhovino bo v času od 22. do 26. sep- tembra t. 1. v Lucernu. Prospekt o tern semnju je interesentom v pisarni trgov- ske in obrtniške ^.bomice v Ljubljani na vpoftlcd. Nove tvornice so se osnovale v Brodu na Savi: ena za gradnjo železni- ških vagonov, druga za poliištvo. V Bje- lovaru pa se je ustanovila nova tvornica za dieselmotorje. Pridelek orehov bo letos v naši dr- žavi zelo velik, posebno bogat je v Sla- voniji. Z vinsko trgatvo so v velikem delu Slov. Qoric pričeli že sredi tega rneseca, torej nenavadno zgodaj. Vinogradnike je k temu prisililo dejstvo, da se je grozdje. po raznih boleznih oskodovano, vsled skrajno slabega vremena začetkom tega nieseca začclo zelo kvariti in bi kvanti- teta pridelka s čakanjein zelo občutno trpeia. Pri zgodnjem irganju trpi paC kvalitcta. Vendar ima most povprcčno 16—18 stopinj sladkoria, in pričakujejo oni, ki so podbirali in bodo z glavno tr- gatvo počakali vsaj do konca tm., celo 20—22 stopinj sladkorja. torej toliko, ka- kor je jnrcl letnik 1917. Boi»za. Curih, 16. septembra. Berlin 10.10, Newyork 621, London 40/>5, Milan 26.45, Praga 8.75,Beograd 22, Zagreb 5.40, Budim- pešta 2.10, Dunaj 2.8.1. Dunaj, 16. septembra. Zagreb 241 — 261, BudimpeSta 98-109, Praga 399-423, VarSava 100—116, dinnrji 975 do 1015. Praga, 16. septembra. Dinarji 239, marke 120, švicarski franki 1154 50, francos- ki franki 476, dolarji 71, avstr. krone 22.75. Z a gre b. 16. septembra. Dolarji 116 — 116.50, avstrijske krone 40-41, čehoslo- vaške krone 168-175. 20-kronski zlati 410 -415, anglešld funti 390—405, francoski franki 770. nemške marke 205-208, italijan- ske lire 49u—495. Zadsrtja porofiHa. Iz Narodnega predstavnlštva. Beograd, 16. sept. 126. redni sestanek Nar. predstavništva: Poslanec Bukšeg interpelira radi upora selja- kov na Hrvatskem. Cmogorec Rado- vič Želi pospeševanje zgradb in pro- meta v Črni gori. Min. preds. Vesn ič izjavi, da se vlada v tern oziru briga za Črno goro pravtako kakor za druge pokrajine. Socijalist Kneževič vpraša, kaj je resnice na govorici, da se je na nekem banketu v Beogradu v navzoč- nosti regenta razpravljalo o zahtevi Francozov, da pošlje Jugoslavia 100 tisoč mož v pomoč Poljski proti Ru- siji. Vesnič izjavi, da se taka zahte- va vladi ni nikdar v nobeni obliki stavila. — Posl. dr. Pestotnik (slov. dem.) vpraša min. za prosveto Pribi- ce viča, zakaj se posl op je za ženski licej v Ljubljani, v katerem je še vedno inšpektorat drž. železnice, ne izroči svojemu namenu. Pribičevič izjavj, da mu tak predlog od poverjeništva za uk še ni bil stavljen, da bo pa sedaj, ko je čul intcrpelacijo, vse potrebno ukrenil, da se poslopje vrne svojemu namenu. — Nato se nadaljuje razprava o mirovni pogodbi z Avstrijo. Govore poslanci Radovič, Džamonja, dr. Čok, dr. Mohnjec, Vasiljev č itd. Ob 8. uri zvečer je bila seja prekinjena. — V jutrišnji seji poroča dr. Trum- bič o zunanjern položaju, potem bo pa glasovanje o mirovni pogodbi z Avstrijo. Rusko—poljska pogajanja. Varšava, 16. sept. Čičerin bo osebno stopil na čelo ruske mirovne delegacije v Rigi. V razgovoru je iz- javil bivši poljski min. predsednik Paderewski, da bo, ako pride do miru, iz tega sledilo priznanje sovjetske vlade kot dejanske, ne pa kot zakonite ruske vlade. London, 16. sept. „Daily Herald" doznava, aa se Rusija povrne na svojo prvotno zahtevo po zmanjšanju poljske oborožene sile kot varstvu proti bodo- čim napadom. Popis invalidov in družin padEih vojakov v svrho nakazanja preskrbnin po novi upedbi o Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo Uredbo o invalidih in drnžinah padlih vojakov, ki določa nove pokojni- ne in preskrbnine oziroma dodatke ter druge državnc pomoči omenjenim ose- bam. Potrebni krediti za to so že zago- tovljeni, tako da bo mogoče v kratkem začcti z nakazovanjem. V to svrho pa potiebuje poverjeništvo za socijalno skfb dežehi C1ovenijo, ki mora iz- vesti oniunjuiK; nredno, najnatančnejSi popis vseh oseb, ki imajo pravico do dr- žavne podpore po določbah te naredbe. Razposlalo je že vsem okrajnim obla- stem in občinskim uradom v Sloveniji naredbo z obširnimi navodili. kako je trc- ba izvesti ta popis, pri katerem moraio sodelovati ne le vsi npravni javni činl- telji, temveč tudi vsi zaintercsirani po- . samczniki. da bo mogoče izvesti in za- vršiti te obsežne akcije točno in hitro. Ni le v interesu države, da dobi dober In zanesljiv pregled vseh invalidov, vdov in sirot. ki jj bo služil za odmcro novlh preskrbnin in ki bo tvoril cdini pravi te- melj za nadaljne parlainentarne debate o budžetu; zavedati se morajo tudi vsi c,ni, ki jim je poverjena naloga sodclovanja pri tern popisu, da je od njihovega točne- ga in hitrega dela odvisna usoda onih mnogih revežev, ki morda čakajo že več mesecev na pomoč države. da jim zago- tovi priinerno eksistenco ali pa da si bo- do mogli postaviti nov temeli svojegn pridobitvenega delovanja v človeški clrii- žbi. Ore torej za važno socijalno delo. Popis obsega sledeče kategorije: 1. invalide; 2. družine padlih (umrlih in po- grešanih) vojakov; 3. sirote brez očeta in matere; 4. siromašnc bivše internira- ne in konfinirane civilne osebe obojega spola, ki so zadobile poškodbe rU bole- zen; 5. siromašnc družine onih oseb, ki jih je sovražnik usmrtil iz političnih ali vojašloh razlogov. kakor tudi onih osel), ki so pomrlc za časa internacijc ali po- zneje, toda radi bolezni, kj so jo takrat zadobile ali sc jim je poslabšala; 6. ci- vilne invalide in 7. tuje državljanc-inva- lide in družinc padlih. Vsem tern osebam je priznana nova pravica do stalne in izredne poinoči. Ci- vilnim invalidom se bodo dajali nmctni udje, prilika za zdravljenje in sredstva za ponovno usposobitev za pridobitveno delo. Popisovali bodo edinole prlstojui ol>- činski uradi stalnega bivališča, ki pošlje- jo za vsako omenjenih katcgorii po en izvod okrajnemu glavarstvu in poverje- niStvu za socijalno skrb. Vsi izkazi moijv jo biti dogotovljeni že pred konccm sep- tembra. Radi tega naj se zKlase nemudo- ¦^v \\2__ ___^ JLl A_L_ 'ISLJLz__ btrau 5. ma vse navedune osebe, ki bivajo stalno : v svojcm kraju. pri županstvu, da jih vpi- | še v izkaz. One osebe, ki so pristojne v Sloveniji, a se za časa i)opisa ne nahaja- jo v občini svojega stalncga bivaliSča (n. pr. v bolnici, v invalidski šoli, na začas- nem potovanju ltd.) naj se javijo pismc- no obOinskemii uradn svojega stalnega bivališča. Oni naši državljani, ki imajo domoviiisko pravico v področju kake drugc pokrajinske vlade (Hrvati, Bo- sanci itd), sc morajo javiti pismeno svoji pnstojni domoviiiski obcini. akoravno bivajo morda stalno v Sloveniji. Tc ose- bc ne sinejo biti vpisanc v izkazu one obcine, v kateri bivajo, ker jim inora na- kazati prcskrbnino pristojna pokrajinska vlada iz svojega kredita. Tuje državlja- ne, h katerim je treba za scdaj prištcvatl tudi Se naše ljudi i/, zasedenega ozemlja. popišc županstvo stalnega bivaliSča. Vsi invalidi in ostale osebe, ki jih je treba popisati, so dolžne, da se same prijavijo osebno ali pisnieno pri pristoj- nein obcinskeni uradn v sniislu prednjih uavodil, ker bodo v nasprotnem slueaju same nosile posledice. Občinski uradi pa morajo paziti na to, da ne vpišejo v svoje izka/.e oseb, ki bi se morale zglasiti v drugi občini; vse take nepravilne prija- ve morajo odstopitj pristojnemn župan- j stvu. Pokojnine in preskrbnine oziroma dodatke bo izplačevala vojaška pokoj- ninska likvidatura v Ljubljani (pozneje delcgacija ministrstva financ v Ljublja- ni) potom poštnega čekovncga urada. Nujno potrebno ter za državo in po. saincznike velevažno je, da bo izveclen ta popis kar najtočneje in brez odlašanja v določenem roku, ker je to prvi ločeni del splošnu soclalne statlstlke vsch na- vedenih oseb, ki bo izvedena tekom nic- seca oktobra tl. Vsak invalid, vsaka vdova in sirota i in vse ostale iiitcresirane osebe so laliko prepricanc. da je pov^rienistvo za soci- i jalno skrb pripravlieno podpreti z vsemi svojimi sredstvi izvršitev teh dveh akclj — prvega popisa in socijalnj statistike — ki morajo zbuditi in okrepiti v narodu zaupanje v državo, katera si je svesta svojih dolžnosti napram onim, katerim dolguje najvee in katere hoče zadovoljiti v najvisji ineri na ta naein, da se pobriga za njihovo zdravljenje. za njihovo ponov- ; no usposobitev za pridobitveno delo, za ; primerne pokojnino in za nstanovitey al! | poboljšanje njihovega samostojiiega pri- i dobitvenega in družabnega položaja. V dosego tega cilja naj p_psveti vsak- do, ki mu je na sreu hitra in dobra tiredi- tev našega invalidskega vprašanja, vso svojo dobro voljo in zmožnost uspeSni izvrSitvi teh dveh važnih akcij. Ako kak občinski urad doslej slučal- no še ni prejel naredbc opr. štev. in 8987/1 z dne 6. septembr.i tl. z navodili in vzorci za popis invalidov, vdov in sirot, naj jo nemudoina zahteva pri invalid- skem oddelku poverjeništva za socijal- no skrb deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. V Ljubljani, dne 6. septembra 1920. DEŽELNA VLADA ZA SLOVENIJO, poverjeništvo za socijalno skrb. Vodja poverjeništva: Dr. Ooršič s. r. Naznanjava cenjenemu občinstvu iz mesta in okolice, da sva prevzela hotel I „Banu Jelačicu" ¦v 2^x»^8S^x»x*o vi ul. Priporočava se cenjenim starim in novim gostom, prijateljem in znancem za mnogobrojni obisk. Jamčiva za davno poznano dobro kuhinjo in priznano najboljša vina ter vedno sveže pivo. Na razpolago so klubove sobe in sobe za tujce po zrhernih cenah. — Z odličnim spoštovanjem 12461 Franc in Fans Kač. Jadranska banka podružnica piPI 1|T posluje od 20. septembra 1920 ** ^1 ""^ "¦ na Glavnem trgu st 81 i I Manulakturna in modna trgovlna j j Celje KAROL Pctjfi Celje j I Kralla Petra cesta Kralfa Petra cesta j [ priporoca svojo Krasno sortirano zalogo kakor: sukna, ženskega, moškega in \ | voinenega blaga, belega platna ter veliko zalogo moškega in ženskega perlla. i • i """"•••••¦«•¦Ji»*» ¦¦¦¦¦¦¦¦« ¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦a ¦¦UHur>««MBMnMMMM aaMVI ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦lAiia ¦¦¦¦¦¦¦¦mmb.iammmhh JaaaaaHK. IHHaMaaMMMHaniiBBKaMMMwwBMMMMBB ListttfiCa uredntStva. SavlnČan - Alozlrje, Na vaš dopis, ali in po kateri naredbi je bil jetniSki paznik sodiSta v Gornjem Gradu opra- vifen 2 kaznjencema sredi avgusta 1920 ostanek kazni »milostno popustiti«, Vam naznanimo, da nam taki predpisi niso znani. Obrnite se na sodiSče. Ako ste morali Vi pretrpeti Vašo kazen, bo to menda tudi za druge veljalo. Pozdrav! Proda »e dobro ohranjeno damsko kolo • pretfvojno preumatiko. — Natančnejc v upravniStvu. 1321 2-1 Spnlna sobD ]* r*?& Icsa» moderno izdelana se po cem proda pri mizarju TajnSeku, -----------~ir!ii!.' GosP- ulica. 1241 1 Učiteljica »Novc Dobe^ pod mebiov»na sobj Novi MercedeFavtö •eproda.Hf 40 cena 50.000 diiiarjev Ponudbe je vposJati na na&- v- Alek- ¦, binder Bsr^t», Graz, Jakominit«i»e69 • 1240 t Sprejme se 1241 5—1 predajalKa dobra moč, izvežbana v manufakturi in špeceriji, pri tvrdki J. Vizovišek, Žalec. Učenca močnega in zdravega s primerno izobrazbo, poStenih starišev, ki bi ga oskrbovali z obleko in hrano, sprejme trgovina mešanega blaga 1234 Josip Jagodič, Celje. 3-1 Ka prodaj so: 2 harmonike 3. in 4. vrste, cenaugodna, ogled in pojasnila daje Franc Perger, gostilničar, Levc pri CeljU. 1238 1 oženjen dobi službo pri oskrbniitvu graščine v Rečici na Paki. Plačilo in deputat po dogovoru. 123» 1 Pekovakl vajeneo Inhlapec se takoj sprejmeta Celje, Kralj Petrova cesta 5. Stefan Strašek čevljarski mojster Celje 123Q Kovaöka ulica priporoča svojo VellKO ZalOgO moških, ženskih in oiroških čevljev lasinega izdelka. Naročila po meri, ter popravila izvršuje solidno in točno po dnevnih cenah. Dijakl se sprejmö v vso oskrbo Razla- gova ulica št. 1. pritličje. 1235 1 m V gostilnl ^ I Pri mostu] Jse toil prlstno Ijuto- ^H mersko tialoško In bl- ^Sr»i Ptuju :;:s flonflne h Mi iermene inozemske provenijence, v večjih 1233 3-1 množinah in po zmernih cenah. Stran 6, »NOVA DOBAt Štev. 112. Jadranska banka Beograd, Duiwovnik, Kotor, Kcanj, &T^ L3t 1| ^ jgpfe Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, I Ljubljana, Mariboe*, Metkovič, ^^ ^-* J ^^ Zatfai\ Zagneb, Tpst, WJen. I I Previema vse bančne posle r0 sprejemas vloge na hraniimo iknjjSzice, &.?b*o r0 Posiovne zveze 7. vaeml večjl* I pod najugodnejšlml pogofl. CQ in druge vloge pod najugodtiejsimä pogoji. fcö ml Krafl v tu« in luozemsivu. | Regfistooi?. krerfstna 1» atävbena xadpuyazom.zav. _^ i^ÄB2-- Pf*eger>notf*2 uB. 85 *» IjCIJU^ »LftSTNI DOM" Sprajema hpanilne viogc in jih obreflttuje po äs ^m 01 ^. 401 Ž4ir»i od si© ^"2*e |oJP 156-54 l. Edina slovenska spedjalna j; trg©vlna z barvaml in lakl. \ Agentura in komi« sijslto podjeäfe. Iv. «Ferležs Celje j 447 156—52 Nai^ocli^I dorn ! Trgovina z iesom In drvmi j na drobno In debe!i>. 1 Kupuje iamski In ostali les po najviSjih dnevnili cenah. SALONSKI novodo&le kapele KONCERT v Hotelu BALKAN V CELJU. Začetek ob 6. urt. ?>osirežba pr/t vrstna. w sti-j Po nlzki ceni se točijo izborna pristna uina v gostilni Dorolnep doma v Celju Vedno sveže pivo. Dobra kuhfnja. Zj^obWc se pnporo^ta Kar()J jn pepCa perc> p Odvetniška pisarna «2-2^ dr. Karl Koderman-a \} JMariboru se je preselila na /\IeUsandroVo j cesto št. 12 (ob v^ogalu Sodne ulice.) fex^jcs^a Med univ. is-^jüx^i dr. Boleslav Barth o c^^-s] v Celju, Mtlisfan. e>o O W Ordinira vsak dan lt-12 in od 3-4 u r\ za ženske, spolne in splošne bolezni q V Zdravljenje z neosalvarsanoni in z V M gonovaccino. 167 10—4 y Naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. — Izdeljujejo se vse vrste vojaške in istovrstne čepice ter vsa v mojo stroko spadajoča dela -v« solidno in po zrnernih cenah. -y« GQ M. fröhlich, |p S^ krznarija in izdclovanje čepic ^\ Im Celje, Kralja Petra ccsta. mA fimetliski i Stl*O]i ^2L t sadni mlin', cislüniki za žifo, rohkalniki za koruzo, nultivatorji, dvojnato brarte, okopavainiki itd. se dobijo po zelo ugodnih cenah in so na ogled v skRadiščih GospodorsbezodrugeDCelju, Razlagova ulica Stev. 1. Kupim po najvišji dnevni ceni suhe J^obe, laneno Sems, kumin ier jabolka, vosek, strd, lečo, fižol, orehe, pre- J i divo, vinski kamen in I vse dezeine in gozdne pridelke. V 1195 Celle. 3 j in tapetffäStce iziüelfee ima v LTai ffiaPiiB Bamppite Naročila se izvrSujeio toCno in soMdnö. ^ pü Pri pf ii P na Dečkovf m trgu v öelju | se točijo najboljša in najcenejša l pristna vina ter vedno sveže pivo. k Hrana priznano prvovrstna; abo- m nenti imajo znatno znižane cene. ¦ Za obiini obisk se priporoča I Ignac Suligoj. Poxoj ! too-si Poxc*rü iöpili iiiwtrzci! V zalogi se nahaja ŽeieZlll lafe za sodne obroče po zelo ugodni ceni Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. 9B 0 VB 9 HSSUCSS^LlQfil JOSIP ROJC, mefianih v Cclju» FrešBr- nova ulica št. 16. Vzalo;:i so najboljša nova in star a kolasa, fina francoska in angleška pneumatika. Vsakovr8tna popravila se izvršijo točno. 770 25-15 1 k" I Stavbeno fn galan- | 1 terfsko Kleparstvo | B Ant. Joita unsl. Franjo Qolzan ----— Celie-----— 26 TCralfa